TRŽIČ	LETNIK XV	ŠTEVILKA 8	AVGUST 1975
Naša prizadevanja
Vsem so znane težave, v katerih se je znašlo naše gospodarstvo. Niso tudi redke trditve, da letos v gospodarski politiki ni bilo takega učinka, kot bi moral biti. V gospodarstvu pa vemo, da lahko le z vztrajnimi napori in bojem proti napakam napravimo marsikaj.
»Naša OZD je danes še v zavidanja vrednem položaju,« je dejal glavni direktor Janez Bedina na zasedanju skupnega delavskega sveta 9. 7. 1975, ko je podal oceno usklajenosti rezultatov gospodarjenja s cilji resolucije o družbenoekonomskem razvoju za leto 1975 in naša prizadevanja za izboljšanje stabilizacije.
PEKO združuje proizvodnjo Peka in dveh kooperantov, BUDUČNOST, Ludbreg in PARTIZAN, Poznanovac. Z obema kooperantoma sodelujemo na osnovi dolgoročne pogodbe o poslovno-tehnič-nem sodelovanju, po kateri je Peko dolžan razvijati, prodati proizvodnjo in preskrbeti potrebne materiale, kooperant pa proizvesti po vnaprej določeni ceni, ne glede na tržišče. Naš celotni dohodek je zaradi visoke stopnje predelave (Poli-uretan — surovina, podplat — čevelj) in velikega deleža trgovskega blaga v realizaciji neprimerno večji, kot pa je vrednost osnovne proizvodnje obutve. Visok delež izvoza v proizvodnji postavlja meje nadaljnjemu večanju izvoza ob predpostavki, da se proizvodnja ne bo več povečevala. Neustrezne izvozne stimulacije (davek na izvoz na klirinško področje, premije za konvertibilni izvoz pokrivajo le četrtino carinskih dajatev za uvo-
žen repromaterial) ogrožajo rentabilnost poslovanja OZD v celoti. Glavni razlog, da izvoza ni moč povečevati še naprej, pa je dejstvo, da ima obutev sezonsko prodajo, to pomeni, da je v tistih mesecih, ki so za izvoz zanimivi, celotna proizvodnja namenjena izvozu, za domači trg pa delamo v nadaljevanju te proizvodnje. V pogojih splošne recesije na svetovnem trgu je zelo težko obdržati tako visok nivo izvoza, računamo pa, da bomo konvertibilni izvoz v novembru in decembru lahko povečali bolj, kot pa kaže trenutno stanje naročil. Izvoz na klirinško področje je reguliran z družbenim dogovorom in omejen z meddržavno pogodbo. Kontigenti so tako za nas določeni in jih ni moč povečevati tekom leta, ker gre za celotne pogodbe.
Še vedno ne vidimo možnosti, da bi zmanjšali uvoz. Uvažamo surovine in reprodukcijski material, ki ga v taki kvaliteti, kot jo zahteva izvozno tržišče, pri nas ni mogoče nabaviti, ali pa gre za materiale, ki jih domače tržišče sploh ne proizvaja (poliuretan).
Pri opremi pa gre za stroje, ki jih izdelujejo specializirana podjetja za ves svet in jih domači proizvajalci ne proizvajajo. Uvoz smo povečali, opravičujemo pa ga z dejstvom, da smo začeli proizvajati poliuretanske in gumijaste podplate za druge, ki bi jih sicer morali uvažati, to pa bi poslabšalo bilanco v celoti.
Zaposlenost se je v PEKO povečala za 0,45 %. V letu 1974 smo zaposlovali poprečno 2472 delavcev (vključno TOZD Trbovlje in TOZD Mreža), v prvih petih mesecih letošnjega leta pa 2568 delavcev. Zaposlenost smo večali samo v primeru novih kapacitet (v prodajni mreži za 10 % z dograditvijo ali povečanjem obstoječih trgovini.
V letnem poslovnem sporazumu smo predvideli, da bomo investirali za 43,000.000 din, od tega
30,000.000 din v nove prodajne kapacitete, 13 milijonov pa v zamenjavo in dopolnitev opreme v proizvodnji. Vse investicije smo financirali iz lastnih sredstev v okviru letnega sporazuma, ker kredita za izgradnjo mreže nismo dobili.
Stanje v oskrbi z re-promaterialom se je po sklepu ZIS o vezavi uvoza na izvoz bistveno poslabšalo. Ukrep je bil sprejet 31. maja 1975, narodna banka pa vse do 18. junija 1975 ni potrjevala zaključkov in je ves uvoz stal. Razumljivo je, da je tako stanje še povečalo zastoje v proizvodnji, operativni plan smo v juniju dosegli le 95 %. Razen tega smo pogosto vršili zamenjave materialov, kar bo povzročilo dodatno škodo zaradi eventualnih odstopov od pogodb, zaradi netočnosti v pogledu kvalitete in rokov.
Domači dobavitelji nas obveščajo o zamudah iz podanih razlogov, največ pa je takih, ki niti ne dobavljajo niti nas o vzrokih ne obveščajo. Kvaliteta in disciplina v dobavnih rokih je padla, saj se mnogi zavedajo, da imajo ob zapori uvoza monopolen položaj in lahko delajo, kar hočejo.
Vsi se zavedamo posledic neizvršenih pogodb za izvoz, kljub povečanim stroškom v zvezi z nabavo, nemočni pa opazujemo zmanjšanje proizvodnje. Z ukrepi ne gre odlašati.
Teden
solidarnosti
Teden od 26. julija do 1. avgusta je določen, v spomin na katastrofalni potres pred dvanajstimi leti v Skopju, kot teden solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije pri obrambi pred elementarnimi nesrečami.
Solidarnost je brez dvoma ena najpomembnejših pridobitev naše revolucije. Naša naloga pa je, da solidarnost uveljavimo kot najbolj jasen in konkreten izraz humanizma in bratskega povezovanja ljudi v naši socialistični samoupravni družbi. To smo dokazali že v akcijah kot so Skopje, Bosanska Krajina, Kozjansko. Vendar, da nas take in podobne katastrofe ne bi našle nepripravljene, smo lani podpisali družbeni dogovor o zbiranju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč. Naša republika je že sprejela ustrezni zakon, po katerem naj bi vsak delavec prispeval v sklad solidarnostnih sredstev v višini enodnevnega neto osebnega dohodka, doseženega v mesecu juliju. Tak prispevek lahko plača vsak delavec sam, lahko se organizira kolektivno delo preko 42-umega tednika, lahko pa po sklepu pristojnega samoupravnega organa plača prispevek tudi temeljna organizacija združenega dela iz sklada skupne porabe.
V naših temeljnih organizacijah združenega dela o načinu prispevka v ta sklad doslej samoupravni organi, oziroma zbori delovnih ljudi, še niso razpravljali in sklepali, zato bodo morali to določiti po končanem rednem letnem dopustu. Prav je, da o vseh treh možnih oblikah razmisli tudi vsak član delovne skupnosti, da bo odločitev lažja in omogočena čim hitrejša realizacija.
če upoštevamo vse dosedanje take in podobne odločitve naše delovne skupnosti, ki so bile vedno tudi za vzgled drugim, smo prepričani, da bo odločitev tudi tokrat pravočasna in najboljša.
Včh
Za občinski praznik Tržiča
vsem občanom iskrene čestitke
Družbenopolitične organizacije in uredništvo
Poslovanje v I. polletju 1975
Prvo polletje letošnjega letap je za nami. V tem obdobju je bila v glavnem zaključena pomladansko-letna sezona in tako nam poslovni rezultati, ki 'jih bomo v tem sestavku poizkusili nekoliko razčleniti, dajejo tudi dejansko sliko uspešnosti naših skupnih prizadevanj od postavitve kolekcije, prek priprave, organizacije in poteka proizvodnje pa do končne prodaje naših delovnih učinkov.
Osnovne značilnosti tega obdobja so, da je proizvodnja v vseh TOZD tekla po načrtovanih predvidevanjih, da se je dvignila produktivnost v celoti, da smo bili uspešni v prodaji doma in v tujini, da pa so se ob vseh teh uspešnih gibanjih, kljub sorazmerno visokim prihrankom v proizvodnji, znižali končni finančni učinki.
Pa poglejmo, kako se je poslovanje odvijalo!
1.	SPLOŠNI PODATKI
Organizacijsko naša delovna organizacija ni bistveno spreminjala svojih organizacijskih oblik in so redno poslovale vse štiri proizvodne TOZD in posebej TOZD MREŽA, ki vključuje v svoj program celotno prodajo za OZD, za skupna opravila pa je bila odgovorna Skupnost skupnih služb, ki vključuje tudi vse vzdrževalne obrate.
Medsebojno poslovanje se je odvijalo v smislu samoupravnega sporazuma o združitvi v OZD, letnega poslovnega sporazuma s sezonskimi notranjimi normativi in v skladu z ostalimi splošnimi akti in sporazumi.
V	delovni organizaciji je bilo povprečno zaposlenih 2.572 delavcev, dočim jih je bilo v začetku leta v rednem delovnem razmerju 2.536. Povečanje znaša torej 1,4 %. Po TOZD je znašala povprečje v TOZD OBUTEV 973 delavcev, v TOZD POLIURETAN 119 delavcev, v TOZD GUMO-PLAST 103 delavcev, v TOZD TRBOVLJE 300 delavcev, v TOZD MREŽA 597 delavcev in v Skupnih službah 480 delavcev.
V	proizvodnih TOZD je bilo letos skupaj plačanih 2.104.894 ur, kar je 1,3 % več kot v istem času lani. Pri tem so se povišale plačane proizvodne ure za 2,2 %, režijske ure za
2,1	%, plačani dopusti in prazniki so se znižali za 12,2 %, tako, da skupaj režijske ure izkazujejo povečanje le za 0,1 % in so v strukturi padle od lanskih 44 % na letošnjih
43,4	%. Bolezenski izostanki do 30 dni so se povečali od lanskoletnih 3,75 % vseh ur na letošnjih 3,94 %, kar pomeni, da so se povišali po dejanskih izgubljenih urah za 6,5 %.
2.	PROIZVODNJA
Proizvodnja se je v prvem polletju količinsko odvijala v vseh delovnih enotah in TOZD v glavnem normalno in je v obutvi 5 % višja od načrtovane in 10 % višja od lanskoletne, v Poliuretanu 7 % nad:
anom in 19 % nad lansko-dišč letno, v Gumoplastu 36 % nad planom in 30 % nad lanskoletno, le v Trbovljah je bil program izpolnjen samo z 83 % in je bila proizvodnja enaka lanskoletni.
Na višja prekoračenja v Poliuretanu in Gumoplastu so vplivala nova vlaganja, ki so- bila v tem času že vključena v proizvodnjo.
Po vrednosti je bila proizvodnja v TOZD Obutev višja za 19 %, v TOZD Poliuretan za 32 %, v TOZD Gumoplast za 28 % in v TOZD Trbovlje za 9 %, vse v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta.
Proizvodnja je v tem obdobju potekala v primerjavi s planiranimi stroški dokaj racionalno in je bilo skupno ustvarjenega 3,7 % prihranka. Prihranek je v proizvodnji obutve znašal 2,6 %, v proizvodnji PUR 7,6 %, v proizvodnji Gumoplasta 7,6 % in v Trbovljah 4 %. Poleg tega je bil ustvarjen tudi prihranek pri Skupnih službah v višini
1,8	% v odnosu na predvidene stroške.
Defekti v proizvodnji so letos predstavljali 3,2 % vse proizvodnje, dočim so lani znašali 3,5 %.
3.	NABAVA
Oskrba z materiali je tudi letos potekala po ustaljenih načelih in v glavnem tudi preko dolgoletnih dobaviteljev. Na trgu je bila tudi v tem času stalno prisotna tendenca po naraščanju cen pri vseh materialih, vendar nismo zaznamovali sunkovitejših skokov kot v preteklih letih. Najmočneje so naraščale cene furnituram, pomožnim materialom in kemikalijam, vedeti pa moramo pri tem, da so se cene materialom bistveno dvignile ob koncu lanskega leta in smo zato ob začetku leta morali povišati naše stalne cene, ki smo jih sicer vkalkulirali v naše lastne cene, nismo pa mogli spreminjati prodajnih cen izdelkom, ker so bile prodajne pogodbe že sklenjene.
V	primerjavi s stalnimi cenami smo pri nabavnih cenah vseeno še dosegli pozitivno razliko, ki pa je v odstotkih vsak mesec padala, kar dokazuje, da so nabavne cene stalno naraščale. Tako je pozitivna razlika znašala na primer v februarju še 5,7 %, dočim ob zaključku polletja znaša le še 3,3 %.
Uvoz surovin in materialov se je odvijal v obsegu lanskega- leta, kljub temu, da smo zaradi povečane proizvodnje poliuretanu in plastiki potrebovali več surovin za te izdelke. Do konca maja je uvoz potekal dokaj normalno, velike težave pa so nam kasneje povzročili novi ukrepi za omejevanje uvoza in je zato prišlo do motenj > ki bodo riastopale tudi v bodoče.
V	primerjavi z lanskim letom so močno narasle zaloge materialov. V povprečju so bile zaloge v celoti višje za =32 %, od tega največ na sk-la-
spodnjega usnja in sicer za 72 % in pri kemikalijah za 77 %. Dočim se da to stanje pri kemikalijah utemeljiti z večjo proizvodnjo, tega ne moremo trditi za spodnje usnje, posebno ne, če vemo, da so to pretežno podplati iz lastne proizvodnje.
4.	PRODAJA
Za prodajo vseh proizvodov naše delovne organizacije skrbi TOZD Mreža, ki je v pogledu obsega prodaje izpolnila svojo obveznost in presegla v celoti lanskoletno prodajo za 32,6 %. Poleg prodaje lastne proizvodnje ta TOZD opravlja tudi trgovsko dejavnost s tem, da nabavlja in prodaja blago naših kooperantov ,delno v smislu prave kooperacije tako, da proizvodnja pri kooperantih teče po naših razvojno-proizvod-nih zamislih, delno pa v smislu dokupa blaga, ki dopolnjuje lastno proizvodnjo.
Najmočnejši prodajni kanal je še vedno lastna prodajna mreža s 118 poslovalnicami, preko katere smo prodali 47 °/ocelotnega obsega prodaje, dočim je bila lani prodajna mreža udeležena še z 52 %. Po vrednosti je bila ta prodaja višja za 22 % od lanskoletne.
Izvoz na zahod je bil v celotni prodaji udeležen s 9 % in izvoz na vzhod z 17 % ali v celoti z 26 %, dočim je lani Zahod predstavljal 8 % in vzhod 15 % ali izvoz skupaj 23 % skupne realizacije, vse računano na dinarsko vrednost.
Po dinarski vrednosti je bil zahodni izvoz višji za 52 %, vzhodni za 57 % ali skupaj za 56 %.
Po devizni vrednosti je bil celotni izvoz višji za 42 %, od tega za 12 % na zahodu in za 56 % na vzhodu.
Količinsko smo izvozili skupaj 15 % več parov obutve in sicer na zahod 6 % in na vzhod 21 %.
Prodaja proizvodov PUR je udeležena s 7 % (lani 7 %), prodaja Gumoplasta s 3 % (lani 4 %) in prodaja obutve drugim odjemalcem na domačem tržišču s 5 % (lani 3 %). Po vrednosti je bila prodaja PUR višja za 37 %, prodaja Gumoplastike nižja za 1 % in prodaja obutve ostalim višja za 92 %.
Ostali del prodaje predstavljajo servisne usluge v izvozu in prodaja materiala in odpadkov, kar pa predstavlja realizacijo skupnih služb. Ta del predstavlja v celotni strukturi realizacijo letos 12% in lani 11 %.
Zaloge trgovskega blaga so se v primerjavi z lanskim letom v celoti gibale po vrednosti v povprečju ha višini lanskega leta, so pa koncem junija v celoti višje za 4 %, oziroma samo v trgovski mreži po nabavnih cenah celo za 10 %. Zaradi povečane prodaje se je preobrat zalog popravil za 20 %.
Reklamacije kupcev so lani znašale 1,17 % prodanega blaga, letos pa so se znižale na 1,02%. ........
Pri prodaji v lastni trgovski mreži moramo ugotoviti, da poslovalnice I. kategorije prodajo 65 %, II. kategorije 18 %,
III.	kategorije 16 % in IV. kategorije le 1 % skupne prodaje na drobno.
Najboljše poslovalnice so bile po vrstnem redu po prometu: Zagreb I., Beograd IL, Rijeka I., Beograd L, in Ljubljana III.
Najboljši preobrat zalog so dosegle poslovalnice: Celje II., Novi Sad II., Dubrovnik, Celje L, in Split.
5.	FINANČNI REZULTATI
Na finančne rezultate vplivajo v naši organizaciji združenega dela predvsem štiri sestavine. Vsaka TOZD neposredno vpliva na te rezultate z znižanjem lastne cene ali drugače povedano, s prihranki na stroških, drugi vir dohodka so razlike med stalnimi in nabavnimi cenami pri nabavi materiala, ki se ostvar-jajo na nivoju delovne organizacije in se po določilih samoupravnega sporazuma obračunavajo TOZD, tretji vir so doseženi učinki pri prodaji blaga in končno vplivajo še izredni dohodki in izdatki, ki v našem primeru lahko bistveno zboljšujejo ali slabšajo rezultate zaradi stalnih zviševanj ali zniževanj cen.
Za razlike, oziroma prihranke v proizvodnji smo že ugotovili ,da so na rezultate vplivali pozitivno in so se gibali v odstotkih v višini 3,7 %. Prav tako smo ostvarili pozitivne razlike pri nabavi materiala v višini 3,3 % vsega porabljenega materiala, manjše učinke pa smo letos dosegli pri prodajnih razlikah, za kar smo že ugotovili, da je vzrok v tem, da nismo mogli svojih prodajnih cen dvigniti sorazmerno z dvigom cen materialom in ostalim stroškom. Te razlike so lani znašale po pokritju prodajnih stroškov in zakonskih in pogodbenih obveznosti še 9,6 %, letos pa so padle na 3,8 %.
Negativno vpliva na finančni rezultat tudi presežek izrednih izdatkov nad izrednimi dohodki, ki so se lansko leto med seboj skoraj pokrivali zaradi skoraj enakih zvičanj in znižanj prodajnih cen, letos pa zvišanj praktično ni bilo, koncem junija pa smo znižali prodajne cene v odnosu na zaloge za 5 %, izpod nabavnih cen, odnosno v odnosu na prodajo v poslovalnicah za 3,4 %.
Najmočneje so se znižale pozitivne razlike pri prodaji izdelkov iz Gumoplastike in sicer za preko štirikrat, za polovico so se znižali učinki pri prodaji proizvodov PUR, približno enaki so ostali pri prodaji obutve ostalim domačim odjemalcem, izboljšala se je razlika pri izvozu na zahod in na vzhod, tako, da se je v odstotku izguba na zahodu znižala za polovico, vzhodni izvoz pa je ostal malenkostno pozitiven. Za dve odstotni
točki se je znižala pozitivna razlika pri prodaji v lastnih prodajalnah, poleg tega pa so se poslovni stroški v prodajni mreži zvišali za 29 %, torej več kakor prodaja sama, čeprav bi se morali teoretično zvišati manj od obsega poslovanja.
Izplačani osebni dohodki so znašali v prvem polletju letos v proizvodnjih dejavnostih 3,123.— din in v prodajni mreži 3.409.— din mesečno V primerjavi z istim lanskim obdobjem so se v proizvodnji povišali za 25,2 % in v trgovini za 23,7 %.
V pogledu zakonskih in pogodbenih obveznosti primerjava z lanskim letom ni v celoti možna, ker lani ob izdelavi polletnega obračuna še niso bile v celoti poznane in zato tudi niso bile obračunane, letos pa so zajete v celoti.
Možna je le primerjava s pogodbenimi obveznostmi, ki so v porastu za 12 %, zakonske obveznosti pa izkazujejo porast za 26 %, pretežno na račun stanovanjskega prispevka od 6 % na 8 %.
Zaradi vsega doslej navedenega se je znižal ostanek dohodka v primerjavi z lanskim letom za 39 %. Spremenilo se je tudi delitveno razmerje med sredstvi za osebne dohodke in ostankom dohodka, ki letos znaša 78 % za osebne dohodke in 22 % za sklade, lani ob tem času pa je znašalo 68:32.
Likvidnost podjetja se je v primerjavi z lanskim letom poslabšala. Delno so temu vzrok višje zaloge materiala za 32 %, zaloge nedokončane proizvodnje za 70 % in izdelki v celoti za 4 %, najmočneje pa vplivajo povečane terjatve do kupcev, ki so se dvignile za 47 % in so zaradi tega na-rastle tudi naše obveznosti do dobaviteljev za 41 %.
6.	ZAKLJUČEK
Zaradi zaostrenih poslovnih pogojev, ki so že vplivali na rezultate v prvem polletju, še močneje pa se bodo odrazili v drugi polovici leta, bomo morali v bodoče usmeriti vsa naša skupna prizadevanja še močneje v naše notranje probleme, mobilizirati vse naše rezerve in v celoti spoznati, da le uspešno delo ustvarja tudi zadovoljive učinke.
Z ukazom predsednika republike je ob priliki praznovanja 30. obletnice osvoboditve mesta Zadar dobil odlikovanje RED DELA S SREBRNIM VENCEM
tov. FAVO SUŠKO — poslovodja poslovalnice PEKO v Zadru.
Naše iskrene čestitke.
Nove osebne ocene
Z novim samoupravnim sporazumom o razporejanju dohodka, delitvi sredstev za osebne dohodke, o nadomestilih in prejemkih, je bila sprejeta tudi delno spremenjena metoda ocenjevanja delavcev, ki ne delajo po normi. Poleg objektivnega dela ocene, ta je odvisna od šolske izobrazbe in delovne prakse, je bila za vse omenjene delavce izdelana tudi subjektivna ocena, pri kateri se upošteva kakovost in učinek dela, sposobnost prilagajanja, poznavanje službe in dela ter njegov odnos.
Namen te osebne ocene je, da se delavci na osnovi omenjenih kriterijev in upoštevanju njihovih rezultatov dela razdelijo na bolj oziroma manj uspešne, ter se to tudi upošteva pri nagrajevanju, in sicer od 95 % do 110 % osnove, ki je določena za delovno mesto. Delavci, ki delajo po normi, pa to dosežejo z različnim odstotkom doseganja norme, seveda pa je razlika med naj-
manj in najbolj uspešnimi pri njih večja, kot je lahko pri osebni oceni.
S samoupravnim sporazumom je tudi določeno, da poprečna osebna ocena ne sme presegati 105 odstotkov, to pa naj bi bilo tudi enako 110 odstotkom poprečnega doseganja norme delavcev, ki delajo po normi. Take predpostavke so bile tudi upoštevane pri izračunu potrebnih sredstev za osebne dohodke. Podatkov o dejanskem doseganju novih norm še ni, poznani pa so podatki o osebnih ocenah, na osnovi katerih lahko ugotavljamo odstopanja od omenjenih predpostavk, primerjamo pa lahko tudi poprečne osebne ocene med sektorji SSSS in TOZD.
Poprečna subjektivna osebna ocena vseh delavcev v OZD PEKO je 101,90 %, kar pomeni, da bodo potrebna sredstva za izplačilo osebnih dohodkov teh delavcev za okrogle tri odstotke manjša, ker pa niso poznani podatki o dosega-
nju norm in doseženih vrednostih točke, pa to še nikakor ne pomeni, da bo skupno potrebnih manj sredstev za osebne dohodke od predvidenih. Primerjava poprečne ocene med TOZD pokaže, da je najvišja v TOZD Gu-moplast, najnižja pa v TOZD Poliuretan. V SSSS je najvišja poprečna ocena v obratih vzdrževanja in orodjarni, najnižja pa v nabavnem sektorju.
Pregled poprečnih osebnih ocen:
TOZD Obutev	103,11	%
TOZD Trbovlje	101,13	%
TOZD Poliur.	99,92	%
TOZD Gumopl.	104,15	%
TOZD Mreža	100,89	%
SSSS spl. sekt.	100,73	%
nabavni sektor	100,48	%
finančni sektor	102,26	%
tehnični sektor	102,59	%
ERC	102,92	%
vzdrž. obrati	103,00	%
modelirnica	103,05	%
Skupaj popr.	101,90	%
Franc Grašič
Koordinacijska konferenca ISN - Peko
V	petek, 11.7.1975, je bila
v paviljonu NOB v Tržiču yo-lilna konferenca koordinacijske konference (v nadaljnjem besedilu KK) ZSM — tovarne obutve Peko.
Delovni predsednik konference je bila Nika Perko. Poročilo o delu osnovne organizacije (OO) ZSM — Peko od 20.4.1974 do 30. 6.1975 je podal sekretar Ludvik Germov-šek. Poudaril je uspešne priprave in sam pomen devetega kongresa ZSMS in desetega kongresa ZSMJ, ki sta bila konec lanskega leta. Naše akcije in prizadevanja na posameznih področjih dela so pokazale, da mladi želijo sodelovati povsod tam, kjer imajo možnost uveljavljanja svojih interesov.
V	obdobju od prejšnje konference smo v naši delovni organizaciji izvedli reorganizacijo mladinske organizacije. Ustanovili smo OO po TOZD in na ta način močno razširili krog aktivnih mladincev. To je bila težka in obsežna naloga, ki pa smo jo izvršili po svojih najboljših močeh, in upamo si trditi, da tudi dokaj uspešno. Še vedno pa pogrešamo predvsem nekatere mlade člane ZK, ki bi morali biti bolj odgovorni za delo v ZSM in pa mlade izobražence, od katerih upravičeno pričakujemo, da pokažejo večjo pripravljenost za
delo v naši in drugih družbenopolitičnih organizacijah, saj bi s svojim znanjem lahko veliko prispevali k delu le-teh. Dotaknil se je tudi družbenoekonomskih odnosov, izobraževanja, sodelovanja z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v podjetju, sodelovanje s komisijo za splošni ljudski odpor in komisijo za šport, ki je najbolj množične akcije dobro izpeljala.
Poročilo o finančnem poslovanju OO ZSM — Peko v minulem obdobju, je podala Milka Perko. Iz poročila je razvidno, da je OO ZSM dobro poslovala in si prihranila nekaj sredstev, ki jih bo skupaj z dotacijo Skupnega delavskega sveta potrebovala za realizacijo akcijskega programa. Glavni poudarek KK je bil prav gotovo na predlogu, razpravi in sprejemanju pravilnika o organiziranju in delovanju OO ZSM — Peko, poslovnika za delo OO ZSM v TOZD in poslovnika KK ZSM — Peko.
Omenjeni dokumenti so bistvena novost in velik korak naprej pri samem organiziranju in delovanju OO v TOZD, oziroma KK na nivoju OZD.
Predsednik komisije mladih delavcev pri OK se je ob tej priliki zelo pohvalno izrazil o dokumentih in poudaril veliko vlogo temeljite štu-
dije statuta in revolucije ZSMS, to kar smo mi predhodno storili in na teh temeljih gradili vse ostalo. Delegati KK so soglasno potrdili vse tri dokumente.
Naslednja točka KK je bil akcijski program za leto 1975 s pojasnilom, da je to skupni in vsklajen z vsemi OO, ki so svoje programe potrdile že dosti prej. Naše delo bo v bodoče usmerjeno na konkretnih akcijah in vidnih premikih v OO.
Razprava ali dopolnitve pravilnika in poslovnikov so mogoče za koga bolj suhoparna stvar, ki se lahko presliši ali spregleda povsem namerno, iz čistega nezanimanja ,nekaj vidnega in otipljivega pa bo na primer urejanje okolice tovarne, svarilo in sankcije za mladince, ki se neodgovorno ponašajo v tovarni na primer, namerno in neodgovorno onesnažujejo sveže prepleskane stene, iz malomarnosti ali mogoče neznanja učinkujejo osnovna materialna sredstva, zanemarjajo strojni park, nekvalitetno delajo in na račun kvalitete visoko presegajo normo itd. Prisluhnili pa bomo tudi njihovim problemom in ker nam jih sami ne povejo, jih bomo vprašali, se pogovorili z njimi, dosti lažje bo sedaj, ko smo reorganizirani po OO v TOZD. Skratka doseči moramo to,
da nam nihče ne bo očital, da je edino naše delo samo šport in tu pa tam zabava, ples, ampak nasprotno.
Na koncu KK so delegati izvolili tudi novo predsedstvo KK — Peko in sicer:
1.	predsednik, Franc Kolman — OO ZSM SSSS
2.	sekretar, Ludvik Germov-šek — OO ZSM TOZD Obutev
3.	blagajnik, Nika Perko — OO ZSM SSSS
4.	zapisnikar, Marica Kveder — OO ZSM TOZD Obutev
5.	član, Slavko Bohinc — OO ZSM SSSS
6.	član, Zdenko Jerman — OO ZSM SSSS
7.	član, Viktor Sedej — OO ZSM TOZD Obutev
8.	član, Marinka Rožič — OO ZSM TOZD Obutev
9.	član, Meta Teran — OO ZSM TOZD Obutev
10.	član, Jože Smolej — OO ZSM TOZD Gumoplast
11.	član, Bojan Gliha — OO ZSM Gumoplast
12.	član, Bojan Maglica — OO ZSM TOZD Poliuretan
13.	član, Mato Leontič — OO ZSM TOZD Poliuretan
14.	član, Janez Medič OO ZSM TOZD Mreža
15.	član, Rudolf Teran — OO ZSM TOZD Mreža
16.	član, Silvo Andrejaž — OO ZSM TOZD Trbovlje
17.	član, Irena Tomažin — OO ZSM TOZD Trbovlje
Kolman Franci
Udeleženci konference
V
spomin
V ponedeljek zjutraj nas je presunila težka vest, da se FILIP ŠARABON ni vrnil z Bistriške planine. Med sodelavci je nastala praznina in vse do torka opoldne sè nismo mogli sprijazniti z mislijo, da ga ne bo več med nami.
Filip je bil star 49 let. Delal je na delovnem mestu carinski deklarant v nabavnem sektorju. Njegovo delo je bilo obsežno, zahtevalo je znanje in povezovanje z drugimi službami v naši delovni organizaciji in izven nje.
Tudi njegovo delo izven podjetja je potrdilo tako številne udeležbe spremstva na njegovi zadnji poti. Njegovo truplo počiva na domačem pokopališču, tam, kjer je preživljal svoja mlada leta.
Planine so mu bile vedno največje veselje, zato je tembolj kruto, da je ravno tam moral končati svoje življenje. Neštetokrat smo se srečali z njim v planinah. Vedno je bil nasmejan in tako tudi zadnji dan na Bistriški planini.
Dragi Filip. Poslovili smo se od tebe, vendar, to slovo nas ne bo ločilo. Ostal nam boš kot sodelavec, prijatelj in ljubitelj narave v trajnem spominu.
GD
Maribor I — »Peko«
projektivni biro peko
Prodajalna Maribor I. je locirana v strogem trgovskem centru mesta, v Gosposki ulici. Adapti-ranje lokala s tako dobro lokacijo je vedno problem, kajti trgovina mora biti zaprta čim krajši čas, namen adapatacije pa je pridobitev čim več novega prodajnega prostora, kar pa zahteva podaljšan gradbeni čas.
Za mariborsko prodajalno je bilo narejenih več variantnih idejnih projektov, in sicer od variante, ki predvideva minimalno povečanje prodajnega prostora, do variante, po kateri se prostor v obstoječi stavbi izkoristi maksimalno in pridobimo skoraj 1000 m2 prodajne površine, to pa je že površina manjše blagovnice. Analiza tržišča (Maribor — zaledje — zimski turizem) in po urbanističnem planu projektirana pasaža po dolžini prodajalne (povezava parkirišč z Gosposko ulico) sta »botrovala« odloči trd, da zgradimo doslej naj večjo prodajalno v mreži — prvo »hišo obutve« v Jugoslaviji.
GRADNJA
V septembru 1974 je mariborski »Gradis« začel z rušitvenimi deli na obstoječi stavbi, vendar je moral dela kmalu ustaviti, ker se je pojavila nevarnost, da se obe sosednji stavbi zrušita z našo vred. To so stare stavbe, prvotno samo pritlične, kasneje pa nadgrajene na principu medsebojnega podpiranja in tako se nam je zgodilo, da se je ob ukinitvi ene »podpore« dolgoletno statično ravnovesje porušilo. Iznajdljivost izvajalca, konkretno statika ing. Bojana Spesa, ki je utrdil temelje sosednjih stavb s piloti, gre zasluga, da se gradnja ni zavlekla v nedogled. Nastalo zamudo pa je izvajalec na-
doknadil pozimi, saj je letošnja mila zima omogočila neprekinjeno gradnjo in tako je vodja gradbišča, tov. Šafarič, z izjemno zavzetostjo in pedantnostjo »pripeljal« objekt v zaključno fazo pred jesenskim vrhuncem sezone. Celotna gradnja, če izvzamemo pilotiranje je tako trajala od decembra 1974 do avgusta 1975.
Poslovalnica pred adaptacijo OPREMA
IN TEHNOLOGIJA PRODAJE
Opremo je v celoti izdelal »Peko«, mizarska in mehanična delavnica. Tip opreme je isti, kot smo ga uporabili v Skopju I., Novem Sadu I., Arandje-lovcu, Sremski Mitroviči, Tuzli in Crikvenici, kjer je poleg flexibilnosti pokazal tudi praktičnost,
kar se ne nazadnje odraža v povečani prodaji po adaptaciji.
Velik prodajni prostor nam je omogočil skoraj idealno ureditev. Vsak predstavljen čevelj — predizbira ima v neposredni bližini zaledje — skladišče. S takim načinom ne samo da izboljšamo organizacijo v skladišču ampak občutno skrajšamo komuniciranje
— zunanji videz
prodajalca, saj je primarna naloga prodajati ne pa iskati čevlje.
Sistem več skladišč (priročnih) razbremeni centralno skladišče do take mere, da centralno skladišče prevzame novo funkcijo, to je funkcijo rezerve. V takem primeru je tudi intenziviteta čevljev v centralnem skladišču veliko večja kot doslej, saj široke komunika-
cije, ki omogočajo hitro iskanje čevljev, ki so potrebni, iskanje in brzina sta potrebni le v priročnem skladišču. V centralnem skladišču je zaposlen skladiščnik, ki ima nalogo dopolnjevati priročna skladišča, in to v večjih časovnih razmakih — enkrat tedensko.
Sistem priročnih skladišč lahko nazorno prika-
Notranjost
žemo s primerjavo količin robe.
Odnos čevljev v pred-izbiri proti čevljem v priročnih skladiščih in centralnem skladišču je 7 % : 53 % : 40 %, torej v priročnih skladiščih je približno polovica celotne robe, kar pomeni, da je polovica robe kar najbolj dostopna prodajalcu, s 40 % robe v centralnem skladišču pa je lahko le rezerva.
Ob primerjavi površin pa pridemo do zaključka, da centralno skladišče zavzema le 9 % celotne površine prodajalne. To še enkrat potrdi prej navedeno dejstvo, da z racionalno organizacijo pridobimo veliko prodajnega prostora.
PROGRAM
PROSTOROV
Pritličje je informativni del prodajalne, kupec dobi prvo informacijo že na ulici — izložbe, v prodajalni pa je oddelek razprodaje, sezonske robe in otroški oddelek.
Svima su poznate po-teškoće, u kojima se zatekla naša privreda. Nišu ni retka tvrdjenja, da ove godine u našoj privredi politici neće biti kao što se očekuje. Ali u privre-djivanju znamo, da samo is trajnim radom i bor-bom protiv grešaka mo žemo učiniti sve. »Naša osnovna organizacija udruženog rada danas se j oš nalazi u zavidnom položaju«, rekao je generalni direktor drug Janez Bedina na sednici zajed-ničkog radničkog saveta
9.	7. 1975, kada je pod-neo ocenu uskladjivanja rezultata privredjivanja sa ciljevima resolucije
0	društvenoekonomskom razvoju za 1975 godimi
1	naša zalaganja u cilju poboljanja stabilizacije.
PEKO udružuje proizvodnji! Peka i još dvaju kooperanata i to BUDUĆ-NOiST Ludbreg i PARTIZAN Poznanovac. Sa oba kooperanata saradjujemo na osnovu dugoročnog ugovora o poslovno tehniško j saradnji, prema kojoj je Peko dužan razvijati i prodavati proizvodnjo i obezbediti potre-ban materij al, a kooperant proizvoditi prema unapred odredjenoj količini bez obzira na trži-šte. Naš celokupni doho-dak jeste zbog visokog stepena prerade (poliure-tan — sirovina, djon — cipela) i visokog udela tržne robe u realizaciji znatno veci nego što je vrednost osnovne proizvodnje obuće. Visoki udeo izvoza u proizvodnji postavlja granice daljem povečavanju izvoza uz pretpostavku, da se proizvodnja neče više povečati. Na odgovarajuče izvozne stimulacije (porez na izvoz na klirinško področje, premije za konvertibilni izvoz, koje pokri-vaju tek četvrtinu carinskih dažbina za uvoženi repromaterial) ugrožava-ju rentabilnost poslovanja organizacije udruženog rada u celini. Glavni razlog, da izvoza nije mo-guče i dalje povečavati jeste činjenica, da se obuča sezonski prodaje a to zna-či, da je u mesečima interesantnim za izvoz, celokupna proizvodnja na-mj en j ena izvozu a za do-
mače tržište radimo samo kao produžetak te proizvodnje. U uslovima opšte recesije na svetskom tr-žištu vrlo je teško održati tako visoki nivo izvoza a nadamo se, da čemo moči konvertibilni izvoz u novembru i decembru povečati više nego što trenutno pokazuju porudžbi-ne. Izvoz na klirinško područje regulisan je društvenim ugovorom i ograničen medjudržav-nim ugovorom. Kontingenti su na taj način za nas odredjeni i u toku godine nije jih moguče povečati, j er se radi o celokupnim ugovorima.
Još uvek nema moguč-nosti smanjiti uvoza. Uvozimo sirovine materij al reprodukcije, kojeg u kvaliteti kao što ju za-htjeva izvozno tržište kod nas nije moguče nabaviti ili se radi o materij alu, koga domače tržište ne proizvodi (polimetan). Kad je u pitanju oprema, radi se o mašinama, koje proizvode specializo-vana preduzeča za čitav svet i domači proizvodja-či ih ne proizvode. Uvoz smo povečali i opravdava-mo ga činjenicom, da smo počeli proizvoditi poliuretanske i gumene djo-nove i za druge, koji bi jih morali inače uvoziti, a to bi oslabilo naš platni bilans u celini.
Zaposlenost u Peko povečala se za 0,45 %. U 1974 godini zapošljavali smo prosečno 2472 radni-ka (uključujući i OOUR Trbovlje i OOUR Mreža) a u prvih pet meseci ove godine prosečno 2568 rad-nika. Zaposlenost se povečala samo u slučaju novih kapaciteta (u prodaj noj mreži za 10 % sa dogradjivanjem ili povečanjem več postoječih prodavaonica.
Godišnjim poslovnim ugovorom predvidjene su investicije u vrednosti od 43.000,000,00 din i to:
30.000.	000.00 u nove prodajne kapacitete i din
13.000.	000.00 za zamenu i dopunu opreme u proizvodnji. Sve investicije biče finansirane iz vlastitih sredstava u okviru godiš-njeg sporazuma, jer nismo dobili kredita za iz-gradnju prodajne mreže.
Stanje u opskrbi sa re-promaterijalom posle za-ključaka Saveznog izvrš-nog veča o vezivanju uvoza na izvoz bitno se po-goršalo. Preduzete mere donete su 31. maja 1975 a Narodna banka nije po-tvrdjivala zaključaka i sav uvoz je stao. Razumi-je se, da je takvo stanje još povečalo zastoj u proizvodnji i da je operativni plan u junu postignut samo sa 95 %. Pored toga
izvršene su i promene materijala, što če prouz-rokovati dodatne štete zbog eventuelnih otstupa-nja od ugovora i netačno-sti u kvalitete i rokovima isporuke.
Domači dobavljači oba-veštavaju nas o zakašnje-njima u vezi s pomenu-tim razlozima a najviše ima takvih, koji niti robu isporučuju niti nas oba-veštavaju o uzrocima.
Kvalitet i disciplina u rokovima isporuka opali su i mnogi znaju, da se uz ograničenje uvoza nalaze u monopolnom položaju i misle, da mogu raditi šta hoču.
Svesni smo posledica neizvršenih ugovora u izvozu i uprkos povečanim troškovima nabave nemočni posmatramo opa-danje proizvodnje. Pred-uzimanjem mera ne smi-jemo više odlagati.
Donet je novi samoupravni dogovor o raspodeli doholka
Na poslednijm zborovima radnika po radnim jedinica-ma bio je konačno donet samoupravni dogovor o raspodeli dohotka, deo sredstava za lične dohodke, o nadoknadi i primaojima. Ugovor stupa na snagu 1. 7. 1975. Izuzetak su prodavaonice u OOUR Prodajna organizacija, za koje če biti kategorizacija izradjena u dr-ugom polugo-dištu a obračun po novome Stupice na snagu 1. januara
1976.	Za to vreme njihovi ukupni lični dohooi uključu-juči i dodataik na stalnost biče povečani za jednaki pro-cenat kao što je prosek done-tog ugovora za tvornicu.
Bitne tačke pomenutog ugovora jesu: analitička ocena radnih mesta, vrednost kategorija i načini merenja rada.
Sadržaj odabranog metoda za anali tičku ocenu več je poznat i objavljen u »Čevljarju«. Mogu napomenuti samo to, da ocena pravilnosti nove analitsike ocene ne može proizlaziti iz relativnog uporedjenja sadašnjih grupa s novim kategorijama. Jedan od uzroka za novu ocenu radnih mesta jeste otklanjanje dosadašnjih greški. Dakle, ocena pravilnosti nove kategorije za pojedino radno mesto je moguča samo preko kriterijuma, to jest uporedji-vanja radnih zadataka na radnom mestu opisivanjem po j edinih stepena odvojeno za svaki kriterij, koji je sa-stavni deo novog metoda. Ta-kodje i rešavanje odnosno donošenje predloga u vezi rešavanja poj edinih žalbi poteklo je na pomenuti način ali je predlog promena bio podnet samo za radna mesta, na kojima su bile uočene gre-ške. Uporedno sa podnoše-njem predloga za promenu prisutno je bio i vodoravno uporedjivanje, tj. uporedjiva-nje sa s vim radnim mestima u OUR Peko, koja se odnose na o dredj eno radno mesto istom ili najbližom kategori-jom. Ovaj deo uporedjivanja radnih mesta nužan je i kod obrade svih promena, koje bi se jedilom godišnje uzi-male u obzir.
Pre donošenja predloga, ko-jim bi bila odredjena vrednost novih kategorija bilo bi potrebno uzeti u obzir i uput-stva doneta zaklljučcima po-litičkih organizacija, položaj i veličinu naše OUR u grani i poslovne rezultate OUR. S novim ocenjivanjem kategorija raspon satnina za sva radna mesta mora biti jedin-stven, bilo proizvodni ili režijski.
Jasno je, da sive ovo ima za poslediou promenu normi i to smanjenja broja minuta za pojedine operacije a isto-vremeno povečanje vrednosti minuta. O ovoj promeni ne-što više u produžetku.
S novim ocenjivanjem potrebna je relativno veča poviška visokokvalifikovanam kadrovima u proizvodnji i srednje stručnom kadru u režiji. Postignuti poen u po-jedinim radnim jedinicama opet mora biti is tog značaja kao što je bio, tj. podela radnih jedinica na više ili manje uspešne kod njihovog rada. Dakle, dalimično zaoštravanje osnova za izračunavanje režijskih stepena, što znači teže postignuti poen ali se za taj deo satnine znatno pove-čaju. Lični dohoci prema no-voj oceni za sva radna mesta načelno če se povečati ali su moguči i izuzeci u slučaj evi-ma ako su dosadašnje greške bile suviše velike, da če prema novim kriterijima lični dohoci biti niži.
Najbitnije kod odredjivanja vrednosti poj edinih kategorija .sväkako su moguča sredstva, koja može OUR Peko odvojiti za lične dohotke a da time nije ometan njezin razvoj odnosno smanjena proširena reprodukcija. Na
osnovu predvidjenih rezultata poslovanja bila su i odredjena sredstva koja če biti potrebno podeliti na sredstva za lični dohodek i sredstva za isplatu dodatka za minuli rad i stalnost. I ovaj deo prema ugovoru je viši i pri-likom uporedjivanja sa ličnim dohooima biče to potrebno uzimati u obzir.
Na osnovu pomenutih uputstava bio je predložen startni lični dohodak treče kategorije 1800 din mesečno bez poena i to uz 100 % po-stignutu normu di 100 % lič-noj oceni. Osnova za izbor startnih osnova bila su radna mesta u proizvodnji u ni-žim kategorijama jer bi inače bio kod nižeg starta njihov lični dohodak manji. Pored izbora starta bilo je predloženo i prosečno dosti-zanje normi za 110 % što je za 5 % više od največe moguče prosečne lične ocene režijskih radnika u pojedinoj radnoj jedinlici ili u sektoru. Za raspon izmedju najnižeg i najvišeg ličnog dohotka bio podnet predlog 1:4,77 što je manje od ugovora u grani ali ipalk u gramicama, koje odre-djuje sindikalna lista. Uz odredjeni start i raspon količina sredstava odredjivala je funkdiju raspona u ostalim kategorijama i time i postavke za čas.
U poredjenju s sadašnjom nova kriva ima i matematičkd osnov i raste prema povečanju stepena a dosadašnja bitno je razlikovala režijska radna mesta od proizvodnih i nije bila dosledna u načeli-ma porasta prema porastnom stapenu. Novi raspon pruža relativno vede povečanje visoko kvalifikovaniim radnim
(Dalje na sledečoj strani)
Odlukom predsednika republike prilikom proslave 30 godišnjice oslobodjenja grada Zadar odlikovan je
ORDENOM RADA SA SREBRNIM VENCEM drug ŠUŠKO PÄVO poslovodja prodavaonice PEKO u Zadru.
Srdačno čestitamo!
Donet je
« é »
(Nastavak)	•
mestima i srednjem struč-nom kadiy nego što su ■ bila data uputstva za izbor.
Ovako odabrana skala sa’t--nih 'postavki j>o kategorijama i .raspodela radnika iz-iskuje uz,. predpostavke dosti-zanje normi sa U0,.%, Iienom òcenam 105 % i vrednošću poena 1,10 te novim dodatkom za minuli rad i stalnost 23% -povečanje,., potrebnih sredstava za lične dohotke. Ovo je na osnovù predvidje-riih poslovnih rezultata krajna mogučnost odnosno, samb 4z. bolje rezultate biče mo-guča i treča raspodela, čija če višina biti.zavisna od bo-ljih rezultata.
Več pomenuta odhrka, da če nova skala satnih postavki biti jedtinstvena ima kao po~ sledicu promenu'normi. Tom promenom smanjiče se broj. minuta a povečače se vrednost ali ipak take, da če umnožak vrednosti i broja jninuta biti veči od staroga, dakle za jednaki izvršeni rad veči dohodak. U slučaju, da su norme postavljene jedna-ko za sve operacije, to bi j za sve operacije i važilo. Pošto toga nije bilo, potrebno je novim normama uskladiti ovp tako, da če sei moči lak-še ili teže postiči na čitavom nivou QUR. Merilo ove jedin-stvenosti, koje potvrdjujemo ovim ugovorom, jest u tome, da je novu postavljenu nor-mu u normalno radno vreme
.•■?	-a»’ 1
ša normalnim učinkom mo-guče ostvaniti sa 110% pod uslovom, da je .operacija kvalitetno obavljena. ,
U prosekuje bilo za čitavu OUR u razdoblju januar— mart postizanje normi od 147 % ali je od toga deo rada bio u neevidentiranpm produženom radiiom, vremenu i slabi j eg kvaliteta-, usled čega je stvarno . postizanje normi bilo oko 140 %.
Fomentiti- normativi smanjiče se. dakle, u prospku za 21 %, minutna vrednost povečače se za 50 % ' a umnožak toga- daje povečanje ličnih dohotka za 13.%. Ovo je dakle prosek ali je za pojedine radne jedinice povečanje lič-nog dohotka zavisno od višine sadašnjeg dostizanja normi. U jedinicamä, gđe je dostizanje normi bilo' ispod pnoseka, povišanje ličnog dohotka biče veče, dok če u radnim jediriicama, gde je dostizanje normi bilo iznad prosdka, povečanje če biti manj e.
Svaki pojedinac i ubuduče otstupače od prosečnog dostizanja kao i dosada — prema prirodnim zakonima velika večina okoio normalnog dostizanja (100—120 %) a ima i- sposobnijih i manje sposobnih.
Posebnost prilikom odre-djivanja . normi još su. montažna odelenja, gde je količina obavljenog rada, poje-dinca zavisna ne samo od
IZVEŠTAJ O DONETIM .ZAKLJUČCIMA NA 11.
ZASEDANJU IZVRŠNOG
ODBORA DANA 3. 7. 1975
1.	Usvojen je izveštaj o realizaciji zaključaka 10.'sedni-ce. Opšti sektor podneo je izveštaj o realizaciji 4. zaključka posle proučavanja problema.
2.	Za mesec junij 1975 rad-mim j edinkama se sa kta priznaje razlika u iznosu:
510 -i- za neukajkulirane operacije — 763,34 din
541 — razlika do 92 % plana
—	41.389,22 din
530	— razlika od planirane količine (smanjuje se teret za planirana radna nepopu-njena mesta u višini 1.882,60 dinara) — 7.163,80 din
531	— razlika za lični dohodak (smanjuje se teret na materijal u višini 292.757,44 dinara) — 5.022,25 din
531 — na teret razlike re-žijskog stepena — 9.399,00 din
569 — ispadanje časova — pokrivenje troškova rež. mat.
—	933,83 din
510 — premašen vrednost prekovremenog rada •— .1.818
510	— prem. vred. prekovremenog rada — 1.818,84 din
511	_ prem. vred. prekovremenog rada — 817,58 din
512 — prem. vred. prekovremenog rada — 3.691,19 din
520	— prem. vred. prekovremenog rada — 6.259,89 din
521	— prem. vred. prekovremenog rada — 5.517,65 din
522	— prem. vred. prekovremenog rada — 6.975,11 din
523	— prem. vred. prekovremenog rada — 6.603,82 din
526 — prem. vred. prekovremenog rada — 1.344,74 din
530 — prem. vred. prekovremenog rada — 2.323,88 din
550 — prem. vred. preko-vremen. rada — 30.856,04 din
533	— prem. vred. prekovremenog rada — 9.254,78 din
301 — prem. vred. prekovremenog rada — 999,90 din
Odbij ena su potraživa-nja za razlike:
520 i 521 za pokrivanje razlike zbog ispada u proizvodnji, pošto su oba odelenja postigli planirane lične dohotke i proizvodnju u mesecu junu.
510 — suma za opravku platna ZLATA uključi se na teret Bayera. Prilikom opte-rečenja Bayera mora se sa-kupdti sve troškove a ne samo troškove opravke.
523 — za opravku art. Zlata tereti se nabava — na teret Bayer.
3.	Usvojen je predlog ce-novnika stalnih cena, koga je pripremio sektor nabave sa stopanjem na snagu 1. 7. 1975.
4*.cUšVojeh je predlog uvoznih usluga u okviru poslov-
njega, nego i od kapaciteta trake te sličnog posla * u - OOUR — Poliuretan otj* ob--, likoyanja^djonova 5 OOUR — Gumoplast. Zà pomenute radne jedinice važi kao prvo, več spomenuto upUtstvo; da če novo dostizanje'normi biti, u proseku od 110%. Kod pojedinih ràdhih mesta morate se uzimati u obzir još stvarno radno vreme zd obav-ljenje operacije i prema tg-me izračunat postotak zaposlenosti Nä osnovi dobljenih postotajka biče izračunata nova -norma tako, da ju je mo-guče dog tiči kod ispunjenog plana u višini od 105 do 120 procenata ražlicito obzirom na utrošerib vreme stvarnog rada. U izuzetnim slueäjevi-ma, gde su izostanci, večj od normalnih, morače pojedini r'adnici pored svog posla obavljati i druge radove. Ovo su radnici rasporedjeni na takvim radnim mestima gde je zaposednutost najniža i zbog toga po' novome primi-če isplatu nórme do 120 % u celimi a, iznad 120 % samo u višini 60 % dok če 40 % ostati radnöj jedinici, da bi na taj način preko vrednosti poema primali i omi radnici, koji su u svom radu puno zauzeti.
Samoupravni dogovor o raspodeli dohotka i ličnog dohotka sadrži i druge odredbe isto tako* značajne, dok njihove promene nišu toliko 'bitne ili promena nije bilo i zbog toga je u tom sastavku pomenuto samo to, što se bitno menja.
Franc Grašič
nog udruženja obučarske industrije —• nabava poliola. Manipulativni troškovi za na-bavu materiajala u okviru dogovora poslovnog udruženja obučarske industrije ne račumaju se, odnosno se ra-čunaju u višini 2 % samo u slučaju, kada radne organizacije izvršavaju medjusobne usluge.
5.	Kalupari Sevnica priznaje se isplata dodatnih troškova, koji nisu obuhvačeni za art. Coki u iznosu do
30.000	din time, da kalupara Sevnica priznaje razliku na račun štete, koja je nastala prilikom lomljenja djonova i to u iznosu od 5.000 din.
6.	Usvojen je predlog prodajnih cena dizanja tekstila prema prosečnoj ceni cenov-nica stalnih cena s tekstilom kao što sledi:
I.	grupa •— uzorci u veličini iznad 3 m2 sa 30 % sniženjem
II.	grupa — uzorci u veličini od 1,5—3 m2 sa 40 % sniženjem
III.	grupa — uzorci u veličini od 0,5 do 1,5 m2 sa 50% sniženjem
IV.	grupa — uzorci u veličini do 0,5 m2 sa 70 % sniženjem.
7.	Usvojen je predlog rad-nog kalendara za 1975 god. i prdloži se u konačno usva-janje zajedničkom radničkom savetu sa dopunom, da za sve Službe, koje opskrbljuju pro-
izvodnju može kalendar prema -potrebama promenu ti i da ise-radr. slobodnom ' su boto m. šlo. če biti- namjenjeno pokrivanju izgubljenog vremena na zborovima radicima kòji rade ”po normi a ostalima' né.
8.	Za člana grupe za medju-nacitìnaìhe''odnose pri OK ZSRN Tržič! drug Marjan .Marjeto ..,— : načelnik kadrov-skog. odelenja.
Za člana koordinacijskog oidibora za. kadrovska pitanja pri OO S SRN Tržič naime-novan je drug Pavel Roblek — predsednik sindikata.
9.	Vatrogasmom društvu Peko odobrena je dotacija. u višini 20.000 din iz SSP za god. 1975.
10.	Počinje postupak za promenu samoupravnog dogovora o udruživanju OOUR u radnu organizacije (član 129) i statuta radne organizacije (član 126) u vezi pro-širenja predmeta poslovanja OOUR - Mreža. U vezi toga naimenovana je stručna komisija, kbja u roku od 8 dana izradi predlog promena pomenutdh akata. U stručnu komisiju naimenovani su:
Slavtko Hvalica — predsednik, .
Vida Rozman, Francka Bergant, Valentin Horžen, Janko Mladič, Leoplod T.rdan I Jurij ■Korošec, ing. — članovi.
11.	Odbijena je molba Visoke škole za organizaciju rada iz Kranja u vezi sofdnansira-nja izgradnje školSkih prosto-rija.
12.	Za izvršenje primopredaje gorjne kože zaliha naimeno-vane su dve komisije i to:
— invetarisanje gornje kože:
1.	Pavel Hafner — predsednik, v. majstor 512,
2.	Metka Teran — član, predr. 511,
3.	Janez Švab — član, kontr. 512,
4.	Tomaž Jazbec — član, kontr. 522,
5.	Janko Dobre — član, majstor 512,
6.	Dragi Markelj — član, štamparija,
—• inventarisan j e nekurant-ne robe u skladiš.tu:
1.	Jože Bukovnik — predsednik, majstor u 510,
2.	Leopold Slabe — član, predr. 510,
3.	Marta Ušeničnik — član, op. prip.,
4.	Peter Hafner — član, pri-rez. 512,
5.	Janez Marin — član, pri-rez 512.
13.	Usvojen je predlog za naknadu štete, zbog krade na putu u Milano u višini:
Mladič Janko 2.000 din
Simonič Anton 2.000 din
Gros Jože 2.000 din i
150.000	Lit
Špehar Viljem 2.000 din
Meglič Stane 2.000 din
14.	Usvojen je predlog za uništenje starih prototipova i otpisanih poluparova na predlog prodajnog sektora. Pri spaljivänju biče prisutna komisija koja je predlog pri-premila.
15.1-Na predlog generalnog »tliosktora potvrđene su sledeče ocene:
Hvalica Slavko — direktor opšteg sektora stepen 2 — 107 %
Gradišar Danilo — direktor nabava, stepen:3 — 104 % ,,
Kališnik Janez — direktor finansi ja stepen 2 — 107 % .
Gros Jože — direktor tehn. sektorja stepen 2 — 107 %
Bedina Edvard — direktor ERC stepen 3 — 104%
16.	Usvojen je predlog za službeni put u inostraristvo:
Bedina Janez generalni direktor u vremenu od 26: 6. do
29.	6. ,1975 u Pirmasens kod firme AFIS u vezi razgovora
0	izvozu obuče. Gros Jože — direktor tehn. sektora od 24. 6. do otprifike 4.7. u SSSR. Razno eksport Moskva u vezi razgovora o koži i u Italiju u vezi razgovora sa dobavlja-čima materij ala u vezi novih cena.
17.	Vatrogasnom društvu Škofja Loka odobri se 3 pare cipela u vezi organizacije igre na sreču, -na pikniku naših iseljenika.
Vatrogasnom Savezu Slovenije odobri se porudžbina oglasa u Vatrogasnom vesni-ku 1/4 stranice u iznosu 900.00 na račun reklamnih troškova.
18.	Odbijaju se molbe:
Školskog zdravstvenog centra — učenika 3. razr.san. škole, Djačke zajednice III. razr. gimnazije u Kranju i Vatrogasnog društva Podgora, Begunje.
IZVEŠTAJ
o donetim zaključcima 3. sednice (Poslovnog odbora OOUR Mreža /od 9. 7. 1975
1.	Podnet je izveštaj o ostvarenim zaključcima 2. sednice Poslovnog odbora OOUR Mreža.
2.	Na predlog generalnog direktora potvrdjena je lična ocena (vodji OOUR Mreža druga Milana Jazbeca u višini od 104 %.
3.	Potvrdjen je i predlog za proširenje poslovanja OOUR Mreža, i to pa:
—	prodaju krznene konfekcije,
—	prodaju dečjih igračaka,
—	prodaju galanterije od veštačke kože i
—	prodaju ikišobrana.
U vezi toga povede se postupak za promenu statuta OOUR Mreža (član 136 i 137)
1	formira se komisija u sa-stavu:
1.	Slavko Hvalica, predsednik,
2.	Vida Rozman, član,
3.	Francka Bergant, član,
4.	Valentin Horžen, član,
5.	Janko Mladič, član,
6.	Leopold Trdan, član,
7.	ing. Jurij Korošec, član,
koja u roku od 8 (dana izradi predlog proširenja predmeta poslovanja, kao što je pomenuto.
hiša obutve
I.	nadstropje je namenjeno oddelku ženske obutve, ki se v podaljšku spremeni v boutique z usnjeno konfekcijo in galanterijo.
II.	nadstropje — moški oddelek z boutique-om in malim buffetom — kava in tobačni izdelki ter centralno skladišče.
Ob novem objektu imamo še del stare stavbe, ki se vklaplja v novi program. Prostor v pritličju
PERSPEKTIVA
Prodajalna v sedanjem stanju »gleda« na ulico z ozkim fasadnim pasom (10 m), v bližnji prihodnosti pa se bo zgradila pasaža po vsej dolžini prodajalne (30 m), tako da bomo imeli celotno pritličje v izložbi, prehod ljudi skozi pasažo bo velile, saj bo to najbližja komunikacija med edinim večjim parkiriščem ob trgovskem centru mesta.
Biro
Prodajalna Maribor I. — prva »hiša obutve« v Jugoslaviji, je doslej naša največja investicija. Hkrati z otvoritvijo »hiše obutve« smo razširili tudi asortiman prodajnih predmetov na krzneno konfekcijo, usnjeno galanterijo, usnjeno konfekcijo s poudarkom na modni program, modni dodatki (pasovi, rokavice, denarnice, rute, šali) in prodajo dežnikov.
... 30 dni pred otvoritvijo
je namenjen sprejemu m sortiranju robe, v nadstropju pa je aranžerska delavnica, tu bo namreč
stalni aranžer, ki pa ne bo deloval samo v Mariboru, ampak po vseh prodajalnah na Štajerskem.
projektivni biro peko
ooooooooooooooooooooJ
>0000000000000000000(1
ooooooooooooooooooooJ
IO OC----To,j
Po°o°c aranžer
OO O'	oo
>0000000000000000000(1 ooooooooooooooooooooJ
lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOi
^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJ
skladišče
'lOOOOOOOOOOOOOOOO 00 00 OOOl	.	' ■	oo
p°o°<f sprejem robe jg>
pooooooooouuououvuooj
Prerez »hiše obutve« z vrisanim programom
moška bar boutique obutev
ženska obutev
boutique
razprodaja t otroci
Dne 10. avgusta bo prazno- novan za glavnega direktorja
val sedemdesetletnico naš tretji povojni direktor, tovariš IVAN ŠTUCIN-ŽANA.
Izhajajoč iz tržiške delavske družine je že v otroških letih občutil tegobe pomanjkanja in tudi težave vojnega časa. Le s težavo je našel mojstra, ki ga je izučil za čevljarja ter mu tudi dal napotkov za nadaljnjo borbo za vsakdanji kruh. In prav to spoznanje ga je napotilo v vrste naprednjakov, najprej med člane delavsko-prosvet-nega društva Svoboda in kasneje še med člane komunistične partije Jugoslavije.
Predvojno revolucionarno in ilegalno delovanje ga je sicer pripeljalo tudi v »Glav-njačo« in v »Ivanjico«, znani koncentracijski taborišči za komuniste, vendar ga to ni pokolebalo, pač pa le še spodbudilo k aktivnejšemu revolucionarnemu delu. Takega je našla tudi druga svetovna vojna in kot komunist-
takratne glavne direkcije usnjarske in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije pri Ministrstvu za lahko industrijo Slovenije ter nato za direktorja tovarne obutve »Planika v Kranju v izgradnji in zatem za direktorja »Obutve« Kranj. Leta 1951 pa je bil imenovan za direktorja našega podjetja, kjer se je po skoraj desetih letih službovanja starostno upokojil.
V času njegovega vodenja je le-to doživelo brez dvoma velik razvoj in razmah tako po obsegu proizvodnje, kakor tudi v tehnološkem pogledu, saj so bili to časi preorien-taoije od planskega na samoupravno gospodarjenje, to je bil prehod od nekaj enostavnih modelov, ki smo jih proizvajali v planskih letih, na obsežnejšo kolekcijo modne obutve, v katero proizvodnjo se je podjetje v tem času preusmerjalo, to so bili časi
Naš jubilant
aktivist se je moral že med prvimi — julija 41 — umakniti v partizane, kjer je bil soustanovitelj Tržiške čete in kasneje borec le-te in Kokr-škega odreda.
Po končani drugi svetovni vojni ga je čakalo novo delo, nove zadolžitve. Kot sposoben strokovnjak čevljarske stroke je bil že leta 1947 ime-
trikratnega povečanja obsega proizvodnje in seveda povečanja lastne prodajne organizacije, prek katere je tovarna prodajala vse svoje izdelke.
Poleg dolžnosti direktorja je medtem aktivno sodeloval tudi v družbenopolitičnem življenju. Opravljal je razne funkcije vse do republiškega ljudskega poslanca.
Za vsestransko aktivnost in uspešnost ter za zasluge v NOB, povojni graditvi, operativno vodenje, razvoj samoupravljanja ter za politično delovanje je poleg spomenice 1941, prejel številna priznanja in odlikovanja od Reda za hrabrost do Reda zaslug za narod z zlato zvezdo.
Tov. Ivanu Stucinu-Žanu ob njegovem visokem življenjskem jubileju v imenu delovne skupnosti Peko iskreno čestitamo z željo, da bi mu življenje naklonilo še mnogo zdravih in srečnih let.
Nagradna križanka
Rešitev križanke iz prejšnje številke:
Vodoravno: DELAVSKO, OP, OLAJŠEVANJE, KIT, IU, EOL, UPRAVLJANJE, TADEJA, PSITAKO-ZA, ONEGALKA, ANELA, IVAN, VELOPOLJE, ANE, ALAMO, ARA, ODA, TA, ACIS, DON, ROV, NIRVANA, STANKA, NICA, JASPIS, ETE, EDEM, ASTATIN, ŽID, MIOCEN, NOGI, VL, SAMOUPRAVLJANJA, PROSLAVA, AACHEN
Priprave pred dopustom, vročina in poletje so verjetno vzroki, da smo dobili manj rešitev /cot pa običajno.
žreb je nagrade razdelil takole:
80 din — Stanko Sova, Orodjarna 60 din — Vladimir Klančar, ERC 40 din — Lidija Bučinel, recepcija 20 din — Mira Grah, Trbovlje 20 din — Rezika Zmiljanjac, ambulanta
Drugim več sreče prihodnjič!
Uredništvo
»ČEVLJAR«, glasilo delovne skupnosti tovarne obutve »PEKO« — ureja uredniški odbor: Sašo Ahačič, Franc Grašič, Slavko Hvalica, Franc Jazbec, Branko Košir, Vida Rozman, Marija Slapar. — Glavni in odgovorni urednik Marija Slapar. — Naslov uredništva: Peko Tržič. Telefon 50-260 int. 217. — Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj v 3300 izvodih — Izhaja vsak prvi petek v mesecu. List dobijo člani delovne skupnosti brezplačno.
Prišli-odšli
V TOVARNO:
izd. zgornjih delov Trbovlje: Orač Irena, Grebenc Jolanda, Sirovica Zehra, Pirnat Ana, Stelja Dragica, Vozel Silva, Lamovšek Ana, Goljuf Valerija, Vnuk Ana, Turnšek Slavka, Grašičar Ivana, Vec Alojzija, Fele Anica v plastiko: Kuzma Stanko v montažni oddelek 523: Je-kovec Marjan
v elektro delavnico: Murgič Branko
v PUR: Ferlin Slavko
IZ TOVARNE:
sporaz. prenehanje: Magli-ca Zdenka, Gajič Milica odpoved delavca:	Istenič
Jožefa, Ahačič Marija, Mrak Janez, Kreže Ljubica upokojitev: Hvalica Ivanka, Perko Katarina samovoljno prenehanje: Lamovšek Ana, Medvešek Ana, Kološa Marija, Ribnikar Boris
v JLA: Tišler Miran, Kavar Stanislav, Tavželj Janez zaradi smrti: Šarabon Filip po sili zakona: Praprotnik Janez
Zahvale
Ob smrti dragega moža in očeta Franca Malija iz Se-benj 28 se iskreno zahvaljujemo delovnemu kolektivu tovarne PEKO za izraze sožalja in izkazane pozornosti.
Žena Marija, sinova Franc in Jože z družinama
Ob odhodu na novo delovno mesto se vsem sodelavcem iz prodajnega sektorja zahvaljujem za prijetno počutje med njimi. Obenem se zahvaljujem družbenopolitičnim organizacijam, da so mi omogočili šolanje na srednji politični šoli pri CK ZKS v Ljubljani. Celotnemu kolektivu pa želim tudi v bodoče mnogo uspehov.
Zdenka Maglica
Ob boleči izgubi naše drage mame Justi štalec, se iskreno zahvaljujemo vsem članom kolektiva, posebno pa še obračunovalkam, oddelku 512 in uslužbenkam finančnega sektorja za izrečena sožalja in izkazano materialno pomoč. Vsem še enkrat najlepša hvala.
Žalujoči hčeri, sin in mož
Najlepša hvala vsem, ki ste pospremili mojega dragega moža Filipa Šarabona v njegov prerani grob, darovali vence in cvetje in mi na kakršenkoli način pomagali lajšati bolečino.
Zahvaljujem se organizaciji združenega dela PEKO za izkazano pozornost, tov. Markiču in Božiču za organizacijo pogreba, tov. Robleku za poslovilne besede in njegovim ožjim sodelavcem za poslednjo izkazano čast.
Naj toplejšo zahvalo pa sem dolžna vsem, ki so sodelovali v reševalni akciji, da je Filip našel mir v domači zemlji.
še enkrat vsem najlepša hvala.
Žalujoča žena Greta Marjetka z družino, sestra Helena in Sal-ko Puškarevič z družino
Iz Šibenika nam je poslal pozdrave vojak Tavželj Marjan.
Verjetno ti čas ne dopušča, da bi užival v lepotah sončnega Jadrana. Vojaščina ni najbolj primerna za tako lep kraj in morje. Oglasi se še kaj.
Urednik
Literarni kotiček
/Qbeceda	ljubezni
Ali tvoje srce ve,	tebe poljubijo,
za vse dolge noči,	ko zaspiš.
ko sem sam,	
tebe ni,	Nore so noči bile,
daleč si stran,	sanjave,
pa vendar blizu?	zvezdnate vse,
	zdaj vsak zase
Bolj kot sonce	za utrinkom zre,
Žareč je tvoj pogled,	da sreča vrne se.
bolj kot modro nebo,	
sinje tvoje so oči.	Obraz tvoj mili,
	stalno mi sili
Cvet dehti,	pred oči,
dehtiš tudi ti,	vame zre pogled
cvet cveti, cvetiš tudi ti,	s tvoje slike.
ti si moj cvet.	Ptiček sem ujet,
	ne morem poletet,
Če zaprem oči, slišim te,	da te vidim,
tvoj vzdih	da poljubim
čutim	te na rdeča usta.
tvoje hrepenenje.	
	Rože so lepe,
Dala si mi srce,	za mene
podarila prvo ljubezen,	najlepša roža
nisi vedela,	si ti.
da odšel bom.	
	Spomini živijo
Eno leto bo minilo,	krajšajo mi čas,
nisva se videla,	pisma govorijo,
le topla pisma	kaj čutiš ti.
mi vse povedo.	
	Šepetu vetra
Fotos tvoj	prisluhni,
spomin je moj,	ko rahlo trka
na tebe	ti na okno,
vedno z menoj.	slišala boš
	moj vzdih
Gledal bi te	po tebi.
noč in dan,	
vendar	Trove se bude,
ti 1si daleč,	maj je tu,
v mislih mi je le slika	skoraj prišel
tvojega lika.	tudi jaz bom nazaj.
Hrepenenje	Upanje se ne zgubi,
kaj mi pomaga,	zaupam ti,
vsak dan \bolj	hrepeniš,
srce me boli.	upaš
	na nove dni.
In kdo pozabil bi	
tvoj objem,	Veliko si jokala,
poljub vroč,	vem,
tvoj stas,	pove mi srce,
te tvoje žareče oči.	poznam te
	v dno duše.
Jemal sem slovo,	
jokala si,	Zapel si bom,
objela me,	ko objamem te,
obljubila,	prižel na srce,
da me čakaš	da pozabljeno
dolgo leto dni.	bo vse.
Kri kipi	Že prihaja vlak,
zdaj v maju,	da odpelje me
toda brez tebe	k tebi,
Življenja ni.	da se nasmejvš,
	pozabiš solze,
Leto skoraj bo okrog,	ki kapljale
da zapustil bom ostrog,	so na bela pisma,
vrnil se k tebi,	v tihih nočeh,
v tvoje naročje,	ko pisala si mi
v tvoj objem.	o samoti,
	o hrepenenju.
Misli mi letijo	
kot vetra pik,	žika
Naši petdesetletniki
Moskva — Puškinov spomenik
Prvomajski prazniki v Sovjetski zvezi
50-Ietni jubilej sta praznovala:
MIRKO PERNUŠ — končni kontrolor v prodajnem sektorju in
LJUDEVIT ČONKAŠ, poslovodja v poslovalnici v Žalcu.
Iskreno čestitamo.
(Nadaljevanje)
Tretji dan smo se z avtobusom peljali iz Leningrada v 29 km oddaljeno carsko vas — sedaj Puškinovo. Tu je bila letna rezidenca carjev Romanovih. Zgradbe so podobne Zimskemu dvorcu. Okolica s parki, vrtovi in vodometi pa vse še polepša. Med vojno je bil dvorec močno poškodovan, sedaj pa je skoraj vse obnovljeno.
Med vožnjo smo našega vodiča Viktorja spraševali o življenju, plači, stanovanjih itd. Povedal nam je, da je bila povprečna plača lansko leto 149 rubljev, osebni avto, katerega skoraj ni videti razen taksijev pa je 5600 rubljev. Mestni promet je zelo poceni, skoraj zastonj. Vojni obvezniki gredo z 19 leti v vojsko, ki traja dve leti. Visokošolski študij pa je pet let, ki se skupaj z vojaško obveznostjo šteje v delovno dobo. Starostna pokojnina se doseže s 55 oziroma 60 leti. Leningrad je močno industrijsko mesto, saj ustvarijo 7 % celotnega narodnega dohodka. Imajo tudi 5 gradbenih tovarn, ki dnevno oddajo 180 stanovanj. Stanovanja so vsa državna, najemnina pa je minimalna.
Naše bivanje v Leningradu je šlo h koncu in zvečer smo se ob 22.30 z expresnim vlakom »Rdeča puščica« odpeljali proti Moskvi. Zjutraj smo ob 7.30 prispeli v Moskvo. Nastanili smo se v hotelu Rusija, največjem v Evropi s 6500 ležišči. Na vseh štirih straneh ima vhode z recepcijami (sever, jug, vzhod in zahod). Pot okrog njega pa je dolga 2,5 km. V hotelu nas
je pozdravila vodička Va-
nja. Simpatično Moskovčan-ko, umetnostno zgodovinarko, smo takoj vzeli za svojo. Najprej smo imeli avtobusni ogled mesta, nato pa še nekaterih posebnosti in znamenitosti.
V	preteklosti je bila Moskva rezidenca ruskih cesarjev in patriarhov, danes pa je glavno mesto Sovjetske zveze in središče kulturnega, gospodarskega in političnega življenja. V njej živi 7,1 milijon prebivalcev in 1,5 mili j. gostov in turistov. Leži ob reki Moskvi v geografskem središču evropskega dela SSSR. Glavni del mesta je skoncentriran okrog Kremlja, najstarejšega mestnega jedra. Začetki Kremlja segajo v leto 1147, takrat je bila to lesena trdnjava. V začetku XIII. stoletja je Moskva postala knje-ževina, v XIV. stoletju pa politično in cerkveno središče.
V tem času je Kremelj dobil trdnjavsko obzidje z lepimi
'stolpi, več cerkva in palač. Ideja o zgodovinski misiji Rusije in Moskve kot »Tretjem Rimu« je pripomogla k naglemu napredku in gradnji mesta po zgledu zahodne Evrope.
V	XVI. stoletju je bila Moskva prva tiskarna. Do 1712. leta je mesto vidno raslo. Tedaj pa je postal Petrograd ruska prestolnica. V XVII. stoletju je bil narejen prvi regulacijski načrt Moskve. Širili so ulice, uredili vodovod, zgradili vrsto palač in univerzo, ki je dobila ime po znanstveniku-ustanovitelju Lomonosovu. V XIX. stoletju je naglo naraščalo število prebivalstva. Z zmago oktobrske
revolucije je 1918. leta postala
središče mednarodnega delavskega gibanja in sedež prve socialistične države na svetu. Moskva je bila štirikrat požgana. Dvakrat od Tatarov, zadnji požar leta 1812 pa je prisilil Napoleona na umik.
Ena najznamenitejših palač je »Orožna palača«, kjer smo si ogledali obleko, nakit, posodo, bojno opremo in orožje ruskih cesarjev. Vse to kaže njihovo takratno moč in blišč dvora. Tu so razstavljene tudi kočije s konjsko vprego imenovano trojko.
Prvi dan našega bivanja v Moskvi smo zaključili z ogledom znanega moskovskega cirkusa. Akrobati kot iz elastike, klovn, krotilka levov in drzen galop kozakov z akrobacijami so nas navdušili.
Ko sem sem se naslednje jutro zbudila, so že sončni žarki kukali v sobo. V mislih sem bila pri svojih doma, na poti v službo in pri sodelavcih, ki so po končanih prvomajskih praznikih začeli z delom. Kmalu je telefonski zvonec prekinil moje razmišljanje, saj so klicali za vstajenje. Ob pol devetih smo imeli zajtrk. Hrana je bila zelo podobna leningrajski, mogoče še bolj pestra in pogrinjki še lepši.
To popoldne smo imeli na programu ogled Leninovega mavzoleja. Na tisoče domačih in tujih gostov in turistov, vsak dan po večurnem čakanju pride preko Rdečega trga mimo častne straže v mavzolej. Nato smo si pod obzidjem Kremlja ogledali spomenike in spominske plošče slavnih in zaslužnih mož. Ob obzidju Kremlja gori tudi večni ogenj na grobu neznanega junaka.
Popoldan smb se peljali nekoliko ven iz mesta do nekdanjega deviškega samostana, kjer je tudi cerkev, v kateri je bil kronan II. ruski car Boris Godunov. Danes je tu začasna rezidenca ruskega patriarha. Poleg je pokopališče, na katerem so pokopani le znameniti ljudje (pesniki, slikarji ipd.). Tudi Nikita Hru-ščov leži na tem kraju počitka.
Peljali smo se po glavni ulici Moskve, Kalinin prospekt z modernimi stavbami, med katere sodi tudi impozantna palača SEV. Na povratku smo šli mimo Leninove biblioteke s 27.000 knjigami, univerze Lomonosov imenovane Citadele znanja in stadiona Lenin, ki sprejme 103.000 gostov.
Ogledali smo si tudi Tretja-kovsko galerijo. Brata Tretjakov sta svojo privatno galerijo darovala mestu Moskvi. Postopoma se je galerija dopolnjevala in bogatila in danes so v njej skulpture, grafike in slike naj več j ih ruskih in svetovnih mojstrov.
Po večerji in kratkem vmesnem odmoru smo šli na ogled podzemne železnice. Za 4 kopejke smo si v 1,5-umi vožnji ogledali najznamenitejše perone v raznobarvnem marmorju s kipi in freskami. Resnično zasluži priznanje najlepšega metroja na svetu.
Po napornem dnevu in pozni uri se nam je počitek zelo prilegel,
(Nadaljevanje prihodnjič)
Alkoholizem — družbeno zlo
Iz knjižice s takim naslovom, za katero sta napisala gradivo prof. dr. Vladimir Hudolin in dr. Janez Rugelj, vam nameravam v tej in v še nekaj naslednjih številkah osvetliti alkoholizem, njegove posledice in dolge, mučne ter težavne poti zdravljenja in rehabilitacije.
Alkoholizem je vedno težji problem socialne medicine — TRETJA BOLEZEN, ki ji gre po številu obolelih res tretje mesto, za boleznimi srca in ožilja, ki so na prvem in za malignimi tumorji, ki so na drugem mestu.
Uživanje alkohola je zelo povezano z običaji in navadami vsakdanjega življenja. Skoraj ni veselega ali žalostnega dogodka, kupčije ali praznova-
nja, ki ni v zvezi s pijačo. Ob tem pa ŽIVI V JUGOSLAVIJI OKROG 900.000 ALKOHOLIKOV, in od tega samo v Sloveniji blizu 80.000. Če pa vzamemo, da poleg alkoholikov trpijo tudi po 3 člani njihovih družin, so številke, ki jih dobimo in ki nam pričujejo o bedi v naši okolici, zastrašujoče. Da je beda pravilen izraz za posledice prekomernega uživanja alkohola, zadostuje, da se spomnimo na kakega alkoholika iz kroga znancev in že kratek pomislek nam bo opravičil omenjeno besedo. Poleg tega pa vemo, da pri nas lahko proizvajajo alkoholne pijače povsod brez večje kontrole, njih poraba je površno kontrolirana, da ne govorimo o kaki strogi kontro-
li.	Na osnovi porabe alkohola na prebivalca dostikrat poskušajo oceniti tudi stanje alkoholizma v neki deželi.
Po podatkih iz 1. 1963 in 1964 je bila poraba čistega (100 %) alkohola na prebivalca najvišja v Franciji, in sicer 19,8 1 in v Italiji 14 litrov. Na tretjem mestu je bila Jugoslavija, in sicer SR Hr-vatska z 11—12 litrov. Najmanjša poraba je bila v Turčiji 0,3 litra in na Japonskem 1,1 litra.
Poraba alkoholnih pijač' pa kljub strahotam, ki jih prinašajo, nenehno raste.
Poleg podatkov, ki govore o množini predelanih in porabljenih alkoholnih pijač ter o njihovi ceni, moramo upoštevati denarna sredstva, ki jih
dajemo za socialne dajatve, in škodo, ki jo povzroča alkohol (izgubo delovnih dni, stroške za zdravljenje alkoholikov, socialne dajatve družinam alkoholikov ...), da bi pridobili popolnejšo sliko škode, ki jo alkoholizem prizadene narodnemu gospodarstvu.
Alkoholik ne umrje samo prej kakor nealkoholik, temveč prej izgubi tudi delovno sposobnost. Računajo, da ALKOHOLIK IZGUBI V ŽIVLJENJU VSAJ 10 DELOVNIH LET. To pomeni, da v Jugoslaviji med eno generacijo izgubimo zaradi alkoholizma okrog 9 milijonov delovnih let. če alkoholik med letom izgubi samo 2 delovna meseca zaradi bolezni in drugih izostankov z dela
Nekateri drugače
Dopust jc za nami. S svežimi močmi, polni delovnega elana smo se vrnili na svoja delovna mesta. Dopust smo imeli zase. V nekaterih službah so morali delati, medtem ko smo se mi pražili na soncu (nekateri na morski obali, drugi v planinah, nekateri ob spravljanju sena in podobno). Nekaterim med njimi smo postavili vprašanje:
V tovarni je kolektivni dopust. Kako da se niste pridružili mnogim, ki so odšli nabirat novih moči?
SLAVKA JEREBIC — referent za dodelavo
Medtem, ko ostali že lahko uživajo, mora izvozni oddelek odposlati vsa naročila, kot jih zahtevajo pogodbeni dobavni roki. Pripraviti moram tudi podatke o izvozu za Gospodarsko zbornico, na osnovi katerih dobimo pravico izvoza na vzhod.
KATI BIZAJ — referent uvoza
Dežuram v nabavni službi. Na dopust bom odšla pozneje, da ga bom koristila skupaj s porodniškim.
Ing. BOŠTJAN FÜRST — šef biroja za projektiranje investicije in vzdrževanje
Pripravljamo načrte za adaptacije v zimskem roku in nadzorujem gradnjo in montažo zaključnih del v blagovnici Maribor.
MARJAN PERKO - strojni ključavničar
Delamo regale za prodajalne, ki morajo biti izdelani do konca meseca.
MAJDA KRAMAR — operater na verificirki, preddeiavka ERC
Vezana sem na možev dopust od 20. avgusta. Vsi pa tako in tako ne moremo naenkrat na dopust. Dela v centru ne moremo ustaviti.
IVO OTOREPEC - gradbeni tehnik
Tako kot vsako leto, moram biti tudi letos v tovarni, da nadzorujem vzdrževalna dela, ki se lahko opravijo le takrat ko stoji proizvodnja.
Novosti na policah friiške knjižnice
Janusz PRZYMANOWSKI:
ŠTIRJE TANKISTI IN PES
Ko boste prebrali knjigo o štirih tankistih in psu, boste marsikaj izvedeli o šestnajstletnem ostrostrelcu in radiotelegrafistu Janku Kosu, o mitraljezcu Gustliku Jelenu, o šoferju mehaniku Grigori ju Saakašviliju Grehu in o komandirju tanka, svetlolasem meteorologu Vasiliju Semjo-novu; vse boste tudi izvedeli o »petem tankistu«, volčjaku Šariku in o samem tanku Rdečku, imenovanem po rdečelasi bolničarki Marusji. Med številnimi knjigami, ki jih je napisal priljubljeni poljski pisatelj Przymanow-ski, je prav povest ŠTIRJE TANKISTI IN PES doživela
kakor tudi neuspehov pri delu, GRE V JUGOSLAVIJI ZARADI ALKOHOLIZMA V IZGUBO NA LETO 1,800.000 DELOVNIH MESECEV.
Težko je prikazati škodo, ki jo alkoholizem staršev prizadene vzgoji in družbenemu položaju njihovih lastnih otrok.
Zaradi vseh omenjenih podatkov lahko vsakdo uvidi, da je alkoholizem resnično velikanska nevarnost tako za posameznika kot za skupnost. Zato je potrebno, da pišemo o njem, da dobivajo ljudje vsaj nekaj informacij o tej tako pogosti in hudi bolezni, da se ob »normalnem« uživanju alkoholnih pijač zavedajo tudi posledic, ki prežijo nanje in na vso skupnost.	M. M.
največji uspeh. Povest je bila posneta tudi kot televizijska nadaljevanka, ki smo jo z veseljem gledali tudi pri nas.
Matevž HACE:
PRIJATELJI IN ZNANCI
17.	objavljena knjiga Matevža Haceta, so njegovi skrbno zapisani na leto 1936, ki ga pisatelj prikaže kot prelomno leto v političnih razmerah v naseljih pod Snežnikom. Nazorno nam oriše številne prebivalce tega predela Notranjske v času, ko so se mladi kmečki sinovi otresli politične odvisnosti od klerikalnih voditeljev, se organizirali in enotno nastopili proti zaostati miselnosti in socialnim krivicam ter tako dosegli na občinskih volitvah prvo zmago.
Delo je pisano v živem ljudskem jeziku takratnega časa, pri čemer pisec celo nakaže, kako so se izražali posamezni družbeni sloji oziroma politični aktivisti.
Robert Louis STEVENSON:
PRIGODE
DAVIDA BALFOURJA
Knjiga »Prigode Davida Balfourja« je sestavljena iz dveh delov, iz romana UGRABLJEN in njegovega nadaljevanja CATRIONA. Kot celota pomenita zelo izvirno, svojevrstno obliko pustolovske zgodbe, ki je hkrati tudi potopis, zgodovinski roman in ne nazadnje psihološki prikaz konfliktov vesti v junaku samem in v dobi, v katero ga je avtor postavil.
Romana sta sad Stevenso-novega preučevanja škotske zgodovine, njegovega zanimanja topografijo te dežele in ne nazadnje odmev njegovih mladostnih spominov.