284. številka Ljubljana, v ponedeljek 9. decembra. XXII. leto, 1889. SLOVH NAROD. Izhaja vsak dan srecer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 1& gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesce 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom raduna se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po & kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi bo ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih nlicah &t. 12. Upravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. T Ijftiblfnui 9. decembra. Kakor bo se pred šestimi teti vulkana Krako-tove silni tresaji Čutili po vsem našem planetu, pro-uzročevali izredno visoko morsko plimo in čarobno nam žarili na večernem nebu, tako je za nas Ev-ropce nepričakovani preobrat v Braziliji začel upli-vati na duhove na Španjskem, kjer se je vsled tega nadejati ministerske krize in morda Se kaj druzega. Kakor Španjcem godi se tudi Italijanom. Tudi v njih pojavlja se ministerska kriza, toda iz druzih nagibov. Crispi sicer Še trdno stoji, a finančnemu ministru je Ktalis7:e omajano, to zaradi državnega budgeta. Odkar je bil pokojni Sella z najstrožjimi sredstvi uredil finance italijanske, imeli so naši sosedje tako ugodno stanje, da smo jih skoro zavidali. Do 1875. 1. imeli so redno vsako leto prebitek. A na svetu ni nič stalnega, najmanje pa pri davkih. Kakor so v nas, v Avstriji državne potrebščine 1870. I. znašale le 323Vi milijona gold., a za leto 1890 se proračunile na 545Va milijona, torej za 222Vi milijona več, tako se je polagoma tudi v Italiji izgubil prebitek, a pojavil velik, jako čuten primanjkljaj. Tri leta že boluje italijanska kraljevina za akutnim primanjkljajem, katerega ne more odpraviti nobena ministerska lepopisna spretnost. Pred nemi leti imeli bo usem milijonov deficita, leta 1887/88 že dva in sedemdeset, v računskem sklepu za 1888/89 pa celo 234 milijonov lir nedostatka. Tudi proračun za 1890. I. ni baš ugoden. Izkazanih je sicer samo 48 milijonov nedostatka, a ker je obče znano, da si finančni ministri pri se stavljanji proračunov natikajo optimistične naočnike na nos, da nam bodočnost rišejo bolj rožuobojno, nego je potem v resnici, — Brnelo bi se sklepati, da bode državni nedostatek še nekoliko naraste). Ta primankljaj nastal je, kakor vsi ogromni trojki po druzih evropskih državah, iz militarizma, iz krčevitega oboroževanja na kopnem in na morji. Mlada Italija hotela je na vsak način zavzemati dostojno mesto mej nekdanjo pentarhijo, zaradi tega napenjala je vse sile, ustvarila si silno mornarico, ki se doslej odlikuje v tem, da ima največje oklop-nice, na njih pa največje topništvo, ter pomnožila in oborožila svojo vojsko v duhu sedanje železne LISTEK Blodne duše. Roman. Ćeiki spisal Vacslav Bonei - Tfebizsk^, preložil I. Gornik. XDruj.grJ. dLel. f Dal je.) XI. „Vi, častiti goBpod, tu mej nami?" nOče, nisem vas že mogla pričakati," odgovorila je mesto duhovnika devojka, ki je doslej stala ne daleč pod velikansko smreko vedno imajoč oči uprte k tolpi, v katere sredi je Skfira dokončaval, zdaj stisnila se je k očetu. Mlademu duhovniku razširila se je rdečica do belega Čela. „Skrijte se! Ujeli vas bodo tu, — bežite!" „Jaz, Kvet — bežati?" „ Odpeljali vas bodo, častiti gospod! — In potem ne vidimo vas več! Sam Bog ve, od kje so prišle te besede Svetniški na jezik. Duhovnik je zdrhtel, kakor ko so mu prinesli pisanje, da leži v rojstni hiši otec na smrtni postelji. dobe. Pri tem naporu pretegnila je svoje nevajene sile in nasledek bil je primankljaj v državnem gospodarstvu, katero je dosledno na rakovem potu, odkar so prenehali prijateljski odnošaji s Francosko. Finančne te neprilike važne so za nas iz dvojnega ozira. Prvič, ker smo z Italijo politično zvezani, drugič pa zato, ker italijanska opozicija finančni žalostni položaj uporablja proti sedanji vladi. Opozicija italijanska namreč pravi: Da so se troški mornarice iti vojske tako silno povišali, to so nasledki politike Crispijeve, kajti brez zveze z Nemčijo in Avstrijo bi tolikega oboroževanja ne bilo treba. Ker torej politika Grispijeva drŽavo spravlja na beraško palico, treba jej strastno nasprotovati. Italija mora ločiti se iz trojne zaveze in zopet ponoviti prijateljsko zvezo s sorodno Francosko. Opozicija italijanska vsaj v zbornici nema znatnega števila za soboj, znamenja pa kažejo, da ima veliko zaslombo po deželi. Proračun za 1890. leto z neugodnimi svojimi številkami je še pomnožil italijanskega prebivalstva nevoljo. Prvi odmev te nevolje je pa baš zgoraj omenjena kriza. Iz državnega zbora. Na Dunaj i 7. decembra. Državni zbor je pričel svoje delovanje. Kako je bilo vse prijetuifie v kazenskem odseku, nič politike, sama kriminalistika. Govorilo se je in utemeljevalo predloge prostodušno, brez pridržka. Marsikateri razlog bi celo ne bil za javnost. Dr. Kopp, praktik obširnega zuanja, ki se pa boji učenjakov, kakor je sam rekel, imel je zmiraj kaj zdravega humorja pri rokah, s katerim je razprave solil. Najvišji zdravstveni svet s svojimi predlogi ni našel pri njem milosti. „Kaj pa jih (zdravnike) to briga", mu je bil večkrat razlog proti njim in nikakor mu ni šlo v glavo, da namesto ^novorojeno" dete bi bilo boljše rečeno „v dojenski dohj stoječe dete", ker to bi se ne dalo drugače dokazati, kakor če se stražniku da cucelj, da to v vsakem slučaji ugotovi. ObširnoBt grofa Pininskega, ki je imel potrebo vse povedati, kar je kje in kdaj čital, imela je to dobro stran, da so Bi člani odseka odpočili, ko je bil on pri besedi. — Sploh so se bili člani drug druzemu tako privadili, občevanje bilo je tako ne- „Očitajo mi, da sem tega upora jaz kriv! Naj imajo torej v nečem prav! Jaz ostanem mej vami I »Da ostanete?" ušlo je Svfitluški, in glas njen se je tresel kakor prvi cveti zvončkov, ko jih veter oveje. Duhovnik uprl je v njo oko, kakor bi jej hotel reči: „Mene varuješ in sama hitiš v pogubo ? 2e radi tebe ostanem tu!" „Naše življenje je že na tem: ali se bomo imeli dobro, ali poginemo, ali bomo živeli v miru pod svojo streho, ali trohneli v tej dolinici! A vaše življ en je!" Duhovnik upiral je še zdaj oči v devojko, ki se je stiskala k očetu z očividnim strahom — morda za samo sebe? Jedva ... V plahih očeh čital ji je še razločneje : „ Storite, kakor vam svetuje moj otec 1 Čas je že!" „Naj poginem mej vami, če treba!" Te besede čule so se po dolini, da so se zbog njih zalesketale Podlescem oči kakor bliski in upali obrazi zardeli kakor zarja. In okrog duhovnika zbralo se je ljudij, kakor bi bil v cerkvi na priž niči in kakor bi bil svojo prvo propoved, katero je imel na Okrouhlini ponavljal, a temeljiteje. »Dobri ljudje, kdo s celega sveta bi tako go- prisiljeno kolegijalno, da bode vsakemu v prijetnem spominu ostalo. — Kako vse drugačno je sedaj, ko je belo poslopje polno poslancev. Tu se srečavajo kolege, ki so si podtikali čez poletje najgrše nakane, a običaj zahteva uljudno občevanje in stiskajo si roke. — Čitatelji »Slov. Nar." vedo iz jednuga zadnjih listov, pod kakimi a\spiciji se sestaje državni zbor. Tistega „veselega soglasja", katero je Hohenvvartova konferenca v svet poslala, ne opazuješ mnogo v zbornici. Ko prične podrobni razgovor o predmetih, posamičnim parlamentarnim oddelkom posebno važnih, pa ni soglasja in vlada bode to pri uporu proti zahtevam desnice v svojo korist obračala. — Vrhu tega se opazuje, da se levica popolnuje, ozdraveli so dr. Jaques, Auspitz, Tomaščuk. To je popolnoma v redu, da so ozdraveli, toda bolje bi bilo, da si dado počitka izven zbornice. PredbožiČno kratko zasedanje nima druzega namena, kakor da vlada predloži državni proračun, da si pridobi budgetni provizorij za tri mesece in dovoljenje nabirati vojakov. — Razven tega pridejo na dnevni red poročila odsekov in prva branja o manj važnih stvareh in dogotoviti se ima pomorski red (SeemannBordnung), ki stoji v razpravi. Sicer je predsednik Smolka obljubil tudi vse volilne predloge na prvo branje postaviti in mej temi je predlog o spremembi volilnega reda za koroške kmetske občine. Pomenljivejše, kakor ono, kar se vrši javno v zbornici, je to, kar se vrši mej strankami. Levica, ojačena po napakah in neodločnosti desnice, naskakuje vlado z vsakovrstnimi interpelacijami. Ple-ner in tovariši zahtevajo, da se izreče o češkem državnem pravu. Umestnejše bi bilo to vprašanje staviti v češkem deželnem zboru, katerega se pa Nemci ogibajo, — tam se je obširno razpravljalo to vprašanje in laglje bi bilo tam dobiti odgovora. Richter in Russ interpelujeta ter grajata vsak posebej naredbo o uniformovanji državnih uradnikov. S tema interpelacijama se brez dvojbe ujemajo tudi poslanci desnice brez izjeme. — Poslanec Lippert objavlja v interpelaciji na domobranskega ministra dogodek, ki kaže, kako neprijetno in celo nevarno je za civilista imeti opra- voril z nami? Kdo bi nam tako zaupal? Že zato moramo zmagati, ker bodete vi mej nami! — Vi me ne poznate, čestiti gospod, vi se tej haljini čudite, kje se jemlje to pod njo, a jaz vas poznam, in polu leta vas poznam, in dal bi svoje življenje za vas! — Sicer je revno, gospoda bi rekli, le za na vislice — a vi takih ne zametujete!" Metljar Razhoda govoril je te besede z vzvišenim glasom in z desnico na srci. „Ko bo jedenkrat, častiti gospod, že trava rastla na vaši gomili, za otroke vseh Podlescev vam obljubljam, da bodo molili za vas, da bodo blagoslavljali vaše ime in da bodo pripovedovali svoji deci, kako je nekedaj prišel na O krouhlino duhovnik, kako je njihovim otcem in dedom prvič drugače govoril v cerkvi, kakor se je ondu čulo po sto let, kako je šel mej nje, ko jim je bilo najhuje, da bi jih potolažil in naudušil za potrpljenje!" Ob istem času korakale so k Svetogotbardski dolinici po gozdnih potih vrste pešcev in se stikale v ožji in ožji krog kakor bojni zmaj, ki je pred leti iz Smečenskih lesov zablodil na lovu. Vojaki korakali so molče, a bilo jim je na obrazu videti, kako gore po boji. Močen oddelek grenadirjev ostal je že nad brdom, naprej bila je cesta zaprta. Drevje drug vrh viti z vojaškimi oblastniki — Nek polkovnik pital je nekega trgovca, ki je prišel po odpustni list iz deželne branibe, najprej s „kujonomu, in ko ta ni pred njim stal, kakor vojak, dal ga je vrhu tega še nekoliko dnij zapreti. — Vsaka sila do vremena, rekli bi oziraje se tudi na nekatere slične, obžalovanja vredno dogodke zadnih dnij na Slovenskem. l'o ^tmii u-' frakcije desnice formulujejo vsaka svoje zahteve. Poljki, ki imajo vsega v izobilji, kar mi tako krvavo potrebujemo, utegnejo zahtevati odpis ogromnega zemljiško-odveznega dolga za Galicijo. Ne dvoji se, da jim levica ta odpis brez ugovora dovoli, če bi ji hoteli pripomoči na krmilo. Čehi morajo se izkazati z znatnimi uspehi, če nočejo, da jih pri novih volitvah njih „mladi" sorojaki popolnoma ne izpodrinejo. Nemški konservativci hočejo dognati versko šolo. Slovenci bodo radi v to privolili, kakor so se njih poslanci že pred svojimi volilci o tem izrekli, če ne bode cerkvena oblast predaleč segala. Slovencem je celo jako po godu revizija šolskih zakonov, ker le pri tej imajo nado doseči narodno šolo in tako tla izpodmakniti nemškemu „šulferajnu" in „pro patri ji." — Poleg tega je pa še mnogo želja in potreb, ki jih imamo Slovenci. — Vender pa ne zahtevamo uspehov po le-gislativnem potu, ker to bilo bi težko izvedljivo z ozirom, da imamo le še poldrugo leto do novih volitev. Zahtevati pa moramo, da se uprava t»ko šolska, kakor politična in juBtična ravnajo po besedah in duhu § 19. tem. zak. Ne dvomimo, da bodo slovenski poslanci konkretne predloge Btavili in vlado podpirali le, če bodo imeli dokaze, da se izvršujejo. V gmotnem oziru zahtevali bodo državne podpore za dolenjsko železnico in osušenje Ljubljanskega burja. Želimo, da bi desnica, ki je svojo solidarnost izjavila, imela tudi v istini toliko odločnosti, da dožene to, kar neobhodno potrebuje. A dosedanje skušnje slabijo naše upanje in bojimo se, da ji naposled še z milostno brco vlada prestriže nit marastičnega življenja. Dal Bog, da se varamo! 0 pouku in vzgoji gluhonemcev. (Spisal J. H , učitelj na c. kr. glulionemnici v Beči ) V letošnjem zborovanji deželnega zbora obravnavalo se je tudi o pouku in vzgoji gluhonemcev in slepcev in sicer na temelji vladne predloge. Zadeva ta vzbudila ni nikakor onega zanimanja, katerega potrebuje v povoljno rešitev. — Zato hočem nekoliko govoriti v tej zadevi. Potreba vzgoje in pouka gluhonemcev uvidi se takoj, ako pomislimo, da imamo na Avstrijskem, takraj Litve nad 26 tisoč gluhonemcev, mej njimi 6271 za šolo godnih otrok. Teh zadnjih preskrbljenih je Kamo 1428 v raznih zavodih, ostaja torej še 4843 gluhonemih otrok, ki rasto brez vsake vzgoje. Da upliva ta uedostatek tudi na javno življenje, je sigurno. Večina gluhonemcev je svojim starijem, drugim ljudem in tudi celim občinam v nadlego. Zaradi slabih lastnostij, katere nahajamo navadno pri neizšolanih gluhonemcib, zanemarjajo jih ne le občine, ampak tudi stariši, in reveži propadajo duševno in telesno. Ni-li torej važna naloga občin, dežel in drŽav, da skrbe za te siromake in jim pomorejo vsaj do najpotrebnejšega pouka? Zgodovina nam pripoveduje, da so se gluhonemci do 16. stoletja zato zanemarjali, ker se ni vedelo, drugega položeno delalo je dosti dobro zaseko. Mej skladovnicami gledalo je nekaj glav in molela ustja starih pušk. A bila je tu nema tišina. Najedenkrat zaropotal je boben, glave mej skladovnicami so Be skrile in potem razlegel se je strel, kakor bi imeli tu granate. Vojaki naskočili so z nasajenimi bodali zaseko. Ropotanje bobnov bilo je vedno silnejše, kakor kadar nastane vihar in se nizko nad slamnatimi strehami tero oblaki. V desetih minutah be-lela je zaseka od belih plaščev cesarskih grenadirjev. Na povelje Rozhode opustili so seljaki skladovnice brez strela in brez odpora. Boben zaropotal je zopet in poveljnik je razglašal, da se živa duša ne gane odtod, ako se ne ud ado takoj. „Naj se torej živa duša ne gane! Na zadnje brdo, Podlesci!" velel je me 11 jar Rozhoda kakor star general, kadar veli svojim vojakom v štirikot. Podlesci so se umikali. Mej vojsko slišati je bila sem ter tija glasna kletev, da se proti tem jazbecem dela toliko okolišev. Seljaki pripravljali so se na drugi strel in na napad. „Vojaki, prisegali ste sicer zvestobo svojim praporom, a pomnite, da ste s temi tu ista kri, kako bi jih poučevali, kaj bi ž njimi počeli. Kasneje pečali so se s temi nesrečneži mnogi učenjaki in izumili način uspešnega pouka. Zlasti Bta dva moža, ki imata v tem posebne zasluge, da sta pričela s poučevanjem gluhonemcev skupno v posebnih zavodih. To sta Abbe de V Epee v Parizu, izumitelj in zastopnik metode francoske in Samuel Heinicke, utemeljitelj zavoda v Lipskem in zastopnik metode nemške. Prvi pravi, da se naj poučuje gluhouemce s pismenico, to je v jeziku pismenem in jeziku te-lokretnem, drugi pa zahteva, da se poučujejo v jeziku glasovnem. Z otvorjenjem gluhonemnic stoprv zasijali so lepši časi tem pomilovanja vrednim udom človeštva. Z urejenjem gluhonemnic se je pa tudi šele izvedelo število gluhonemcev. L videl se je kmalu tudi razloček mej izšolanim in zapuščenim gluhonemcem. Uvidelu se je potreba poučevanja vseh gluhonemcev. Da je dolžnost države, dežele in občine, da se skrbi za te reveže, omenil sem že zgoraj in vsaki dan skoro se prepričamo lahko o tem. Na Dunaji se pripeti dostikrat, da pripeljejo gluho-nemca od sodnije v gluhonemnico, da se izve kako mu je ime, kje da je rojen i. t. d.— pisati revež ne zna, govoriti ne ume in s telokretora ne more izraziti imena svojega in domačije svoje. Kaj je storil, da je prišel sodniji v roke? — Kradel je, ali pa beračil. In zakaj je kradel ali beračil? Dela ne dobi, ker se pač nihče rad ne peča z delavcem, s katerim se ne more razumeti. In kdo mu je povedal, da ne Btne krasti ali beračiti ? — Nihče. — Celo domovni občini njegovi ga ne mogo oddati, ker je ne more imenovati. Tako ga vlačijo dlje Časa od policije k sodniji, predno ukrenejo, kaj jim je ž njim početi. Ako bi bil tak zapuščenec izšolan, umel bi si sam kruha služiti. Skušnja nas celo uči, da so Šolani gluhonemci če-stokrat marljiveji delavci, nego povsem zdravi ljudje. Začetkom našega stoletja prišla je doba, da se je zboljšala metoda in poobčil pouk, a vender se še do sedanjega časa ni zadostilo vsem potrebam. Gluhonemci so večinoma otroci revnih Btarišev, katerim je komaj mogoče, da skrbe za telesne potrebe svojih otrok. Veliko število gluhonemcev pa nam kaže, da celo državam in deželam ni mogoče vsem pomagati, ker bi bili troški jako veliki. Premišljevali so torej veščaki, kako bi se tu pomagalo, kako vender nekaj skrbelo za uboge gluhoneme. No, domislili so se narodne šole. Začetkom tega stoletja napravila sta bila bavarska šolska sveto valca Stephani in Graser, potem župnik Daniel, Anglež Arovvsmith in Czech, katehet na c kr. glu-honemuici na Dunaji, razne predloge. Daniel in Graser nasvetujeta, da naj se gluhonemci poučujejo zajedno z zdravimi otroki, meneč, da ne napravlja mehanični del govora gluhonemcu nobenih težav ter si bode, gledajoč pazno na obraz učitelja po daljši vaji z obrazno podobo jedne in iste besede kmalu spojil dotični pojem. Graser celo pravi, da gluhonem otrok ne prinese nobenega jezika s seboj v šolo, da se ni kakor polnočuten otrok doma učil razumevati jezika in rabiti, ter da se mora jezično poslopje še le v šoli korak za korakom sestavljati in posamični glasovi drug za družim izvabljati. Samo da se, kader odslužite svoja leta, kadar odložite belo suknjo, vrnete k svojim roditeljem, bratom, sestram in svojim krajanom! Pomnite, da vam bo tudi v vaših bodočih stanovanjih zadušljivo, da se bo tudi pod vašimi strehami težko živelo, žalostno, da si bodete tudi želeli, da se vam olehča. Vojaki, kadar tem možem snamejo z nog le del onih bremen, pod katerimi se jim glave sklanjajo do trave, kadar jim le toliko olehčajo stanje, da bi mogli mirneje dihati, vrnejo se sami radi v svoje vasi. Ne zahtevajte krvi teh revežev !" Te besede, ki so priletele k vojakom z nasprotne strani, niso stale brez upliva na njihovo srce, tako jim še nikedar nihče ui govoril, kakor mladi mož v duhovski obleki izstopivši iz vrst upornikov v ospredje. Ob njegovi strani stala je devojka s sklenenima rokama in skozi tesno skle-neni ustni čulo se je iz globin golobičje duše: „Častiti gospod !" A duhovuik storil je, kakor ne bi bil slišal, še nekaj korakov naprej. „ Vojaki spomnite se svojih otcev, svojih majk, Bvojih sester, svojih nevest . . . (Dalje prih.) čitanja raz usta nikakor ne zadoščuje in je brez vsega Utpehft. Mislimo si polnočutnega otroka, ne ume-čega na pr. angleščine in sedečega v ljudski šoli, kjer se predava vse le v tem jeziku Koliko časa bode trajalo, da si bode vsaj jedno ali drugo besedo ulovil, ter je mogel v govoru rabiti I Kaj pa še le gluhouem otrok, kateremu ja naš jezik ravno tako tuj kakor angleščina in kateri ne sliši, kaj se mu govori! Istina je pač, da spaja gluhonem učenec sčasoma* z obrazno sliko po mnogokratnej rabi dotične misli, a to se mu ne bode n kdar posrečilo, ako se mu predava kakor polnočutnemu otroku, treba je v to posebnega pouka. Ne smemo tudi pozabiti, da so obrazne slike raznoterih besed celo jednake, na pr. untopiti in utopiti, Hrana in rana. II v govoru nima posebne obrazne podobe, gluhonemec bode torej čital mesto hrana rami in ta beseda ima pač drug pomen, nego hrana Da učenec najde pravi pomen tacih besed mora biti jezika vsaj nekoliko vešč, tako da najde po slogu pravi pomen. Pri pouku v ljudski šoli pa mu tega ne bode mogoče, ker jezika sploh ni vešč. Pouk gluhonemcev ima, posebno začetkoma toliko posebno.stij, toliko različnega od pouka v ljudski šoli, da se je skoro uvidelo, da ni mogoče poučevati gluhonemcev s polnočutnimi otroki v jednej šoli. Zanemarjali bi se gluhonemci, ali pa zdravi otroki, ali pa objji. Omenjena dva učenjaka pokazala sta torej s svojimi nasveti, da sta le teoretika. Največ praktične veljave ima še nasvet F. Ch. Czech-a, On je proudarjal, da naj se duhovniki in učitelji v duhovnih in učiteljskih pripravnicah pripravljajo za pouk gluhonemcev. Hotel je, da duhovnik gluhouemce v svojem kraji v posebnih urah poučuje in potem učitelj to, česar so se učili ž njimi ponavlja in jih vežba. Akoravno je bil Czechov predlog za takratne razmere zelo veljaven in praktičen, vender ni nikjer prodrl. Za denašnje razmere ta predlog nima veljave, ker se gluhonemci sedaj ne poučujejo več v pismenem in telokretnem jeziku, ampak v glasovnem. (Dalje prib.) Politični razgled. Notranje iležcle. V Ljubljani, 9. decembra. _ Liechtensteinov držnviiozbomki klub začenja se rušiti. Predarlska poslanca dr. Oelz in Turuherr sta iž njega izstopila in ne mislita pristopiti k nobenemu klubu. Ta dva poslanca, ki sta d«.sedaj zagovarjala združeno postopanja vse desnice, bodeta odslej kakor Lienbacher in Zallinger hodila svoja pota. Poleg konservativnih načel bodeta zagovarjala seveda tudi strogi centralizem in morda tudi nemški državni jezik. Bati se je, da se za njima še drugi odločijo. Morda gospodje že čutijo, da se bliža prevrat, ali so pa obupali, da bi v zvezi z desnico kaj znatnega dosegli. Praški mestni sovet vsprejel je predlog dr. Podlipnega, da se deželnemu odboru roškem it pošlje peticija, da prej ko mogoče napravi na muzejskem poslopji ploščo Husovo. O tem predlogu bila je živahua debata. Člana mestnega soveta, ki pripadata duhovskemu stanu, nesta glasovala. V nanje države. V skupščini Hrlmki odgovoril je finančni minister, da je postopanje prejšnjega finančnega ministra bilo v treh ozirih nezakonito. Vlada je vzela namesto dovoljenega poplačljivega posojila 5 milijonov dinarjev, loterijsko posojilo 10 milijonov dinarjev, nad jeden milijon je nezakonito porabila in tabačni monopol je svojevoljno drugim oddala. Glede zahteve, da bi tožili bivšega finančnega ministra Rakiča je izjavil piedsednik skupščine, da je za to potreben poseben predlog. Sedaj ko je ltusija odpoklicala svojega poslanika v Teheranu Dolgorukova, so ruski listi mnogo bavijo z vprašanjem, kako važni so dobri odnošaji s Perzijo za Rusijo. Ko bi prišlo do vojne mej Rusijo in Anglijo, bi bil glavni ruBki smoter Indija. Vojake bi morali prevažat; čez Hvalinsko morje in potem je prevažati v tranBkaspijsko ozemlje, po železnici, ki je blizu perzijske meje. Mnogi vojaki bi pa morali po navadnem potu v Azijo tudi ob perzijskej meji. To premikanje bi pa lahko Perzija jako ovirala in tudi potem motila zvezo mej vojsko v Aziji in Rusiji. Pa tudi v druzih BluČajih lahko Perzija dela Rusiji težave, če se v Teheranu ukorenini kak Rusiji sovražen upliv. Perzija lahko vedno hujska ruske podložnike v Aziji, kajti Turkomani in Tatari bo kaj nemiren element. Rusija bi zgubila mnogo upliva v Srednjej Aziji, ko bi imela zveza z Rusijo ob strani deželo, ki bi bila zavisna od kakega mogočnega sovražnika Rusije. Naloga novega poslanika bode v Perziji z nova utrditi ruBki upliv. NaBlednik Dolgorukova bode, 1 kakor se poroča Bucev. Hvalijo ga, da je jako energičen in torej pravi mož da spodrine upliv angleški. Turčija hoče na Kreti uvesti razne reforme. Število članov krečanskega narodnega sebranja hoče pomanjšati od 80 na 60. Polovice carinskih dohodkov ne bode več prepuščala Krečanom, zato bode pa sama plačevala orožnike, katere je dosedaj plačevala dežela. Preustrojiti hoče sodišča in njihovo število pomanjšati. Za uraduike hoče izbirati inteligentne in poštene osobe, ki ne pripadajo nobeuej stranki. Šole hoče zboljšati, da Krečanom ne bode treba pošiljati otrok izobraževat se na tuje. Doma čej industriji hoče dati zdatno varstvo. Da se povzdigne trgovina in plovstvo, bode popravila in razširila pristanišča in osnovala brodarsko in trgovsko šolo. Preorganizovati hoče občinsko upravo. Da se zboljša stanje kmetijstva, hoče graditi nove ceste s primernimi naredbami povzdigniti konjarstvo in kmetijstvo. Nova niiiMiiisLa vlada želi kmalu končati mlinsko borbo z Avstro-O^ersko. Najbrž se bodo pogajanju o sklepu začasne trgovske pogodbe začela t rz po božiči. Vlada bode to v kratkem objavila i bornici, ki najbrž sklepu take začasne pogodbe ne bode nasprotovala. V zbornici belgiJNki bil je v petek velik škandal. Bila je debata o interpelaciji poslancev B;tre in Jansona, ki sta hotela vedeti, zakaj so odstavili načelnika varstvenega oblastva Gautiera de Rasse. Ko je govoril liberalec Janson mu je konservativec Eeman vedno zasinehljivo segal v besedo. Liberalni poslanec Thiriar mu je zaradi tega zakli-cal: „Molčite, cirkuški clovvn". To je pa bilo začetek velikemu škandalu. Občinstvo na galeriji je kričalo in klicalo v dvorano poslancu Eemanu: „Drži jezik za zobmi, neumni Avgust!" Predsednik moral je zaključiti sejo. Pred zbornico bilo se je zbralo mnogo ljudij, ki so klicali: „Proč z mini-8terskim predsednikom Beernaertom. Obesite ga!" Razburjenost bila je velikanska. Poslanec Eeman je pozval Thiriara na dvoboj. Gladstone pridno deluje, da bi pripomogel na Angleškem liberalcem do večine. V ta namen se pred vsem poslužuje vnan o politike. Na raznih shodih slika z živimi besedami grozovitosti, ki se gede pod angleško zaščito na Kreti, kjer premo ženje kristijanov in čast žensk nesta več varna. Turki bi se pa nikakor ne upali tako postopati s kristijani, ko bi Anglija jim potuhe ne dajala. An glcško občinstvo je jako nevoljno, da angleška vlada podpira turško politiko proti kriBtijanom in zatorej je pričakovati, da pri prihodnjih volitvah propadejo konservativci. Šah perzlJNk! Be resno prizadeva, da bi deželo svojo odprl evropski kulturi in jo uredil po utorci zapadnih držav. Sedaj se delajo priprave, da se osnuje naučno ministerstvo. Italijanski grof Montesorte, ki je dosedaj vodil policijske zadeve, dobil je nalog, da naj upravo zlasti policije uravna po francoskem uzorci Tudi se bode jako preustrojilo pravosodje in se bodo bolje zavarovale pravice tujcev, ki trgujejo s Perzijo. Domače stvari. Vse one čast. p. n. naročnike, katerim smo danes pridjali nakaznice, prosimo prav uljudno, da blugovolc poslati naročnino saj do ponedeljka IG. dne t. m., ker drugače jim bode list ustavljen. Upravništvo »Slovenskega Naroda". — (Osobne vesti.) Na mesto g. doktorja Sedeja, ki je odšel na Bvoje novo mesto na Avgu stinej na Dunaj, imenovan je dosedanji spiritual g. dr. Faidutti, na poslednjega mesto pa je stopil g. dr. Pavlica. — (Gospe Pavline Rezmanove v N a-b reži ni) darilo 10 gld. poslal je g. dr. J. Voš-njak „ Podpornemu društvu za slovenske veli kozolce na Dunaji". Temu društvu podaril je zopet g. Fr. Tomšič, inžener na Dunaji, dva gld., v dveh mesecih torej sedem gld. Vesela družba pri g. Pakiži v Ribnici poslala je imenovanemu društvu pet gld. Znani domoljub g. LukaSvetec, c. kr. notar v Litiji, poslal je v tem letu že v drugič pet gld. za podporno društvo. Srčua bodi hvala blagi domorodkinji i u vsem imenovanim prijateljem revnih slovenskih velikošolcev na Dunaji! — (Prof. Louis Leger,) našim čitateljem dobroznani učenjak francoski, ki je prepotoval vse Bluvanske kraje in govori skoro vse slovanske jezike, priobčil je v tedniku „L' Europe", ki izhaja od 1. novembra v Parizu, daljši članek z naslovom »Les peuples slaves et la ci vilisation", v katerem dokazuje, da so tudi Slovani kulturni narodi, ter naštevajoč slavne pesnike, skladatelje in slikarje slovanske in navajajoč pesnika Kolarja prorokovanje o bodočnosti slovanski naposled sklepa: da ga ni plemena v Evropi, katero bi bilo bolj vredno proučevanja, nego Slovani, kajti nobeno drugo pleme ni v pol stoletja pokazalo toliko gibčnosti in toliko sposobnosti za napredek. — („Matica Slovenska") začela je razpošiljati svoje knjige za 1889. 1. Knjige so naslednje: 1.) Letopis Uredil dr. Lovro Požar (Vsebina: S. Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slo venskem. — Janko B.: Ženitvanjski običaji Belili Kranjcev. — J. Steklasa: Herbert Turjaški. — V. Oblak: Starejši slovanski teksti. — S. Rutar: Kosovo polje. — J. Šubic: Fotografija. — J. Tomšič: Bibliografija slovenska. — Evgen Lah: Letopis „Matice Slovenske". — 2.) Zabavna k n j i ž n i c a. V. zvezek. Erjavčev izbrani spisi. II del. Uredil Frančišek Leveč 3.) Dušeslovje. Napredujočim Slovencem napisal France Lampe, doktor bogoslovja in modroslovja, profesor bogoslovja I. zvezek. — (Trgovska in obrtniška zbornica) ima jutri ob 6. uri zvečer v mastni dvorani redno sejo z naslednjim dnevnim redom: 1 Obseg obrtne pravice kovačev. 2. Tarifa za javno tehtnico v Tržiči. 3. Volitev zastopnika v odbor c. kr. stro kovnih Šol za lesno obrt in umetno vezenje. 4. Proračun za leto 1890. 5. O dostavljanji pinem v Ljubljani. 6 O podelitvi ustanov učencem šole za lesno obrt in učenkam šole za umetno vezenje in šivanje čipek. 7. O preložitvi jednega semnja v Crmošnicah. 8. Volitev zastopnikov v šolska odbora obrtnih nadaljevalnih šol v Postojini in Ljubljani 9. Tarifa za semnje v Zdenskivasi. 10. Pravila zadruge rokodelskih obrtov v Ribnici. 11. Ulogi za podporo obrtnima nadaljevalnima šolama v Kranji in Metliki. 12. Volitev 5 cenzorjev za podružnico avstro-ogrske banke v Ljubljani — (Slovensko gledališče.) Gosp. Ben-k o v i č u mora se priznavati, da ima prav srečno roko pri izbiranji gledaliških iger, katere prevaja na slovenski jezik. Kakor zadnjič, tako je včeraj popolnoma uspela veseloigra »Dve tašči', ka tero je on poslovenil. Veseloigra ta spada sicer mej jedtiodejanske proizvode, a ima jako živahno razple-tavanje in mnogo šaljivih prizorov in dialogov, da poslušalce nehotoroa zaziblje v smeh in veselost. Predstavljala se je jako dobro in so si v uspeh delili gospa Bo r št n i k- Z v ona r j e v a , gospodiČini Nigrinova in Gostičeva, gg. Borštnik, Sršen iu Danilo. Dasi je bila vsa igra izborna, vender je treba še omeniti, da je bil prizor, ko dr. Živec (Sršen) babici, gospej Dorinski (Borštnik Zvona rje v i) razkrije svojo ljubezen, naj boljši in uprav nepremagljive komike. Jedno željo bi pa vender imeli in ta je, da bi se pri bodoči reprizi stopnjevanje starosti in unanjosti nekoliko krepkeje izražalo, ker je sicer razlika mej babico in vnukinjo vender le preneznatna. -- Druga točka bila je Suppe-jeva komična opereta „Cannebas", ki ima sicer samo jedno dejanje, a traje poldrugo uro in zahteva izurjenih pevk in pevcev in sploh mnogo osebja. Damatično društvo je s pripomočjo g kapelnika G e r b i ć a premagalo vse ovire, skrbelo za nove in lepe kostume in storilo sploh vse, da se je opereta uprizorila tako izvrstno, da smelo rečemo: Letos so bile vse predstave jako dobre, a včerajšnja bila je najboljša. Glavni ulogi sta imeli gospa Gerlii reva (Pavlina) in gospodičina Dane š e v a (Paskal Cannebas). Kakor glede elegantne vnanjosti, tako tudi glede izbornega petja v svojih jako težavnih partijah sta poslušalce uprav odušev-ljali. Veliko pohvale in priznanja vzbudila je mej občinstvom gospodična Nigrinova (Clairette). Poznali smo jo kot vrlo igraluo moč, čuli tudi že v kratkih ulogah operetnih, včeraj pa nas je najprijetneje presenetila kot pevka v večji partiji. Njen glas je zvonk in krepak in pela in igrala je z veliko sigurnostjo. Izmej gospodov imel je najznamenitejšo ulogo g. Slavko. Postaranega oskrbnika Avguština slikal nam je z veliko komiko, zelo je ugajal s svojim petjem, zlasti pa s kupleti, ki bo se brez ozira na anahronizem, bavili tudi s sedanjimi slovenskimi razmerami. Gosp. Pavšek (podčastnik Bigarel) in g. Štamcar (Bataille) pela in igrala sta na splošno zadovoljnost. Zbori so bili krepki in blagoglasni, sploh vsa opereta tako gladko in lepo završena, da je občinstvo z izrednim zadovoljstvom in s ponosom ostavljalo gledališče. Predstava bila je jako dobro obiskana. Kakor čujemo, bode se „Cannebas" kmalu ponavljal. — (Koncert v redutni dvorani,) ki sta ga priredila preteklo soboto gg. vitez Janu-šovski in Moser, ni bil tako obiskan, kakor bi bilo pričakovati, kajti nad polovico sedežev bilo je praznih, dasi je bilo na vsporedu mnogo novih točk iu sta gg. koncertanta kot učitelja gTaBTie" na~Čop- orem glasu. Gospoda koncertanta sta glavne točke sama izvajala in žela živahno priznanje. V prvi točki, Smetanovi simfonični skladbi „Vysehrad" sodelovala je tudi gospodična K. Seunikova in pokazala veliko izvežbanost in preciznost. Gospa Bauer pela je štiri arije v italijanskem, francoskem, slovenskem in češkem jeziku, a s svojim petjem ni prodrla, jedva da je dosegla takozvani „spoštovalni uspeh". Veliko priznanja pa je vzbudil Fibichov melodram „Povodni mož", ki ga je po češki baladi K. J. Erbena v slovenščino preložil gosp. J. Ge8trin, deklamoval pa gosp. Ig. Borštnik. Na narodno pravljico oslaniajoča se lepa balada in krasna glasba uplivata z velikim efektom. Gospod Borštnik in g. vitez Janušovskv odlikovana sta bila z obilnim priznanjem — (D a c a r s k i ključ.) Gosp. Ign. Stupica nas naproša, da naznanimo, da se prireja tretja nespremenjena izdaja njegovega „Dacarskega ključa" (BerechnungsschUissel) in da jo vsi Čast. naročniki prejmo do novega leta. — (Nova knjižica) izšla je v Dolenčevi tiskarni v Trstu. Naslov jej je: „Kastav grad i občina". Sestavil dr. L a g i n j a. Večinoma je ponatisnjena iz „Nase Sloge". Cena 50 kr. — (V Trstu) je nenadno pritisnil mraz. Preteklo soboto našli so v Montebelli neznanega moža zmrznenega. Nekoliko dnij razsu ila je jako huda burja in zadržavala ladije, da neso mogle v luko. — (Potres.) V Kopru in okolici čutil se jo 8. t. m. nekoliko pred 6. uro zjutraj močan potres, združen s podzemeljskim bobnenjem. Prihajal je od severo-zahoda in trajal 3 sekunde. Sunki bili so tako močni, da so rožljala okna in celo odpirala se vrata. Škode ni, le ljudje, ležeči v posteljah, bili so zelo prestrašeni. — (Deuašnji mesečni živinski Bera en j) bil je prilično dobro obiskan. Prignalo se je 4ii9 konj in volov. 348 krav in 48 telet, skupaj 871 glav. Cene so bile jako visoke, posebno krave, ker je prišlo mnogo zunanjih kupcev, posebno Lahov. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Bern 7. decembra. Švicarska vlada je sklenila, da se Ivan Orth (nadvojvoda Ivan) ne vsprejme mej državljane švicarske. Lizbona 8. decembra. Brazilijski cesar Dom Pedro z rodbino in spremstvom na par-niku „Ala#oas" semkaj došel. Beligrad 9. decembra. Uradni list opre-vrgava nekaterih časnikov vest, da bi bili ministri potom regentstva razkralja Milana inter-pelovali zaradi besed, ki jih je nekda izustil o narodu srbskem. Monakovo 9. decembra. Princ regent imenoval Monakovskega stolnega prosta, Rampfa, škofom v Pasavi. Bazne vesti. * (Župan Dunajski.) Cesar je potrdil izvolitev dosedanjega prvega podžupana Dunajskega odvetnika dr. Janeza Nepomuka Pr xa župauom Dunajskim. * (V Rimu) je 401.000 prebivalcev. Će odštejemo tujce in vojake, pa samo 359 000, torej jedva 100.000 več, nego jih je bilo pred 20 leti v papeževem Rimu. Število praznih stanovanj se množi. Na Porti Salara razpadajo nove nedozidane zgradbe. * (Kraljevska n a j d en š č i n a.) Dunajski fijakar Anton VVinkler našel je dne 2. t. m. v svojem vozu, ko ga je snažil, usnjato torbo s 265 gld., katero je oddal policiji, ker ni vedel, kdo je zgubil. Pokazalo se je pa, da je bil torbico pozabil kralj danski Kristijan, katerega je "VVinkler vozil v vilo Cumberland v Penzingu. Kralj je dal fijakarju 100 gld. najdenščine izplačati. * (V Brnu) je krojač Šležak, ko je žena njegova odšla z doma, vrata zaprl in potem z revolverjem usmrtil svojo blizu pol leta staro hčerko Maričko. Potem je sam sebi trikrat ustrelil v vrat, da je krvaveč se zgrudil na tla. Prenesli so ga v deželno bolnico, kjer je izpovedal, da se je hotel usmrtiti, ker ima premalo zaslužka. Otroka je pa ustrelil, da bi se mu kdaj tako hudo ne godilo, kakor njemu. * (Smrtna obsodba.) Sodišče v Petrinji obsodilo je 26. m. m. v smrt na vešalih kmeta Janka Ga i ca iz Dolenjega Hrastovca, ker je dne 4- avgusta t. 1. svojega tasta lLista Malenića s sekiro usmrtil. ♦(Največja pekarija.) V Brooklynu imajo največjo pekarijo na vesoljnem svetu. V tem velikanskem zavodu napečejo vsaki dan po 75.000 kruha in porabijo za to po 300 sodov pšenične moke. Pekarija broji 350 pekov in 100 voz prevaža kruh po mestu in predmestjih. Gospodje člani čitalniškega pevskega zbora naj izvolijo polnoštevilno udeležiti se pevske vaje v torek dne 10. t. m. zaradi priprav k Silvestrovi veselici. I*evski odbor. JJUBlJiKEI ZVON" za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gid. 1.15. JT it j c i : S. decembra. Pri VImII*!: Brvner, Ilerzel, Hartman, Braun, Griin-w»ld, Schleimer z Dunaja. — Frischauf i/. Mar.bora. — Fucha iz Gradca Pri avstrijskem ceaar|I : Medvedek iz Celja. Pri Vrautu Schepitz iz Iriomoata. — Hren iz Pra-preč. — Mflller iz Črnomlja. — Pintar iz Rakeka. — Ivane iz Velikih Lafiič, Umrli no \ IJ niklja n i; 8. decembra: Marija PoljanŠek, pleskarjeva žena, 73 let, na Bregu fit. 18, za plucuico. V d ei e ln e j bolnici: 6. decembra: Fran Jančar, denvec, 34 let, za jetiko. Tržne cene v IJuUI jatii dne 7. decembra t 1. rl. kr. Špeh povojen, kgr. . iL- kr.| P&enica, hktl. . . , 6 66 h" 64 Rež, , ... & — Surovo maslo, „ so; Ječmen, „ ... 4 55 Jajce, jedno : . , . Mleko, liter .... — 81 0 -es, fl ... 3 15 8 Ajda, „ . . . i 5 16 Goveje meso, kgr. _ 56 PlOBO, „ . . . Koruza, „ ... 1 4 66 Telečje „ „ — 56 i 4.^5 Svinjsko „ B 52 Krompir, „ ... ' 3 39 KoAtrunovo „ w 32 Leća, „ ... 19 — Pišanec...... — 35 Grah, „ ... io!— — 17 Fižol, „ ... 81 — Seno, 100 kilo. . . | 232 Maalo, kgr. 1 - Slama, „ „ . . . 2 50 Mast, , —,66 Drva trda, 4 [~)metr. 7»5 Speh friSeu „ 1—|so „ mebka, 4 „ 430 Meteorologično poročilo. 9 o Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem-peratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 7. dec. | 7. zjutraj 2. popol. zvečer 741 0 mm. 7393 mm. 7397 mm. —5 2° C —3 6° C — 5*8U C si. vzh. si. svz. si. Bih. snež. 1 obl. obl. 4 50 na. snega. 8. dec. 7. zjutraj 2. popol. y. zvečer 740 3 mm. 740 7 mm. 741 5 n.n. —7 4" C —3-4"C —5 0* C si. ttev. brezv. si. svz. obl. obl. obl. 0 00 mm. pod Srednja norujaloin. temperatura —4*9" i □ 5-3°, za 4 9° in 50" ID-ui.m.3js3ra, "borza, dne 9. decembra t. 1. (Izvirno telegraficno poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 8.V70 — gld Srebrna renta.....„ 86 25 — „ Zlata renta......„ 108 — — , 6°,0 marčna renta .... , 10050 — , Akcije narodne banke. . . „ 922*— — , Kreditne akcije..... ,315-— — , London........ , 11820 — , Srebro........„ —■— — % Napol........., 9-40'/, - . C. kr. cekini ...... , 5-62 — 9 Nemfike marke....., f»8*— — . 47„ državne sreike i* 1. 1864 260 gld. 132 Državne urečke iz 1. 1M64 lOo . 173 Ogerska zlata renta V.u . ... 101 »»gerska papirna renta 5°/0 . ... 97 V/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . — Dunav* reg. srefike 5°/0 . . 100 gld. 122 Zemlj. obč. avstr. 4Vi°/0 zlati zast. listi . 116 Kreditne Brečke .....100 gld. 185 Rudolfove srečke ...... 10 , 19 \kcije anglo-avstr. baike 120 145 t rammway-druSt. velj 170 gld. a v. — gld danes 85 85 86*30 107-9J 100 65 921-816 75 117-95 H-36V, 5-61 f>7 90 75 at. f 0 „ 45 50 50 75 10 Trgovski pomoćnik 22 let star, izučen v trgovini z mešanim, večinoma špecerijskim hlagom, premolili bi rad svoje mesto. Ponudbe upravnistvu „Slovenskega Naroda". (1008—1) Mlad inteligenten gospod in go-spica, ki imata vsak po 10.000 goldinarjev premoženja, želita in sicer gospod s pošteno gospico, a gospica s poštenim gospodom v korespondenco stopiti. (1010—1) Prijazne ponudbe (če mogoče s sliko) naj se blagovole poslati za oba pod „S. 26 J. 19' poste re stan te Ljubljana. Zadruga užitninskega davka v II. Bistrici l&če ĆL su c sur j sl z letno plačo 432 gld. (1004—2) Zastopnik: Mat. ValleiiČič. otrokom, damam, gospodom, zahteva naj iluntrovani božični aeinain« ki se mu takoj pošlje franko. (1011-1) CF- STHPP. Praga, Graben 39. Glavno zastopstvo v Ljubljani za KranjNko neke že uvedene zavarovalne družbe se odda. Solidni, v tej stroki izved* ni pronitelji naj poSljejo svoje ponudbe s priloženimi referencami pod ,,«.€!. V.** na Rudolf Nosse na Onnajj. (1009 — 1) V „Narodni Tiskarni" y Ljubljani prodajajo ae l»o znižani ceni. 1. zvezek: Deseti brat. Roman. a. zvezek : I. Jurij Kozjak, slovenski janiear. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice iu povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi folharji. Črtice iz življenja našega naroda. — V. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jnrij Kobila. Izvirna Eovest iz časov ltitrovske reformacije, — III. va prijatelja. — IV. Vrban Smukova ženitev. Humoristična poveat iz narodnega življenja. — V. Golhla. Povest po resnični dogodbi. — VI Kozlovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. 4. zvezek : I. Tihotapec. Povest iz domaćega življenja kranjskih Slovencev. —II. Grad Rojinje. Pove«} za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 6. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. O. zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moć in pravica. — III. Telečja pečenka. O h raz ta našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovei. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenja rolitičnega agitatorja. 7. zvezek: I. Lepa Vida. Roman. — II. Ivan Erazem Ta- tenbali. Izviren historičen roman iz sedemnajstega veka slorenske zgodovine. 8. zvezek: I. Cvet in sad. Izviren roman. — II. Bela ruta, bel denar. Povest. Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroČi skupno najmanj deset izvodov. Prodajajo ae v (37—36) „NARODNI TISKARNI" "v Ijj-u.'bljatrLl. Gospodske ulice 12. Gospodske ulice 12. i !! Najvišje odlikovanje!! J LOHSE-ov šmarnični Eau de Cologne ™ bil je odlikovan na zadnji Melbournskej razstavi in je zaradi svojih ostveže-yhI n i h lastnoBtij slavno znan ne le kot dodatek k vodi za toileto in kopelj, temveč tudi posebno zaradi uvojega modnega, oži t l|w|očega duha za žepne robce, obleke i. t. d , iu ga v vseh deželah bolj cenijo, nego jednotno Kolonjsko vodo. Gustav Lohse, 46 j&ger-strasse, Berlin, dvorni 55aLrf-a.rjo.evLr. (719—20) ■i Dobivajo se v vseh prodajulnicah parfuma in galanterijskega bla^a. M I » » Zbirka najbo\j znanih slovenskih, hrvatskih, srbskih, bolgarskih, čeških, poljskih in ruskih pesny. HTxLez;SL IPorcIa, pristava (majerija) Vitovše v Otoščah pri Senožečah in „fundus instruetus" se bode dne 14. decembra t. 1. ob IO. uri en-!i v Postojini, kot zastopniku gospoda Ferdi* nanda kneza Porcia. (996-2) Sestavil Ivan Zeleznikar. Založil Dragotin Hribar. Cena: Mehko vezani BO kr., s pošto IO kr. več. Elegantno vezani 1 *ld. 20 kr., s poato 1 glA. 30 icr. Dobiva se v „Harodnl TIskarni" v LJubljani. - Naroča se pa lahko tudi v vsaki bukvami. Javna zahvala. Mi podpisani izrekamo iz lastnega nagiba najtoplejšo zahvalo vzajemni zavarovalnici „Koukordiji" in njenemu glavnemu zastopniku v Ljubljani gospodu Ignaciju Valentinčiču za točno in popolno izplačevanje škode, ki nas je bila vsled požara zadela. Tretjič že je bila zavarovalnica „Konkordija" v naši fari po škodi prizadeta in vselej se je s cenitvijo in plačilom tako vrlo obnesla, da zasluži, da jo vsacemu, kdor svoja poslopja zavarovati želi, iz lastne skušnje naj topleje priporočamo. Draga (pri Št. Rupertu) dne 20. nov. 1889. France Gole, Janez Glušič, France Urbič, poškodovanci. (991—3) Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".