podarske ? obrtniške m narodn lehajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt. leta 1 gold.; poSil jac po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. xz ! Ljubljani v sredo 1. oktobra 1873. C b s e g : Vabilo k očitni dražbi MuriŠkik in Belanskih goved. Mednarodni kmet. zbor. Gosp. skušnja. Predivstvo na Kranjskem. (Dalje.) poskušanje porovnav med strankami v prepiru Postava, veljavna za Kranjsko , s katero se razglašajo dolocbe o posredovalstvih za Pogoji pod katerimi se gluhonemi (mutasti) jemljejo v Goriški zavod. Slovanski spominki. Volîtvene zadeve. Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. pl. Tschudi, poslanec Svajce v Beču), — v auicujnai in gozdnarski statistiki (poročal dvorni svetnik dr. o kmetijski Vabilo k ocitni dražbi Muriških in Belanskih Loren«) JUU1UUA y ^ - %J J o kmeti jakih in u 6v<,u«.>».u stvenih poskušnjah, (poročala prof. Zôller in prof. o gozdarakih znan- goved. * baron Sekendorf) o varstvu go z do v (poročal Da si naši živinorejci morejo zarediti čisto pleme Praški logar dr. Bernhardt — najboljši govornik zbora). Razun teh obravnav je zbor skupno pregledava! žlahnih Muriških goved (Murztbaler-Raçe) in Belanskih goved (Môllthaler-Raçe), je podpisana družba z de- kmetijske oddelke razstave, razstavo kónj in cvetlic. narjem državne podpore nakupila na Stajarskem in Ko- 23. septembra na večer ob uri je bil zbor posebno roškem nekoliko tacih juncev, krav in telíc, ki jih bode milostljivo sprejet od presvitlega cesarja v gradu v Kranjskim živinorejcem po poti očitne dražbe (licitacije) Schonbrun-u. Zadnji dan 25. septembra so zborniki prodala. skupne izlete naredili in sicer en del na grajščino nad- Ta dražba bode v Ljubljani prihodnji torek in pri- vojvode Albrechta v Ogerski Altenburg, drugi na graj- hodnjo sredo ; in dne oktobra, dopoldne ob uri y šČini kneza Lichtensteina Rabensburg in Eisgrub, tretji za Muriška (siva) goveda v Med ja to vi gostUnici na v Sclovico na Moravsko in četrti v Dunajski gozd Dunajski cesti, za Bel an ska (rdeča) goveda pa na (Wiener Wald). Mnogo zbornikov bilo je iz Ceskega spod nj ih Poljanah v Židanovi gostilnici blizo je svinjski trg. » y kjer na pr. knez Janez Adolf Schwarzenberg, knez Karol Schwarzenberg, knez Jurij Lobkovic (znani véliki mar- Vsako živinče se bode posebej in za polovico šal Če3ki pod ministerstvom Hohenwartovim), čislani cene po kateri jo je družba z všteto vožnino kupila, strokovnjak Komers in ^ v/JLL W j JLVCA lui A JU JU Ui UtíPJUI tJ YOIVI/V y V£iUiUV XV. U na prodaj postavilo. Kdor bode za-nj o naj več dal ua pivuaj j/uoiaifuu« iauuí wuuu u« uju uaj rtu uai , JO kcga ^uuxuvaiija uucic dobi proti temu, da kupnmo koj plača in da živina podpisani porocevalec. tega zborovanja udeleževala drugi. Iz Kranj skega sta se gosp. Peter Kozler in vsaj dve leti v deželi za pleme ostane. Živi ive icu v uc^un ^icjLiac uoifluc. Obširna porocila tega zbora se bodo natisnila, «.j ivinorejci se vabijo na obilno udeležbo te dražbe. bodo gotovo zanimivala vsakega kmetovalca in gozdarja. ki Glavni odbor c. k. družbe kmetijske v Ljubljani 30. septembra 1873. Obravnave so bile v nemškem in francoskem jeziku (Rusi so govorili francosko, Lahi pa nemško). Dr. E. H. Costa. Mednarodni kmetijski zbor na Dunaji. prilik svetovne Dunajské razstave je sklenilo c. kr. ministerstvo kmetijstva sklicati tudi mednarodni (internacijonalni) kmetijski zbor. Vlade vseh dežel (razun Angleške) so pritrdile temu predlogu in so imenovale svoje zastopnike v tem zboru. Od ministra kmetijstva pozvani so se zbrali 19. septembra na Dunaji ; čez 300 je bilo kmetovalcev, gozdarj y strokovnjakov v teh vedah y zbor bil mednarodni stopnikov kmetijskih družeb itd Res da Brazilij Hilia y Kine kajt je A/iaziiujo^ xxjiiic*, jjtiuu, Danijel coskega, Grškega, Anglije, Jap zozemlje, Portugala, Romanje bili so pričujoči iz Belgije, Nemčije, Egipta, Fran y Italij y Monaka. Ni y gije, Svaj in Avstrij y S p ani j y Tunisa ; Rusije, Svedije, Norve-Furčije, severne Amerike Predložilo seje zboru 5 vprašanj, ki so se obravna- Dva do tri krat prevleči vala in řešila v 5 jako dolzih sejah, namreč : „kakošnih Globoko oranje pred zimo Predivstvo na Kranjskem. Spisal Piskár. (Dalje.) C. Nemško. Poglejmo zdaj na Nemško, kaj imajo tam. Tukaj še niso tako daleč, kakor v Belgiji in na Irskem. Dr. Pabst nam popisuje iz Virtemberga med dru-gimi sledeči primer: Prostor 1 Virtemberškega orala (morgen), ob delovanje dobro, pridelek izvrsten. Stroški: Vprežno delo. Prvo preoranje strnišča mednarodnih pogodeb in naredeb je treba o var- t pt za poljedelstvo koristnih (poročal je Pet do šestkrát prevleči spomladi Povaljati Družbini odbor prosi duhovne gospode in gospode Povleči in povaljati po setvi •župane, naj v svojem okraji oznanijo ta oklic. Skupaj gold. kr yy yy yy yy y> 45 30 45 _24 gold. 44 yy y? y) » yy r Gnojenje. Od gnojenja prejšnje leto bi se računalo letos za lan 100 centov gnojá živinskega......... Oljnatih preš 400 ....... 10 simrov pepela........ Raztrositi pepél in preše..... 15 gold kr 16 j) 99 99 20 12 99 99 99 Skupaj . 32 gold. 32 kr Setev. simra Rigajskega semena po simra domaćega prvo leto iz skega pridelanega semena po 2 gld. Rigaj - 10 gold. kr 5 Sej an je n 11 99 99 Skupaj . Ročno delo do žetve (ruvanja). Dvakratna pletev........ Ruvanje........... Vezanje in štavljenje (2 moška pol dne) otroci pol dne........ 15 gold. kr 12 gold kr jt t) j> 20 68 24 99 J) Izdeiovanj Skupaj 16 gold. 12 kr. Glavice osmukati od 24 centov stebel Vezanje v snope...... . . Vlaganje v godilnico...... Izlaganje in godilnice Belenje: razgrniti gold. 36 kr 1 žensk dan trikrat obrniti povezati in spraviti 2 99 19 9) 91 19 91 24 36 40 40 99 99 99 91 99 99 (Ta delà stanejo na cent suhih stebel 27 krajc.) Trenje . . . Otrepanje . . Vezanje v zvezke 30 19 91 99 24 48 12 91 99 19 Ti stroški skupaj . 122 gold. 54 kr. î P r i h o d k i : Iz 24 centov suhih stebel je bilo 336 funtov otrepanega prediva.........156 gold. 48 kr. 10 simrov semena po 2'/2 gold. 25 19 99 Tedaj prihodki skupaj 181 gold. 48 kr Tako ostane za dobiček itd. 58 gold. 94 kr Iz 30 centov stebel je bilo 630 funtov otrepanega prediva po 30 kr. 189 gold. semena kr vaganov po gold 60 kr 39 19 60 9t Skupaj 228 gold. 60 kr Tukaj pride 110 gold. — kr. dobička na en oral Sploh računajo na Českem in Moravském v dobrih pri- merah po 110 gold, na oral dobička. Tukaj moram opomniti, da je samo pri Irskem pri-meru davek in najemščina računjena, pri drugih pri-merih pa ni nikjer. e naredimo iz obeh zgoraj navedenih Irskih pri-merov srednjega in prav dobrega, sopet nekak srednji primer (blizo 160 gold. Avstr. vr. na oral), in če potem vse imenovane primere sostavimo, dobimo ta le pregled dobička v posamesnih deželah na Avstrijskem oralu: Belgiji Na Irskem......160 Na Nemškem......117 218 gold. Na Českem in Moravském 110 19 99 91 9 ^amo ob sebi se razume, da so to le srednje cene po katerih moremo po večem razvideti napredek te in une dežele. Pridelek in dobiček na sebi more po oko-liščinah letos veči, in drugo leto manjši biti. Razmerno vendar smemo po teh vodilih in primerih računati. Zdaj i ko smo po večem pregledali, kolikošen do- posku- biček daje predivstvo po drugih deželah 8Ímo se za našo deželo ustaviti povrsnji primer jega bomo razvideli, kolik dobiček bi dalo predivstvo > iz ko- pri nas. Za podlago vzemimo letošnje skušnje; obde-íovanje vzemimo bolj dobro, stroške pa računajmo v srednji primeri, kakor je dandanes dnina. Na priliko: Prostor 1 Avstrij skega orala. Stroški: Oranje globoko jeseni i par dobrih volov in 1 delavec 1 */„ dne; voli po gold. 9 delavec po 80 kr. Oranje spomladi 9 par volov gold. 70 kr m delavec dan Vlak 9 setev in valjanje, 2 vola in delavca dan Gnoja vzemimo 20 voz po 20 centov , voz po 2 gold. za prejsnje leto je 40 gold, in računajmo polovico gnojne moci letos na lan Ta primer bi dal na Avstrijski oral blizo 117 gld. Semena 4 vagane Ruskega po 3 2 gld. dobička Pletev, 8 plevic po 60 krajc. Tak pridelek se računa na Virtemberškem med Ruvanje, vezanje itd. 24 ženskih dni pr dobre Tudi po drugih krajih, kakor v Pruski Slezij s > ra- Seme po 60 krajc cunaj dober pridelek na 120 gold, za Avstrijski 9 glavice omlatiti 4 delavci |to je, dan po 80 krajc. D. > Cesko in Moravsko. Poglejmo ie en primer, ki veljá za bolj dobre na oravskem. Prostor 1 Avstrijskega orala. Gojenje in izdelovanje prediva moramo računati zdaj, ko še nirnamo predivoizdelovalnic, od funta otrepanega prediva po 10 kr. od 6S0 funtov.......... 3 99 80 99 4 99 60 99 20 99 99 48 99 — 99 4 99 80 99 14 tf.% 40 99 3 91 20 99 68 99 i. 99 Oranj e 9 Stroški: vlaka, setev povaljati itd. Vsi stroški znesó skupaj 15 gold. kr D o h o d k i : Na oralu .priraste 34 cento\ 172 gold. 50 kr v Semena 4 vagane po 10 gold. . . . Delalci za sejanje, pletev, ruvanje in spravilo......... Gojenje in izdelovanje..... 40 99 99 25 37 91 99 80 80 >> 19 Skupaj . 118 gold. 60 kr. vodi godnega in suhega lanu. Iz tega se dobi 680 funtov otrepanega prediva; računajmo ga, dokler nimamo predilnice domá, po 28 krajc., to znese ..... semena vaganov po gold itd 190 gold. 40 kr 48 99 99 stebel. Prihodki: Prirastlo je 30 centov v vodi godnih in suhih Znesó vsi dohodki . 238 gold. 40 kr. Ce odračunamo stroške od dohodkov, nam ostane 65 gold. 90 kr. dobička na oral. Če bi imeli domačo izdelovalnico, stali bi stroški bodo tudi Oerkljani tega shoda radi vdeležili in sicer v izdelovanja k večemu po 6 krajc. na funt prediva, toraj obilném številu. bili bi stroški izdelovanja za celih 27 gold, manjši. Ce bi te prišteli k dobičku, imeli bi 93 gld. 10 kr. dobička na oralu. - _ Iz tega razvidimo, da bi se mi mogli kmalu s Cehi Glas u Postava * veljavna za vojvodino Kranjsko, meriti, posebno, ako prevdarimo, da so tukaj sploh stroški s katero se razglašajo določbe o posredovalstvih za po dosti visi računani, kot jih Cehi računajo. Naš pridelek je na oralu za 10 gold, više ko na Oeskem, da-si smo mi predivo^po _________ krajc. funt (kar vožnina stane) niže računali. Ce bi mi stroške tako računali, kot jih Čehi računajo, in pridelek sopet tako kot oni, imeli bi 256 daije tožbe poravnati skušanje poravnav med strankami v prepiru. Da bi se marsiktera pravda odvrnila, katera požre pravdarjem veliko denarja, se je po vseh deželah dala županstvom oblast, da poskusijo prepir brez iMvuuMjv, f ~ ------—i-------- --------7 -----—---- uaijc ivi/juc uuiav gold. 80 kr. dohodkov, 118 gold. 60 kr. pa stroškov, pričujoča postava Kako naj se to zgodi, veleva po takem 138 gold. 20 kr. dobička na 1 oral. Iz tega razgleda toraj vidimo , da smo mi v stanu v ugodnih razmerah celó čehe prekositi. Naše stališče je v tem oziru prav dobro. Nujmo toraj čvrsto in po- med strankami v prepiru se ima vpeljati v vsaki občini Naprava posredovalnic. Posredovalnica za poskušanje p gumno napredovati! (Dal. prih.) občinski odbor to sklene y Kj Gospodarska skušnja. občinski odbor določiti, koliko voli se sklene vpeljanje posredovalstv ima > * Kako dolgo naj se imajo kokoši? Marsiktera go- spodinja ne pomisli, da se tudi kokoši poštarajo. sebno pnih mož naj se vanj katerih pa ne smé biti manj kot trije. Občin- nj ego vemu pre- ijih po ski odbor voli tudi » VU VUU1 fl M U P 1.1 V 111UÍJU , UJC5UV vdarku se tudi prepušča, ali se komu izmed može Nekatere jih pustijo, dokler se še kaj gibati morejo posebno take, katere so gospodinjam priljubljene. vodstvo opravil posredovalstva. Ako občinski y se čudijo, da koKoš 4—0 let stara, ceaaije manj nanese, ali še naposled celó nesti preneha. Ženske da kokoš v se In let stara, Čedalje manj zdaj jaje si časih za ono nepovoljno prenehanje iščejo prav čudnih vzrokov. Ene pravijo, da so se kokoši preobjedle; odbor tega ne določi, ima občinski predstojnik (župan) opravila voditi, tudi takrat, ako on ni med zaupne može izvoljen. ' 3 na tri leta. Občinski Zaup možje se volij na druge pa pravijo, da preveč stradajo in da zato več ne nesejo. Na pravi vzrok pa malokatera zadene preveliko starost kokošjo. Po natančnih preiskavah nam je znano, odbor določuje, ali imajo izvoljeni zaupni možje iz ob činskih dohodkov kaj povračila dobivati, koliko in kedaj . Nikdo se ne more siliti, da bi izvolitev v ob činsko posredovalstvo prevzel da ima 5. Zaupni možje morajo že 24 let stari biti in kokoš sploh v svojem jajčnjaku po 600 jajčic, katere zaporedoma zgodnja in ponese. Od teh 600 jajčic iznese kokoš v svojem življenji : vi. letu kakih 20, v 2. letu 120, v 3. letu 135, in v 4. letu 184. Od 4. leta m «1 • # « 1 i « / po- vše državljanske pravice imeti Med zaupne može se ne morejo voliti Osebe. katere naprej iznese vsako leto manj, iz prva kakih 20 tem le še 10, in naposled nič več. Tega pa ni preobila ali prepičla hrana kriva, marveč jajčica v jajčnjaku so pošle, da kokoši od 4. leta naprej jajca nesti prenehajo. zarad kake kazenske obsodbe iz-ključene od izvolitve v občinski zastop, ali katere so zarad kakege kaznjivega dejanja v preiskavi, katero bi jim pri obsodbi vzelo pravico do izvolitve v občinski tšen konkurs zastop, upnikov ali o kterih premoženji je razgl Iz tega pa sledi y da umna gospodinja let. kokoši ne Ako pa neka- Zaup može občinski odbor navad po y pusti dalje pri življenji, kakor 4 tera kokoš že v drugem letu slabo nese , je najboljše da jo zakolješ. Toda ne samo na starost pri kokoših, marveč tudi na pleme in na hrano mora gospodinja gledati, ako hoče dobrih kokoši imeti. Naj bolj rade nesejo kokoši mešanega plemena, namreč iz Kineškega in našega domaćega. Take putiće ali piške, meseca marci ja izle-žene. volilnih listih, ter je treba za veljavno volitev absolutné većine gl ljenih za nazočih volilcev. Ako bi kdo izmed vo- pnih mož ne dobil absolutné većine gl se napravi ožja volitev, ako namreč niste dobili vseh oddanih glasov samo dve osebi, ker po tem ima odlo- čiti predsednik s žrebom Ako se občinskemu odboru za veljá. nesejo jajca že meseca avgusta. Za prvo hrano se nasvetuje pšenica, tudi ajda stva poseben tako. odj potreben zdi o prč , 2.) y la posredoval-se voli ravno Naj bolj pa se sme priporočevati mešanica ku- hanega krompirja in drobno zrezanega ovsa. Po ječmenu kokoši rade valijo. Glavna reč je pa tudi to da« se za vedno snažno vodo skrbi. » 81. Gosp. Gospodarska novica. . Izid volitve in začetek delovanja posredovalstva ima občinski predstojnik po občini razglasiti in deželnemu odboru, okrajni sodniji in pred s toj ni politični gosposki naznaniti. Poslednja ima izvolitev oseb, katere se po §. 5. ne morejo voliti, ovreči s pripustom pritožbe. Namesto postavno ovrženih ima biti takoj nova volitev, katere izid se ima po prejšnjem odstavku naznaniti. Izvoljeni za-* Gosp. Vitek je napravil na Moravském tako hišo, upni možje im ajopred nastopom svojih op raker se bode perutnina valila na umeten način, to je, da vil občinskemu predstojniku mesti prisege jajic ne bodo koklje valile, ampak gorkota ognja, vestno spolnovanje svojih dolžnosti v roke umetno po hiši razpeljana. Vsako leto se tako izvaliti obljubiti. dá 60—80.000 piščet. Valile se bodo tudi race purani in fazani. y gO Si y Kmetijski shod v Cirknem. Vsled naroČbe kme- može s t o j n e Občinski predstojnik obljubi, ako je med zaupne posredovalstva izvoljen, v roke predstojnika pred- tijskega društva imel bo gosp. prof. Povše 5. oktobra pošljenca. kmetijski govor v Cirknem. Gosp. profesorja so povsod politične gosposke ali v roke njegovega od- aujcu ioni ^urui v vuaucui. wo^t ^luicouijc» ou pu vouuj v» tiuu ow «wv kjer je kaj govoril, radi poslušali, nadejamo se, da se ako nastopijo okoliščine Ako se kdo zaupnih mož uradu odreče > ali y ki ga bile od izvolitve iz * ključile (§. 5.) aii katere bi ga po mislih občinskega blatom svojim ometujeta, tako-le: „Priporočamo Vam odbora pri rednem opravljanji službe ovirale ali ki bi moža mu zaupanje jemale, naj se voli drugi namesto njega ki se zvesto drži starega nam vsem svetega gesla: cesarja". Poznate ga vsi že davno „vse za vero, dom in Tudi ima politična gosposka učiniti, ako po sporo- po njegovem večletnem , previdnem in vspešnem delo čilih sodnijskih k izvrševanji sklenjenih poravnav po- vanji za naš narod in njegove pravice klicanih gosposk (§. 25.) -ali po drugi uradni poti izvé ~ Ta moz dr. Tonkli, advokat v J6 V4J. ct^i. liiCiUUl JJVSU& L£J y KAL • X \J JUL I\. 1 1 y UU V Ul\ai V V^UIiV^Ij l%,a da je poslovanje tako pomanjkljivo, da mora biti pre- blizo 200 najveljavniših rodoljubov pričana, da so izvoljeni zaupni možje ali nekateri izmed njih nesposobni, da se namesto njih drugi volijo. rice Nova volitev vseh zaupnih mož posredova!- ga enoglasno ! ! t Gorici, katerega je 25. avgusta , druatvenikov „Go-enoglasno za kandidata proglasilo. Tega moža volite Potem narodnim duhovnikom „Glas" stva se napravi po preteku dobe, za katero so bili vo- govori tako-le: „Znano Vam je, da se je porodila na ljeni. Udje posredovalstva pa vendar ostanejo tako dolgo Slovenskem stranka, ki ima tudi na Goriškem nekoliko v službi, da je nova volitev končana. Izstopivši se mo- privržencev, stranka, ki hoče narod voditi po nam došlé Vam priporočamo. Volite ga vsi od kraja Ain Ann rv î n rivi /% t * * C f n tvk nn ha / î m vm /-] it U /m^pm « rejo, voliti. ako ni nobene postavne zapreke zoper nje y zopet (Dal. prih.) neznani poti, po poti — v verski indiferentizem in Bog vedi še kam. Ta stranka je še le od včeraj. Ko smo Poďuéne stvari mi plodove svetu že kazali y čičev" ni še bilo, ali njih yy prvakov" in „prva- pa so še Pogoji * pod katerimi se gluhonemi (mutasti) platno prodaj ali u In ljeni možje in možiceljni, po vseh kotih Slovenije razkrop- > se drznejo trditi ? da so oni kaj , mi pa niČ. jemljejo Goriški zavod. Ker utegne še marsikterim družim starišem ljubo biti, o tem kaj vec gotovega zvedeti, naj se to očitno pové po našem listu iz popolno zanesljivega vira. ta zavod se sprejemajo gluhonemi 7 do 12 let stari Pri morski h kronovin, pa tudi druzih dežel. Ne- Plodove svojega uma so začeli svetu èe le zdaj kazati. Dan na dan jih lahko vidite in z rokami tipate v „Sl. Narodu", sorodnemu mu „Tedniku" in „Soci". To Vam je včasih godlja, da se Bogu smili! Postavite se toraj tej raz diraj oči stranki v bran! Vaša sveta dolžnost Je to!" Za trojico t v crni hali po Soči ÍÍ hujskajočo imamo danes pa pomilovanje in te le dobro premiš- davno je tudi Dalmatinski deželni odbor prosil in se ljene besede: Slepi ste in slepo se daste voditi od ljudi mu je dovolilo svoje gluhoneme v ta deželni zavod ki so Vaši najhujši nasprotniki. Pride čas tudi za Vas', poslati. ft^MWĚ^M^MM ÉÈ MMBMte g M MÉM I I Sprejemajo se rojeni gluhonemi in tudi taki, ki v se Spoznali boste, da ste bedasto, lastnemu narodu v škodo kaj malega o > vendar tako malo, da navadnega glasú razumeti ne morejo Plača za vsakega Neprimorskega gluhonema znaša okoli 200 gold, na leto. Dotične prošnje se pošiljajo na Goriški deželni odbor, kojim se prilaga: 1. krstni list, 2. list cepljenih kozic in 3. spričevalo telesnega zdravja. delaii. gaj> Vik in krik se Vam bo iz grla vil: ,,Poma- kdor je živ! od naše strani se bo odmevalo „prepozno Mnogovrstne novice, Slovariski spominki. Glagolitski s kistom pisani napis v cerkvi s. Roka nad vrati v Draguci v Istri. * * Vinotržno društvo se je lani v Mariboru in v Gr ad ci osnovalo, in je skoro vse denarje zasnovalo, blizo 200.000 gold.; zraven pa še 57.000 gold, dolgá. Liberalni grof Atteins, predsednik društva, je te dni od društvenikov moral prav hude besede slisati. Očitalo se mu je, kako da so oskrbniki društva denarje zaprav- ------------------------- ------ . ----o---- - ------ / ljali , UtUjUlBIW T A/UUt.JO,« u« Iristovo ime, amen, rojenija togoje 1529 miseca postavili, naposled pa še društvenike za nos vodili. Štajarsko vino v Dunajski razstavi na sramoto sektebra na dan 15. bi popisana (pomalana) ta crikav po meštru Antoni s Padove. V to vrime bihu v Dra-guči muži, ki to storiše popisati (pomalati) blagom svojim i vsega komuna: Juri Strpin, i biše njega podžup Fabjan , župan Križman, Krivic, župan Kurelič biše governadur te crikve, i ostali dobri muži v Draguči: Ja pop Andrij Prašić va to vrime stah v Draguci za far-mana, ki to pisah. Taka je, sv. vere ! če poštenja ni, poštenje pa je žlahen sad Naši dopisi. Gorici 28. sept. župana, t*^*^ naj bi še na dalje županoval da bi mu vrocilo list, v Naše mestno starešinstvo išče katerem ga prosi, y pa ga ne more najti Volitvenc zađeve. (Sel je namreč na Dunaj.) Sploh se zdaj misli, da grof Coronini starešinstvu vdá in še župan ostane. se » Goriškega. Glas" priporoča za državnega poslanca Goriškim Slovencem dr. Tonkl y ki ga v Narod" in „Soôa" z * preiskavo zastran dogodeb na železniční postaji o prihodu Viktora Emanuela ne bo nič; namestništvo jo je ubránilo. — Čudno je, da se naši La hi — vsaj gledé volitev ne ganejo. Skrivši pa znabiti današnji „Eco da bo kandidoval v kmeč- javno vendar kaj delajo. Slisati je bilo in dr. Evg. Valus si Kolikor sem jaz najdel, je v Istri v Bermu pri cerkvi del Litorale" to potrjuje Matere Božje od zdravlja na nekem starem kamnatem krstil- kih občinah v Furlaniji niku glagolitska letnica od leta 1200. Od 14. veka nisem bogoslovja, ki sedí tudi v mestnem starešinstvu dobil nijednega glagolitskega napisa, prof, mož ^U X^t. ven.» Ilisem uuguoiu vjč* , ivi acui iuui v uicoiuolu onai coiuoi * u. , mua od 15. vem za tri, jako zmožen v vsakem oziru. Pač lepa bi bila, da bi od 16. jih je pa mnogo i al več iz prve polovice nego iz zmogel v Lahih d u h o v e n. Kako lepo „N. freie druge , od 17. se naj dej o še nekateri i od 18. znam Presse" naše kandidate za slovenske kmečke občine samo za jednega od poznejšega časa U JÇUli^^a^ - VU ^V/AUUjg^gOt VOiOC* pel ni f VV jliij vvíuv^mi amm t A WV\*J V * M-fc V • ^ M • F w » W «. W • f • ^^ • in tako je zginila glagolica iz javne občinske so si postavili za kandidata g. Winklerja, Mladoslo- več nijednega razvrstuje in zaznamuje! Ustavoverci pravi najti. Iz tega napisa je razvidno, da so naši porabe v Istri. stari rabili pisati za malati, farman za župnik, kar rabijo še Krasevci. Imé Strpin je v napisi brez glasnika ili venci dr. La vri ča, Staroslovenci ne y » Rechtspartei" dr. Tonkli-a. No, naj veljá; mi vemo, da prvi in zadnji ništa svojega programa poslala pravi ona pa poluglasnika, i tako so pisali take besede tudi drugi glagolaši. ni „Presse-i", ni komu drugemu. Tukajšnja „Gôrzer Zeitung", katero imenuje ..Isonzo' < „Polizeiblattl" f neki ce se „Isonzo" ne laže, v krátkém nehati izhajati. ne, ker slabše Jokaí se ne bo po njej nikdo, še Němci ni skoraj mogoče lista uredovati, ko se je bila uredovala „Gorzer"-ica. ima imam med tem z drugimi vred obešeno na farovškem jo ravno tišti čas obilno došli ptuji go- mostovžu, da si mestu ne smejo točiti novega vina do 15. oktobra. Ta teden bo grozdje po Gori- sp o dj da bral. znane gledati morejo. Nekaj dni pozneje pa izvem učitelj sam pri šolarjih doneske za sliko po ; Ker so mi okoliščine tega učitelj predobro mi skem menda že povsod potrgano Cena ni se novemu vinu prav odločena. niži Vipavski dolini ga proda- Toraj čakam jajo po 21 23 gold., mislimo pa, da bo kup padal težko bilo opomniti ga zarad nabranega denarja, sliko pa mu kar tako izročiti tudi ne morem, Jakoba dan ali 25. julija dopoldne , g. učitelj konec moje ure pridši v šolo me zarad slike satno' Brici se zanašajo, da ga bodo prodajali po 30 gld. zgrabi tako, da bi po njegovih besedah soditi, morali Kaj porečemo pa mi vinorejci? Slabo bi ne bilo letošnje otročici misliti, da mu je on izročil že davno ves nabrani denar in da le jaz slike dati nočem. Strmeč nad vino, da le bi bili ljudje pustili grozdje bolj zoreti. Da je pri nas kapljice prav po malem svet. — Le dobro se ustopite za volilni boj; program Vaš je klasičen! to ve že ve3 to predrznostjo vprašam Iz Krškega. (Poslano.) List 217. „Slov. Naroda" si je mene za tarco izbral, v katero on svoje blato meče. V prav veliko čast si štejem. da blatonosni ..Narod" narja pa jaz Na ki dgovor, da vse ima telja zarad nabraneg sem sliko iz svojega ze JJC* JC*£J j n.i O^UJl OUL\\J lit OÏUJC od po njem nabranega denarj plaçai de-da zapisano , pravim, , še do danes m přejel Ker se mi pa telj ne enega solda a malo preveč y 17 motna ali ne preveč trezna zdi, pravim prosé: „Aber Herr Lehrer, der Kinder wegen wollen wir uber diese zdaj tudi mene v vrsto tistih mož stavi, na katere on , vw* uiuuu> kakor pes na luno laja in na katere neprenehoma svoje Angelegenheit spáter sprechen strupene sline prska. Al njegovemu dopisunu odrekujem morajo slišati, zakrici on za menoj , ko hočem oditi Ne pa ravno otroci zmožnost, soditi moje duševne lastnosti, moje, teoretične Tako drznost precej in očitno zavrniti vednosti in praktično izurjenost. Ce se pisár baha, da mene dolžna skrb za ohranitev dobreg y tirjaia imena in od spo je že pred mnogimi leti visoke sole dovršil, kako da štovanja pri otrocih; vprašam ga tudi zarad naročnine se še dozdaj ni upal tistih izpitov izvršiti, kateri so za knjige družbe sv. Mohora, katero je on, kakor so neobhodno potrebni njemu in vsakemu druzemu y ki mi nekteri otročici in hoče kako stanovitno službo ali pa kako drugo jihovi stariši potožili, že dve leti pisar- zaporedoma pri šolarjih nabiral, pa meni, ki za tukaj nično samostojnost doseći? Predno dopisun kaj tacega faro ude vpisujem in naročnino družbi odpošiljujem, ni-doseže, bode še nektere hlače po privatnih pisarnicah kdar odrajtal ni. Al učitelj, kakor bi se ne vedel spom strgal. In taka nicla drzne se duševne zmožnosti praktično izurjenost in Bog vedi, kaj še, druzih ; i preso- niti weiss nichts kdaj naročnino pobiral ali ne, pravi 79 je vati? ! volilci sodili. kateri moji sposobnosti bodo tišti veljavni možje hinaus ; 80 me vsake ponudbe prostovoljno brez mojem odhodu v šoli obnašal in kaj potem Ich i Ich bin der Leiter in der Schule, marsch mi surovo zakriči. Kako divje se je po počei 3e in brez vsega hauziranja in z nekterimi materami šohkih otrok, studi se mi svetu bobnanja za svojega kandidata postavili, ne pa tište glasati, da ne mušice i katere še voiitvene pravice nimajo. Konečno Kar si kdo le grđega misliti more poderem starišem veselja sploh do šole „Narodovcu" le še to rečem, IM! T JLVW UltUMIJV» 1AM JL « JL JUfcVtVS LU iUl&UI Ull/i U y Ti clj O JL III 1 O il y IL da nobenemu njegovemu bode dosege! nespodobnosti in divjosti tega člověka si misli napadu na mojo osebo ne odgovarjam več, spominjaje se prislovice latinske: „quotiescumque cum m ne certo, aut vinco aut vincor, po nase : 77 kolikorkrat se boj ujem z semper ego maculor' ali • • ♦ 7 naj ; zrna* Mnogi stariši so se zato teljevih nerodnosti pritožili, prašaj« jiu* v tako žalostnih okoliáčinah storiti. Posvetujem se s svojim pri meni zarad presilnih uči- kaj jim je v me gam ali naj sem premagan, vselej se omadežovam." Janez Irkič. Kostanjevice na Dolenskem. (Poslano). Na obre- pnikom, ta pa z gosp dekanom, ter šolo končam 13. avgusta. Opomním naj tudi, da jaz nikdar nisem zoper učitelja v šoli žal besede izrekel ko vanj e Kranja 19 v „Slov. Narodu" št. 195 in št. 20t5. odgovarja se sledeče: Nasproti mnogoterim nerodnostimin pohuj-šljivim drzovitostim, ki so se doprinašale zlasti po tu- pesniku Sim sept (Ko nedeljo ob 11 pr.) un do poldne seje slovesno odkril sp omi nek, katereg so kajšnjem g. učitelji in še nekaterih izmed Kostanjevi- škega kraj. šolskega sveta sva se podpisana duhovna je jako izvrstno izdelal poziv odbora Kranjskega postavili slovenski rodoljubi mirodvoru Kranjskem J enk o-1 Spominek, v katerem je vrezana tudi podoba Jenkova ? naš si dolgo bolj pasivno ali molčé zadržala, mislé, da do- Vurnis iz Radolj tični pridejo morebiti vendar-le do spoznanja in spodob-nejšega obnašanja. Pa vse zastonj. Pričele so se tudi je nekoliko govoril tudi dr. Zarnik Slavnostní krasno sestavlj u m etnik Janez go- je imel dr. Mencinger, odvetnik v Kranji, za njim Pred in po govorih v šoli tolike nerednosti kar očitno, da posebno zavoljo peli so pevci ljubljanske čitalnice pesmi Jenkove in teh se je moralo poduče vanj e krščanskega nauka v šoli Pré pred časom za letošnje leto skleniti. Prišlo pa je do 9 poka možnarjev med tem pa je na- tega tako-le: Na prošnjo*) tukajšnjega g. učitelja Jo- mrljivega pesnika jalo dalječ okrog vršitev slavnosti, v spomin neu žefa Jerama sem podpisani kaplan pripravljen bil eno izmed izvrstnih slik, ki sem jih iz Dunaja na ogled in v naročbo dobil, in sicer ono sv. Alojzija za Kostanje- 17 Nap zastave slave dopoldn St. Viđa poleg Ljubljane. 30 ob 9 deli bilo je slovesno blagoslovljenje lične kapelice na pokopališču tukajšnem, katero so vrli viško šolo priskrbeti, ako mi otročiči, zlasti premož- Viščani v spomin zidali nepozabljivemu svojemu očetu v nejši, v to nekoliko pripomorejo; doneske pa bom svoji sobi sprejemal, ker v šoli se s tem muditi ne gosp BI Po t očnik morem, to vpričo gosp. učitelja otročičem velim. Sliko Ljubljane iz Dunaja se nam iz gotovega vira pripoveduje, da se tamošnji ustavoverci celó nič ne brigajo za to, ali zmaga narodna ali ustavoverska Gosp. učitelj, pokazavši šolarjem prelepo sliko v nekem sol- stranka, ker malo število Kranjskih poslancev nič ne skem okvirji, v katerega jo je djal zarad praznika sv. Alojzija, ka- odločuje; njim je le to važno in O tem se sliši povsod terega smo slovesno obhaj ali, pravi pričo mene: ,,Glejte to lepo sliko bodo gosp. kaplan šoli darovali, ker vas tolikanj ljnbijo in za vprašanj ali bo Hohenwart izvolj pred njim Solo tako 8krbéu itd. vse tako, kakor da bi bil jaz vse to že imajo neizmeren strah popred obljnbil. Da tedaj učitelj očitno na sramoti in laži ne ostane, privolim. Sol Ljubljanske se sopet začnó danes poslednji seji deželnega odbora se je pismo gosp. Luka Sveteca ua znanje vzelo, v katerem se Bernika, France Rozman iz Smlednika in Mavrieij Pfefel iz Govnika pa so dobili sreberne medalje za odooveduie deželni vladi zarad nove volitve. Ja- — (Iz razstave Dunajské.) H. Lanc-ovemla- dobro rejo konj; — za enoletne žebičke so dobili til ni ce, katere so „Novice" že priporočevale in ki se nez Jer al a iz Mavčič, Matija Hočevar iz zgornjega na vrtu kmetijske družbe v Ljubljani dobivajo 1 " ~ " " ~ bile Bernika in Janez Zavri iz Mavčič po 4 cekine z me-v Dunajski razstavi za najboljše spoznane, tako, da so daljo za dobro rejo konj; — za dveletne žebičke te mlatilnice za Petersburški in Berolinski muzeum v so dobili: Luka Saj ovi c iz Klanca, Janez Let nar iz izgled kupljene bile. (Delitev konjskih premij) je bila 17. dne t. m. cekine z medaljo. 1 • • i A HT 1 OO T7 • • 1 v • i Suhadola in Simon Jereb iz spodnjega Bernika po Med v Ljubljani, 19. v Mokronogu eno- in dveletnimi žebički je i 24. v Rado lj ici. Pripeljalo se je živine v vse kraje še precej , al obžalovati je bilo spet tukaj to, kar vže v zadnjem listu omenili iz Cerknice in Ribnice, v Kranji, bilo še mnogo jako lepih in premij vrednih se ni moglo na ; al od prvih in od druzih na 3 ozir jemati zarad smo da pomanjkanja potrebnih spričeval. Za žebice pleme-njake so dobili: Jakob Cirar iz Škerjančevega ce ker gospodarji niso mogli doka- se na mnogo konj v Ljubljani, in še več pa v Kranji kinov z medaljo, Jože Burgar iz Vogelj in Valentin ni moglo ozir jemati, * .... .. - zati, da so živino sami izredili in mnogi tudi niso imeli sploh potrebnih spričeval. Zato je tudi mnogo gospo- V * Zl- Župan iz Sela pri Vodicah po 6 cekinov z medaljo. (Konec priliodnjić.) . vedrilni in podučni knjižici „Krsanska izreja slovenske mladine", ki jo je spisal g. Jan. Ažman in na darjev moralo odpeljati svojo lepo in odlike vredno vino brez vspeba. Sploh pa se je opazilo, da domača jo je ravnokar izdala katoliška družba v Ljubljani naša konj er ej a napreduje in da ne bode treba hajamo poročilo o dobrodelnem odseku te družbe hodili v Pincgav ali na Zgornje za leto 1872., iz katerega je razviden blagi namen tega veliko let več da ▼ VlltVW le t > KjKJ y U Ct KJ 1 U \J Uill » JL lUV^CD y till UU lij O —— * ^ » 7 Vj^v«; j v amíjtíuvu MlUgl UCIJlUV>U bV^C Avstrijsko težkih žebcev kupovat, ampak da bode tacih društva. „Pri 26 sejah je odsek po milosrčnih gospéh deželna komisija za povzdigo konjereje pri Kranjskih gospodarjih lahko kupila. katere revežem na dom hodijo ter se o siromaštvu Lj ubij ano se je pripeljalo i žebic m 9 k o b i 1 vsacega prepriča j o , razdelil 551 gold. 34 kr. in kakih 40 oblek. Razen tega je ta odsek pozimi 40 dečkom z žebeti. Za žebice so dobili: Andrej Mes es no v iz in 40 deklicam preskrbel eÍ3to novo „obleko". Tako Viča in Ignacij Marka Jelo v šek po 6 cekinov z me- na tihem revščino podpira katoliško društvo, katero je daljo, Lorenc Z a kovše k iz Sinjegorice, Ignacij Skofic „liberalcem" nemškim in slovenskim trn v peti, čeravno iz Mengša in Pavel Šarec iz Hudega pa. po 4 cekine jej ne solda ne darujejo siromakom na pomoč z medaljo, Janez Lavrič iz Viča pa sreberno medaljo; — Na poziv gospodov V. C. Župana, Horaka in za kobile z žebetom so dobili: Štefan Pe tko v šek še nkterih druzih mestjanov se je v nedeljo zbralo ka-iz Bevk in Janez Dimnik^iz Viča po 6 cekinov z me- kih 50 Ljubljanskih volilcev posebno iz obrtnijskega in daljo, Anton Oražen iz Švice, Janez Malenšek iz kupčijskega stanů v Virantovi gostilnici Broda. Matevž Sršen iz SkaruČne, Janez Vrhovec čisto neutralnem mestu tedaj na v posvetovanje zarad po- iz Vrhovca in Karol Urbas iz Ljubljane po 4 cekine slanca, ki ga ima Ljubljansko mesto in trgovsko-obrt- » medaljo: Janez Doli nar iz Razore, Janez Ložar nijska zbornica voliti v državni zbor. J ' ___ . ' _ _ • 1 W W • # I ^ « á « « ^ Ker se iz Trzina in Jakob Lovše iz Stopa pa vsak sreberno tej skupščini še je v odbor volil, ki naj po dovršenih medaljo. pripravah skliče velikizbor volilcev, kateri naj Mokronogu smo videli 17 žebic in 24 kobil kandidata okliče, tedaj nastopi glavna njegova akcija z žebetom; — za žebice so přejeli: France čič in Anton Prijatelj, oba iz Rakovnika Gregor- v se po tem velikem zboru; zato to kar K>\J IV J/ V vvu* » VIIOV.UU ii WV1 U * IV , ttai se je V ICj skupščini o volitvi dr. Raz 1 aga govorilo, po parla- v tej po ce- kinov z medaljo, Anton Vid mar iz Luterčevega Sela mentarnem običaji ni bilo druzega, nego privatni pogo- pa 4 cekine z medaljo; — za kobile z žebetom so vorzbranih, iz katerega pa se je razvidelo to, da glasi dobili premije: Anton V. Smola iz Grma 8 cekinov z vseh pričujocih se strinjajo o kadidaturi Razlagovi, medaljo, Anton Kržišnik iz Mokronoga 6 cekinov z ki se ima meriti s kandidaturo Schafťerjevo na dan 1 medaljo, Anton Vine. Smola iz Grma, Anton Hočevar volitve. V omenjeni odbor so se volili sledeči gospodje : iz Novegamesta, France Gregorič iz Krškega, Anton J. N. Horák, Ant. Jentl, Fr. X. Souvan stařeji, Jos. Uivont, ^ ^ ft 4 1 ^ "U «-^L» ----------- 7----- " , . . — Straus iz Koštanjevice in France Gregorčič iz Ra- Kušar, Fabjan, Ničman, Obilčnik, tri čič, Skalé, V. C. Župan , Turk Paj s a r kovnika po 4 cekine z medaljo. Sreberne medalje dobro rejo konj" so dobili: Janez Kun s telj iz Skoci-jana, Ferdinand Strobelj iz Sute, Matija Rorman ga je ) agar 7 Pakič, Pe-dr. Ahačič. iz Dobruškevasi,^Jožef Bučar iz Šentjerneja in Jernej Barb or ič iz Cateža. (Dr. Zarniku.) Nesramno lažnjivo „Poslano", ki v 220. listu prinesel zoper od Vas „Slov. Narod dr. Jan. Bleiweisa, tudi spet mene memo gredé vina Kranji (kamor se je letos smela pripeljati ži- „Ali ne veste več — tako prašate doliški iz kantona Kranjskega zato, ker se je za Ra- „Poslaném11 gosp. popada prav kakor stekli pes, ki grize nedolžne ljudi. . dr. Bleiweisa v kako so se Novice Blazniku, Prule 17 okraj napravila nova štacija v Ra dol i ci, pa S ou vanu prodale?" Kaj neki hočete s temi be- kjer je delitev bila 24. u. m.) se je pripeljalo: 15 žebic, sedami reci? — Mar da sem jaz senožet v P rul a h po 20 kobil s žebeti, 11 enoletnih in 6 dveletnih žebičkov dr. Bleiweisu na pol zastonj dobil ali jo družbi kme- Pincgavskega plemena, 2 triletna žebca in 4 žebci ple- tijski celó vkradel? Ne Vam i^ker z vita lesica sama da laže) ampak bralcem Vaše tolovajske pisarije menjaki Pincgavskega plemena. Za žebice so dobili vé premije: Anton Golobič iz Cerkljan, Luka Zupanec naj samo to povem, da po sklepu občnega zbora družbe iz Prebačevega, Anton Tiringer iz Stražiša, Martin kmetijske 20. maja 1847. leta so se prodala sèm ter tjè Avgustin iz Zapog, JanezvBrešar iz spodnjega Ber- raztresena družbina zemljišča dne 29. septembra 1847. da je bila nika in Janez Kur alt iz Žabnice po 4 cekine z me- leta (predvčeranjim je bilo ravno 26 let) d ali o ; tXilvylJ IX u I ait \£i /Jauiiiuc pu uurwiiiu u lug- î^ia ^îv^u Y vjkšjl j j unu xav uu ici ^ - vic* j una za kobile z žebetom so dobili: Jožef Gr a- očitna dražba, katero je vodil mestni župan g. Fischer éiČ iz Govnika in Juri Bob nar iz Lahoveč po ce- sam in katere se je vdeležilo veliko licitantov i in da k-nov z medaljo, Anton Golobič iz Cerkljan, Martin oklicana je bila ta senožet za 1800 gold., jaz pa sem Hafner iz Dorfarjev, Jernej Stanonik iz Suhe in za njo plaçai 2726 gold, v srebru. Kakor mi je Blaže Kepic iz Cerkljan po 4 cekine z medaljo; Aleš gosp. Brus pozneje povedal, so vsa zemljišča družbe Ber gant iz Šenčurja, Matija Hočevar iz zgornjega kmetijske 313 gold. 20 kr. najemščine na leto nesla 7 predala pa so se za 10.290 gold, in je tako družba si d Novice" je zadevala kavcija s 1500 gold. SI. odbor recej pridobila. Še enkrat Vas tedaj prašam: kaj ste družbe kmetijske se ni hotel spustiti v nevarnost oteli reči z o ni mi besedami? kaj sem jez imel z da bi po mogočih v v> UV 4.1 i JLAV UJk/UCJllll ▼ uv r ut av/ot^ tiskarnib tožbah kavcija družbi se dr. Bleiweisom, in kaj on z menoj pri tej očitni dražbiV zapravila, in občni zbor je 20. novembra 1849. leta Jez vse žive dni nisem z Vami nié opraviti imel, spom- enoglasuo potrdil, naj se založniku „Novic" gosp. J. mm se komaj, da sem napade na me kot svaka gosp. dr. Bleiweisa 9 111 f \ Vj i* • z Vami kdaj govoril, zatoraj Vaše Blazniku izroći vse oskrbništvo in tudi plačilo kavcije i^« /v r** /4 m "O í « « I ^ ^ n O O YY^ f \ f - s £2k I 1 O nATf/J A fi o ri n M r\ xy « /** r\ CC lr n rvr»W a i t katerega ^ „^»x^ ^«.j nesebičnosti delujejo tudi vprihodnje polje kmetijstva. samo ta želja povdarja, da „Novice" kakor dozdaj ob- (to vé vsak, kdor g a pozná) v poštenosti in noben Člověk ne prekosí, le iz Vaše surove nature To je dokazana resnica v akti h, katere vsak pri zapopasti zamorem , katera je pripustila, da je te dni nas ali pa tudi v pisarnici si. družbe kmetijske lahko Slov. Narod", ki íe ves pod Vaš o in Vošnjakovo ko- vidi iu katere so že naš oče razglasili takrat, ko so riem- Y . XI »l UU , IVI JV/ J^VV* 1 C* o v iu * t »-----— --- _ .«^.«v/i« vv%x».<.i«v, xxwxxx mando stoji, ^Vašega lastnega poštenega brata tako grdo škutarji obrekovali našega ranjcega očeta in g. dr. J. razmesaril! Ce pa meni na drugem mestu „Naroda" v usta pokládáte „štimane" besede do Vas: „No revše, Bleiweisa. Da ste Vi, gosp. doktor! pogreli te laži. to kaže y y i da ne spadate v vrsto tistih doktorjev pravice, potrkaj ti enkrat na svoj žep, če ti bo tako žvenkljal, kateri stvar na tanko preiščejo in resnico od laži ločijo kakor pri meni, primaruha"! Vam na to le to odgovo- predno pravdo začnó, in da tudi v postavoznanstvu niste bi morali vedeti, da po tiskovni po- nm ? da moja navada ni bila nikoli in ne bo, napiho- preveč trdni, sicer vati se, kakor se Vi napihujete, in če bi Vam v se kedaj kaj povedati imel, spomnil bi Vas le, kar sem večkrat ljudi se čuditi slišal nekega pome tanja ulic in Vas J^ » ^ w --MVI. w WVAWVA J Viw J-ř U li U JLV. \J Y UI stavi od leta 1849. je smel vsak člověk, ki dokaže predpisane lastnosti in vloží kavcijo, kakošne „Novice" li Pavel, vrednost časnika je iz daj a ti, bodi si Peter a sujete to vprašal: kako to, da se dohtarjem pravic pripi- odvisna le od sposobnosti vre dni kove. To menda že ete, pa Vam iz vseh „žepov" laži „žvenkliajo"? čutite pri „Nar." Dediči Blaznikovi. pa Vam iz vseh t!zepov (Dr. Zarniku v poduk !) laži „žvenkliajo Fr. Ks. S ou van. cutite pri Nar. Dediči Blaznikovi. (Pobirki iz časnikov.) „Poslanokí od dr. Zar. „Naroda" pravite med drugim, da gosp. dr. Bleiweis vé, kako so Novice na Blaznika prišle 220. listu Vašega nika gosp 17 ze yy dr. Jan. Bleiweis u v štev. 220. „Slo- Naroda" presega vse škandale, ki jih je ta časnik v dr. Blei- íeti so nemškutarji na našega rajncega očeta in gosp dr. Bleiweisa sum valili tijski eskamotiraia. Naš ranjki da sta „Novice" družbi krae- oce sí) nežem jezike s tem zavezali, da so ocitno po pi smi h govoril. e pred vec svojih listih dosihmal nakopičil. Ker je gosp we i s to dr. Zar nik ovo „Poslano" v družbi narodnih mož očitno lažnjivo obrekovanje imenoval, kateremu odgovarjati mu čast ne pripušča, ne bode mu nič od- hudob c. kr. deželnega predsedstva m družbe kme- Al „Novice" si štejejo za da „Novice" nikoli niso bile iast- tijske dokazali ni na družbe kmetijske in da družbi še na misel ni BI e i we isu, pobrati nekatere svojo doižaost iz one 7? J J J ^ UVl^JUUOt ^ 1 Li \J LX\š groblje, katero je dr. Zarnik nasul po gosp. dr. J. prišlo y n Novic" i z daj a ti in do voljenja prositi la mislih po dr. Zarnikovih posebno debele kamne, da se malo natančneje Vi, gosp. doktor! ker ste s svojo huiuoristiko že popol- pregledajo in svetu pokažejo. noma na koncu, pogrevate zdaj nemškutarske laži! Ne Dr. Zarnik pravi, da je imel dr. Bleiweis že zamerite tedaj, da Vas dohtarja zvijača preproste ženske davno dvojne, zlate in črne bukve in daje on (Zarnik) podučijo. Naš ranjki oče so že 15. decembra 1838. leta pri ; do 1867. leta „se znano " ~ světil" prej v zlatih. Kar i c. k. guberniji vložili pa brez vspeha dr. Zarnik ni bil nikdar nikjer je pa nam tudi ob prošnjo za času Rauchovem na Hrvaškem ne izdavanje „Kmetijskih in rokodelskih Novic". To prošnjo še manj pa se more bahati so ponovili 14. svečana leta 1839. in 30. aprila da t Je 1810. v zlatih bukvah bila med njim in Stvar se je dr. Bleiweisom kedaj kaka drugačna prijaznost, kakor ker takrat je slovensk časnik za Rusko med pisateljem in vrednikom in kakor jo zahteva na-propagando veljal — vlekla dve leti brez rešitve na vadna konvencionalna šega med omikanimi Ijudmi, Dunaji; obrnili so se iznova na delegacijo obrtnijskega kar se je tudi dr. Zarnik dr. Jan. Bleiweisu nekaj društva in tudi družbo kmetijsko pomoreta, da pridejo „Novice" na svetio. v Ljubljani, naj pri- časa zdel. Da bi bií pa kar In i iicij pu uaaa plu. uh c* j xvc*l JG o j^i/o^vjuu ^njup/ 1842. celó dostavil „Tagblatt", ki je po tem Zarnikovem griž- s posebno S [ o ri j o so naš oce šli na Dunaj v tej zadevi. 21. junija 1842. v „Narodu" leta pod št. 728 je vendar c. k. deželno. predsedstvo v prežvecil, dr. Zarnik še požrešno „šavsnil" in ga še po svojem Ljubljani delegaciji notranjo-avstrijskega obrtnijskega društva dalo glas, da izdavanje slovenskega časnika celó „Dutzbruder" dr. Blei- weisov Ci y to trditi je preabotno , ker mi poznamo gosp ni da ravno nedopustljivo" (im Ganzen nicht unzulássig) , a^i xxx pa treba poroštva, da se bode ta časnik strogo držal burke piše, bratovščino piti!! dr. Bleiweisov značaj, da niuaa navade z vsakim, kdorkoli je in od koderkoli pride in če tudi izvrstne o fsc* tivu« v t v o k » « j ua» og uuutí ia v^oioxixiv ouugu ui itoti uul t\o jjioo > Kf l a t u v ov^iixu piti;; - Dr Ug ka me U , y v predpisanih mejab. — Po večletnih vsakovrstnih pri- katerem misli dr. Zarnik, da je gosp. dr. Bleiweisa zadevah in celó po pritisku svitlega nadvojvoda Ivana posebno zadel, je hudobno izmišljena laž, da .Ie dr. J. je došlo našemu očetu naznanilo c. kr. deželnega pred- Bleiweis že 1861. leta na ocitanje njegovo, „da bi se sedništva Ljubljanskega od 20. svečana leta 1843. 249. št. L T w « J Vt UAj MULOIXU^U \J 4J V« U f V VMUCv ICI XU XVi j Oil da se jim dovoli v njih zalogi izdavanje kmetijskih in rokodelskih Novic" narodna politika ne smela izkljucljivo pod krili kl eri-kalstva tirati", odgovoril: ,.kaj mislite, da sem jez — ~ V.J «X^ XXX XXX X J., , C%X O I^XXX pogojem, da kmetijska družba odgovornost vred- ništva prevzame. Družba kmetijska je c. kr. policij- kalcev" , ampak da ves boj skemu in cenzurnemu dvornému uradu imenovala g03p. in narodnjaki. s tem klerikalec? itd., kajti kdor ima ie 12 let dolg spomin, kleri- med nemškutarji y ta vé, da 1. 1861. ni bilo i ne „liberalcev" in ne yy bil Dr. dr. J. Bleiweisa za urednika in izdavanje ,.Novic' leiweis je od nekdaj našim du- ( ki ga je ze julija 20. 7 z našim očetom, v katerem bilo meseca leta 1843. začela po kontraktu novembra 1842. leta sklenila je odlocno izrečeno, da založna pravica ostane njemu in dedičem njegovim. Ta vzájemnost med nobena hovnim živo spoštovanje skazoval, ko smo še v jarm absolutizma vklenjeni bili in niti volitev niti zborov ni kajti ravno on, ko je je začel leta 1843. narod nas v „Novicah" podučevati, se }Q najbolj prepričal, da živa duša ne skrbi za njegovo omiko in du-družbo kmetijsko in našim očetom je trajala do leta ševni in materijalni blagor tako kakor duhovni na 1849. y dokler ni prišla postava, da časniki, če ko- ličkaj se s politiko pečajo, morajo kavcijo plačati in deželi. Besede „far" dr. Bleiweis ni imel še nikdar v ustih, kajti tako nespodobnih izrazov, kakor jih dan- danes Z ar nik ovci in V o sn jako v ci po nemških iz- želje po drugem. Ta dopis je bil v 37. listu „Triglava" gledih pišejo, se on Še zdaj ni privadil, dasiravno je 10. maja 1870. leta natisnjen, in rokopis se se dandanes tega že 12 let. Vse tedaj, kar dr. Zar nik blodi o po- hranuje, da ga dr. Z arnik lahko vidi, če hoče. No- govorih z dr. Bleiweisom, je od konca do kraja i z- tranjci so rekli: „Dr. Zarnik na taborih dobro vpije mišljeno po navadi takih ljudi, ki se radi bahajo, poslanca ga pa vendar ne maramo." Kaj pravi k temu a so s tem ali onim veljakom „kosili" ali pri črni kavi gospodine Zarnik? Celó ž njim skup sedeli. To dr. Zarnik sam čuti in zato že vanje — če se že v malenkosti spuščamo neumno pa je obreko naprej praví, da bo dr. Bleiweis te „intimne" najbrže tajil, kakor, na priliko, tudi tat pravi, da bodo najprvo njega zgrabili in tatvine dolžili pogovore Bleiweis ne hodi ; da dr. J. masi f da o petkih in postnih dneb da stavi, ravno tako „mesó obrajta" kakor dr. Zarnik — ker vsaka 9 ker kuharica v dr. Bleiweisovi hiši dr. Z arnik a lahko na ga vest peče. Ce dr. Zarnik še celó v tem resnico laž stavi. Pameten lažnik vsaj pomisli, ali se tako narobe obraća, o čemur se skličuje na priče, lahko laže je misliti 9 kako se se suce » med štirimi očmi". * > Zatem zabřede W M m A M JLU V/ i VAA JMEJUAU ▼ W MJ ULiÀWAA J MlJk «J V ť V» JA V/ .—— 7 da se mu laž dokazati ne more, dr. Zarnik pa kedar pripoveduje kaj laže debelo brez vsega pomislika. — Proti koncu svojega v znane, za njega godbe pri volitvi v Trebnem, iz katerih se pa tudi se dr. Bleiweis nesramnega obrekovanja kliče dr. Zarnik celó znanega nekako sitne do- Kromarja na pomoč ter hoče ž njim dokazati, kako ne more prav izkobacati. Cl 111 O C IJčt IUU1 ov ui. juííci rv v> i. o „pTl uaiuuux utaou . xxarvui ot> ga na tej strani je v deželnem zboru slišalo , je dr. Bleiweis veliko narodni Vidi pici masti". Kakor se se da y lííivvuavdu» I lui ov J «-IC* ^a ti Ci ici SU aiii JV » «vtiviutixi UWV1 u ui. AV l v i »f \j * » ' vijuv/ posebno čevelj žuli, kajti res ni malenkost za tako po- mesecev namestoval deželnega glavar ja, in deželni litično neomadeževanega možaka, kakor hoče dr. Zar- odbor mu. je po nasvetu viteza dr. Kalteneggerja nik po vsi sili in vkljub vsemu biti, ako prelomi svojo uliv jju voi »iu ni vivijuu vBculu uiu, iAKu piciuuii »vuju za to večmesečno namestovanje deželnega glavarja, * slovesno podpisano obljubo, ktero je dal nalašč katero ga nobena dolžnost ne veže, votiral 1000 gold. ^ M ^ A « . • ' * « — ^ • a A m « « • A m V zato v Trebno^ poslanima gnspcdoma dr. Pcklukarju in remuneracije ; dr. Bleiweis pa je vzel le polovico dr. Razlagu. Ce dr. Zarnik nekako .,štimano" pravi, polovico je pustil deželnemu zakladu, s tem pa je veliko- da bilo jih je še več ko 30 navzočih , je to smešno, dušno dokazal, da je bil^dosihmal n aj ce n e j ši deželni kajti ta dva gospoda bila sfa veljavna, nalašč iz glavar Kranjski. Če se dr. Zarnik o tej psovki na Ljubljane poslana od društva „Slovenije u se ne bil takrat tako trdo zavezal, bi bil přišel v tisto smesno in kritično situacijo, v kateri ga je „Pav-liha" naslika!. S svojim podpisom pa je pristopil ne Ako bi Kromerja skličuje, skličuje se obrekovalca na obre kovalca. Kako pa mastnimi službami"? z drugimi dr. Bleiweisovimi uj svet in strmi ! Kot bivši našemu programu, marveč se je tudi zavezal, da odstopi od poslanstva, keclar večina deželnega zbora ne bo za- ž njim. Ali je zdaj ta „možak" res odstopil ko nihče ne mara več za njegovo politiko? Kak mož dovoljna ) vrednik „Novic" je vtikal dr. Bleiweis tak honorar v svoj žep, kakor ga ima kak diurnist pri advokatu, kot tajnik kmetijske družbe ima malo več kot diurnist družbini, — in kot vodja in učenik pri živinozdrav-niški šoli — vsako leto dobiva nekaj strganih čevljev je to, ki svoje javno dane besede ne drži? — Kako pa za dolgo pot na spodnje Poljane. Ali niso to neizmerno se po Kranjskem ljudje trgajo za Žarni ka, to hoče „mastné" službe? Pride pa Se^Pra ti ka". Aha, tukaj dokazati s tem, da pravi, da so ga hoteli Notranjci na- ga ima Zarnik na bodalul Čujte! Za spisovanje in mesto Kořena voliti. Ima li dr. Zarnik tako kratek vredovanje podučnih člankov pri „Pratiki" dobiva gosp spomin? Ko se je ta govorica raznesla po nekaterih doktor že od nekdaj eno lično vezano „Pratiko", privržencih njegovih po Notranjskem, ui^ uuoci ia —-Cerknice in Begun j javen protest tedanjemu vred- Kaj ne, to so brž Je došel iz kateri je spredaj špegelček vdelan. — No, gosp. Zarnik! » prvaki umazani in požrešni! Castnih ništvu „Triglava", podpisan tudi po sedanjih prijateljih služeb na korist domovini nič ne poznajo; na tavžente dr. Zarnikovih (Hren, Obreza itd.), kateri ' so vlečejo v vsakem kotu plačila! Vse sami pograbijo ali javno zatrdili, da so s svojim sedanjim poslancem Kor en om in dr. Co sto popolno zadovoljni in nimajo ) V ,,Narodu" je dr. Zarnik rekel, da je dr. Bleiweis gosp dekanu Grabrijanu pisal, Daj za božjo voljo na Vipavskem taboru pa naklonijo svojim „kreaturam". Naj nam naši bralci ne zamerijo t da ? iz dobre tri vatle dolgega napada dr. Zarnikovega izbravsi po njegovih mislih najteže kamne, da jih malo pregledamo njega govoriti »e pnstiu, in da to mu je gosp. dekan z velikim lm- in pretehtamo, smo postali nehoté dalji, kakor je naša morjem leta 1870 sam pravil, ko je bil pri njem v Vipavi*. Tudi preČastltega g. dekana Grabrijana, kakor v pismu od 28. .sept. Novicam" piše" je groza přijela, ko je bral zagrizeno strast- rast v „Národu" ; „narbolj pa praví me je osupnilo to, ko Da navada „Národu" nasproti, s katerim se nam sicer ne zdi vredno polemizirati; al ker je spravil se dr. Zarnik zdaj nad naše najveljavnejše može in jih ometuje z blatom, nismo smeli dalje molčati. Dr. Zarnik KJ L ^ V %J V/ VV 1 VM1.1Í V ii\/]| ® « * M * U JLAi%|/ VIJ VJ VitU J V U 1 • M** JL ^ M ^ V^iJU 7 J V^ ^ * V « «J Q v F v * ^ - v ^ v ^ w eis meni o njem pisal, tako, prosim, mi vsaj toliko poštenosti nastopil ie tišti pot , kakor nekdaj Herostrat ► 1 • i • i . 1 • »v i ••il 1 J i ' _ «/ 9 9 najdem, da celó mene za pričo zoper dr. Bleiweisa jemlje. bi bilo vse to resnieno, kar dr. Zarnik napeljuje, daje dr. Blei- spoznavši, da gre Ž njegovo táborsko slavo h koncu koče neomade- on in politike zaupati, da kaj tacega tudi v cajvečem „humorji" gosp Tinetu nikakor ne bi bil razodel, ker tako intimna nisva bila nikdar in me ne more nikdo Še obdolžiti, da rad zdrsžbe delam. Jaz se nikakor ne spominjam , da bi bil g. dr. Bleiweis meni res kaj pisal in da tega, kar Zarnik meni pripisuje, nikakor nisem govoriti mc gel in tudi resne govoril. To je vse pri dr. Zarniku skuhano, da mu imenitno csobo. le pomaga skušene voditelje Črniti. ,,Hilf, was helfen kann". Dobro pa je da je zdaj svoje brezverstvo tako na ravnost oznanil, vsaj bo postati imeniten s tem, da obrekuje poštene žane narodnjake. «t, —; —--- imenom napadenega poštenjaka vred se zapiše tudi imé njegovega obrekovalca, kakor tudi največi hudodelnik slovi po svetu, ako napade kako Bogme Î da taka slava je žalostna. Privošimo jo vso dr. Zarniku in njegovi koteriji v „ si. slovenski narod vedil s kom ima opraviti u J. Grabrijan. Narodu" in nemčurskem „Tagblattu". Volilce m mestih in trgih Dolenskih ! Iz Novega mesta nam je došel popolnoma šljivi glas, da se je mnogo veljavnih narodnjakov v raz- ličnih Dolenskih mestih in trgih zedinilo v tem, da za mesta in trge Dolenske nasvetujejo za drž. poslane gosp dr Hnèarja, okrajnega zdravnika v Novem mestu Ker se more misliti, da Dolenci svoje možé dobro o znajo 9 podp odbor noče zoper olj Dolen skega pododbora druzega kandidata staviti, da se ne razcepijo gl v zeló nevarnem volilnem okraj Ljubljani 30. septembra 1873 Izvrševalni voliini odbor za Kranjsko Podp odbor vljudno vabi častite gospode duhovne, učitelje, župane, odbornike in glavarj »a«zna^iin nhČinntxm tprlaî fktprî Han^ Sfí bftdo vršile volitve Za Volilûe QlOŽe V de ijske, naj blagovoljno naznazijo občinstvu, kedaj (kteri dan) se bodo vršile volitve za v do tičnih županijah Národni voliini odbor za lstro