Leto Lun. »evmco 166.
u LiuMioni, t sredo Z3. tulilo 19Z4,
Cena 1*50.
Izhaja TsaJc dan popoldne, lsrzemil nedelje ln praznina.
nO: do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst a 2 D 50 p, večji inserati petU vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D;j Popust po dogovoru. — InseratnI davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Unravnistvo „Slov. Naroda" in „Narodna tiskarna" Knallova uUoa it 5, pritlično. — Telefon it. 304.
Uredništvo „Slov. Naroda" Knaflova uUca iL 5, L nadstropja
Telaion stav. 34. Dopise sprejema le podpisana ln zadostno tranfcorane. Sflat"  Rokopisov ao no vrača.
NT Posamezne Številke: "VB
v Jugoslaviji od 4—6 str. po O. 1-50, 8 in vet 2 O. V inozemstvu 4—6 str. 2 O., 8 in vet po 3 O. PoStnina plačana v gotovini.
„Slovenski Narod* velja:	T Jnso»la7ijT		V laoztastfi
	v Ljubljani	po poiti	
12 mesecev ...... 6     ,                    i* • 3     .        . % . ... Pri morebitnem povišanj n s	Din 240*— , 120*— 60 — , 20*— e ima daljša i	Din 240-— .    120 — . 60*— . 20-— laročnlna dop	Din 360-— . 180*— 90*— . 30*-ačati.
Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno   gasjr po nakaznici. Na s»rao pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
* Klerikalci in vladna kriza.
Ko so se lansko leto voditelji SLS odločevali za svojo bodočo politiko in taktiko, tedaj so na številnih zaupni* ških zborovanjih razglašali slovenski in jugoslovenski javnosti, da odklanjajo vstop v poedine beogradske vlade, dokler se ne izpolnijo principijelni zahtevki SLS in ne uresniči klerikalna avtonomija Slovenije. Te taktične reso* luci je »prostih rok« in navideznega odmikanja od vlade so tedaj zbujale v naši javnosti prav- veselo razpoloženje, ker smo vedeli, da prikrivajo s takimi resolucijami voditelji SLS svoje ne* zmožnosti ter nesposobnosti, da se vrinejo v pametno vladno kombinacijo in začnejo uspešno gospodarsko in kultu rnop ros vet no delo za slovenske oblasti.
Kmalu pa so ti voditelji začeli u videva ti, da tako ne poj de dalje in da se narod buni. Abstinence, to je nespo* sobnosti in brezdelja je bilo dovolj, zato so mislili, da z aktivno politiko pričarajo avtonomijo in s tem zakono* dajno gospodarstvo klerikalne politike nad celokupnim zasebnim in javnim življenjem Slovenije. Uvideli so, da avtonomija ne pride sama od sebe. Zato so se v Beogradu približali demo* kratski stranki g. Davidoviča in z nje* govo jugoslovensko sporazumaško kon* cepci j o vabili poslance HRSS v narod* no skupščino, da strmoglavijo radikal* no stranko ter razpišejo federalistične volitve, to je volitve pod parolo »brat-skega sporazuma« in federativne parcelacije. Trkali so na svojo večino v parlamentu in od kralja zahtevali lastno ministrstvo. Pomladanska kriza je še v spominu. Opozicijonalni blok je moral radi nedoločnosti vladnega in ustavnega programa doživeti občuten udarec. Komaj je prebolel debakl, ko so ga zadele nove skrbi. Glavni steber bloka je odpotoval v Moskvo in tam* kaj zaključil fantastično revolucijo* narno zvezo sel jaške internacijonale. Bloku je postalo nerodno. V stiski je zaklical po koncentracijski vladi s tisto stranko, ki jo je do včeraj proglašal za najbolj koruptno organizacijo naše države.
Danes se klerikalci ponujajo v kon* centracijsko vlado g. Jovanoviča. Niti z besedico ne omenjajo programa, na katerem so bili pri zadnjih skupščinskih volitvah izvoljeni. Avtonomija Slovenije je splavala po vodi. V mar U borski oblasti so klerikalci glavni raz* širjevalci gospodarske nesloge v slo-venskih oblastih.
Ta umik in izdaja temeljnih pro* gramatičnih točk klerikalnega avtono* mističnega programa sta, simptomatič* na. Na vsak način se je izvršila ta izdaja pod pritiskom političnih momen*
tov, ki so narekovali vodstvu SLS, da v najbližji bodočnosti SLS kratkomalo propade, ako v zadnjem trenotku ne najde izhodišča in ako vsaj deloma ne poizkusi sreče z direktno vladno upras vo v Sloveniji.
,V tej smrtni zagati celokupnega opozicijonalnega bloka in SLS še po* sebej se je pojavil g. Jovanovič, ugled* ni skupščinski predsednik, ki mu je krona poverila, da poizkusi sestaviti koncentracijsko vlado in nadaljevati delo v sedanji narodni skupščini. Beo* gradske brzojavke molče o programu te koncentracijske vlade. Pozitivne cto le v toliko, da odklanjajo revizijo ustave in slične državnopravne homa* tije. Ne pravijo pa, ali se opozicijo-nalni blok v celoti ali pa delno za vselej odreka meglenim teorijam treh separiranih narodov, ki zahtevajo svoje posebne državnosti. Posebno pa molče o velevažnem vprašanju, ali odneha opozicijonalni blok samo trenotno in ali odlaga svoje rcvizijonalne progra* me na bodoče primernejše in ugodnej* še čase.
Na vsak način je situacija za radi* kalno stranko v slučaju, da se obisti* nijo vesti o separiranem nastopu skup* ščinskega predsednika v korist opozicijonalnega bloka in proti izvedbi skupščinskih volitev v jeseni, zelo kočljiva. Dasi se programatično ne vti* kamo v poedine stranke, moramo ven* dar iz višjega socijološkega stališča priznati, da je obstoj velikih državnih strank za vsako državo eminentno ohrani evalnega značaja. Pomislimo, kaj nastane iz našega parlamentarnega življenja, iz naših vladnih koalicij, iz vse državne uprave, ako se razcepi še radikalna stranka in ako se država izroči vsem mogočim kombinacijam najrazličnejših struj in programov v našem razdvojenem narodu. Stalna vlada bi bila nemogoča, intrige v velikem stilu bi zavirale redno delovanje parlamenta, narod bi izgubil enotno in velikopotezno orijentacijo v nacijo? nalni politiki. Prepuščen bi bil samemu sebi, da odloča v kaosu nasprotujočih si mnenj. Revizijonizem in federalizem zmagujeta v Jugoslaviji s samim dejstvom razkola radikalne stranke!
Spričo te perspektive vztrajerno na jasni politiki sedanje odstopajoče narodne koalicije, zahtevamo, da se razčisti situacija v narodni skupščini s pomočjo novih volitev in da se na podlagi jasno definirane ljudske volje odloči o bodoči nacijonalni politiki. Odstopajoča vlada zasleduje točno po* litično linijo, s katero mora vsakemu imponirati, ki mu je dobrobit države na srcu.
..Vse prodamo, kar imamo..!"
Klerikalci se odpovedujejo avtonomije in združene Slovenije. —■ Zadovoljni so z ministrom - rojakom radikalom. — Zahtevajo politično upravo, šolstvo in gospodarske koncesije.
— Beograd, 22. julija. (Izv.) Kako hrepene klerikalci po vladnih jaslih, dokazuje dejstvo, da so se odpovedali prav vseh svojih zahtev, ki so jih do* slej proglašali za prvi pogoj, da opuste svoje opozicijonalno stališče. Pod po* gojem. da pride do koncentracijske vla* de Ljube Jovanoviča in da vstopijo klerikalci v to vlado, je dr. Korošec slovesno izjavil, da se njegova stranka enkrat za vselej odpoveduje svoji za: hte\n po združeni Sloveniji in avtono* mi ji; pristaja na to, da zastopa Slove*
rojak slovenski radikal, ki se ne sme vmešavati v notranjo slovensko poli* tiko, zahteva pa, da se ji izroči v popolno oblast politična uprava v Slove: niji in vse šolstvo ter se ji dado še go-tove gospodarske koncesije.
Kakor zatrjujejo v političnih krogih', so klerikalci pripravljeni še v nadaljna popuščanja, samo ako pridejo v vlado. Pripravljeni so za licitacijo navzdol, toda ni nikogar, ki bi se hotel te lici* tacije udeležiti. Klerikalci so svojo vlogo doigrali. Popolen polom njihove
---- j      t~--- ——-----,       — —---— X--- --—--O ---- M.----
nijo v ministrskem svetu kot minister | politike je neizogiben.
Politične situacija neizpremenjena.
formalnega rezultata.
Včerajšnji dan brez
— Beograd, 22. julija. (Izv.) Politična situacija je tudi včeraj ostala brez formalnega rezultata- Kljub številnim konferencam, ki so se vršile pri skupščinskem predsedniku Ljubi Jova-noviću in pri ministrskem predsedniku Nikoli Pašiću. ni v situaciji nastala nobena izprememba. Pašičevi in Pribiče-vićevi pristaši verujejo, da zmagajo. Kralj je včeraj sprejel v avdijenci ministra notranjih zadev dr. Srskiča. ki ga je po avdijenci pritegnil k obedu. Po 18. se je odpeljal skupščinski predsednik Jovanovič v ministrstvo javnih del, kjer je konferiral z ministrom Tri-funovićem. Nato se je vrnil v predsed-
niško narodne skupščine, kjer je sprejel neke politične osebnosti. V vseh parlamentarnih klubih je zelo živahno in so prav dobro obiskani. Tudi prihod Radičevih poslancev Pavla Radića, Jalzabetica in Kirina, ki so se pa že včeraj zvečer vrnili v Zagreb, ni prinesel v situacijo nobene izpremembe. V opozicijonalnih krogih govore, da pozove danes v torek Ljuba Jovanovič dr. Korošca k sebi. Tej konferenci pripisujejo opozicijonalni krogi posebno važnost Opozicijonalci smatrajo, da je stanje akcije Ljube Jovanoviča povoljno in da blok ne povzame nobenega koraka, da to akcijo kakorkoli pospeši.
LJUBA JOVANOVIČ ZA PAŠIĆEVO POLITIKO-
— Beograd. 22. iulija. (Izv.) Danes dopoldne ob desetih je posetil bivši minister dr. Laza Markovič skupščin* skega predsednika Ljubo Jovanoviča in se ž njim razgovarjal o politični situ* aciji. Takoj po tem sestanku se je dr. Laza Markovič napotil k ministrskemu predsedniku Nikoli Pa > i ću in mu po* ročal o sestanku z Jovanovičem. Kakor doznava vaš dopisnik, je na tem, sestan^ ku Ljuba Jovanovič zagotovil dr. Lazi Markoviču, da v nobenem slučaju nc pride med njim in Pašićem do razkola in da se bo izogibal \>sake politike, ki bi se oddaljevala od smernic doscda= njega kabineta.
BEOGRADSKA »REČ« O POLITIčNi SITUACIJI.
— Beograd, 22. iulija. (Izv.) Današnja ^Reč« prinaša uvodnik o politični situaciji, v katerem poudarja, da bi koncentraijska vlada skupščinskega predsednika Ljube Jovanoviča s Koro-ščevim sodelovanjem pomenila popolno
zmago politike Stjepana Radića. Koro-ščeva taktika gre za tem, da se s koncentracijsko vlaro Ljube Jovanoviča prepreči dosledna nacijonalna politika Pašića in Pribičeviča in da na ta način pripravi notranji razkol radikalne stranke. Razkol druge največje državotvorne stranke bi pomenil brez drugega gladko zmago revjzijolnalizma in federalizma v Jugoslaviji.
FR. GRAFENAUER PRI PAŠIĆU IN JOVANOVIĆU.
— Beograd, 22. jul. (Izv.) Včeraj je ministrski predsednik Nikola Pašić sprejel bivšega koroškega drž. poslanca Frana Orafenauerja, s katerim se je dlie časa razgovarjal o raznih aktualnih vprašanjih. Sprejem Fr. GrafenauerJa pri Pašiću je vzbudil tem večjo pozornost, ker Pašić pred dnevi ni sprejel dr. Ravniharja. dasi se mu je sporočilo, da ga namerava posetiti v važni politični misiji.
Grafenauer je kasneje posetil tudi predsednika narodne skupščine Ljubo Jovanoviča.
MORILEC MATTEOTTIJA V URUGTJVAYU. ?
— Nevvvork, 21. julija. Po poročilu lz Montevidea je eden izmed morilcev Mrttp. ottija prispel v TJruguvav. Oseba, ki je naznanila morilca policiji, je izjavila, da je govorila z morilcem in da je ta dejanje pri. znal.
KONGRES MEDNARODNE TELOVADNE ORGANIZACIJE
— Pariz. 21. julija. (Izv.) V soboto zve. čer se je otvoril v dvorani Musee Soclalp kongres mednarodne telovadne federacije, ki obstoja iz IS narodov. Kongres je otvoril Charles Casalet iz Bordeaura. Nato so p* ločile dispozicije za velika mednarodna tekmovanja, ki se bodo vršila I. 192S v T.yon1 na nacijonalni praznik francosko republik«*. Za podpredsednika federacije je bil izvoljen dr. Schreiner iz Prage, predsednik ČSR. za tajnika Alojs Kaiser. poslanec in pr^ds^d-nik luknenburške federacije, za blagajnika polkovnik Huguenin iz Lausanne. preisfd. nik švicarske federacije.
MASCAGNI PRI DRJU. HAINISCHU.
— Dunaj, 22. julija (Izv.) Zvezni predsednik dr. Hainisch je danes sprejel italijanskega komponista in dirigenta P. Ma. scagnija. Dr. Hainisch se je razgovarjal z mojstrom o glasbenih vprašanjih ter o predstoječih vprizoritvah italijanskih oper na prostem, ki sp bodo vršile na Hoh^ Warte. Mascagnf je povabil predsednika, rt? prisostvuje predstavi »Aide« na naveden* prosti areni.
Borzna poročila.
Zagrebška borza.
Dne 22. julija. — Sprejeto ob 13
— Devize: Curih 15.483—15.583, Pa* riz 4.35—4 40. Nevvvork S3.80—84 60. Lon* don 369.40—372.40. Trst 363.35—366.35. Du« naj 0.1183—0.1203. Valute: dolar 82.75 do 83.73. lira 3 62. —.—.
Efekti: 7% invest. posoj. 1021 65.50 —66.50, 2%% drž. renta za ratnu štetu 122 —122.50. Centralna banka 32—33. Hrv. es. komptna banka 125—12«. Kreditna banka. Zgb. 123—125. Hipotekama banka 62—63. Jugohanka 114—115. Praštediona 915—020. Slavenska banka 110—112, Eksploatacija 114—117.50. Šećerana. Osijek 995—1000. Isi? d. d. 65—68, Nihag 88—90. Out.man 740— 765, Slaveks 300, Slavonija 94—95. Trboveljska 50n—5io, Union, paromlin 750. \>v_ če 137.50—140.
inozemske borze.
— Curih, 22. julija. Današnja borzi: Beograd 6.45, Praga 16.15, Xewyork 543 75. London 25.90, Pariz 28.05, Milan 23.52. Berlin 1.30. Dunaj 0.0076S75.
— Trst, 22. julija. Predborza: Beograd 27.35—27.45, London loi 50—101.65. Pariz 119.50—120. Newyork 23.05—23.10, Curih 423—424. Dunaj 0.0324—0.0326, Praga 65.75 —69.
— Dunaj. 21. julija. Devize: Beograd S36—840. Ix>ndon 311.200—312.200. Milan 3049—3061. Xewyork 70.935—71.185. Pariz 3677—3693. Curih 12.955—13.005. Valute: dinar 635—841, dolar 70.460—70.SfiO, Ura 3060—3080. češka krona 2092—2108.
VLADIMIR LEVSTIK: o
Mrl na jeklu.
Nesložen zakon, sem sklenil sam pri sebi; išče se tolažnik!
V teku tistega večera sem dognal, da sva z gospo Jelvo prav za prav znanca iz nekdanjih let. Bila je edinka imovitega tovarnarja, nedaleč od mojega rodnega kraja in zdajci sem se je spomnil, kako je dekletce prihajala z materjo na svoje prve plese. Obe sta sloveli, da sta zelo naobraženi, in sta se v tem ugodno razlikovali od večine naših malomestnih dam; ni čudo, da ju je kmalu obdala pisana družba znancev iz najrazličnejših krogov, ki so svobodno prihajali v gostoljubni dom njenega očeta, med njimi nekajkrat tudi jaz. Pozneje, ko sem jo izgubil izpred oči, se je razvedelo, da se je vanjo na smrt zaljubil pokojni Dobnik — ali si ga poznal? Po imenu? Da ni nikoli videl Jelve, bi živel morda še danes ta dan in bi nam dal našo veliko, brezprimerno arhitekturo, zakaj bil je umetnik po milosti božji. Izprva je ostala hladna; ko pa jo je doletelo razočaranje v neki otroški ljubavni zadevici s kaj vem katerim beda* kom, je hvaležno sprejela Dobnikovo sočutje in končno tudi srce. On je ponorel seveda še bolj, ako je bilo sploh mogoče;   dočim pa je tlela v
njegovi umetniški duši velika strast, ga je ljubila Jelva tako. kakor pač ljubijo mlada dekleta in največkrat — ne vedno — tudi zrele žene: zelo, a vendar manj nego sebe. Dobnikova stroga, časih kar osorna poštenost in odkritost in njegova ljubo* sumna vdanost, ki ni dovoljevala nikakega maliko= vanja mimo svojega — vse to jo je utrudilo. Ko je gorela njena ljubezen leto dni. jo je izlahka utrnil naslednik, ki ni bil vreden, da bi Dobniku čevlje zavezal. Dobnik — toda o njem pozneje! Prišla je vojna, naslednik je izginil z obzorja; ali se je vrnil ali ostal, ne vem. Cvetoči posli Jelvinega očeta so usahnili in prevrat ga je našel na robu propasti. Tedaj se je pojavil Stoklas, ki je med vojno nagrabil milijonov, da sam ni več vedel, kam bi z njimi, smodnika pa seveda niti zaduhal ni. Kratko, Jelva je hodila nekaj tednov vsa objokana; potlej so jo poročili s Stoklasom in očetova tovarna je točno vstala od mrtvih . . .
Začetek te zgodbe sem pomnil iz bivših časov, marsikaj sem posnel med razgovorom in ostalo so mi povedali naslednje dni. Ze kar sem takoj ugr.nil. je bilo dovolj, da se mi je zasmilila v dno srca. Mladič se nisem ogreval zanjo, ker sem bil že preveč pokvarjen in so me usmiljene sobarice bolj zanimale nego težko dostopna dekleta iz dobrih hiš. A vendar mi je ostal v spominu — ne njen obraz, ampak obči dojem nečesa milega, nežnega, srečnega . . . kaj bi govoril! V to bledo,
otožno krasotico se je razvila solnčna Jelva? Boginja genijalnih Dobnikovih sanj je medlevala v robstvu gnusne vsakdanje svinje? Kako bi mogla biti srečna z njim! Vse mi je bilo jasno. On je bil Stoklas, roditelja sta jo prodala, bila je bogme sirota na svetu. Otrok mi nista pokazala, gotovo jih ni bilo. Preden sem se osvestil, sem jel zreti na nekaj, kar se je razumelo takorekoč po sebi, kakor na delo usmiljenja in samaritanstva. In to ni dobro, prijatelj. Gorje, kadar se ti ženska smili!
A da ne pozabim Dobnika. Strašno se je zapravil po tistem razhodu. Zlo, ki ga je žrlo, ni bil navadni bedasti ljubavni obup. V Jelvi je našel utešenje svoje tvorčevske strasti; bila mu je možnost, doživeti višek krasote v brezmejni pre* daji samega sebe. bila mu je oboževano jedro, okrog katerega se je kristalizovala vsakatera zasanjana popolnost.Njegova ljubezen do nje je bila dovršena po vseh pravilih njegove umetnosti; bila je najlepši hram, ki ga ie kdaj kdo zgradil na svetu. Ta ženska je bila mozeg njegove strastne duše, in ko se je obrnila od njega in ga je njen oče prosil, naj več ne hodi k njim. je ostala v njem zijoča rana, podobna tistim, ki smo jih često videvali na bojiščih, polna črvov, gnoja in sese* dene krvi. Hladil jo je z vinom, izžigal jo z babami, valjal se v razvratu do brezumja in uničil svoje železno zdravje prej nego v letu dni. yse zaman!
Tik pred vojno mi je povedal, da ga js odbrala Venera med svoje mučenike in da mu ni nič za to. Potlej sva se našla v dobrovoljski legiji. Bil se je kakor lev. vse do Kokardžc. Tam leži: dva bajoneta in strel v glavo, ki mu je odprl lobanjo in razpršil otrovane možgane. Ali je izbrisal tudi njegovo bol za njo, kdo ve?
Menil sem, da so ga ljudje prenaglo pozabili, a tisti večer sem videl, da Stoklas še vedno misli nanj. Razgovor nam je jel zastajati; da ne bi molčal, sem bleknil  dve, tri  fraze o njuni vili.
»Lahko bi bila še dosti lepša,a je dejala ona z medlim nasmeškom.
»Jelva bi rada živela v vili po načrtu rajnkega Dobnika!« se je zdajci oglasil lopov kakor tja v en dan. a s tako čudnim poudarkom in tako raz* ločno naperjeno ostjo, da mi je beseda kar zamrla na jeziku.
Nehote sem obvisel z očmi na nji, čakaje njenega odgovora. Toda Jelvine ustnice so otrpnile kakor kamen; vsa kri ji je mahoma izginila z lic in dolge vejice so se spustile na zrkla kakor dva črna vela. Tedaj sem se potegnil jaz:
»Dobnik,« sem rekel na vso moč trdo in rezko, »naš nepozabni mojster in moj hrabri bojni tovariš Dobnik je zgradil najlepši stan za sebe: strop in stene od črne zemlje, tla iz bolgarskih kosti. Čast in slava njegovemu spominu!«
stran 2.
»SLOVENSK1  NAROD«  dne 23. julija th>24.
Stev. 166
Danes dopoldne preokret v situaciji.
Sporama med Pfettćem In Ljubo Jovanorićm na vidiku. — Stališče opozicije. — Radikalni poslanci kot en mož za Pašića.
— Beograd, 22. julija. (Izv.) Danes predpoldne je v politični situaciji nastal nenaden preokret. Med 11. in 12.
se sestaneta ministrski predsednik Pasle in skupščinski predsednik Ljuba Jovanović, kjer pride po vsej priliki med obema voditeljema radikalne stranke do definitivneja sporazuma in do poravnave osebnega nesoglasja, ki je nastalo v zadnjih dneh. Od tega sestanka zavisi nadaljnji potek sedanje krize. V radikalnih krogih računajo s sigurnostjo, da se na tem sestanku zaključi sedanja vladna kriza in da osvoji skupščinski predsednik Ljub-ba Jovanović notranjepolitične smernice, ki jih zastopa osiveli 'državnik in vodja radikalne stranke Nikola Pašić.
— Beograd, 22. julija. (Izv.) Vest o sestanku ministrskega predsednika Pašića in skupščinskega predsednika Jo-vanovića je konstemirafa   vse kroge
opozicijonalnega bloka. Ta konsternacija je še posebno velika, ker je opozi-cijonalni blok še včeraj razglašal, da bo smatral kombinacijo z Ljubo Jova-novićem na čelu za svojo.
— Beograd, 22. julija. (Izv.) V neodvisnih političnih krogih prevladuje prepričanje, da pade v slučaju neuspeha današnjega sestanka z ministrskim predsednikom Paši čem in skupščinskim predsednikom Ljubo Jovan o vicem definitivna odločitev šele v Četrtek na seji glavnega odbora radikalne stranke, na katero so povabljeni tudi zastopniki iz notranjosti države. Računa se, da odnese na tej seji Nik°ia Pašić zmago. V slučaju, da se doseže že na današnjem sestanku med Paši čem in Jova-novićem sporazum, odpade najbrže četrtkova seja glavnega odbora radikalne stranke.
PRED ODLOČITVIJO V RADIKALNI STRANKI.
— Beograd, 22. julija. (Izv.) Glede stanka glavnega   odbora radikalne
stranke in seje poslaniškega kluba radikalne stranke krožijo najrazličnejše verzije. Po eni verziji bo v bodoči politiki radikalne stranke odločal glavni odbor, po drugi pa poslaniški klub, ker je najbolj interesiran na sestavi nove vlade. V slučaju, da se oba činitelja radikalne politike sestaneta že v sredo, se vrši seja poslaniškega kluba pred sejo glavnega odbora, ker si lasti poslaniški klub pravico odločati v prvi instanci o nadaljni politiki radikalne stranke.
Londonska konferenca.
V sredo plenarna seja in vsestranski sporazum.
— London, 22. julija. (Izv.) Po zadnjih vesteh se vrši plenarna seja londonske konference najbrže v sredo. Po splošnem mnenju bo ta seja druga in predzadnja. Konferenca bi pozvala Nemce v London še tekom tega tedna, da se lahko izjavijo o vprašanjih, ki se ratificirajo že v sredo na plenarni konferenci. Nemška vlada je odgovorila konferenci, da ie nemška delegacija pripravljena in da prispe v London 48 ur po brzojavnem poztvu. Iz razprav in sklepov konference so izključena sledeča trt vprašanja:
L Vprašanje vojaške izpraznitve Poruhrja.
2. Vprašanje specifikacije sankcij ca Muca?, da Nemčija ne izpolni svojih obvez.
3. Pravilnik za nadaljevanje nemških dajatev v naravi za ves čas, dokler bo trajalo plačevanje na podlagi Dawesovega načrta.
Glede medzavezniških dolgov se je včeraj vršila med italijanskim ministrom De Štefani jem, Navo in Macdo-naldom seja. o kateri poročajo listi, da je Anglija pripravljena sprejeti rešitev tega vprašanja na podlagi Curzonove note z dne 11. avgusta 1923, kjer je Anglija ponudila delno črtanje zavezniških dolgov, ako prejme od Nemčije v imenu reparacij 710 milijonov šterlin-gov. V tem slučaju je Anglija pripravljena skrčiti francoski dolg 50 milijard na 44 milijard. Od ostanka bi Anglija črtala na daljnih 70% in zahtevala izplačilo samo 30%. za kar bi ponudila 10 letni moratorij in nato zahtevala odplačevanje v obrokih tekom 75 let.
Reorganizacija fašmfovske
— Rim, 22. julija. (Izv.) Generalno po-veljništvo fašistovske milice je imelo včeraj v viminalni palači glavni raport, katerega so se udeležili vsi poveljniki fašistov-skih con. ki jih le 15. Raportu je prisostvoval tudi vrhovni poveljnik, v zadnjem času z oziram na Matteottijevo afero često imenovani in inkriminirani general De Bo-no. Ministrski predsednik Mussolini je knel ob otvoritvi nagovoT na poveljnike, v katerem jim je pojasnil način, kako se bo uvrstila fašistovska milica v italijansko redno vojsko. Po podatkih, Id so jih predložili poveljniki fašistovskih' con, Šteje fa-šistovska milica v efektivnem stanju 223 tisoč mož prvega vpoklica in 150.000 mož drugega vpoklica. Poveljniki so izjavili, Ha se popolnoma strinjajo z Mussolinljevem načrtom uvrščenja milice v Italijansko redno vojsko. Mussolini je nadalje poročal, da se uvrščenje izvrši v najkrajšem času. Tež-koče dela samo Še vprašanje Častnikov. V tem oziru zavzema veČina miličnih častnikov višja in celo generalska mesta, dočim zavzemajo v redni vojski zgolj poročniške položaje. Poveljniki so naglašali, da obstojajo kljub temu prav prisrčni odnosaji med redno vojskto in milico. Nezadovoljnosti nekih častnikov redne italijanske vojske so samo sporadičnega značaja. Na koncu se je Mussolini poslovil od svojih poveljnikov s pomembnimi besedami: »Vrnite se v svoje cone in povejte svojim častnikom^ da nimam namena, da slavnim črnim srajcam odvzamem njihove naravne komandante!« S term" besedami je ministrski predsednik Mx**oik4 sa&feoti. & $e bedq po KM? 80*
liki mdlični častniki sprovedli v redno vojsko v istih položajih kakor jih zavzemajo sedaj. Drugo vprašanje pa je, ali se ne bo čutilo častništvo redne vojske zapostavljeno. Po vesteh iz bližnje okolice generalnega poveljništva fašistovske milice se število legij skrči na število italijanskih provinc, tako da bi milica Štela samo 75 legij.
BIVŠI BOLGARSKI KRALJ NA PARADI.
— Miinchen, 21. julija (Izv.) Vieraj se je vršila v Bambergu velika vojaška parada, pri kateri so udeleženci korakali pred bivšim kronprincem Rnprechtom in bolgarskim kraljem Ferdinandom. Kralj Ferdinand je prisostvoval paradi v civflu.
Nove francoske podmornice.
— Pariz, 22. julija (Izv.) V Cherbour. gu so pravkar dogradili prvo podmornico od osmih pomornic tipa »Requin«. Podmornice so 227 čevljev dolge. Povprečna hitrost znaša 16 vozlov nad vodo in 10 pod vodo. Akcijski radij meri 7000 milj nad vodo in 105 milj pod vodo. Na podmornici se nahaja 10 torped.
RUBEŽ PRI DRAMATURGU REINHARDTU.
— Dunaj, 22. julija (Izv.) Bratislavsko sodišče je pred meseci naložilo slovitemu dramaturgu Maksu Reinhardtu, da plačuje svoji ločeni ženi igralki E. Heims do končne ločitve mesečno apanažo 500 zlatih kron. Ker se Reinhardt ni odzval temu nalogu, je vratislavski zaupnik umetnice izposloval eksekucijo. Pred dnevi se je pojavil ekse-kutor na gradu Leopoldskron pri Salzbur-gu, kjer stanuje Reinhardt in ki je njego, va last. ter mu zarubil slike v vrednosti 12.000 čK. Razun tega namerava sodišče zarubiti Reinhardu še druge predmete.
NEMIRI V RUSIJI.
— Moskva, 21. julija. Sovjetski listi poročajo, da so na jugoiztoku Rusije izbruhnili večji nemiri. Posebno krvavi so bili izgredi v Astrahamu, kjer je gladujoče prebivalstvo pobilo in pregnalo veliko število sovjetskih uradnikbv. Tud5 z drugih pokrajin javljajo nemire. Tako je med ko-zaki izbruhnila velika vstaja. Nezadovoljni kozaki ustanavljajo posebne kozaške oblasti in izganjajo sovjetsko uradnrštvo.
LIKVIDACIJA AVSTRO-OGRSKE BANKE.
— Dunaj, 22. julija- (Izv.) Likvidacijska komisija Avstro-ogrske banke sporoča: Generalna skupščina nasled-stvenih držav, ki se je sestala 1°. t. m. na Dunaju, je potrdila poročilo likvidatorjev Avstro-ogrske banke. Nato se je razdelil aktivni saldo likvidacije v smislu § 9. člena 206 saintgermauiske mirovne pogodbe in člena 189 trianon-ske mirovne pogodbe med po edine države kot lastnike novčanic. ki so se izdale po 27. oktobru 1918. Nadalje ie skupščina pooblastila likvidatorje Av-stro-ogrske banke, da opravljajo med tem časom ostale tekoče zadeve, predvsem da nadaljujejo s tekočimi procesi in da v imenu nasledstvenih držav iztirjajo stare aktive Avstro-Ogrske banke, da opravljajo med tem časom ostale tekoče zadeve, predvsem da nadaljujejo s tekočimi procesi in da v imenu nasledstvenih držav iztirjajo stare aktive Avstro-ogrske banke, ki se še v nekih tujih državah nahajajo pod sekvestrom. Z izjemo zneskov, ki se tirjajo s temi procesi, je smatrati z današnnm dnem vse dolgove likvidacije za poravnane.
MACDONALD ZOPET PORAŽEN-
— LOnd°n, 22. julija. (Izv.V Včeraj Je doživela Macdonaldova delavska vlada ta-korekoč v prisotnosti delegatov mednarodne konference ponoven poraz v zbornici. Zbornica je odklonila neke člene zakona o delavskih stanovanjih. Vlada Je bfla v manjšini za 46 glasov. To ie deveti poraz, odkar obstoia Macdonaldova vlada. Ker gre za vzporedna vprašanja je vlada izjavila, da ne izvaja konsekvence.
ROMUNSKA VLADA IN KONFERENCA MALE ANTANTE-
— Bukarešta, 21. julija. (Izv.) Minister zunanjih zadev Duca je referiral ministrskemu svetu o rezultatih konference Male antante v Pragi. Ministrski svet je odobril njegov referat in sprejel vse zaključke mar
RE VOLUCI JON ARNI POKRET V GRŠKI MORNARICI.
— Solon, 21. julija. (Izv) Položaj v grški mornarici postaja nevzdržen. Vlada ie namreč na izpraznjena mesta vi $ jih častnikov nastavila mlajše moči, kar Je vzne-voljilo starejše častnike, Id so podah demisije. Med vlado in Častnlld se vrše pogajanja. Odstopivši častnlri so pripravljeni prevzeti nanovo tehniško in vojaško komando mornariških enot ako vlada izpusti iz zaporov častnike, katere je bila zaprla ob izbruhu pokreta. Tej zahtevi se vlada zoperstavlja. vsled česar preti popolen prelom pogajanj In tefak zastoj grške mornarice. Med višjimi častnfld solunskega ar-madnega kora pa se vrše tajni sestanki z namenom, da se za slučaj demisije sedanje vlade vpelje vojaška diktatura.
AMERIKA PARIŠKI SORBONNL
— Pariz, 21. julija. Newyortki milijonar Blnmenthal je daroval pariški Sorboru nI 250.000 frankov.
PROMET MED JUGOSLAVIJO IN MADŽARSKO.
— Budimpešta, 22. julija. (Izv.) Minister financ je sporočil vsem direkcijam in carinarnicam, da je glasom sporazuma z Jugoslavijo z dne 20. julija tranzitni promet med Jugoslavijo in Madžarsko prost carin in taks tn da je vzajemno za siguran prtviligiran posto-pok.
PRED DEFINITIVNO NORMALIZACIJO ITALIJE.
— Rim, 22. julija. (Izv.) Danes zvečer se sestane veliki fasistovski svet pod predsedstvom ministrskega predsednika Mussolinija, ki bo na tem sestanku podal obširno poročilo o celokupni notranji in zunanji situaciji v Italiji. Od tega sestanka pričakujejo popolno normalizacijo rK>tranjer>o liričnih razmer. Nadalje se na tem sestanku določi bodoče razmerje fašistovske stranke do ostalih Wofasistovskih strank, v prvi vrsti do demokratske in liberalne frakcije v parlamentu. Na seji se končno tudi definitivno odloči o vprašanju fašistovske milice.
SPOR RADI SKUPNE OBMEJNE CARINARNICE. Zastoj pogajanj za konzularno konvencijo med Jugoslavijo in Italijo radi pisave slovenskega časopisja.
— Beograd, 22. julija. (Izv.) Na današnji seji jugoslovensko-italijanske
komisije za konzularno konvencijo se je v glavnih potezah določi! tekst konvencije o jadranski tarifi m o skupni obmejni carinski postaji. V obeh konvencijah so ostala nerešena samo še neka formelna vprašanja, dokler v tem oziru ne dobe člani komisije podrobnih informacij od svojih vlad. Zlasti se je odgodilo na poznejši Čas vprašanje skupne obmejne carinarnice, ker se Je del slovenskega časopisja vzprottvil namenu, da se ta postaja postavi na našem teritoriju.
KONFERENCA O NOVI NEMŠKI BANKI.
— London, 22. julija. (Izv.) Včeraj popoldne so se sestali angleški zakladni tajnik Snowden, francoski finančni minister ClemanteL italijanski finančni minister De Štefani in belgrjski minister Theunis, da razpravljajo o načinu posojila 800 milijonov zlatih mark za novo nemško banko. Seji so prisostvovali tudi zastopniki angleške finance in zastopniki Morganove skupine.
POLOM DUNAJSKE »KAUF-MANNSCHAFTSBANK«.
— Dunaj, 22. juliji. (Izv.) Avstriiska »Kaufmannschaftsbank« se nahaja pred konkurzom. Vložki znašajo 40 milijard, ak* tivni saldo samo 18 do 20 milijonov. Med izpadlimi postavkami se nahajajo tudi 3 do 4 milijarde, ki si jih je uradnišvo izposo* dilo od lastnega inštituta, da špekulira na borzi
GERMANOFELSKO STALIŠČE AMERIKANSKIH STROKOVNJAKOV.
— London. 21. julija. (Izv.) Finančni strokovnjaki M an ta gu. Norman, Lemonde. so sestavili pogoje za emisijo posojila 800 mil. zlatih mark. ki ga predvideva Dawe# sov načrt za novo nemško banko. Lemonde smatra, da določene garancije niso za d os t* ne Nadalje so ame.-ikanski finančni stro* kovnjafci predlagali, naj se odvzamejo repi* racijski komisiji polnomocja glede ugofav* ljenja rednosti ali nerednostj nemških dajatev. Izjavili so tudi. da se bodo protivili vsaki izolirani akciji kake ahirane velesile proti Nemčiji. Clementel in Theunis sta protestirala proti tem izjavam.
Bmsfvenfi vesti.
— »Napradn© obrtniško društvo* v LJubljani ja raapoalalo na vse napredne obrtnike okrožnico in pristopne Is j are s po. vabilom, da pristopijo v društvo. Prihodnje dni ae bo oglasil pri njih poblaičenec društva in prosimo, da pri tej priliki vsi, Id pristopijo k društvu vplačajo pooblaščencu članarino 1Ž Dte za eno leto. Drultvo bo v naprednih listih pod pkrrpnim naslov©^ fnse. rfralo. ker so oprave naprednih listov dovolile znatno usodnost. Poživljamo torej elane, kl hočejo inseriratl pod društveno firmo, da se do konca trn. pismeno ali ust. meno sglase v Beethovnovi ulici 10_ čez dvorišče. Naznanit je treba ime in priimek, obrt In obrtovallgfie.
— Društvo za rszlskavanje podzemskih Jam ima svoj občni zbor dne 29. julija ti., popoldne ob 5. (17.) t dal. muzeju.
Politične vesti.
Klerikalna pesem mladini. »Slovenec« priobčuje danes reklamo za mladinske dneve v Mariboru, kjer se zbero 9. in 10. avgusta klerikalna dekleta, 23. in 24. avgusta Pa klerikalni fantje. V tej reklami nahajamo nekaj značilnih odstavkov, ki pričajo, da so klerikalci nepoboljšljivi v zavijanju. Tako piše »Slovenec*, da se pojavlja novo versko gibanje med mladino po vsej Evropi, ki si je dalo izraza v mladinskem, liturgičnem in monastičnem gibanju. V tem vidi katoliški pismouk znamenje nove verske preroditve človeštva. Lepo je, če človek tolaži samega sebe s frazami ki z realnim življenjem in pojavi na verskem polju nimajo nič skupnega, V kolikor je nastalo med klerikalno mladino res zanimanje za versko življenje, je to le posledica gonje, ki so jo začeli cerkveni prvaki proti svobodomiselstvu. Pač pa je zapihal v globini človeške duše drug veter, ki se ga kierikalizera najbolj boji To je pokret za duhovno in moralno obnovo človeške družbe, ki pa ni v skladu z računi cerkvene hierarhije, zlasti ne katoliške. Gre namreč zato, da se cerkev kot čisto duhovna ustanova osvobodi vseh posvetnih priveskov, da postane verstvo mogočna moralna opora človeka in da cerkev izgubi tisto posvetno obiležje. ki jo je tako oddaljilo od prvotnega namena. To versko glibanje, ki se uveljavlja zlasti v Rusiji, hoče paralizirati klerikalizem z obnovo verskega fanatizma in brezpogojnega zaupanja cerkvenim mogotcem. Sporedno z reformističnim pokretom na socijalnem polju gre namreč pokret za odstranitv tiste ovire, ki dela ureditvi človeške družbe po demokratičnih principih največje napoti e. Ta ovira je cerkev kot skrajno reakcijonarna nstanova. Čije glavni cilj je držati ljudske mase v nevednosti m iz »božjih ust< diktiranem prepričanju, da imajo pravico do komodnega življenja samo ma-ziljenci. dočim morajo mase v potu svojega obraza skrbeti z ene strani za blagostanje cerkvene gospode na tem svetu, z drugo pa za svoje zveličanje po smrti. Ker je pa cerkev tako pretkano zasnovana in organizirana, ji ni težko kljubovati delnemu spametovanju ljudstva, ki tu pa tam že spoznava razliko med teorijo in prakso cerkvenih prvakov. V ta namen prireja klerikaRzem evharistične kongrese, cerkvene svečanosti in shode, kakršnega obeta tudi Mariboru. »Slovenčeva« reklama je lepa in razumljiva. Tu nahajamo vse, kar vleče mladino. Visoka pesem o idealih in ciljih, ki jih hoče doseči klerikalizem v veliki krščanski kulturi bodočnosti, ki bo na ruševinah modernega individualizma vnovič doživljala kraljestvo božje na zemlji nekaj besed o nacijonalizmu, ki ga klerikalci ne izključujejo, dasi so z druge strani zvesti pristaši rimovske internacionalne koncepcije, in Še marsikaj je nanizal »Slovenec«, da zbobna v Maribor čim več pristašev. Vse bi bilo lepo in v redu, nihče bi se ne protivil takim shodom, če bi ne tičalo za njimi toliko laži in hinavščine. Kaj potrebuje naša mladina? Fraz je sita, kruha ji primanjkuje, krvavo pa potrebuje vzgoje po moralnih načelih, ki jih jemlje v zakup klerikalizem. dočim odreka vsem svojim nasprotnikom pravilno orijentacijo v življenjskih problemih. Vzgoja mladine je tako važno poglavje, da spada pred Širši forum pedagogov in starejših preizkušenih mož ne glede na politično prepričanje. Dokler pa ostane del naše mladine samo v klerikalnih rokah, je zaman besedičenje o preroditvi slovenskega ljudstva.
= Mussolini za fašistovske delavce. Te dni je sprejel Mussolini v Rimu delegate fašistovske sindikalne zveze iz Turina. Predložena mu je spomenica, ki opisuje sedanje razmerje med delavci in tovarnarji. Mussolini je v svojem govoru naglašal, da bi morali industrijalci katerim je fašizem zagotovil uspešno delo in so se tekom let mogli perfek-cionirati ter si pomnožiti produkcijo in doseči večje zaslužke, sedaj razumeti v svojem lastnem interesu, da je prišel trenotek, ko imajo tudi delavci biti deležni večjih dohodkov. Vlada je podpirala industrijalce ter jim celo odpustila 300 milijonov vojnih dobičkov, tako da imajo plačati, in še to v obrokih, le par deset milijonov. Sedaj pa, da ne bi hoteli podpirati delavcev! Ako se delavske razmere ne zboljšajo, bo treba, da se zganejo sami na lasten račun. — Ako industrijalci odklanjajo razredno sodelovanje, bo treba poiskati druga sredstva. Za sodelovanje je potreba dveh! Mussolini je rekel, da naj ga delavci nemudoma informirajo o situaciji in je napovedal, da se bo v svojem prihodnjem velikem govoru v posebnem odstavku bavil z delavskim vprašanjem. — Tovarnarji vidijo neradi fašistovske delavske organizacije, ker se jim zde preveč politične in premalo delavske. Proti fašistovskim delavskim organizacijam se gibljejo preudarno druge delavske organizacije, v katerih je večina boljšega in treznej-šega delavstva, kazoč razliko med enim in drugi, tako da se tovarnarji nagibajo
bolj na redne delavske organizacije, kakor pa na politične fašistovske. Mussolini ima fašistovsJdh težav vedno več na vseh koncili in krajih.
= Komunisti med nemško policijo. Iz Berlina poročajo, da so oblasti po preiskavi dognale imena komunističnih zaupnikov, ki jih je stranka poslala v vse državne urade in celo med policijo. Zdaj bodo vsi uradi temeljito očiščeni, da se zatre komunistična propaganda, ki so jo sovjetski agenti zadnje čase zelo širili.
= Poljska dipiomatično zastopa Turčijo v Beogradu. >x)razumno z našim zun. ministrstvom je poljska vlada po svojem poslaniku v Beogra-ru prevzela zaščito interesov Turčije v naši državi, ker Še niso s turško republiko vzpostavljeni naši diplomatični odnosaji. V kratkem se prično s tur-ško vlado pogajanja, da se obojestransko imenujeta diplomatična zastopnika.
— Angleški pomorski manevri. Iz Londona poročajo, da se prično letošnji angleški pomorski manevri dne 20. julija v Spi te.Heed. TJdele*i se manevrov 250 vojnih ladij, kar predstavlja v zgodovini angleška mornarice doslej še nedoseženo stavilo.
Dopisi.
— Iz Gustanja. Novi .-Narodni zosr"~ dar* je vrel v zašćiro nase trške neodre-šence. V 3. svoji Številki *e namreč imenovani list spodtika nad ljubljanskimi časopisi, ki poročajo o našem trsu. Pi*e namreč: >Ljubljanski časopisi So v zadnjem času prinesli iz našega trga dopise, v katerih kar mrgoli osebnih napadov na neka* tere tukajšnje tržane. Tako napade prinaša posebno neko glasilo v LJubljani. k: dosedaj uživalo pri nas mnogo ucled'4. Opozarjamo uredništva dotičnih časopisov, da vsak dopis, ki prihaia iz našega trga, temeljito prere^etaio in se natančno prepričajo o resničnosti njegove vsebine, ker s i dotični dopisi popolnoma neutemeljeni in z-virajo iz osebne mržnje in maščevalne — Za Guštanj se dosedaj n: zanimal noben drugi list kakor «S!o\\ Narod*, k! le prinesel večkrat stvarne članke o razmerah jeklarni na Ravneh. Pred kratkim ]e Uaišel v »Orjimi* informativen članek o razmerah v Ouštanju in v ieklamf s posebnim oznrom na — Nemce in inozemce. Tržani kot taki niso bih' v nobenem list i napadeni. O obmejnih razmerah, o protežiranih Nemcev In fnozemcev ter o na Si feklarni in inozemcih v nji se pa se vse premalo piše. Sploh pa to niso tržani! Žalostno bi hV. ako bi Slovenci niti v svojih glasilih ne smeli pisati o razmerah v kakšnem domačem kraju in bi se gg. uredniki pustili strahovati in komandirati Po inozemcih in nemškutarjih. Tako daleč pa vendar se nismo! Skriti dopisnik naj se pripravi, da bo še večkrat kai podobnega čital. dokler se razmere ne ozdravijo. Skrbeli bodemo to-d!, da bodo razmere v jeklarni in Mežiški dolini sploh razsvetljene tudi v beogradskih Kstih. (Razume se, da si naše uredništvo ne da od nikogar kratiti svobode, da priobčuje objektivno pisane dopise, zlasti ker dobro pozna zanesljivost našega gu-štanjskega dopisnika. — Op. urtč.)
Svetovno  znana   športna  in dirkalna kolesa
4733
19
Peugeot11
dospela. — Dobavna po najnižji ceni v tovarniški zalogi O. Žužek, Sodna ulica 11.
NAPREDNO OBRTNIŠKO DRUŠTVO V LJUBLJANI
priporoča si. občinstvu naslednje obrtnike :
Kleparji:
Pičman Lovto, Streli ska ulica 2°.
Mizarji:
Primožič Ferdo, Trnovski pristan 4; Perko   Matija,   Zgornja   Šiška   (tel. 372); Senica Jožef, Za Bežigradom 5; Škafar Franc, Rimska cesta 16.
Zaloga pohištva :
Škafar Franc, Rimska cesta 16.
Ključavničarji:
Ga jer Rudolf, Cesta na gorenjsko železnico; Rebek Josip, Cankarjevo nabrežje 9.
Vodovodni instalaterji:
Pičman Lovro. Streliška ulica 29.
Soboslikarji;
Rožič brata, Vegova ulica 8: Speletič Štefan, Rimska cesta 16.
Pleskarji:
Rožič brata, Vegova ulica 8.
Parketarji in zaloga parketov;
Puh Josip. Gradaška ulica 16; Primožič Ferdo. Trnovski pristan 4.
Krojači in krojačice *.
Iglic Fran. Kolodvorska ulica 28; Kersnič Ivan, Reslieva cesta 1.
Brivci:
Franchetti  Engelbert.  Dunajska  cesta 20; Loborec Franc, Rimska cesta 21: Zaje Franc. Dunajska cesta 12; Gjud Ivan, Stari trg 28.
Fotografi :
Hibšcr Hugon. Valvazorjev trg 7.
Knjigovezi:
Jakopič Ivan, Cankarjevo nabrežje 8.
Konzulati v Ljubljar':
Češkoslovaška: Breg SIL Belgija: Urad Ljubljanskega velesejma, Avstrija: Turjaški trg 4/IT. Francija: Dunajska cesta (Ljubljanska kreditna banka).
Italija: Zrinjskega cesta 3/L Portugalska: Dunajska cesta 33.
„SLOVENSKI NAKOL>"    dne 23   julija 1924.
Sttan 3.
• v •
s pravični napram upokojencem.
Državni upokojenci SHS so za svoj lastni narod do skrajne moči trudapolno delali, a ta jih sedaj, ko so obnemogli, prezL. ra in proti pravnim načelom gmotno pri-krajšuje. Vse druge države so se zavedle, da je potreba pokojnine po svetovni vojni primerno izenačiti ter jih urediti po sedanjih razmerah, samo pri nas se tega ne ■tori. Uslužbenci v predvojni Srbiji dobivajo svojo mirovino povsem v dinarjih, oni v prečanskih krajih, ki so bili pred 1. majem 1921. upokojeni, pa pokojnino v kronski veljavi. Nadalje dobiva naš jurist 7 ČL novnega razreda polne službene dobe letnih okrog 7000 K pokojnine, njegov kolega rav. no istih službenih let prejema 7000 Din in tretji sovrstnih enake kategorije in službene dobe uživa letnih 17.000 dinarjev pokojnine. Drugi uslužbenci ki niso dovršili predpisanega števila službenih let In so bili po objavi novega zakona upokojeni, pa dobijo šele. čez tri leta novo pokojnino. To eo gorostasne razlike za isto kategorijo In enaka dela Naša država nas je sprejela kot enakopravne državljane, zato bi ne ame'a delati med sovrstnlmi vpokojencl bodisi glede njih pravic ali dolžnosti, nobe_ ne razlike. Ako so se naši davki, carine, takse In trošarine po sedanjih potrebah zvišale In se tudi plače vseh uradnikov uredile po obstoječih razmerah, bi se morale iz Istih razlogov sporedno urediti tudi drjavne penzije po novem zakonu ali po novih plačah. Naš »Uradni list« z dne 27. junija ti. štev. 57 objavlja pod točko 190 odločbo finančnega ministra, ki pripoznava, da je bila krona enake vrednosti s švicarskim frankom In lz tega razloga se poviša tedanja postavna taksa od 2 na 30 Din. S tem je jasno povedano, da se starim upo. jencem godi velika krivica, ker se Jim kronsko mirovina ne zviša v istem razmer, ju ali pa vsaj po novem zakonu, sedanjim plačam primerno.
Zakaj pa se po novem zakonu vpoko-Jenim ne računa proporcijonelno po starem zakonu in po nominalnih kronah tudi tistih 35 let, k! so 1ih pred prevratom v stari dr_ žavi odslužili, marveč subsumira v novo pen-zijsko podlago? Pokojnine niso nobena da_ rila, marveč pošten zaslužek za enako delo. Sin, k! Ima dajati svojemu očetu do smrti prevžitek še iz pred vojnih časov, mu daje danes isto dostojno hrano, kakor poprej, ker se kot preprosti kmet zaveda svoje dolžnosti, da je starostna oskrba ali penzija vedno zamišljena po blagovni ln ne po nominalni vrednosti denarja, ln se mora dajati tudi po tisti veljavi v blagu ali v denarju, žalibog, da naša državna skupščina ln njeni zakonodajni odbor tega ne razumeta ali pp nočeta razumeti, kar je še bolj za obsodbe vredno. Državne takse vedno rastejo in se množe ln ako Je za vse drugo denar, mora biti po preteku 5 let tudi za upokojence. Proč torej s praznimi obljubami in izgovori ter s pravico na dan, to je nag zadnji opomin pred državnimi volitvami! Mi e! bomo dobro zapomnili, kje Je v naši državi, oziroma skupščini pravico. ljublje ln kje ga nI, pa če gremo od hiše do hiše v agitacijo. Enaki vpokojencl naj da bivajo enako pokojnino, toda ne po starem, ampak po novem zakonu,
Pravicoljubnl vpokojencl.
Sprejem gojencev v državno prometno železniško službo.
Generalna direkcija državnih železnic In gospod minister prometa sta odobrila, da se za šolsko leto 1924/25 sprejme v državno prometno šolo sto učencev, od teh 90 učencev In 10 učenk, pod sledečimi pogoji:
1. ) Kandidat mora dovršiti šest razredov srednje šole.
2. ) Mora bdti najmanj 16 let, a največ 20 let star.
3. ) Mora biti državljan kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev.
4. ) Mora biti pravilno razvft, zdrav, mora Imeti dober vid in sluh ter mora razločevati barve In
5. ) položita mora sprejemni Izpit Pouk traja dve leti ter imajo učenci,
M dovrše to Solo, pravico do sprejema v drugo kategorijo uradnikov, ker le čin te šole enak dvoršenemu osmemu razredu gimnazije z maturo.
Učenci se sprejemajo Po natečaju ln za celi čas šolskega pouka. Z ozlrom na njih premoženjske razmere in pokazanega uspeha prejemalo učenci stalno mesečno državno pomoč v znesku 500 do 900 dinarjev, a poleg tega po možnosti tudi eno obleko.
Vsakega kandidata mora pregledati zdravnik in po zdravniškem pregledu, ako Je spoznan za sposobnega, mora kandidat polagati sprejemni Izpit Iz:
a) srbo - hrvatskega aH slovenskega Jezika *
b) aritmetike In geometrije, a posebno Je iz zemljepisja države Srbov, Hrvatov In Slovencev.
šele po položenem sprejemnem izpitu postane kandidat gojenec te šole.
Prijave za natečaj naj se vpošlleJo v priporočenem pismu na naslov: Generalna dlrekcja državnih železnic — saobraćajno odelenje — Beograd. Frankopanova ulica 17 (Krunska 13) do vključno 10. avgusta tega leta.
Uprava šole bo tega dne pregledala prliave poedfncev In bo kandidatom, ki bodo odgovarjali pogojem, poslala brezplačno železniške vozovnice za potovanje v Beograd.
Kandidati. W bodo pri zdravniškem pregledu spoznani za nesposobne aH ne bodo položili sprejemnega Izpita, prejmejo brezplačno vozovnico za povratek.
Vsak kandidat mora priložiti svoji prijavi:
1. ) Izpričevalo o dovršenem šestem rtzredn srednje Sole.
2. ) Krstni list
3.) Dovoljenje staršev ali varuha, potrjeno od pristojne policijske oblasti, da se kandidat sme vpisati v to šolo. Poleg tega revers kandidata, v katerem se obvezuje, da se bo držal šolskih pravil, da bo ostal v službi državnih železnic in je ne bo zapustil po svoj- volji najmanj trikrat toliko časa, kolikor bo trajal šolski pouk. Službo sme prekiniti samo v svrho odsluženja vojaške službe, vendar pa se tudi v tem slučaju kand dat obveže, da bo za ta čas podaljšal svojo obvezo. Istotako se kandidat obveže, da bo, v slučaju, da zapusti šolo
aH službo Iz drugih vzrokov, povrnil državni blagajn! vse zneske, ki bi jih prejel v teku šolskega pouka.
4. ) Potrdilo policijske oblasti o državljanstvu.
5. ) Dokazilo o premoženjskih razmerah. Učenci,  ki so po  dovršenem šestem
razredu prekinili šolo, se tudi lahko prigla-se* pod pogojem, da poleg navedenih listin prilože tudi izpričevalo policij- 2 oblasti o vzroku prekinjenja in o svojem ponašanju za čas, ko Sq zapustili šolo.
Sokolstvo.
Glasbeni vestnik.
MOSKOVSKO GLASBENO ŽIVLJENJE V PRETEKLI SEZONI.
Simfonični koncerti se v Moskvi v zad. nji sezoni niso posebno razvili. Vzrok je skoraj isti, kakor po ostalih evropskih mestih. Ruska simfonija je preživela slično materijalno krizo, kakor njene sestre na zapadu; zato se je omejila v glavnem na moskovsko veliko gledališče, kjer so prire. jali simfonične koncerte v Beethovnovi dvorani. Precejšnje zanimanje je vzbudilo gostovanje Inozemskih dirigentov, zlasti Frieda in Waltera, dasi nI mogoče trditi, da Je bilo navdušenje muzikalnega občinstva posebno veliko, ker so njihovi programi nepopolni In zastareli.
Vse prizadevanje novega ravnat, glasbe, ne sekcije Krasina. da oživi ln obnovi re-pertolr, Je bilo radi pomanjkanja materijalnih sredstev zaman. Vendar pa se je posrečilo prirediti nekaj zanimivih koncertov. Tako je »Boljšoj teater« priredil odličen koncert, na katerem so izvajali samo Skr-jablna. Dirigiral Je znameniti dirigent Ku_ per. Na tem koncertu je vzbujal posebno navdušenje »Prometej«, ki je daleč nadkrL 111 nekdanjo Interpretacijo te simfonije pod taktirko Kusevlckega. DrugI koncert posvečen tudi novim komponistom kakor MjaskovskiJ. Prokofjev ln Stravinskij, nI bil baš na višini, ker interpretirana dela niso bila najboljša in najbolj karakteristič. na za njihove glasbene koncepcije. Vendar pa je občinstvo simpatično sprejelo Prokof-jeve kompozicije v interpretaciji dirigenta Felnberga, dasi stoji njegova nervozna umetniška osebnost v ostrem kontrastu a primitivnim in lapidarnim ritmom Proko. fjeve muzike. Simfonije Mjakovskega so malo originalne, zlasti peta predstavlja nekak eplgonizem čajkovskega ln Olazumova, četudi Je mojstersko komponirana. Nasprotno pa izgleda Skravlnsklj, ki Je obetal zelo mnogo, kot slaba imitacija Glazumova. Slušatelj, ki se hoče seznaniti z rusko moderno glasbo, bi dosegel to veliko lažje pri sesti simfoniji Mjaskovskega ali najnovejših kompozicijah Prokofjeva, kakor pri Strarln8kemu, Izvzemši morebiti njegova dela, napisana po »Vesnje svjaščenoj«.
V pretekli sezoni se je znova pojavila tudi današnja ruska posebnost, orkester brez dirigenta, takozvani »persimfons« (prvi simfonični ensemble). Ta novost pa je zadnje leto izgubila na svoji privlačnosti. Slaba stran orkestra brez dirigenta je namreč ta, da taka glasbena Institucija ni praktična. Doseže sicer lepe umetniške uspehe, ki pa zahtevajo toliko materijalnih žrtev ln časa, da bi lahko pod enakimi po. goji dosegli z dirigentom najmanj petkrat toliko. Poleg tega se tak orkester ne more lotiti reprodukcije novejših kompozicij, zlasti modernih, temveč se mora omejiti na znana klasična dela, ki ne vlečejo tako kakor nova. Nove kompozicije bi zahtevale pri študijah dirigenta ali vsaj režiserja. Toda »perslmfans« bi 8 tem prelomil svoje umetniške principe. Tako mora torej ostati napram moderni glasbi ograjen z nekakim začaranim krogom, ki ga ne more prekoračiti, ne da bi se odrekal svojim načelom.
Mnogo manj kot simfonični koncerti bo bili obiskani koncerti poedinih umetnikov, četudi so nudili marsikaj zanimvega ln dobrega. Tako je zaslovel čelist Spielman, ki je lznenadil moskovsko občinstvo s svojem komornim stilom. Med koncertnimi pevkami se odlikuje mlada ln Izredno nadarjena V. Duhovskaja, ki je priredba koncert, čigar program so obsegale pesmi Prokofjeva in Gujezina. Na klavirju jo je spremljal pianist Richter. Popularna moskovska pevka Zoja Lodjeva je zadnja čase zelo napredovala. Treba Je omeniti tudi nekaj Izvrstnih pianistov, ki so daleč nadkrl-lili navadne virtuoze. Velik muzikalen teh. nlk je Seilinger. ki vpliva na poslušalce frapantno, dasi je njegova interpretacija v gotovem oziru razvlečena ln hladna. Med pianisti zavzema eno prvih mest že omenjeni Feinberger, ki pa Ima to napako, da s silo svoje individualnosti ubija naravni polet kompozitorja ter se dviga nad nJim kot samonikli stereotipni interpretator. Poleg Felnberga se odlikuje zlasti mladi talent Henrika Neuhausa, čigar velika ln svetla zvezda šele vzhaja. On bi lahko postal pianist svetovnega slovesa, da nima v Izvajanju gotove nesigurnosti, ki Je doslej Se ni mogel premagati. Vendar pa velja med glasbeniki za genljamega lnterpreta. torja Skrjabna In Chopina. Od mlajših tre. ba omeniti Sofronlckega ln Tamaro Kuz-necovo, ki Je doslej nastopala samo v komornem ensemblu skupaj s Splelmanom.
Velika Skoda Je, da se v tej sezoni agilni ba Izvrstni kvartet »Stradlvarlja« nI nič oglasil. Ta kvartet, ki Je brez dvoma na umetniški višini se je pripravljal na turnejo po Evropi. Ker pa so mu lastniki ln. strumentov, ki Žive v Inozemstvu, grozili, da Jim odvzamejo vijoline, je turneja odpadla. Vse najboljše Instrumente Je nam. reč sovjetska vlada pobrala ln shranila v državnih muzejih. Kvartet bi si moral vljo. Hne izposoditi Iz muzeja. Poleg tega kvar. teta se je konstituiral v Moskvi še prvovrstni umetniški kvartet — »kvartet kon. servatorlja« Člani so: Ciganov, brata Si_ rinsklj in BorteovsklJ. Tudi znameniti ruski trlo Šor-KreJn-TChrUeh je bil to sezono zelo agilen. Zdaj pripravlja nov bog&t repertolr.
Končno naj Se omenimo muzikalno razstavo, ki Jo Je priredila založba •Knji-ga«. Ta razstava je Imela namen seznani-
ti širšo Javnost z najnovejšimi dogodki v glasbenem življenju na zapadu. V to svrho so bili organizarani brezplačni koncerti, na katerih so se izvajale najboljša dela ruskih in inozemskih komponistov. Interpretirale so se kompozicije Stravinskega, Regera, Prokofjeva, Dresdena. SchCiberga, Mjaskovskega, Aleksandrova in dr. Razstava je imela velik uspeh. Ves materijal so prenesli zdaj v novo rDruštvo za sodobno muziko«. ki je bilo nedavno ustanovljeno kot podružnica Ruske akademije znanosti in umetnosti. •
★   ★ ★
— NTove muzikalije, šentjakobski pevski zbor je ravnokar založil pet zborovskih skladb, in sicer: Josip Pavčič: »Dekle v rdečih tulpah«: Josip Pavčič: »Kmečka ba* lada«; Josip Pavčič: »Dekle med rožami«; Josip Pavčič: »Nagrobnica«; Emil Adamič: »Naročilo«. Cene: 3.50, 3.50, 2, 3 in 4.50 Din. Partiture se dobe pri založniku. Vseh pet skladb je prav lično in razločno litografi* ranih, troje celo z lepimi naslovnimi stran* mi. Pavčič je v teh svojih štirih zborih isto mehka, nekoliko trpkosladka, odkritosrčno zaljubljena natura kot je v večini svojih skladberotične vsebine. Ima pa še dve bar* vi: melanholično nagrobno in čisto, naivno otroško. V tej poslednji mi je najljubši, najnaravnejši. »Dekle v rdečih tulpah« in »Dekle med rožami« spadata v prvo kate* gorijo, »Nagrobnica« in »Balada* v drugo. Pavčič ljubi kratke melodične stavke, ki so nanizani drug k drugemu kot sladke rdeče jagode. Harmonije, septimne in nonske, ne bijejo ostro na uho, a kar je trpkega, stopi se kmalu v mehkobi. Zanimiva pa je pri Pavčiču zlasti ritmična pestrost motivov. V njih je mnogo motorne sile. Po formi skladb sklepam, da je komponistu najljubša, ker tudi najboljša, sveta trodelnost. Kaj naglo se bo priljubila našim moškim zborom »De« kle med rožami«, vendar pa je »Dekle v rdečih tulpah« melodično in harmonično, seveda tudi dokaj težja. Oba teksta sta Golarjeva. Nagrobnica je dragocen prispe* vek k skladbam enakega žanra. Po mojem ne nosi značaja žalne koračnice, ker, peta v ostrem ritmu, izgubi marsikatero lepoto. Ne ugajati mi v skladbi dva slovaška ak* centa »ne jokaj« in »ljubezen«, katerih ostrost pevci seveda lahko omili 10. »Kmet* ska balada« se mi zdi izmed vseh štirih skladb najmanj posrečena. Prvi del je proti drugenu prekratek, proti zadnjemu prema* lo izrazit. Drugi del, basovski solo. leJH ka« kor v zraku in je vsled svoje dolgosti brez karšnekoli podlage na pevca, tudi prav do* brega, nevaren, zadnji del je sam zase kot mrtvaška koračnica, brez teksta, imeniten, a tekst te forme ne vzdrži. Skladba bo, žal, vsled omenjenega basovskega solo najbrž redkokdaj peta. Moje »Naročilo« končno je preprosta stvarica. brez melodičnih in har« moničmh komedij, za štiri nevce gibkih šolanih glasov netežko izvedljiva, na Drvi pogled morda orepIaSi vsled široke objem* nosti večje ali manjše samostojnosti gla* sov, a sloni sicer navzlic navidezni Širini samo na enem ali dveh motivih, ki lahko in preprosto tečeta do konca. Šentjakobski pevski zbor je z izdajo navedenih d"! v pravem času priskočil na pomoč moškim zborom, ki imaio več ambicije, kot običaj* no in ki so bili pri sestavi svojih pro<?ra* mov še v zadregi.
Prosveta.
ITALIJANSKI SPOMINSKI ČLANEK O BRANKU RADI-ČEVIĆU-
Prof. Umberto Urbanaz-Urbani v Postojni se marljivo bavi z jugoslo-vensko literaturo in je napisal že vej lepih sestavkov o jugoslovenskih pesnikih v tržaškem »TI Piccolo della Sera«. V številki z dne 18. t. m. smo čitali simpatično pisani Članek v spomin srbskega pesnika Branka Radičeviča, katerega stoletnica se je proslavila po vsej Jugoslaviji. Iz sestavka je razvidno, s kako natančnostjo se peča prof. Urbanaz z našim slovstvom in kako prav pojmuje naše pesnike. Radičevič ie pevec, ki ne umre nikdar. Polno je imel posnemovalcev in ako so nekateri tudi presegli svojega mladega učitelja, ni nikdo zatemnil obseva njegove slave, Z njim se je pričela nova srbska lirika. Radičevifc, tipični pesnik srbskega romantizma, je za Srbe to, kar je Preradovic za Hrvate in Prešeren za Slovence. Ako mu smrt ni dopustila doseči globine največjega hrvatskega lirika in popolnosti slovenskega Petrarke, je in ostane Branko Ra-dičević pesnik mladine. Branko je par excellence pesnik mladine in njegova mladost n! drugega nego petje. Evo, zato prenavljajoči se jugoslovenski narod kot vsak močan in živahen narod v svoji mladost! ne pozabi nikdar Branka Radičeviča ... List prinaša tudi Brankovićevo sliko.
Pozdravi ;amo stremi icn ie gosp. prof. Urbanza. seznanjati z iugnsloven-skim slovstvom Italijane, ker vidimo v tem dobro kulMirno zbliževanje, katero lahko ugodno vpliva tudi na politično stran«
— IX. Zlet sokolsko iupe Novomesto, ki se vrSi 2. in 3. avgusta ti. v Novemmestu obeta postati sijajna manifestacija sokol, ske misli v Dolenjski metropoli. Razven j članov iz preko dvajset sokolskih društev spadajočih pod novomeško sokolsko župo s pevskimi zbori, fanfarami ln godbami, najavljena je tudi naša mednarodna vrsta Iz Pariza, ki bo prvič nastopila po zmagonos. nem nastopu v Parizu pri nas. Prijetno nam je, da bodo naši najboljši nastopili pri nas na dan. ko bomo imeli takorekoč revijo ne. brojnih Čet naše vzorne župe v mili nam Dolenjski ob oni čudoviti Krki. ki daje s svojim mirnim a globokim tokom značaj Dolenjcu, ki mirno in smotreno pripravlja svoje vrste na ta veliki pohod. Ni ga društva v naši župi, ki bi se ne pripravljalo na ta veliki dan. ter s tem ttidl pokazalo, kako temeliito se pripravlja na naš letošnji veliki Zagrebški zlet. ki bo sodeč po pripravah triumf našo jugoslovanske nacijo. nalne misli v našem jusroslovenskem Zagrebu. Sokolsko Novomesto, ki je s svojo ljubko okoliro in vedno sijajno aranžirani. ml skolsklml prireditvami bilo vedno na višku ln s tem privabljalo vedno večje množice, gleda letos z zaupanjem na svoj sokoTsk! dan. ki bo še v vetjem številu nrl. teemil tudi naše brate Iz Zairreha 'n K*>r_ lovca, ter s tem najlepše dokumentiral, da nI več mej med Hrvati in Slovenci, da se počutimo tu ln tam kakor v svoji hišk da je Irulturno delo uresničenja ju^oslovenske nacljonalne misli pri nas že na vrhuncu, da je nI več sile. k! nas more zatretl. das! se naši nasprotniki v smrtnih krčih pripravljajo na udar, ki bo njih labodja popom. Sokolska župa Novomesto pr!kazala bod? še enkrat v jasni luči, da nI več kolebanja v nacilonalnem oziru. da je naš Sokol že ugladll pot ve*1k: in neprema^jijivi naet'o. nalni idpjl. Pratie ln sestre in vsi. ki ste naše misli. 3. av"T»t bodi po«vnčen Izletu v Novomesto! Informacije: kletna pisarna, Narodni dom, Novomesto. Zdravo!
— Sokol v Škofji Loki vab^ vse ljubitelje prijazne $kr.fje Loke k svoji prireditvi v nedeljo 27. julija. Kdor hoče podkrepiti veliko sokolsko misel in preživeti par uric v neprisiljeni zabavi, naj pchit{ ta dan v Škofjo Loko. Društva imaio polovično vozno po železnici. Preskrbite si pravočasno izkaznice. Zdravo!
Šolstvo.
— Š Za okrajne šolske nadzorni1 e v mariborski oblasti so postavljeni: za Celje mesto in okolico ter Vransko Ljudevit Č e r n e j, dosedanji nadzornik istih okrajev; za Ljutomer, Gor. Radgono in Sv. Lerard: Fran Cvet-k o, desedanji nadzornik za okraj Murska Sobota; za M a ri bo r-me s to. levi bres: Ivan Tomažič, učitelj-opravttelj v Maribora; za Maribor desni breg, Slov. Bistrica in Konjice: Matija L i c h t e n \v a 111 n e r , dosedanji šolski nadzornik v Mariboru; za Mursko Soboto: Lecn C e p u d e r , šolski upravitelj v Melincih; za Dolnjo Lendavo: Fran Golob, šolski upravitelj v Dolnji Lendavi; za Ptuj in Ormož: Ivan Ko r Op e C, dosedanji nadzornik za ljutomerski šolski okraj; za Prevalje in Marenberg: Rudolf Men-cin, učitelj v Prevaljah; za Slovenj-grad:c Šoštanj in Gornfi grad: Miloš Grmovšck, dosedanji nadzornik za gornjogradski, marenberški, prevaljski, slovenjgraški ta šoštanjski šolski okraj; za Šmarje. Rogatec in Kozje: Hinko Surncr, nadučitelj v Šmarju pri Jelšah.
—š Na državni v!narskl !n sadfarsk| š°!i v Mariboru prične novo Šolsko leto dne 15. se?tembra 1°24 (ponedeljek). Šola le dvoletna. 2 njo le v zvezi internat za go-jence. Sprejme se utdi nekaj eksternistov (izven zavoda stanujnčih učencev). Oskrbnina za redne (privatne) učence v zavodu znaša do preklica mesečno samo 75 dinarjev, kakor sedal na srbskih kmetijsk'li Šolah, dokler ministrstvo za kmetijstvo nc ukrene drugače. Sinovi ubožnih kmetovalcev so pa tudi te oskrbnine oproSčerri v celoti ali do polovice ter se imenujelo potem državni učenci (štipendisti). ProSnJe za sprejem je pošiljati direkciji drž. vinarske in sadjarske Sole v Mariboru do 20. avgusta t. 1. Kako se proSnja napravi, rdrosno opremi in vsi drum' sp!ošni ter podrobni potroji za sprejem učencev so točno razv?d-ni iz thkanesra prosnekfa (uredbe s programom), kola tiskovina se po*!!? vsakemu zanlmancu proti plačilu 5 dinarjev v jroto-vini; n?e t:'kr>?5nja nabava se nujno priporoča. Drucrl listi se n?p*-n?aj0 za ponatis teza razpisa. — PavnatcU  Andr. ž m a v c
Sport.
Olimpijska telovadba.
(Od   našega   posebnega poročevalca.)
Pariz, 19. jul.
Prva dva dneva olimpijske telovadbe sta prinesla prav lepe rezultate.
Na belem pesku poleg orodja so stala tekmujoča moštva, komisarji in sodniki za tekme in neprestano so se čula povelja: En avant... marche! Dem! tour... droite! Par flanc... granehe!... Halte!... Fixe!... Repos!
Vsaka panoga telovadbe ima svojega olimpijskega Šampijona. razen tega Je eden telovadec splošni olimpijski šampijon, en narod šampijon po indi-viduelnem redovanju in en po sekcij-skem redovanju.
Tako obstoja deset olimpijskih telovadnih šampijonatov. In enajsM je Šampijonat droga.
Slovenci smo lahko ponosni, da je ta šampronat, kot prvi olimpijski šampijonat, odnesel naš rojak, g. Leo Štu-kelj.
Redovanje telovadbe na drogu je bilo sledeče:
1. Štukcli (Jugoslavija) 19 točk 73, olimpijski šampijon; 2. Outveniger 1 (Švica) 19 t. 23.6; 3. Higclln (Franciia) 19 t. 16.3; 4. Rcbctez (Švica) 19 t 05.3; 5. Miez 'Švica) 19 t. 05.3; 6 . Gounot (Francija) 19 t. 04.3; 7. Gangloff (Francija) 18 t. 0°.
Po tej tekmi je razpored narodov sledeči: 1. Švica 11 točk. 2. Francija 16 točk.
S to slovensko zmago se prvič pokaže ime Jugoslavije na prvem mestu in smo tako vsaj v eni panogi olimpijskih iger častno zastopani, kajti dosedaj se je le pri nekaterih plavalnih tekmah pokazalo na*e ime, a na žalost vedno na zadmih mestih.
Zanimivo je, da je nadzoroval telovadbo francoskih telovadcev profesor medicinske fakultete v Lvonu, g. Latarget. direktor viš'ega kurza za telesno vzgojo, ki je skrbno čuval njih fiziološko stanje in je nadalieval svoja proučavanja v stadijonu v Colombcsti. Njegova opazovania imajo namen, da upostaviio fizi'ološke rezultate silne izrabe moči. ki jih zahtevajo različne zelo težavne vaje programa olimpiiske telovadbe.
Olimpijska telovadba pa ne vse-buie samo gibov, pri katerih se kaže moč in gibčnost mišic na drogu, na bradlii in na obročih, temveč tudi prave športne vaje. kakor na primer ple-zanie na vrvi. dolgi devet metrov in skok čez konja: ta ima začetno viš'no 1 m 20. razen tega je 10 cm nad začetno točko pritrjena deska, ki se da stopnema dvigati tako da znašajo skoki 1 m 60 in še več!
Plavalne tekme.
Včerajšnje plavalne tekme so se končale z velikim uspehom. V navtič-nem statlomi v lourellcs se je kar gnetlo občinstva in to je prišlo na svoj
račun. Časopisje priznava, da 5e nikoli ni bilo videti imenitneiših tekem.
Seveda so spet Zedinjene državo odnesle vse lavorike, Izvzemši eno, žensko plavanje na 200 metrov, kjer je v zadnjem trenotku prehitela Angležinja Mis Morton Američanko Mias Gerashtv.
Pri moškem plavanju na 400 metrov se je vršil napet dvoboj med svetovnim šampijonom, Švedom Arne Bor-gom in Američanom \Veissmullerjem. Slednjič je zadnji zmagal in prekosil celo dosedanji svetovni rekord.
Rezultati:
1. \Veissmuller (Zed. drž.) v 5 mitu 4 sek. ■/»■ 2. Arne Borg (Šved); 3. Charlton (Avstralija); 4. Ake Borg (Šved); 5. Hatfield (Zed. drž.)
Avstralec Charlton je iz začetka plaval počasi, potem pa .ie začel silno dirkati, a bilo je prepozno, prišel jo na cilj er-o sekundo za Arne Borgom.
Pri tekmi skoka s potaplianjem sodniki menda niso bili nepristranski, predvsem menda niso bili nepristranski, ke Bornctt, ki je v resnici več zaslužila kot šesto mesto. Občinstvo je 2 žvižganjem in klici odkrito kazalo svojo nezadovoljnost.
Pri plavanju na 800 metrov v skupinah (4X200) si je v nrvi seriji priborilo jngoslovensko moštvo tretje mesto, na prvem seveda spet Zedinjene države, na drugem Italija, na četrtem Španska.
V water-poIu je Madžarska preiruv gaia Češkoslovaško z 7:0.
¥   *> *
ŠAHOVSKA OLIMPIJADA.
— Pariz, 22. julija. (Izv.) Stanje šahovske olimpijade je sledeče: Čehoslova-ška 31 točk, Anglija 30, Švica 29 in Areen-tinija 21 Vi.
DVIGANJE UTE2I.
— Pariz, 22. julija. (Izv.) Tu so se začela tekmovanja v dviganju uteži. V peresni kategoriji je zavzel prvo mesto I'-alijan Gambetti s 430 kg, drugo mesto je dosegel Reum?n, Švica, s 415 kg, tretje Avstrijec Stad'er s 410 kg.
ITALIJANSKI  INCIDENTI  PRI OLIMPU-SKEM SABLJANJU.
Dogodki, ki so se dogodili pri finalnih tekmovanjih v sabljanju in k; so Izločili Italijane iz konkurence, sc imeli v petek zvečer nečedne posledice. Ko je zmagovalec v sabljanju, Madiar Posta, zapuščal g soprogo stadion, so ga napadli Italijani. Italijanski major Saltala, član Jurvje, ga Je surovo ozmerjal, ker je ovadil Italijana Politia. Major Saltala je pljunil pred Madžara. Ta se je hotel vreči na Saltalo, kar le pa preprečilo 25 Italijanskih oficirjev. Končno so Posto resili francoski člani Jury-ie in ga z avtom prepeljali na dom. Francozi so vsled tega naznanili Italijane pri olimpijskem komiteju, ni pa verjetno, da olimpijski komite radi tega osebnega Incidenta kaj ukrene, ker bi moral v tem slučaju na podlagf olimpijske zaprisege črtati vse uspehe Italije na leloinii olimpijadi, kar bi ustvarilo med Francijo in Itafijo a*-premostljiv prepad.
m ran 4.
»SLOVENSKI  NARODt  dne 23 julija 1^4
<tev. TfTfv
Dnevne vesti.
V Ljubljanu dne 22. folija 1924.
Kaj pa pri nas?
»Slavnost v spomin izbruha svetovne vojne z zločinskim napadom na Srbijo in njene zaveznike prirede ob desetlet* niči v soboto dne 26. julija češkoslovaške politične stranke in druge korporacije na Vac* lovskem namesti v Prag/.«
Narodni Politika«, 20/VL
Koncem tega tedna poteče 10 let, odkar je 1 izbruhnila svetovna vojna. Naj sodimo o vojni kot taki kakorkoli, naj jo načeloma obsojamo, ker s čisto človeškega stališča ne moremo odobravati zavestnega in sistematičnega prelivanja krvi in surovega ubijanja ljudi, to vojno, ki je izbruhnila L 1914., pa moramo s človeškega, zlasti pa s slovanskega stališča blagoslavljali Žal je nam milijonov, ki so prelili svojo kri in žrtvovali svoje življenje v tej vojni, vendar pa moramo odobravati in blagoslavljati sadove in nje dobre posledice.
Zakaj? Ker je razen Lužičkim Srbom in delu slovenskega plemena do-nesla vsem ostalim Slovanom — svobodo izpod težkega tujega jarma!
Vojna 1914.—1918. pomenja razdobje v zgodovini, mejnik v razvoju človeštva, znači konec neznostne nemške hegemonije in zagospodovanje načela o samoodločbi narodov, ki je Že v prvem svojem razmahu, dasi se še ni moglo popolnoma uveljaviti, preobrazilo vso Evropo.
Od vrhov očaka Triglava pa do vrat Soluna se danes razprostira mogočna država, kjer je Jugosloven na svoji zemlji svoj gospod. Pred 10. leti pač o tem še nihče ni sanjal! Pa je izbruhnila svetovna vojna. Mala Srbija je morala na križev pot na Golgato, toda prišlo je vstajenje, pravica je zmagala nad krivico in solnce svobode je zasijalo tudi zasužnjenim Srbom, Hrvatom in Slovencem v habsburški monarhiji Bil je to dogodek, kakoršnji so redki v zgodovini, dogodek, ki po svoji veličini prekaša vse, kar se je v tisočletjih prigodilo v naši zgodovini. Danes stojimo pred desetletnico tega velikega dogodka. Ali nimamo vzroka dovolj, da proslavimo to obletnico?
Češkoslovaška se pripravlja, da proslavi ta jubilej na najsvečanejši in najdostojnejši način. Slavnosti se osebno udeleži prezident dr. M a s a r y k s celokupno vlado, slavnostne govore pa bodo imeli minister narodne obrane U d r ž a 1 , predsednik poslanske zbornice Tomašek in podpredsednik senata K1 o f a č. Vsi uradi, vojaštvo, vse narodne korporacije, pevci sploh vse narodno občinstvo se udeleži te spominske svečanosti.
A pri nas?
Zdi se, da nihče ne mfsll na to proslavo! Ali ni to sramota?
Da hočejo to obletnico preiti z molkom tisti, ki smatrajo naše osvobo-jenje in ujedinjenje za nesrečo, za katastrofo, je nam umljivo. a da prezro v svo?i brezbrižnosti ta znameniti Jubilej naši službeni in nacionalni krogi, ta smatramo za neodpustljiv greh, za škandal in za narodno sramoto!
Jugoslovenski nacijonalisti, kje ste? Izbrišite vi to sramoto!
★   * ★
— Razpis ljubljanskih občinskih volitev. Veliki župan ljubljanske obla* sti je z odlokom z dne 21. t. m. štev. 17.117 odredil razpis ljubljanskih občinskih volitev, izvoliti se ima 49 ebcin* skih odbornikov in 49 namestnikov. Dan volitev določi veliki župan kas? ne je. ko bo volilni imenik pravomo* cen. Reklamacijsko postopanje traja 15 dni, to je do vštete srede dne 6. avgusta. Stalni volilni imeniki so na vpogled razgrnjeni na mestnem ma* nstratu dnevno od 8. do 1 4. in na deželnem sodišču. Kandidatske liste sc morajo vložiti najkasneje v desetih dneh po razglasitvi p ravno vel javnih volilnih imenikov.
— »Sl°venčeva« infamlia. Današnji »Slovenec« krade po stari navadi čast akademiku Grubišiču. Pravi, da so našli pri njem vlomilno orodje ter ironično pripominja, da se je to orodje gotovo vporabljalo v prospeh državnega edinstva. Informirali smo se na policiji, kjer o tem ničesar ne ved°. Laž je torej očividna. »Slovenec« se tiska v škofovi tiskarni. Slabo moralno spričevalo za katoliškega cerkvenega dostojanstvenika! — K temu nam sporoča oblastni odbor Orjune: Na Grubi-šićevem stanovanju se je moglo najti vlomilsko orožje tem manj, ker Je Živel br. Grubišić v tako tesnih gmotnih razmerah, da stanovanja — sploh Ime! nI, ampak Je vedno prenočeval pri svojih prijateljih'. Škofov Ust Je torej ponevedoma sam karakterizira! svojo trditev kot infamno laž,
— Poglavje o korupciji. Opozictjo-nalni listi so doslej t vso vehemenco nastopati proti korupciji k! Je baje razširjena samo T vladnih krogih. Da ubijejo to korupcijo, samo za to, tako ^atriuieio, hočejo dobiti vladna JepnSp. 1
v svoje roke. Prav in lepo! Toda aH ni to korupcija, ako so sedaj opozicijonal-ci posegli po denarju, da se z denarjem dokopljejo do vlade, ko so enkrat uvideli, da jim drugače ni mogoče zagospodovati? Včerajšnji »Hrvat«, bloka-ško glasilo, namreč poroča pod debelim naslovom »Stotisoč dolarjev posojila. Posojilo pod pogojem, da Pašić odstopi in da se Radić vrne v domovino« to-le: »Specijalni kablogram »The Chnicle«, ki izhaja v San rranciscu, z dne 22. junija javlja: Jugoslavija je v veliki zadregi radi ponudbe Frana Petrinoviča iz Buenos Airesa, ki |e osebno ponudil
— Učinkovito sredstvo preti stenicam.
Poročajo nam: O. J. O. Je iznašel zanesljivo sredstvo proti stenicam In ščurkom vseh Trst, kJ deluje trajno. Uničuje obenem tudi Jajce. Preparat je prozorna tekočina — ne male, ne razjeda in kar Je velike važnosti — sredstvo tudi nI strupeno. Ena steklenL ca zadostuje za tri sobe. Dosedanje tinkture so delovale samo začasno in je bUo treba mazati vsak mesec. Na ta način se je porabilo letno do 80 Din ne oziraje se na trud in zamudo časa. Novi preparat učinkuje trajno in zanesljivo. Sredstvo se imenuje »Lucifer« in je že patentirano. »Lucifer« je tudi praktično vsestransko preizkusen — uspeh je presenetljiv. Kakor smo izvedeli, se dobiva »Lucifer« Že po nekaterih trgovinah z mešanim blagom ▼ Ljubljani, Mariboru in Zagrebu.
— Tramvajska nezsda pod Trančo. Danes zjutraj okroz 8. Je porinil tramvaj v
posojilo v znesku 100.000 dolarjev, ako I razločno okno trgovine Gvido Cadež deset-
1 letno Štefanijo Alozer in njen ročni voziček, Id ga jc peljala s trga. Deklica jev trenot-ku, ko Je tramvaj vozil v smeri s Starega
ministrski predsednik Paši<£ odstopi, a šef HRSS Radić, sedaj v prognanstvu, dob! dovoljenje, da se vrne domov in zavzame svoje mesto v parlamentu.«
— Ali ni to nadvse zanimiva vest? Opozicijonalci si hočejo vladno krmilo kupiti! Hilf, vas helfen kann, to je sedaj njih parola, ako ne gre drugače, pa si vladne vajeti kupijo z denarjem bogatega ameriškega strica! Bravo, tako pridejo gotovo do vladnih jasli!
— Razglednice »Za nacijo . Oblastni odbor »Orjune« v Ljubljani je založil zelo fino izdelane razglednice »Za nacijo«. Slika M. Gasparija predstavlja Orjunaša s praporom, ovitim z žalnim trakom, in bakljo, ki meče v noč daleč za seboj Iskre. V teb iskrali so z zlatimi črkami zapisana imena trboveljskih žrtev — Franceta šlajpaha, Stanka žnideršiča in Žarka Boltavzarja. Umetniško delo je prav dobro reproducirano. Razglednice spadajo med najboljše te vrste. Prodajajo se po 1.50 Din. Za organizacije 1 Din. Cisti dobiček je namenjen šlajpahovem fondu.
— Oddaja poštnih voženj. Direkcija pošte in telegrafa v LJubljani Je glasom razpisa, ki je nabit pri županstvih v Hote-deršici, Gorenjem in Spodnjem Logatcu In pri sreskem poglavarju v Logatcu, razpisala za dne 29. in 30. julija ob 11. dopoldne javna komisijelna pogajanja za enoletno oskrbovanje poštnih voženj iz Hotederšice v Dol. Logatec In obratno in sicer dne 29. julija v Motederšici, dne 30, julija pa pri podpisanem uradu. Načrt pogodbe in pogoji ležijo Interesentom na razpolago pri občinskem uradu v Hotcderšici, Gorenjem in Dolenjem Logatcu in pri sreskem poglavarju v Logatcu. — Sreski poglavar v Logatcu, dne 18. Julija 1924 — Dr. Seneko-v i č 1. r.
— Kaj je s kopalnimi vlaki v Laze?
Pišejo nam: Kopalna sezona je že v polnem teku, vendar železniška uprava še dosedaj ni uvedla znižanih, cen pri vlakih v Laze. Lansko leto je ob tem času redno vozil ko. palni vlak in bilo bi umestno, da se uvede tudi letos, ker Laze \poseCa dnevno do 600 kopalcev
— Po Golovcu se klatijo zadnji čas razni sumljivi elementi, ki Imajo svoje zatočL šče menda v neki biši pri Golovcu. Potepuhi ogrožajo javno varnost in zadnje čase so poskušali izvršiti več vlomov pri podgolov. ških posestnikih Bilo bi zelo umestno, da bi policija izvedla obširno racijo, ker bi brez dvoma napravila dober plen.
— Zdravstveno stanje mesta Ljubljane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času od 13. do 19. julija izkazuje to«le statistiko: Umrlo je 20 oseb, 13 moških in 7 žensk (tujcev 8). Smrtni vzroki: jetika 1, zastrupljene rane 2, možganska kap 1, srčna hiba, bolezni žilja 3, drugi naravni smrtni vzroki 11, slučajne smrtne poškodbe 2. Med tem časom se je rodilo 23 otrok, 13 dečkov in 10 deklic. Naznanjene nalezljive bolezni: trebušni legar 1, griža 1.
— Iz Amerike. V kraju Krayn je umrla rojakinja Marija Bavdek v starosti 27 let. Zapustila je dve hčerki In enega sina, — V Clevelandu je umrl Anton Malik, star 54 let. Rodom Je bil iz vipavskega okraja. — Istotam je umrla Avgusta Marselj, stara 32 let in rodom iz Matajura na Prlmor. skem. — Dalje je umrl rojak Janez JanželJ v visoki starosti 74 let. Pokojni je bil rodom iz Iga pri Ljubljani. — V Clevelandu se je poročil Rudolf škrjanc iz Nottingha-ma z gdč. Vido Breskvar. — Po kratki in mučni bolezni Je umrl v cvetu svoje mlado, sti rojak Anton Premru, star komaj 25 let. Pokojni je bil doma iz Matenje vasi pri Po. stojnl. Pri delu se je smrtno ponesrečil rojak Martin Grošelj v Broughtonu. rodom Iz Ko_ ritna pri Radovljici. — VChicagu se je poročil Janez Jerič, urednik »Edinosti« z gdč. Anico Zakrajšek. — V kraju Llnd je umrl 64 letni Fran Bregar, rodom iz Leš pri Litiji. — V Steeltonu se je poročil Janez Du. brovac z gdč. Marijo Simonlč. — V Chlcagu je umrl Matevž Ogrin, po domače Srnelov iz Stare Vrhnike. Star Je bil 41 let. — V Chisholmu sta dne 15. junija na slovesen način praznovali 30 letnico svojega obstanka društvi Friderik Baraga St. 93 In Sv. Ana. — Tragične smrti je umrl rojak Jože Zaje v Humtingtonu, kjer je delal v rovu. Nanj je padla velika skala in ga ubila na licn mesta. — V Meadonu Je umrla Katarina Premrov, rodom Iz Sv. Mihaela pri Postojni. — V Newberrvu se .le ponesrečil rojak Andrej Lavrič- — Istotam sta se poročila Janez Lavrič in Marija Kordis. — V Chicagu se je ponesreči Mihael Jare. Povozil ga je avto. — V Milwankee je umrl Rudolf Walte. rodom iz LJubnega pri Celju. — V kraju Detrolt Je umrl 36 letni Jane« Krolnlk te LJubnega. — ZrtvI silnega viharja, ki Je divjal t Ameriki sta postala tudi Hrvata Janez DellSumovlČ In Andrej Pre. •M. Oba sta bila ubita. — V kraju Oars si Je Barbara Šunko v obupu z nožem prerezala vrat. Na posledicah poškodb Je umrla,
— Smrt glasovltega vlomilca. V zagrebški zakladni bolnici Je umrl znani zagrebški vlomilec Ahmed Čvorak, kl Je bil svojec as no obsojen na 15 let ječe. Umri Je sa ietlko. '
trga proti Mestnem trgu In sicer na najbolj ozkem mestu, tiščala voziček, mesto da bi postala in tako deloma sama zakrivila nezgodo, ki bi bila lahko postala za njo usodepolna. Deklici Je bila na hrbtu raztrgana obleka in je dobila lahne telesne poškodbe. Šipa velikega izložbenega okna Je popolnom razbita. Druge materijalne škode ni b!Io.
— V zakladno bolnico v Zagrebu so prepeljali knjigo vodki njo Sofijo Vasic. Imela Je prerezane žile na obeh rokah ln Je trdila, da sta jo v etanovnju napadla dva neznanca, skušajoč jo oropati. Ker se Je uprla sta jI prerezala Sile na rokah. Policija Je medtem ugotovila, da je Vasičeva umobolna ln si je sama prerezala žile. Vasičeva je umrla.
— Vihar zahteval tri žrtve. V noči od petka na soboto Je divjal v Vukovarju na Hrvatskem strahovit vihar, ki Je zahteval tri človeške žrtve. Burja Je vrgla v vodo dnlnarico Lizo Hermanu, ki se Je vračala domov s svojima dvema otrokoma. Vsi trije so utonili v Vuki, pritoku Donave. Njih trupla so potegnili fte isti večer Iz vode.
— irtev Save. V Savi pri Zagrebu Je utonil v nedeljo popoldne 24 letni delavec Josip Novak iz Draškovca v Medjimurju. Zašel Je predaleč v vodo, ki Je vsled zadnjih nalivov precej narasla ln Je v hudem vrtincu nenadoma Izginil. Nesrečnež Je kričal na pomoč, aH bI ni nihče upal, da mn pomaga, ker je voda na kraju nesreče nevarna za najboljše plavače.
— Pob°j na Pohorju. Ob priliki cerkvenega godovanja pri Sv. Arehu Je prišlo baje že med potjo do pretepa, pri katerem Je bil med drugim! najtežje ranjen Ignac Šulc, uradnk iz Maribora. Prenesli so ga do Peker, od koder ga le odpeljal rešilni
I oddelek v bolnica
— Morilec prostitutke Frtede StrobL i Poročali smo včeraj, da je bil kot morilec j Friede Stroblovc v Gradcu aretiran 271etni I čevljarski pomočnik Anton Jelen. V poro* i čilu smo navedli, da je bil Jelen do 10. t. m. i zaposlen pri čevljarju Gagelju v Ljubljani, j Ugotavljamo, da Jelen ni Ml za^slen pri I omenjenemu, temveč je delal pri čevljarju j Vrabcu za trgovca Gagelja in druge čev* ' ljarje. — Morilec Jelen je v ostalem zelo i čuden tip. Glasom izpovedi graške policije j je izjavil, da je Stroblovo umoril samo radi ; tega, ker je smatral, da ga ženske radi nje* j gove  fizlgnomije  ne  morejo  trpeti. Jelen
namreč močno škili. Trpel je na teh fiksnih • mislih in je šel v Grau-?c samo zato, da umori eno žensko. Po zločinu je hotel iz* I vršiti samomor, kar so mu preprečili. Izja* vil je t*:di, da v za^n ne bo jedel in rajši umre lakote. Svojega sklepe pa se nI držal, fn je celo več jedci nego normalno. — Jelen je na sumu, da je umoril tudi prostitutko Malikovo v Gradcu.
— Beg umobolnega. Iz opazovalnega oddelka deželne bolnice Je bil prepeljan na Studenec 19 letni umobo^než Henrik Lip. nlk. Mladenič pa Je med potjo svojemu varuhu pobegnil In ga dosedaj Se niso prijeli.
— Policijske ovadbe. Tekom zadnjih 24 ur so prispele na pol>!jo sledeče ovadbe: radi tatvine Z, kaljenja nočnega miru 5, pijanosti 1, cestno-policijskega reda 12, pasjega kontnmaca 1, nedovoljene nošnje orožja 1, pretepa 1, bega umobolnega 1, godbe brez dovoljenja 1, napada 1, streljanja 2, nezgode 1 in sumljivega stlkanja 1. — Radi kaljenja nočnega mlrn so bili aretirani Ivan Letnar iz Viča, delavec Josip Paušlč ln VoJIslav Radosavljevič. Radi tatvine prtov je bila aretirana brezposelna Marija Kosanc.
— Iz raznih krajev države. V seln Cet_ kovcu, občina Slatlnskl Drenovec, so nagli umorjenega posestnika Antona ZakrajSka. Oblasti so uvedle preiskavo. — V Mitrovl-cl Je bil obsojen na 15 let ječe Misadin Ste. fanovič, ker je umoril svojo priležnico Olgo Mitrović. — V Sarajevu Je umrl vsled soln. čarice stražnik, ki je irr.e! službo na centru, mu mesta. — V Osijeku Je cigan Miloš NI. kollč ubil cigana Joška Nikollča.
— Vremenska napoved. V severnih Alpah precej jasno toplo, pozneje oblačno; v Južnih Alpah oblačno, mestoma deževno, soparno in jugovzhodni vetrovi.
NEKRONAN CAR KAČ AKO V
O borbi med kačakl ln naSo vojsko prinašajo beogradski listi podrobna poročila. Glasom poročila beogradske »Politike« je načeloval kačakom harambaša Azem Bejt, «1 Je bil že več let strah In trepet okolic« Kosovske Mltrovlce. V ostalem Je bil Azem Bejt Iz popolnoma preproste rodbine; znal pa Bi je pridobiti naklonjenost kačakov in Je igral važno vlogo na meji Albanije. Njegovega očeta Je zasačil neki Arnavt pri tatvini ln ga ubil. Za časa vojne je Az*rr. plenil ln ropal po bojiščih. Predvsem je ropal Srbe ln kasneje tudi Arnavt«. Ko se Je leta 1918. zavezniška vojska umika'a, se je stavil na razpolago vojvodi Ko rti Pecancu, ki mn je dal naslov vojvode. r>lpirale so ga tudi naše oblasti ln Sele ko j^ postal preveč dizen, je bil proglašen z* odmetnika, vendar se ni proti nJemu ukrenilo ničesar.
Stanoval je t vei3cl dvonads tropu* koči (kull), katero so mu sezidali »e'.Jakl ln Imel je tudi svojo »gardo«. Na? In dan Je paradiralo okoli njegove kule 20 oboroženih seljakov. Hrano zase ln .ra svojo rodbino je dobival od seljakov, ki so mn bili slepo udanl in so storili na njegov migljaj kar je hotel. Bil je nekronani car sel Galica, Za. bovci, Mekošnica in Ljubovca. V stalnln stikih je bil s kačakl ln večkrat je skupno z njimi napadel prebivalstvo. V veliki borbi na planini čičevci so sodelovali tud! njegovi ljudje. Oblasti so ga večkrat pozvale, vendar se nI nikoli odzval ln ni zapustil svojega sela. Kadar je jaSll skozi svoje »carstvo«, mu je narod navdušeno vzklikal ln ljudje so ga nosili na preprogah v svoje hiše. V eelih Azema. Bejte je bilo zadnje dni opažati veliko koncentriranje kačakov. Čim so oblasti to zaznale, je dospela od notranjega ministrstva odredba, da se prične z akcijo proti kačakom. Vojska ln orožniki so 14. tm. zvečer obkolili omenjena sela. Zjutraj je veliki župan odposlal orožniftko patruljo, ki jI je načeloval narednik ln t spremstvu Je bil tudi neki domačin. Patrulja Je Imela Azem Bejta pozvati, da se prostovoljno uda. Prihod naSlh parlamentarcev Je bil pozdravljen s streli Iz puSk ln na naSi strani so padle prve žrtve. Istočasno so otvorll* kačakl tudi ogenj na našo vojsko. Pričela se Je pravcata bitka. V akcijo Je stopila tudi artilerlja. Mladi naBI rekruti so se bili jnnaško. Takoj, ko se je pričelo bombardiranje »o se kačakl umaknili v svoje kule. kl so nalikovale pravim utrdbam. Vsako kulo so moral artlleristi bombardirati, nakar Jo Je pehota zavzela v Jurišu. Kačakl so se borili na življenje m smrt ln metali so na naSo vojsko tudi bombe.
Večkrat so poskuSali, da prebijejo gosti kordon na§e vojske. NI Jim uspelo. Strojnce so Jih kar pometle. Srdita borba Je ponehala Sele opoldne. Iz ruSevIn je fte tulntam počilo, čul se Je Se pok bombe ln polagoma Je nastala tlSlna, ki so Jo pretrgali kriki smrtno ranjenih. Vsi kačakl. ka_ terlm ni uspelo da se prvič prebijejo, so bili ubiti; kule pa so bile od bomb ln granat popolnoma zroSene. Bojišče je Izgledalo strašno ln celo selo, v katerem se Je vršil boj, Je bilo uničeno. V boju je padlo okoli 800 kačakov, vendar še nI Število točno ugotovljeno. Kula Azema Bejta Je bila popolnoma razrušena, d očim Je glasom poročil listov glasoviti odmetnik pobegnil. Druga poročila vele, da so našli njegovo truplo med ruševinami. Tudi na naši strani Je bilo precej žrtev. Mrtvih Je bilo lt vojakov, med temi 1 Nemec, 1 Rus, 1 mtujiL man, 1 Madžar, 4 Srbi, 4 Hrvatje In Slovenci. Ranjenih Je bilo 15. Trupla padlih vojakov so pokopali na svečan način v Kosovski Mltrovlci. Na granici Je sedaj zopet mir.
JCe po?ab?mcs 9a \e specijaliteta tovarn«
mlečna
3327b
prtm čokolada!
IZ CELJA.
Svečana otvoritev Pasteurjevega zavoda in Protltuberkuloznega dispanzerja v Celju.
Otvoritev se je izvršila v ponedeljek. 21. t. m. ob Kil. uri dopoldne v Invalidskem domu, kjer sta oba zavoda nastanjena. Otvoritvi so prisostvovali veliki župan mariborske oblasti g. dr. Pirkmaver, sanitetni inspektor za Slovenijo g. dr. K a ti515, srezkl poglavar celjski g. dr. Žužek, župan g. dr. Hrašovec, zastopnik mestnega magistrata mag. svetnik g. š u b i C, zastopniki Komande mesta, komande 39. pp., vojaške sanitetne oblasti m vseh celjskih uradov. Sanitetni inspektor dr. Katičič je otvoril oba zavoda z lepim nagovorom. Primarij g. dr. R a i § p , šef protltuberkuloznega dispanzerja, je predaval o tuberkulozi in nje statistiki. G. dr. R e b e r n i k , šef Pasteurjevega zavoda in bakteriološke stanice, Je referiral o steklini in pomenu Pasteurjevega zavoda. Zupan g. dr. Hrašovec je spregovoril in izrekel zahvalo vsem, ki so pripomogli do obeh lepih zavodov v Celju. Po ofici-jelnem delu so si navzoči ogledali prostore in ureditev Protltuberkuloznega dispanzerja. Celje je s tem zopet pridobilo dve velevažni instituciji, ki gotovo poneseta njegovo ime daleč preko naših ožjih mej.
—c Za župana v Vranskem je bil Izvoljen notar Presečnik, pristaš JD3.
—c Razpis službe. Pri ravnateljstvu javne bolnice v Celju se razpisuje mesto upravnega vežbenika. Predpisana Je kvalifikacija za II. uradniško kategorijo, to Je popolna srednješolska izebrazba z zrelostnim izpitom. Prošnje je vložiti do 1. avgusta 1924 pri vodstvu javne bolnice.
—c Osebna vest. Za srednješolskega referenta in višješolskega nadzornika mariborske oblasti je imenovan g. prof. Fran Al r a v 1 j a k iz Celja. Celjska gimnazija zgubi ž njim odličnega učitelja, celjsko narodno In kulturno življenje vnetega in vztrajnega delavca, katerega bomo zelo težko pogrešali. Želimo mu na novem mestu najboljših uspehov za napredek in razvoj našega šolstva.
—c Krajevna °n??nlzacfja JDS za mesto Celje ima v sred0 dne 23. julija ob pol 21. zvečer v mali dvorani Narodnega doma svoj izredni občni zbor, katerega edini dnevni red le odobritev kandidatne liste za občinske volitve v mestu Celju.
IZ MARIBORA.
Za župana v Gornji Radgoni je bil Izvoljen dosedanji župan dr. Lenart Bolzio, pristaš JDS.
—m Poskusen samomor. V kabini Kri. stijanovega kopalca se je obesil na kavelj sa perilo 26 letni natakar F. H. Slučajno v bližini navzoča lastnica kopališča Je čula davljenj« ln Je udrla v kabino. Izbila Je ka. velj In je kandidat smrti padel na tla. Pre. peljan je bil nato v stanovanje v
Sodni ulici, kjer je prič« rjatl Morali ?o mu obleči prisilni jopič*. Kasneje se je umi. ril. Vzrok samomora so l<i!e neznosne družinske razmere.
—m Snrrtno nevarnl d^ttfc z elektriko. V ponedeljek p poldne so s« delavci pivovarne Laško (podružnica Maribor) nahaja!! v ledenici na vosralu Stolne olfce. Kar naenkrat Je zak'-čal Fran Amr-n ki Je z roko prijel žico električnega loka. Takoj na lire mesta prihiteli oddelek rešilne pos a]e le poskušal ponesrečenca  spraviti  k Eivllenju
t umetnim dihanjem. V trenotktt k0 t :v-šemo. se nam sporoča, dn so b 11 vsi do skusl zaman. Mož fe mrtev.
Julijska Mina.
Nočno lekarniško službo imajo:
Milan L e u s t e k. Resljeva cesta L A. B o h { n e c, Rimska cesta 1.
Današpie nrireditve v Ljubljani.
Kino Tivoli: »L.1 Hang. Grozni«. Kino Ljubljanski  dvor:   »Na  morski I gladini«. i
— Iz Istre, Italijanski novinar Scocchi Je napisa] o Puli v milanskem listu »Sera* di !g članek, ki osvetljuje njene sedanje rarmere. Izvaja, da je premaknitev mej porušila ?e marsikako mesto. Navaja celo bogati Oglej. Zadnja leta pred vojno se je tri v Puli nekak prikrit boj proti avstrijski mornarici. V času vojne je dala tudi Pula dobrovoljce za italijansko armado. Ko so prlSH novembra 191S Italijanski vojaki v Pulo, so Jih pu!jski meščan! z delavci Iz arzenala na čelu Kir!jivo pozdravljali kot osvoboditelje. Prišlo pa je. kar je moralo priti. Ita'ija Je koncentrirala svoje defenzivne in ofenzivne naprave pri obeh arzenalih v Tarantu ;n Spezil ter Je Izpraznila one v Benetkah ln v Puli. Izpraznjena je bila tudi v Neaplju ,toda dočim sta mesti Benetke in Neapelj l^omaj občutila lahek ubod v svoje gospodarstvo, je bila Pula, ki je zrastla in se razvila izključno z Izpopolnjevanjem arzenala, z odpravo istega paralizirana. -- Fašisti se zelo zanimajo za rudnfk pri Lablnju, roteč spraviti delavstvo v svojo organizacijo. Tajniku fa&stovskega sindikata Ma-rinelllju je bilo te dni dovoljeno, ogledati si rudnik, toda ravnateljstvo mu je poslalo pismo, da si more ogledati rudnik samo v popolnoma privatni obliki in ne kot tajnik kake delavske organizacije. Vzdrževati se ima vsake propagande, ker ravnateljstvo rudnika neče nikakega razburjevanja delavstva. Fa-Šlstovski listi besne rad! tega na rudniško ravnateljstvo in zahtevajo od delavstva, da vstopi vse v fašistovski sindikat, čes" da samo ta mu bo mogel zboTJšatl sedanje stanje,
— V Tolmfnu imajo sedaj dva nemška sodnika, pišeta se Fischer in Schober. Doma sta s Tirolskega. Vsa nesrečna sta, ker se nahajata mod ljudstvom, katerega Jezika ne razumeta. Tolminski sodni okraj šteje 27.000 ljudi in ie popolnoma slovenski. Uudje. ki prihajajo na sodnijo, so vsi zbegani. Tam ni Človeka, ki bi jih razumel. Včasih dobe kakega poltolmača in potem se ugiba na sodniji po nemško in italijansko, kaj pravzaprav stranka hoče. Ljudje prihajajo s sodnlje natvečkrat popolnoma napačno poučeni o stvari, radi katere so prisil t;a. Tako stanje je nevzdržno in zadnji čas je, da se dvigne politična in sodna oblast v Italiji do pameti ln razuma, da treba pri uradih zlasti kakršen je sodnljskl, občevati z ljudmi v njihovem domaČem jeziku. Le tako dobi justica pravo podlago za svoje uradovanje.
— Nekaj goriških delavcev Je bilo odšlo v francoske rudnike. Pred odhodom se jim Je obljubljalo dobro In varno delo ter izborno plačilo. Spremljevalec, ki Jih Je najel za delo je v Italiji kmalu Izginil od njih. Par postaj od Metza so začeli z delom. Dnevno so dobivali 14 frankov, od katerih so jim odbili za hrano 9 frankov. V V rudnikih je bilo delo težko ln nevarno, zato Je bilo polno nesreč. Nekateri delavci so radi neznosnih razmer bežali na razne strani. Nekatere so vjell ln privedli nazaj ter jim povedali, da se ne smejo nikamor odstraniti, pač na Jim Je dovoljena vrnitev v domovino. Nekateri so dobili delo drugod z dobrimi dohodki In potrebno varnostjo, ostali pa bo gledali, da pridejo domov. Kdor gre v tuje države na delo, mora biti zelo oprezen pri sklepanju pogodb in spre. jemanju obveznosti.
— V Sežani priredi nrc^tovoljno gasflnO društvo v nedeljo veselico v proslavo 30 letnega svojega nelovanja. Prvi u^tonorl. telj druStva je bil dr. Otokar Rvnnf.
— V Vipavi se vrši ▼ nedeljo nogometna tekma med SK. Nanos-Vl?ava in nogometni oddelek M. D. P. Opčine.
— Veliko dvorano za razne prireditve zgrad' v Tolminu gospa Kaeafura. Tn^o dvorano živo pogrešajo, ker je predvojna prostrana dvorana tolminskih društev še vedno v razvalinah. Dvorano zgradi ing. fitrukelj.
— Tolminski komisiji za vojno škodo predseduje cav. Pascoll. Zelo strog mož ln ponuja prizadetim strankam dve tretjini manj, kakor zahtevajo. Ljudje so vsi obupani, ker Ze toliko časa moledujejo, pa Be vedno niso nič dobili ln zato se udajajo. Predsednik kriči ln doseže, kar hoče. 6e toliko bolj, ker 2 njim soglaša tudi proalujl tolminski komisar Mrak-
Stev. 166.
»SLOVENSKI NAROD«  dne 23 julija 1924.
Stran 5.
Socijalni vestnik.
VI. MEDNARODNA KONFERENCA DELA,
Mednarodna konferenca dela. ki jo je sklical kakor vsako leto tudi letos mednarodni urad dela v Ženevi, je zborovala od 23. junija do 7. julija. Na zadnjem zborovanju so delegati sklenili poslati mednarodnemu uradu dela več resolucij, med katerimi so najvažnejše one francoskega delegata Jouhauza glede osemurnega delavnika v »vezi z reparacijskim problemom in glede vstopa sovjetske Rusije v mednarodno organizacijo dela. V zaključnem govoru je ravnatelj mednarodnega urada Albert To. mas naglašal, da je imela letošnja konferenca blagodejen vpliv na solidarnost mednarodne organizacije. V nasprotju z dosedanjimi konferencami dela se je pokazala letos tesna vez in sodelovanje med reparacijskim problemom in mednarodno socijalno politiko. V razpravi o tem najvažnejšem problemu današnjega socijalnega in gospodarskega življenja se kaže deloma tudi politično razčiščenje v Evropi, ki se polagoma bliža iz povojnega kaosa normalnil razmeram.
Letošnja konferenca dela je priznala, da uveljavljanje socijalno političnih idej v splošnem ne ovira gospodarskega življenja. Vendar pa moramo pri tem vpostevati gotova posebna gospodarska bremena, ki jih opažamo v poedinih državah. Nemški delegati so izjavili, da je problem socijalne politike v Nemčiji posebno kompliciran. To velja tudi za druge države, ki morajo plačevati reparacije. Francoski delegat Jou-haux je naglašal, da je reforma glede 8 urnega delavnika mejnik celokupne socijalne zakonodaje in da so vse države še dandanes v finančnem in gospodarskem položaju, ki ne izključuje ratifikacije w as bington«ke konvencije. Ta ratifikacija je potrebna v interesu produkcije in dela sploh. Blagodejne posledice 8 urnega delavnika so po njegovemu mnenju fizičnega, moralnega m intelektualnega, značaja. Samo malo počitka, ki ga dobe delavoi na ta način. Jtm omo_ gcča zanimanje za telesno in duševno vzgo. jo, za izobrazbo in domaće ognjišče, Id le zlasti med delavstvom pogosto zanemarja-no. Jauhaus je proučil, kakšne posledice bi imelo podaljšanje delovnega časa v Nemčiji na položaj dela v ostalih državah. V zvezi s tem je izrazi; svoje mišljenje, da bi se morala komisija izvedencev, ki odločuje o reparacijskem problemu, zavedati svoje mednarodne hi socijalne odgovornosti. V ta namen je predložil konferenci resolucijo, ki se glasi:
»Mednarodna konference, dela se zaveda, da predstavljajo poročila izvedencev glede reparacijskega problema fn splošen pokret, ki je nastal v vseh državah ss priznanje dotičnih sklepov, važen korale k rešitvi vseh vprašanj v zveza z mirovnimi pogodbami in ^-postavitvijo miru; zaveda se tudi, da ne sme nobena zapreka socijalnega značaja preprečiti posledic tega napredka. Pri tem pa stoji odločno na stališču, da delovni čas ne sme biti podaljšan, da mora obveljati za vse obrate 8 urni delavnik, ker bi bili v nasprotnem slučaju ogroženi delavski interesi zlasti v današnjih. razmerah, ko je mednarodna konkurenca tako razvita. Zato prosi konferenca upravni svet mednarodne organizacije dela, naj prouči, kako bi bilo mogoče zainteresirati repara. cijsko komisijo za mednarodne socijalne posledice, ki bi jih imelo izvajanje njenega programa.«- Resolucija je bila soglasno sprejeta.
Drugi francoski delegat je naglašal, da je imela uvedba 8 urnega delavnika v Fran™ ciji (zakon z dne 23. jan. 1919} blagodejne posledice. Trideset strok, obsegajočih 5 mi_ lojonov đelavcev, je izdelalo svoj pravilnik o delu, v katerem so se podjetniki in delav. ci sporazumeli, da bodo reševali vsa sporna vprašanja v medsebojni slogi in v Interesu obeh prizadetih strani. Na ta način je izključena vsaka samostojna akcija, bodisi s strani delavstva ali podjetnika. Anketa francoskega ministrstva za delo je ugotovi, la, da je 8 urni delavnik z bolj šal rodbinsko življenje v Franciji, dvignil fizično kulturo delavstva in vzbudil med nižjimi sloji zanimanje za umetnost In duševno izobrazbo. Pijančevanje pojema. Delo postaja prijetno, delavstvo ne smatra dela več za nadležno breme, kakor poprej, temveč za svojo dolžnost napram družbi. Zato tudi alkoholizem nI več tako razširjen.
češkoslovaški delegat štern in poljski Sok al sta izjavila, da sta se obe državi po* polnoma prilagoditi 8 urnemu delavniku. Poljski delegat je posebno naglašal, da postaja gospodarski položaj Poljske zelo težak, ker v nemgki Gornji šleziji delajo 56— 60 ur na teden, v poljski S lezi j i pa samo 48 ur. Nemški delavski zastopnik Mulier je izjavil, da je bil v Nemčiji do novembra 1923, t. j. do uvedbe zlate marke in pobijanja novčane inflacije v veljavi 8 umi delavnik. Sistematično padanje nemške marke je to važno socijalno pridobitev onemogočalo. V nekaterih industrijskih panogSh, kakor v rudarski, steklarski in gradbeni je 8 urni delavnik še vedno veljaven. Poleg tega predvidevajo kolektivne pogodbe maksimalni delavnik, ki pa pride v poštev zelo redko. Zanimivo je mnenje nemškega drugega delegata Vogla, ki je med drugim izjavil, da se Nemčija ne bo rešila mizerije, v katero Je zašla po vojni, Če ji zavezniške države ne dovolijo delati samo toliko, kolikor je za njeno gospodarstvo neobhodno potrebno.
Kot odgovor na vsa izvajanja o 8 ur-nem delavniku je predsednik mednarodnega urada ob zaključku konference izdavil, da se mora Nemčija priključiti temu uradu, nakar postane aktualno tudi vprašanje njenega vstopa v Društvo narodov. Samo v tem slučaju bo mogoče potom mednarodne, ga sporazuma vpostaviti nemško narodno gospodarstvo in sklepati v eventuefnem podaljšanju delavnika v Nemčiji.
★   ★ *
— Brezposelnost v ivici. Koncem junija je bilo v Švici brezposelnih oseb 18 tisoč 881. Izmed teh popolnoma brez vsake-
ga posla 10.938. Napram koncu maja t L se je število nezaposlenih znižalo za 4725. Koncem junija lanskega leta je bflo nezaposlenih S9.168.
— Amerika proti Japoncem. Washing. tonski delovni departement zahteva Interpretacijo priseljeniškega zakona napram Japoncem v tem smislu, da se tudi oni Japonci, ki se nahajajo na Havajskih otokih, torej na ameriškem državnem ozemlju, ne smejo priseljevati na ameriški kontingent. Na Havajskih otokih je približno 100.000 Japoncev.
— Zakon v varstvo delaželjnih. Norveški ministrski svet je v svoji zadnji seji sprejel predlog, ki daje potrebno varstvo delaželjnim. ker se je pri zadnji stavki s strani komunistov delavcem, ki so bili pripravljeni delati, storilo veliko nasilstvo. Ministrska predloga določa zaporne kazni za one, ki bi s pretnjami, nasilstvi ali zabavljanjem koga hoteli odtegniti od dela. Istočasno je podan vladi predlog, da bi se določila zaporna kazen za one, ki bi hujskali k štrajku, kateri bi bil v nasprotju obstoječim delovnim dogovorom.
— Danske reforme v izvrševanju kazni. Danski justični minister Steincke je podal te dni nekaj pozornost vzbujajočih izjav o potrebi izprememb v obstoječem sistemu izvrševanja kazni. Predložiti hoče zakonsko novelo, po kateri se sedanji zapor po kaznilnicah odpravi ter se prično povsem različna postopanja z mladimi in starejšimi zločinci. Mladi zločinci morajo priti v posebne kazenske zavode, d očim se bo z navadnimi zločinci mnogo ostreje postopalo. Glede sistema glob se ima odslej odrediti, da bodo revni ljudje manj plačevali, kakor pa bogati, da bo torej pri odločitvi globe prihajal v poštev davek, ki ga plačuje obtoženec.
Kongres za reklamo.
Važnost in vrednost in^erata.
Poročali smo že na kratko, da se je vršil v veliki državni razstavi v Londonu kongres za reklamo, ki je izredno dobro obiskan.
Bivši ministrski predsednik Bald-win je imel velik govor o inseratih. Rekel je: dobro vem, kako je težko blago prodajati. Bavil sem s prodajo deloma uspešno, deloma neuspešno, lnserati v časopisju so najmočnejše in najsolid-nejše sredstvo, da sa ponudi kupcu kako blago. Pred 30 ie*i se je peljal po Renu. Zagledal je čudovito lepo scene-rijo, toda kar naenkrat na skali ob reki v velikanskih, deset čevljev visokih črkah ime neke sloveče ameriške tvrdke. Zbej.nel je in se zaroti!, da nikdar nič ne kupi pri tej tvrdk:. DOsMnosf v re-frfami je potrebna hi koristna, naznanja na krajih, kjer lah ko žalijo občut* IHvosi občinstva, pa kupca samo odbija.
Za njim je govoril bivši zakladni kancler Baldwinovega kabineta Robert H orne. Govoril Je o resnici v inse-ratu On je mnenja da samo resnica v mseratu lahko doseže trajne uspehe. »Honesty is the best poliev« (Poštenost je najboljša politika). Pri stalnem in velikopoteznem mserlranju stoji so-lldnost tako v ospredju, da ostanejo direktno sleparski mserati vedno brez daljšega uspeha. Ako se v inseratu kaka stvar malo olepša, ne škoduje nič. ker gola resnica morda ne poda vselej popolnega vtisa. Treba kvaliteto in dobroto blaga, katero se hoče prodati, opisovati pravično in vabljivo, očitno pretiravanje pa bi lahko škodovalo. Prodajalec pač žeti, da se kupec po prvem nakupu še kdaj vrne v njegovo prodajalno.
Bivši trgovinski minister Lloyd G r e a m e je izvajal, da je časopisni inserat posebno v današnjih časih nenavadne važnosti in je morda tudi edina pot, da se dvigne konzum in odpravi nezaposlenost.
Večina strokovnjakov je bila mnenja, da dolgotrajno toda nevsiljivo in-seriranie solidnega blaga prinaša najboljše uspehe.
Kongresa so se udeležile tudi ženske in tako je govorila gospa Ethel Wiisonova o psihologiji angleškega nakupovalnega občinstva. Občinstvo potrebuje vodstva in tako vodstvo dobi v soJrdnem inseratu. Američanka S i m o n s je izjavite, da sloni ameriško kupčijsko življenje na zaupanju, katero ntfdf inserat.
GOSPODARSKA DEPRESIJA V AMERIKI.
Is Newyorka poročajo: Gospodarska depresija, Id nastopi redno vsako poletje in nekoliko silnejfte v volilnih letih, Je posebno israsrta sedaj, kakor sledi iz trgovskega poročila Federai Heserve Board za maj in jutrij. Najbolj se čuti depresija v nabavi surovega materijala in na delovnem trti-Ha. Padajo tudi en groa-na*upi —assnaja materijala, kupčijska posojila in obrestne mere. V Newyorlcu, Boetonu in Fiiadelpbiji Je obrestna mera za prve vrednostne naslove padla od 4^% na 8s/ %. Dne 15. Junija izdane šestmesečne zakladnice nesejo samo 2«/ napram 4% v decembru 1923. V Chi-cagu, San Liri su. San Franci sca je padla obrestna mera meseca junije od 4^ na 4%.
Cenitve letošnje setve za pšenico, oves m ječmen zaostajajo za lanskhn pridelkom. Bombalevine bo manj za 5% in stoji 7% pod povprečnikom. Produkcija surovin je padla v maja sa J£% pod odgovarjajo!!! zne-
DELOVNI ČAS V NEMČIJI.
Sedanja ureditev delovnega časa v Nemčiji je izvršena po naredbi z dne 21. decembra 1923. Načelo skmi na podlagi osemurnega dnevnika, dovoljuje pa daleko, sežne izjeme. Najvažnejša izjema je ta, da se potom tarifne pogodbe ali oblastvenih odredb ako ni tarifne ureditve, delovni čas lahko podaljša na 10 ur na dan. Da se ugotovi, v kaki meri se ta izjema uporablja m da je javnost orijentirana o dejanskem trajanju delovnega časa v Nemčiji, je Sploš. na delavska zveza pred kratkim izvršila večje poizvedovanje, ki se je raztegnilo po 14 okrajih na sedem industrijskih in obrtnih panog ter na 46.122 obratov z 2,453.523 zaposlenimi osebami. Vprašalo se je po trajanju delovnega časa v tednu od 12. do 17. maja ti.
>Gewerkschafts-Zeitung« priobčuje na. stopne rezultate: od 2,453.523 zaposlenih oseb je delalo v tednu od 12. do 17. maja ti: pod 48 urami 141.663, 48 ur 968.650, nad 48 do 51 ur 204.536, nad 51 do 54 ur 820.775, nad 54 ur 317.899. Nad polovico. 54. 7% delavcev je delalo v poizvedovalnem tednu dalje nego 48 ur. Za tretjino skupnega delavstva je znašal delovni čas nad 51 do 54 ur in za 13% celo več nego 54 ur. Od vsakjb 100 delavcev in delavk je delalo v omenjenem tednu več nego 48 ur: v tekstilni industriji 82.4 (izmed teh nad 54 ur 4.3) v kovinski industriji 63.5 (21.1). v tiskarski stroki 49.4 (1.7). v kemični industriji 44 (7.8). v lesni industriji 21.4 (4.6), v čevljarski industriji 14.5 (0.3), v stavbeni stroki 11. f2.9).
Kupujte olimpijske srečke!
sek lanskega leta. Najmarkantnejše pa se vroi vpadek v produkciji jekla in železa. Nasproti temu pa je naraetlo pridobivanje antracita, tobaka in cementa, število delavcev je padlo skoro v vseh industrijah povprečno za 4%, pri čemur je redukcija v industriji kovin, usnja in tekstilnih stvari najsiinejsa. Mala trgovina stoji, železniški transport se je znižal za 8% in financiranje stavb v maju je padlo za 13% pod aprilske številke. Prej cvetoča trgovina s cunjami je prenehala, kar jasnp dokazuje omejitve v povprečnem domačem gospodinjstvu.
—g Novosadska blagovna borza 21. ju. lija. Na produktu! borzi notirajo: Pšenica stara 340—350, nova 335—340, nova za av_ gust-september 340—345, oves novi 290— 300, koruza 255—257.50, moka baza »0« 525 —550. Celokupni promet 90 vag. Tendenca neizpremenjena.
—g Hmelj. XII. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo, žatec, ČSR, dne 17. tm. 1924. Ko je kupčija več tednov počivala, je oživela ista zadnji teden zopet neko, liko in se je približno prodajalo 30 stotov a 50 kg lanskega hmelja po 3950—4000 čK za 50 kg. Nizke cene je povzročilo upanje na dobro letino. Naši hmeljski nasadi so prav lepi; 90% je lepih in prav lepih, 10% pa slabejših. Zadnji teden smo imeli nestanovitno vreme: vroče in hladno, noči so bile brez izjeme hladne — temperatura do -f 5o C. Ker ima hmelj vseskozi redek cvet, se je upanje na prav dobro letino nekoliko zmanjšalo. Nujno bi rabili tople dneve, nekaj padavin in mlačne noči. Od vremena prihodnjih 10—14 dni je odvisna množina letošnje letine. Lansko množino bodemo na vsak način precej prekosili.
—g Agrarna   refo-r.ia  v   Poljaki Pri
razpravi hudgeta ro nistr^-va za agrarno r^forrro je poročevalec Ostrovski izvajal, da je bilo v zadnjih štirih letfh na podlagi agrarnega zakona parceliranih 136.090 ha državnega in 276.000 ha privatnega posestva. Razdelilo se je samo v nekdaj pruskem delu 57 veleposestev. Socijalist Kva. pinski je zahteval, da se ima določiti najvišja meja privatnega posestva na 180 ha, ostanek pa se ima proglasiti za državno last brez odškodnine in razdeliti malim posestnikom in prebivalstvu, ki doslej ni imelo nikake posesti.
—g Obligatorično zavarovanje avtomobilov v Švici. Iz Cermatta poročajo, da je komisija narodnega sveta sprejela v avtomobilski zakonski načrt, ki obsega obligatorično zavarovanje avtomobilov. V na. sprotju s stanovskim svetom je komisija sklenila, da se zavarovanje raztegne tudi na avtomobile zveze In kantonov. Določila glede minimalne višine zneskov se je vrnila departementu v svrho, da preišče, ali bi ne kazalo minimum 300.000 frankov sa avtomobile zvišati. Določeni so tudi novi predpisi za avtomobilski promet.
—g Dobava neto v. Direkcija drž. železnic v Ljubljani razpisuje dobavo 30.000 komadov netov (Fassnieten Nr. 4) in 30.000 komadov netov (Blechnieten Nr. 3). Pogoji se nahajajo na vpogeld pri ekonomskem odelenju Direkbije drž. železnic v Ljubljani. Gosposvetska cesta (nasproti ve-lesejma) vsak delavni dan od 10. do 12. ure, kjer je predložiti kolekovane ponudbe najkasneje do 30. julija 1924.
— Oglasi. (Podatki na vpogled pri trg. zbornici v Ljubljani.) Dobava kartona. Pri upravi drž. monopolov v Beogradu se vrši 10. avgusta ofertalna licitacija glede dobave 60.000 kg belega kartona. — Prodaja starega papirja. Ravnateljstvo državnih ie_ fesnlc v !=h»botic3 bo prodate na ponovni dražb1! star papir iz svojega skladišča v Subotici. — Dobava gonilni* Jermenov. Direkcija drž. železnic v Ljubljani razpisuje dobavo 1 kom. strojni gonilni jermen, dvakrat šivan, dolžine 23000 mm. širine c 0 mm 1 komad strojni gonilni jermen liman dolžine 4.400 mm, sh* 140 mm, 1 kom. stroj, gonilni jermen liman dolžine 16.5 m, širok 270 mm, 1 kom. stroj, gonilni ta.TOea šr*&n in liman doli. 9.20 m, šir. 220 mm. 1 kom. stroj, gonim! jermen šivan in liman loli. 3.20 m, šir. 5*00 mm, 1 kom stroj gonilni Jermen dvakrat stvan doli 23 m, 'šir. 70 mm. Pogoji     v pogled pri efcooomskem odele-
nju Direkcije drž. železnic v Ljubljani. Go. sposvetska cesta od 10.—12. ure, kjer je kolekovane ponudbe predložiti najkasneje do 30. un. — Dobava raznega materiala. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Zag ■ se vrši 9. avgusta ofertalci licitacija glede dobave raznega materiala (kemikalij, mila, metelj itd.)
—g Romunska zunanja trgovina. V prvem četrtletju tekočega leta beleži romunski izvoz nazadek 20% napram enaki dobi lanskega  leta.  Zlasti je upadel  izvoz pri
Vzgojevaiišče za opice.
Niti slavni K i plin g ni mogel predvide, ti kaj takega . . .
V indiji, v francoski Gvineji, je pariški Pasterjev institut otvoril vzgojevaiišče z* mlade opice.
Za noč bodo imeli šimpanzi vsak svojo hišico, zidanD na kolih, tako da bo v gotovi razdalji nad tlom. Tu bodo s pasom priklenjeni na dovolj dolgo verigo. Po dnevi bodo imeli čim največjo prostost, toda bodo pod vednim nadzorstvom. Zamorke jim bodo služile kot pestunje, se igrale z njimi, jih vzgojevale in nadzorovale njih obede. Tudi sprehajale se bodo z njimi in jih držale za roko kot otroke.
To je res preveč skrbi za opico m marsikateri otrok bi jih lahko zavidal.
Vodja tega opičjega instituta je profe. sor Calnette. Ta vzgojitelj in pedagog afriških opic ima seveda vzroke, da jih tako skrbno neguje. Rabi namreč opice za svoje znanstvene poskuse, za proučavanje človeških bolezni Z morskimi prešički znanost danes že ne dela več, ti so dali človeštvu vse, kar so mogli. Pasja narava, ki je človeku tako zelo naklonjena, se pa upira njegovim boWn:m in jih ni mogoče na njej proučavati. Skratka, domače ali divje živa. li naših krajev niso v stanu oboletl na vročinski bolezni, na malariji ali celo na navadni  hripi. ki je tako zelo vsakdanja.
Kakšna nehvaležnost!
Toda tem boljše zanje! Ne bodo jih več mučili po naših laboratorijih in jim vbrizgavali razne mikrobe ter študirali na Djih razvoj bolezni.
Od vseh živali nam nudijo edinole opice to prednost, da se more na njih u*»pešno proučevati škrlatica, koze, tifus, trahom in sto drugih težkih bolezni.
Ker pa zdravniki ne morejo delati svo. jih poskusov na ljudeh, je bilo neobhodno potrebno, da se zato preskrbi zadostno število opic. Bilo je treba ustanoviti središče za njih rekrutovanje in vzgojo, in tako se je ustanovilo vzgojevaiišče za opice v K indiji.
Pariški Pasterjev institut je začel z inicijativo, da uredi ta novi ^laboratorija. Gvijanski guverner je dal za to na razpolago veliko zemljišče, ki je kot nalašč za rejo opic. Leži med dvema rekama, ki tvorijo polotok, v gozdnem in rodovitnem kraju, v bližini velikega gozda, v katerem prebivajo številne rodbine šimpanzov in mnoge druge vrste opic.
Poleg laboratorija so sezidali tudi stanovanja za ravnatelja in za znanstvenike, njih družine in služinčad, ki bodo prihajali z vseh krajev sveta sem, da študirajo in delajo poskuse.
Vzgojevaiišče samo na sebi obstoja iz več parkov s hišicami za prebivanje in specialnimi bolnišnicami za velike in male opice. Nanje se bo inokulirala večina mikrobnih bolezni, na katere ostale živali ne reagirajo, in uporabljale se bodo za najraz. ličnejše fiziološke in psihološke poskuse. Predvsem se bo na njih zasledoval razvoj protituberkuloznega cepljenj?., o katerega zelo dobrih rezultatih je pred kratkim objavil prof. Colinette zanimivo poročilo.
Tu bodo zbrali različne vrste opic: gla. gose, ki zavozljajo svoj rep kot kravato, papijone. ki imajo pasji obraz, drille, z sa-lisci maižraskib kočijažev, sfinkse s koničastim gobcem Itd.
Najlepše osebnosti tega vzgojevališča pa bodo šimpanzi.
* Naše podnebje jim ne ugaja. Pasterjev institut jih nima več v svojih laboratorijih v Parizu, dva zadnja sta tam ravnokar poginila. V Gvineji pa upajo, da bodo popolnoma dorasli. Slno zanimivo bo opazovati njih intelektuelni razvoj.
Morda bo metodično izvedena vzgoja na podlagi modernih pedagoških principov pokazala, da se da šimpanzova inteligenca razviti. Stvar bo zanimala predvsem naravoslovce, filozofe in one, ki se bavijo z eksperimentalno fiziologijo.
Zamorske pestunje iz Kindije pa bodo prav po materinsko skrbele za male sim-panze. V prvih tednih jim bodo dajale mleko s steklenico in cucljem, potem jih bodo hranile z žličko z mlečnim zdrobom, ki ga bodo slednjič posladile z oranžnim ali ana. nasovim sokom. Nazadnje se bo privadil simpanzni otročiček jesti banane, riž s sladkorjem in belo kokošje meso. Mladeniči pa bodo dobivali sirovo meso in jajca kruha in lahkega čaja. Ti obedi jim bodo olajšali ujetništvo m jih pripravljali za prognane* vo.
V prognan s t vu pa, v mrzlem evropskem podnebju bodo neki dan srrriHH znanosti In človeštvu.
MILIJONSKO PREMOŽENJE ZMAKNILA.
iaioete* konec zaljubljenega starca.
Prebivalce mesteca ZempHn na Slova. Škem je razburila te dni govorica o tragičnem koncu starca, ki se mu je na frtara Jota vnelo srce. Bil je to oskbrnik nekega valaposeetva Teodor Soukup. ki je lani nenadoma umrl. Vsa stvar doslej še ni docela pojasnjena. Znano je samo to, de je bogati Saukap. ki počiva od marca 192S. na pa. kopaHšču v Čerem i pri Vranovu, zapustil precej denarja, katerega se je polastila taja roka, namreč roka tenske. Ta ženska, ki Je iivela z njim zadnja leta pred smrtjo,
žitu, nafti. lesu in živini. Poročila o leto-šnj žetvi ne zvenijo posebno ugodno. Radi tega so cene za romunsko pšenico znatno poskočile.
—g Dotok zlata Zedinjenim državam.
V mesečnem poročilu za junij se bavi ne*', vorška Narodna banka z dotokom zlata v Zedinjene države in nasvetuje. da naj se nemudoma vsako plačilo v zlatu s strani držav-dolžnic Zedjnjenim državam suspen dira.
jon Kč, ne da bi obvestila o tem oblasti. Lidija Ivanovna Vehmova, kakor se je imenovala ta pretkana lisica, je imela za seboj zelo pestro in čudno preteklost. Po prevratu je bil naznačen za oskrbnika na omenjenem veleposestvu, ki je pripadalo nekemu tujcu, Teodor Soukup. letni mož. ne. omadeževane preteklosti in zelo priljubljen med okoličani. Bil je 35 let v Rusiji, kjer si je pridobil v legijonarskem pokretu mnogo zasrag za svobodo češkoslovaškega naroda. Do ruske revolucije je živel v jeka-terinslavski guberniji in drugih kraj'h Rusije, kjer si je pridobil precej denarja. Po boljševiškem prevratu se je izselil na Slovaško. S svojo prvo ženo, ki je bila hči ravnatelja gospodarsko akademije v Taboru, ni živel skupno že več let. Svetovna vojna ga je zanesla v Petrograd. kjer ga Je seznanil Ceh C ep z lekarniško uslužbenko Lidijo Ivanovno Vehanomovo. Lidija jh bila takrat (pred 10 leti) 29 letna ženska, polna življenja in zelo prikupljrve zunanjosti. Soukupa je kmalu očarala tako. da jo je vzel k sebi. Stanovala sta v nekem petrogradskem hotelu. K m aha jo je začel stari panj predstavljati za svojo ženo, kar je bila seveda posledica pritiska z njene strani. Lidija je bila pretkana in je znala oviti zaljubljenega bogatega ljubimca okoli prsta. Doma je bila iz Narvo v Estoniji, kjer so jo starši poslali v šok>. Bila je namreč kot. dete zelo bistroumna. kot 17 letno dekletce je im^la razmerje z nekim uradnikom, ki je zapustilo tudi po sledice. Rodila je dete. s katerim fo Jo spodili starši od doma. njen ljnbtmec pa. je previdno izginil. Za svojo hčerko Lidijo, ki je zdaj stara 18 let je skrbela tako. da jo je vzela celo na darjno pot v inozemstvo, kamor se je presilila r pokojnim Teodorom Soukupom.
Soukup se je naselil s svojo nezakonsko družico in mlado Lidrjo na Slovaškem. Toda srečen ni bil, ker je bila Lidija preveč vrtoglava. Na veleposestvu v Zamutovu »e je pečala s kontrolorjem Fouskom, ki jo je po Sou kupovi smrti tudi od perja!. 19. marca 1923. je bila kritična noč. Pri Soukupu sta se sestala njegova prijatelja Fiala in čep. Skupno so igrali na klavirju, vijolini in čelu več komornih skladb, žallbog, da je bila to mrtvaška pesem. Drugi dan so našli Teodorja Soukupa v postelji mrtvega. Kakor pripoveduj^' njegov prijatelj Oep, je pripeijal Soukup nekaj dni pred zagonetno smrtjo iz podružnice obrtne banke v Kožicah svoje prihranke v znesku 270.000 Kč. Poleg tega je imel več akcij vrednostnih papirjev, zlata in drugih dragocenosti v vrednosti 80.000 Kč. Vse to premoženje, k* ga cenijo na okroglo 1 milijon Kč je izginilo brez sledu. Oblasti namreč doslej š*-i niso našle njegove oporoke. Nihče tudi ne ve, kako je Soukup umrl. Sumljivo je, da so ga našli mrtvega potem, ko Je bi! vso noč v družb' prijateljev veselo razpoložen. Stvar je ostala neopažena in Soukupa so pokopali. Lidija Vehmanova je ostala sama s svojo hčerko. Niti Sonkupilovih najbližjih sorodnikov ni obvestila o smrti svojega bogatega ljubimca. To je vzbudilo sum, da je ona v zvezi z njegovo smrtjo. Oblasti so se končno odločile preiskati cek> zadevo. Te dni je bila na pokopališču ekshumacija. Truplo so previdno dvignili iz rakve, da bi mogli ugotoviti, kakšne smrti je umrl pokojni Soukup. Preperele ostanke nesrečnega moža so prepeljali v Prago, kjer obdukcija dožene, aH je bil zastrupljen, aH pa gre za naravno smrt. Dognano je, da, si je Lidija prilastila Soukupovo premoženje brez vednosti njegovih sorodnikov in brez oporoke, kar vzbuja sum, da je izvršila tudi umor.
MARS SE PRIBLIŽUJE
ZEMLJI.
Na nebu sc pripravlja redek dogodek. .Mars se je začel približevati zemlji. Dne 22. avgusta pride na razdaljo od zemlje, kakršne ne doseže več pred L 2000. Dne 2r». avgusta gre Mars na svoji poti skozi točko, ki je najbližja solncu. Začetkom leta je bil Mars oddaljen od naše zemlje 300 mil. km. 26. maja se je ta razdalja zmanjšala za no* lovico, 7. julija se je približal zemlji Se za 75 mil. km. 22. avgusta pa se zmanjša njegova oddaljenost od zemlje na 55.7 mil km. Posledica tega jc, da postaja Mars vedno večji in svetlejši, kakor ni bil žc od 1. 1S77. Ko se približa zemlji najbolj, bo na videz samo 75 krat manjši od lune. Daljno* gled. ki poveča 75krat. bo kazal ob tem času Marsa v velikosti polne lune. Veliki dnljno* gledi na zvezdarnah pa lahko povečajo 750 do 1500 krat, nekateri ameriiki zrcalni tele skopi celo 3000 krat. Brez »voraa ho toroi mogoče prodreti v nebesne tajne to pot bolj, kakor doslej. Velikost. lega osi. kreta* nje in drugi Marsova svojstva so astrono* mom že znana. Zdaj gre samo z* to, da se dožene, kakšna je na njem atmosfera. — Astronome čaka koncem avgusta važna na« loga, ki lahko pojasni, kaj pomenijo na Marsu kanali in da*li so na njem res živa bitja. Mars se pojavlja na nebu malo pred polnočjo. Kot ognjeno*rdeča m zelo svetla zvezda stoji na jugovzhodni strani nebo« sklona.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEFL Odgovorni urednik: MALEHTm KOPITAR* >' _
Gospodarstvo.
To in ono.
Stran 6.
»SITOVENSKI NAROD*
dne 23. jnHJa 1924
Fedor L ju bo vi
Materina žrtev.
(Konec.) •
Mislim, da je tu, Olga Mihajlovna, sem dejal. V Olgi Mihajlovni se je moral prebuditi meni neznan čut Dasi ni mogla otroka ne slišati, ne videti, ne čutiti — tudi vonja ni bilo nikakega — je vendar ležala pred mojimi nogami, da nisem mogel niti koraka dalje, in kričala:
Dimitrij Karlovič je to, Peter Pavlovič.' Za božjo voljo, poiščite svečo! Ubogal sem.
Po vseh štirih sem se plazfl po sobi in tipal preproge z dlanjo, toda našel nisem ničesar.
Pri najboljši volji ne najdem sveče, Olga Mihajlovna, sem dejal nato ves obupan. Potem pa v nepopisnem strahu pred nečem groznim:
Ali ne da Dimitro Karlovič nobenega glasu od sebe, Olga Mihajlovna?
Menda trdno spi je odgovorila ona. Vendar pa mu morava dati Kinina. Dr. Potapov je odredil, sicer umre. Poiščite vode. Peter Pavlovič! — Posoda mora biti na mizi in žlica leži kraj nje. Zopet sem tipal in našel. Olga MihaHovna ie snela prav. Na mizi je bil vrč in kraj njega žlica.
Kje imate prašek, Olga Mfhajlovna, sem vprašal.
Tu, Peter Pavlovič. Vrgla mi je škatlico, kf sem jo navzlic temi ujel. In imel še toliko moči, prisotnosti duha, zavesti in potrpljenja, da sem v neprodirni temi vse pripravil. Videl sem s prsti. Odvil sem majhen zavojček, v katerem je bil po predpisih odtehtan prašek. Potem sem strese!
njegovo vsebino previdno v žlico in menim, da sem natil nanjo vode, ne da bi razlil le kapljico in kakor da so me podpirale roke nočne prikazni
Nato sem zaklical:
Kje pa ste, Olga Mihajlovna?
Tu pri oknu, Peter Pavlovič, sem začul.
Imate otroka v naročju? Da.
V smeri glasu sem se ji približal.
2e sem moral biti tik nje, ker sem čutil njeno dihanje; rekla je: tu!
Usmerila je mojo roko in izlil sem tekočino iz žlice dečku v usta uprav tisti hip, ko je posvetila cesto skozi okno žarka luč in se je oglasil avtomobil.
Boljševiki so, ki se peljejo k svečanosti na otoke, sem še spregovoril — potem pa je planilo iz mene:
Dimitrij Karlovič je vendar mrtev!
Bfl je le odlomek minute. Recimo hip... oiisev baklje, ki se je iznova pogreznil v noč, ki je pa zadostoval, da mi pokaže vso grozoto.
Dimitrij Karlovič je ležal mrzel in otrpel v naročju svoje matere, oči ugasle in steklene, usta odprta v smrti . .. To mi je jasno odkrila luč, ki je posvetila od boljševiškega avtomobila v sobo.
Bil sem ves iz sebe, ne toliko radi smrti otroka, kolikor za to, ker mi Olga Mihajlovna sploh ni odgovorila in morebiti še bolj za to, ker se v temi nikakor nisem mogel prepričati o resničnosti svoje trditve.
In začelo se je tisto grozno. Trdno sem bil sklenil: Moraš najti
svečo, moraš jo prižgati, moraš posvetiti truplu v obraz in prepričati Olgo Mihajlovno o nespremenljivem, sicer oba z norita.
Oba znorita... sem spregovoril na glas..ponovil sem to, ne da bi pomislil, da me je morala Olga Mihajlovna vendar slišati in razumeti, in ne da bi se zavedal, da ji ie razum že pešal, če me ni razumela.
Plezal sem torej po trebuhu po tleh, tipal in iskal in nisem našel sveče.
Zatrkljala se je bila, kakor se je izkazalo drugi dan, pod pohištvo, ležala je zadaj ob steni in vse moje prizadevanje je bilo seveda zaman.
Toda bii sem že trmast in nisem hotel kar meni nič tebi nič odnehati; iskal sem in iskal dalje...
In naenkrat se je začelo.
Napev, ki ga nisem slišal še nikoli v življenju, ki mi ostane v ušesih do zadnje ure, ki ga nikoli več ne pozabim ... uspavanka malemu, od lakote umrlemu sinčku... iz ust Olge Mihai-Icvne:
>-Rdeči sarafan .. .*
Ne šivaj, ljuba mamica___
Obšla me je nepopisna groza.
Ni pela desetkrat, ne dvajsetkrat, petdeset- ali stokrat, ne, pela je venomer. Pela je vedno iznova, brez prestanka, dokler ni prodrla skozi okno prva jutranja zarja, ki bi K lahko rekla pokazujoč na truplo:
Olga Mihajlovna ... Dimitrij Karlovič je vendar mrtev... m pela je dalje.
Rad bi bil pozvonil. Žice so bile prerezane kakor pri električni razsvetljavi.
in tako sem moral na poč. Vlekel sem noge za seboj po palači, zakaj bil sem tako slab, da sem se komaj premikal. Od sobe do sobe, od nadstropja do nadstropja, doli v kuhinjo in gori v podstrešje.
2ive duše nikjer.
Dekle in hlapci, kuhar in kočijaž so bili pobegnili k boljševikom.
Bil sem sam z umobolno in truplom.
Ce sem se približal sobi, sem cul že iz daljave:
Ne šivaj, ljuba mamica, rdečega saraiana! — Bilo je grozno. Moral sem vzdržati, predno pride kdo___       nisem mogel
ostaviti Olge Mihajlove v tem položaju same.
Nekako ob desetih sem začul na stopnicah korake.
Bilo mi je, kakor da prihaja rešitev.
Mislil sem:
Če so boljševiki, ki hočejo izpraz-niti palačo, so vendar ljudje in tako ne bom več sam z umobolno in majhnim truplom.
Bil je dr. Potapov. ki je prihajal po stopnicah. Poznal me je, ker je bil kne-ginjin domaČi zdravnik in ker sem na soirejah večkrat igral.
Zato me je nagovoril čisto po domače:
Dober dan, Peter Pavlovič. Jaz pa:
Dober dan, doktor.
Ali veste, če je dobila kneginja v Gorohovi ulici kinina? Kdo pa poje?
Odgovor na obe vprašanji mi je obtičal v grlu. Prijel sem dr. Potapova
za rob njegove suknje ter ga potegnil v sobo, kjer je konstatira! smrt Dimitrija Karloviča.
Ko se je hotel lotiti kneginje, mu je zapela:
Ne šivaj, ljuba mamica, rdečega sarafana! —
Zelo se je potrudil z njo... dobri dr. Potapov. Kot laiik sem menil, da je bolezen Olge Mihajlovne samo prehodna.
Tbda Potapov je bil strokovnjak in zato drugačnega mnenja.
V vsej bedi je vendar še sreča, je dejal, da boljševiki ne puste umobolnih poginiti od lakote ... Sam preskrbim to. Peter Pavlovič. Kajti vas se zadeva pravzaprav ne tiče.
Moral sem se strinjati z njim... tn odšel sem. Predno sem ostavil Petro-grad ... ni še dolgo tega... dve leti je od dogodkov, ki sem vam jih opisal, sem bil še enkrat v Maison de Sante.
Tam sem slišal »rdeči sarafaru zadnjikrat.
Neozdravljiva, ki se vedno pone-snaži, poie ram noč in dan. dan m noč: Ne šivaj, ljuba mamica, rdečega sarafana! — Boljševiki imajo namreč usmiljenje z bolniki in se sramujejo ravnati z njimi kakor z zdravimi.
Peter Pavlovič Kukunov \c umolknil. *
»Ce vam ugaja, velim prinest! Tuč,« sem dejal... ta čas se je bilo že zmračilo.
Toda on je odgovoril:
»Ce me hočete še poslušati, mi je ...v temi lažje pripovedujem o takih rečeh, c
Kralj, dvorni goolar
LJUBLJANA, SELENBURGOVA ULICA STEV. 6.
Speđjahst v godalnih instrumentih. — Najstarejša trgovina v Sloveniji (obstoja 40 let). — Prvovrstna zaloga vseh glasbenfh potsebščin po konkurenčnih cenah. 3 T
acooooooooonoooooooooccooooooooooooaoooooooooai ■oooooooooooooooaanoocooooooooooooc
Dober dan!
Ali že veste najnovejše?
Tvrdka
3934
9. Šinkovec nas!.
je ravnokar dobila novo pošiljatev potrebščin za dame in gospode po izredno nizkih cenah.
Fotografskega pomočnika
kateri je popolnoma vešč vsega posla kakor tudi vodenja dela in risanja spodnje podlage (unter-2 runda) se sprejme. Mesto stalno, plača Din 1200-—, stanovanje in hrana. Potne stroške plačam. Ponudbe s poskusno sliko na atelje Mi janović, Panitvo. 4725
I
Za odgovore uprave
na § se prfloil 1 dinar. Ptoiuje se
D1HLIOGLHSI
Cena malih oglasov
vsaka beseda 30 para. — Najmanje pa Din 5 —
Centralna Banka za trgovinu, obrt i industriju d. d.
Jelačitev trg 4.  ZAGREB (vlastita palača) Dionička glavnica Din 80,000.000—
Brzojavi: CENTROBANKA
2694
TELEFON: Devizni odio; 3-07, 10-78, 13-33, noćna služba: 7-78. — MENJALNICA: 5-56, ku-čna centrala: 2-85, 7-13, 7-96, 11-94 i 12-23. PODRUŽNICA: Brodn/S., Djakovo, Ivanec, Karlovac, Klanjec, Krapina, Koprivnica, Maribor, Novi Sad, Požega, Rnma, Varaždin i Vel. Trgovište. — AFI-LIRANI ZAVODI u svim većim trgovačkim središtima Jugoslavije. — IZRAVNE VEZE sa prvorazrednim bankama u cijeloj Enropi i Americi.
1    K"?"" I
Luksuzni avto,
štiri sedežen — se krupi, kateri je bil največ eno leto v vporabi ter je naj« novejšega tipa. — Ponudbe z navedbo cene in znamke je poslati na upravo »Slov. Naroda« pod šifro Avto 400/4726.
Službe
I
Prodajalka
se sprejme takoj pri večji elektrotehnični tvrdki. — Ponudbe z referencami ter navedbo plače na Elektrocompanjo, Ljub= Ijana, Sv. Petra cesta 25.
Gospodična
srednjih let, vešča vsega gospodinjstva, z večlet* nimi izpričevali — išče mesta k boljšemu sta rej* šemu samskemu gospodu. — Ponudbe pod »Gospo« dfn j a/4659« na trpravo »Slov. Naroda«.
Putnika
traži zagrebačka vele* trgovina svakovrsnih ru* baca. Reflektant mora biti stručnjak, mora do* bro poznavati slovenske krajeve, uvjetuje se hr* vatski i slovenski jezik i dokaz, da je reflektant u struci već kao putnik radio. — Ponude sa foto* grafijom na upravu »SI. Nar.« pod »Putnik/4421«.
Koresprtndentinjo
sprejme v službo večja ljubljanska tvornica. Po* fioj perfektno zruuvje slo* venske in Pf nffirt steno* grafije, srbohrvatskega in nemškega jezik? v govo* ru in pisavi. — P om1 dne z navedbo dosedanjega delovanja (brez original* nih spričeval) pod »T- r* niča * korespondentinja 4686« na upravo »Sloven* skega Naroda«.-.
I    posojila J
Stanovanje iščem«
Oprema deloma svoja. — Ponudbe sprejema iz pri* jaznosti vratar univerze v Ljubljani. 4756
Naslovi dijaških
stanovanj
se dobe pri gospe j Likar, Poljanska cesta 87 (Vfla Bergman). 4724
I   prodam g
200 do 300.000 Din
posojila sprejme podjet* je, ki nudi popolno var* nost in dobro obrestova* nje. — Pismene ponudbe pod »Garancija '4734« na unravo »Slov. Naroda«.
c Wanderer» -avto,
3sedcžni, moderno oprem*1 I jen — proda po znižani ceni tvrdka Henrik Ken* da, Ljubljana. 4732
I  Stanovanja |
Opremljena soba
se odda enemu ali dvema gospodoma. — Vprašati je pri vratarju hotela »Slon« v Ljubljani. 4716
2 meblavani sobi
se oddaste s 1. avgustom boljšemu gospodu. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 4691
Okazijska
razprodaja*
V ponedeljek 14. julija in 21. julija se bo proda* jalo 200 damskih m de* kKŠkih slamnikov. Cena od 40 do W0 Din. — Minka Horvat, modistka. Stari trg 21. 4550
I Nepremičnine |
Stavbni parceli
ca. a 600 nr* — naprodaj. — R. SmieIowski, arhi* tekt in mestni stavbnik, Ljubljana, Rimska cesta št. 2. 4690
Kupiti ali prodati
vile, stanovanjske, trgov* ske in obrtne hiše, kmetska posestva, gra* šcine. žage, mline, stavb* ne parcele itd. — OD* DATI ALI NAJETI sta« novanje, sobe, trgovske in obrtne lokale — za* morete n« j uspešneje le potom
»Posest«^
Realitetne pisarne d. z o. z„ Ljubljana, Siv. Petra cesta 24. 3770
Proda se malo
posestvo
na Dolenjskem — blizu postaje (niša, hlev, vrt, vinograd, gozdovi"/: trgo* vina v hiši. — Ugodna cena. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 4728 Prodamo ca. 200 m črnih, novih.   1 %   cole močnih
cevi za vodovod.
Vprašanja na: Nande Ferjan in drug, Jesenice, Gorenjsko. 4729
Suhe gobe
kupuje M. Gersak & C©.. Ljubljana, Kongresni trg št. 10. 4675
Suha drva
odrezke od parketov. bukova in hrastova — pro* daja po znižani ceni. Pri odjemu vsaj enega voza dostavim iste rta dom. Ivan Šiška, tovarna parket m parna žaga. Ljubljana, Metelkova uli* ca štev. 4.
Kupi se tudi
v&afca množina hrasicnnh in bukovih hlodov za ža* go po najvišjih dnevnih cenah. — Ponudbe z označbo cene, kvalitete in množine franko vagon.
4660
I Dopisovanje |
i
Razno
1
Vsakovrstna
ročna dela
vzamem v komisijsko razprodajo v moji fili* jauci na Bledu. — Naro* čila je poslati na »Ate* Me ročnih del« — Nika Zipser, Kranj. Telefon št. 31. 3774
Ženitna ponudba.
Dobrosrčna gospodična s premoženjem žeK zna* nja v svrho poročitve nai = raje s kakim nižjim urad' nikom, starim 3R do 48 let. ki poseduje stanova« nje. Vdovec z enim otro* kom ni izključen. —Po* nudbe s pravim opisom ter natančnim naslovom naj se pošljejo pod »Do* brosrčnost'4731« na upr. »Slov. Naroda«.
Vestno
raznašalko
sprejmemo
takoj za Vodmat.
Upravništvo »Slovenskega Naroda
<4
""»ama F. K. KflISER
LJUBLJANA,   Šelenbargova ulica štev. 6
naznanja, da je prispela večja količina pravih angleških in monakovsklh ribarskih potrebščin. Ribiške palice že od Din 45*— dalje. Trnlki, laksi, vrvice, kolesa in različni sistemi, v veliki izbiri in po jako nizki ceni.    47 27
Pivovrtsno blago.
Prager Presse
za Jugoslavijo.
Ta najbolj informiran in najbolj razširjen dnevnik v Češkoslovaški republiki in v tujini stane za kraljevino SHS (radi znižanja poštnega tarifa) samo Din 40*—
mesečno.
Najboljše trgovske in obrtniške informacije i. t. d. držav
Male Antante.
M roeftHnsfco in obrtno roso so edino
JOSIP PETELINCA znamke GRITZNER
In Adler
Ljubljana §R®
ob vodi poleg Prešernovega spomenika.
Dekli zavod .lfesna'
z moderno urejenim internatom, gospodinjsko in obrtno šolo. nudi dekletom od 15 let naprej dobro odgojo in primerno izobrazbo. — Sprejemajo se tudi gojenke, ki obiskujejo draga mariborska nčlliŠča.
Prospekti pri vodstvu na razpolago. 4541
4735
Vsak  posestnik  sejmske legitimacije dobi   na avstrijskih železnicah
25 % znižano vožnjo za
GrežKl ueleseicm
z louslio m športno razstavo
lOPMOMHm
(30. avgusta do 8. septembra)
in nazaj«
Sejmske   legitimacije   ao  dobijo   pri podružnicah Avstr. prometnega biroja v tu- In inozemstvu, avstr. trgov« zbornicah In sejmskem uradu v Gram.
aNnrrrtfa^ tiskarne^
32
74
5402
M 
Stran 6.
»S CD VE NS KI NAROD«  dne 23. jttHJa I92f
?TPV    I OD
Fedor Ljubo v:
Materina žrtev.
t.-j
(Konec.) • Mislim, da je tu, Olga Mihajlovna, sem dejal. V Olgi Mihajlovni se je moral prebuditi meni neznan Čut. Dasi ni mogla otroka ne slišati ne videti, ne čutiti — tudi vonja ni bik) nikakega — je vendar ležala pred mojimi nogami, da nisem mogel niti koraka dalje, in kričala:
Dimitrij Karlovič je to, Peter Pav-lovič! Za božjo voljo, poiščite svečo! Ubogal sem.
Po vseh štirih sem se pJaz9 po sobi in tipal preproge z dlanjo, toda našel nisem ničesar.
Pri najboljši volji ne najdem sveče, Olga Mihajlovna, sem dejal nato ves obupan. Potem pa v nepopisnem strahu pred nečem groznim:
Ali ne da Dimitr« Karlovič nobenega glasu od sebe, Olga Mihajlovna?
Menda trdno spi, je odgovorila ona. Vendar pa mu morava dati kinina. Dr. Potapov je odredil, sicer umre. Poiščite vode. Peter Pavlovič! — Posoda mora biti na mizi in žlica leži kraj nje. Zopet sem tipal in našel. Olga Mihajlovna je snela prav. Na mizi je bil vrč in kraj njega žlica.
Kje imate prašek, Olga Mihajlovna, sem vprašal.
Tu, Peter Pavlovič. Vrgla mi je škatlico, kf sem jo navzlic temi ujel. In imel še toliko moči, prisotnosti duha, zavesti in potrpljenja, da sem v neprodirni temi vse pripravil. Videl sem s prsti. Odvil sem majhen zavojček, v katerem je bil po predpisih odtehtan prašek. Potem sem stresel
njegovo vsebino previdno v žlico in menim, da sem natil nanjo vode, ne da bi razlil le kapljico in kakor da so me podpirale roke nočne prikazni
Nato sem zaklicali
Kje pa ste, Olga Mihajlovna?
Tu pri oknu, Peter Pavlovič, sem začni.
Imate otroka v naročju? Da.
V smeri glasu sem se ji približaj.
Že sem moral biti tik nje, ker sem čutil njeno dihanje; rekla je: tu!
Usmerila je mojo roko in iziti sem tekočino iz žlice dečku v usta uprav tisti hip, ko je posvetila cesto skozi okno žarka luč in se je oglasil avtomobil.
Boljševiki so, ki se peljejo k svečanosti na otoke, sem še spregovoril — potem pa je planilo iz mene:
Dimitrij Karlovič je vendar mrtev!
BH je le odlomek minute. Recimo hip... odsev baklje, ki se je iznova pogreznil v noč, ki je pa zadostoval, da mi pokaže vso grozoto.
Dimitrij Karlovič je ležal mrzel in otrpel v naročju svoje matere, oči ugasle in steklene, usta odprta v smrti. .. To mi je jasno odkrila luč, ki je posvetila od boljševiškega avtomobila v sobo.
Bil sem ves iz sebe, ne toliko radi smrti otroka, kolikor za to, ker mi Olga Mihajlovna sploh ni odgovorila in morebiti še bolj za to, ker se v temi nikakor nisem mogel prepričati o resničnosti svoje trditve.
In začelo se je tisto grozno. Trdno sem bil sklenil: Moraš najti
svečo, moraš jo prižgati, moraš posvetiti truplu v obraz in prepričati Olgo Miha j lovno o nespremenljivem, sicer oba z norita.
Oba znorita... sem spregovoril na glas..., ponovil sem to, ne da bi pomislil, da me je morala Olga Mihajlovna vendar slišati in razumeti, in ne da bi se zavedal, da ji je razum že pešal, če me ni razumela.
Plezal sem torej po trebuhu po tleh, tipal in iskal in nisem našel sveče.
Zatrkljala se je bila, kakor se je izkazalo drugi dan, pod pohištvo, ležala je zadaj ob steni in vse moje prizadevanje jc bilo seveda zaman.
Toda bil sem že trmast in nisem hotel kar meni nič tebi nič odnehati ; iskal sem in iskal dalje...
In naenkrat se je začelo.
Napev, ki ga nisem slišal še nikoli v življenju, ki mi ostane v ušesih do zadnje ure, ki ga nikoli več ne pozabim ... uspavanka malemu, od lakote umrlemu sinčku... iz ust Olge Mihaj-Icvne :
>-Rdeči sarafan —«
Ne šivaj, ljuba mamica___
Obšla me je nepopisna groza.
Ni pela desetkrat, ne dvajsetkrat, petdeset- ali stokrat, ne, pela je venomer. Pela je vedno iznova, brez prestanka, dokler ni prodrla skozi okno prva jutranja zarja, ki bi ji lahko rekla pokazuioč na truplo:
Olga Mihajlovna ... Dimitrij Karlovič je vendar mrtev... in pela je dalje.
Rad bi bil pozvonil. Žice so bile prerezane kakor pri električni razsvetljavi.
m tako sem moral na pot. Vlekel sem noge za seboj po palači, zakaj bil sem tako slab, da sem se komaj premika!. Od sobe do sobe, od nadstropja do nadstropja, doli v kuhinjo in gori v podstrešje.
Žive duše nikjer.
Dekle in hlapci, kuhar in koČijaž so bili pobegnili k boljševikom.
Bil sem sam z umobolno in truplom.
Če sem se približal sobi, sem cul že iz daljave:
Ne šivaj, ljuba mamica, rdečega sarafana! — Bilo je grozno. Moral sem vzdržati, predno pride kdo... nisem mogel ostaviti Olge Mihaelove v tem položaju same.
Nekako ob desetih sem začul na stopnicah korake.
Bilo mi je, kakor da prihaja rešitev.
Mislil sem:
Če so boljševiki, ki hočejo izprazniti palačo, so vendar ljudje in tako ne bom več sam z umobolno in majhnim truplom.
Bil je dr. Potapov. ki je prihajal po stopnicah. Poznal me je, ker je bit kne-ginjin domači zdravnik in ker sem na soirejah večkrat igral.
Zato me je nagovoril čisto po domače:
Dober dan, Peter Pavlovič. Jaz pa:
Dober dan, doktor.
Ali veste, če je dobila kneginja v Gorohovi irlici kinina? Kdo pa poje?
Odgovor na obe vprašanji mi je obtičal v grlu. Prijel sem dr. Potapova
za rob njegove suknje ter ga potegnil v sobo, kjer je konstatiral smrt Dimitrija Karloviča.
Ko se je hotel lotiti kneginje, mu je zapela:
Ne šivaj, ljuba mamica,
rdečega sarafana! — Zelo se je potrudil z njo... dobri dr. Potapov. Kot lajik sem menil, da je bolezen Olge Mihajlovne samo prehodna.
Tbda Potapov je bil strokovnjak >n zato drugačnega mnenja.
V vsej bedi je vendar še sreča, je dejal, da boljševiki ne puste umobolnih poginiti od lakote ... Sam preskrbim to, Peter Pavlovič. Kajti vas se zadeva pravzaprav ne tiče.
Moral sem se strinjati z njim ... m odšel sem. Predno sem ostavil Petro-grad ... ni še dolgo tega... dve leti je od dogodkov, ki sem vam jih opisal, sem bil še enkrat v Maison de Sante\
Tam sem slišal »rdeči sarafaru zadnjikrat.
Neozdravljiva, ki se vedno pone-snaži. pove tam noč in dan. dan m noč: Ne šivaj, ljuba mamica, rdečega sarafana! — Boljševiki imajo namreč usmiljenje z bolniki in se sramujejo ravnati z njimi kakor z zdravimi.
Peter Pavlovič Kukunov ie umolknil. *
»Če vam ugaja, velim prinesti huč,« sem dejal... ta čas se je bilo Že zmračilo.
Toda on je odgovoril:
»Če me hočete še poslušati, mi .ie ... v temi lažje pripovedujem o takih rečeh.«
Kralj, dvorni goslap
LJUBLJANA, SELENBURGOVA ULICA STEV. 6.
SpeđjaKst v godalnih instrumentih. — Najstarejša trgovina v Sloveniji (obstoja 40 let). — Prvovrstna zaloga vseh glasben fh potrebščin po konkurenčnih cenah. 3 T
aoooooccoxjocoooooooooccoooooocx3ocooooor^^
Dober dan!
Ali že veste najnovejše?
Tvrdka 3934
9. Šinkovec nasi
je ravnokar dobila novo pošiljatev potrebščin za dame In gospode po izredno nizkih cenah.
Centralna Banka za trgovinu, obrt i industriju d. d.
Jelačičev trg 4.   ZAGREB (vlastita palača) Dionička glavnica Din 80,000.000—
Brzojavi: CENTROBANKA
2694
TELEFON: Devizni odio; 3-07, 10-78, 13-33, noćna služba: 7-78. — MENJALNICA: 5-56, kućna centrala: 2-85, 7-13, 7-96, 11-94 i 12-23. PODRUŽNICA: Brodn/S., Djakovo, Ivanec, Karlovac, Klanjec, Krapina, Koprivnica, Maribor, Novi Sad, Požega, Ruma, Varaždin i Vel. Trgovište. — AFI-LIRANI ZAVODI u svim većim trgovačkim središtima Jugoslavije. — IZRAVNE VEZE sa prvorazrednim bankama u cijeloj Europi i Americi.
Fotografskega pomočnika
kateri je popolnoma vešč vsega posla kakor tudi vodenja dela in risanja spodnje podlage (unter-grunda) se sprejme. Mesto stalno, plača Din 1200-—, stanovanje in hrana. Potne stroške plačam. Ponudbe s poskusno sliko na atelje Mijanović, Panč«vo. 4725
I
Za oCrgovore uprave
na i se prflofi 1  dinar.  Plačuje se
IT 41
IUHLIOGLHSI
maHh oglasov vsaka beseda 30 para. — Najmanje pa Din 5*—
jP    Kupim J
Luksuzni avto,
štiri sedežen — se kupi, kateri je bil največ eno leto v vporabi ter je naj* novejšega tipa. — Po= nudbe z navedbo cene in znamke je poslati na upravo »Slov. Naroda« pod šifro Avto 400/4726.
tj >
ca n
> C
CD =
N a 4) t.
O £
25 I
J*
>
m m
>
4>
O TJ
O C X>
O u TJ
ca e
*S o
*3 •v*
G
*eč? C
O
C8 KJ
2 o a.
TJ D.
>
rt m
u S rt 3
bC ca
m i
ko
rt £ a *
•a . o I
u
rt' a
3
i
Službe
i
Prodajalka
se sprejme takoj pri večji elektrotehnični tvrdki. — Ponudbe z referencami ter navedbo plače na Elektrocompanjo, Ljub; ljana. Sv. Petra cesta 25.
Gospodična
srednjih let, vešča vsega gospodinjstva, z večlet* nimi izpričevali — išče mesta k boljšemu starej* šemu samskemu gospodu. — Ponudbe pod »Gospo* din j a/4659« na upravo »Slov. Naroda«.
Stanovanje iščem.
Oprema deloma svoja. — Ponudbe sprejema iz pri* jaznosti vratar univerze v Ljubljani. 4736
Naslovi dijaških
stanovanj
se dobe pri gospe j Likar, Poljanska cesta 87 (Vila Bergman). 4724
I    pro&am I
Putnika
traži zagrebačka vele» trgovina svakovrsnih ru* baca. Reflektant mora biti stručnjak, mora do* bro poznavati slovenske krajeve, uvjetuje se hr* vatski i slovenski jezik i dokaz, da je reflektant u struci već kao putnik radio. — Ponude sa foto* grafijom na upravu »SI. Nar.« pod »Putnik/4421«.
Koresprtndentinjo
sprejme v službo večja ljubljanska tvornica. Pogoj perfektno znanje slo* venske in nenške steno* grafije, srbohrvatskega in nemškega jezik? v govo* ru in pisavi. — Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja (brez original« nih spričeval) pod »T- c* niča * korespondentin ja 4686« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
200 do 300.000 Din
posojila sprejme podjet* je, ki nudi popolno var« nost in dobro obrestova* nje. — Pismene ponudbe pod »Garancija /4734« na uoravo »Slov. Naroda«.
«Wanderer»-avto,
3 se dežni, moderno oprem* 1 jen — proda po znižani ceni tvrdka Henrik Ken* da, Ljubljana. 4732
I  Stanovanja |
Opremljena soba
se odda enemu ali dvema gospodoma. — Vprašati je pri vratarju hotela »Slon« v Ljubljani. 4716
Okazijska
razprodaja«
V ponedeljek 14. julija in 21. julija se bo proda* jalo 200 damskih m de* klišHh slamnikov Cena od 40 do 160 Din. — Minka Horvat, modistka. Stari trg 21. 4550
Kupiti ali prodati
vile, stanovanjske, trgov* sko in obrtne hiše, kmetska posestva, gra* ščine, žage, mline, stavb* ne parcele itd. — OD* DATI ALI NAJETI sta* novanje, sobe, trgovske in obrtne lokale — za* morete ne j uspešneje le potom
»Posest«,
Realitetne pisarne d, z o.
Ljubljana, Sv. Petra cesta 24. 3770
Proda se malo
posestvo
na Dolenjskem — blizu postaje (hiša, hlev, vrt, vinograd, gozdovi'); trgovina v hiši. — Ugodna cena. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 4728 Prodamo ca, 200 m črnih, novih,  1 %   cole močnih
cevi za vodovod.
Vprašanja na: Nande Ferjan in drug. Jesenice. Gorenjsko. 4729
Suhe gobe
kupuje M. Geršak & Co., Ljubljana, Kongresni trg št. 10. 4675
Suha drva
odrezke od parketov, bu* kova in hrastova — pro* daja po znižani ceni. Pri odjemu vsaj enega voza dostavim iste na dom. Ivan Šiška, tovarna parket m parna žaga, Ljubljana, Metelkova uli* ca štev. 4.
Kupi se tudi
vsaka množina hrasto\nh in bukovih hlodov za ža« go po najvišjih dnevnih cenah. — Ponudbe z označbo cene, kvalitete m množine franko vagon.
4660
2 mebiavani sobi
se odda ste s 1. avgustom boljšemu gospodu. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 4691
-TlOBBflBBalSBB1^
I Nepremičnine |
Stavbni parceli
ca. h 600 m3 — naprodaj. — R. Smielowski. arhi* tekt in mestni stavbnik, Ljubljana, Rimska cesta št. 2. 4690
I
Razno
i
I »op
iso vame
i
Vsakovrstna
ročna dela
vzamem v komisijsko razprodajo v moji fili* iaDci na Bledu — Naro* čila je poslati na »Ate* lje ročnih del* — Nika Zipser, Kranj. Telefon št. 31. 3774
Ženitna ponudba.
Dobrosrčna gospodična s premoŽenjem žeK zna* nja v svrho poročitve na i* raje s kakim nižjim urad* nikom, starim 38 do 48 let. ki poseduje stanova* nje. Vdovec z enim otro* kom ni izključen. —Po* nudbe s pravim opisom ter natančnim naslovom naj se pošljejo pod »Do* brosrčnost/4731« na upr. »Slov. Naroda«.
"m
Vestno
raznašalko
sprejmemo
takoj za Vodmat.
Upravništvo »Slovenskega Naroda".
P»*fe»rna F. K. KAISER
LJUBLJANA,   Šelenburgova ulica stev. 6
naznanja, da je prispela večja količina pravih angleških in manakovsklh ribarskih potrebščin. Ribiške palice že od Din 45-— dalje. Trniki, laksi, vrvice, kolesa in različni sistemi, v veliki izbiri in po jako nizki ceni.    47 27
Pivovrtsno blago.
Prager Presse
za Jugoslavijo.
Ta najbolj informiran in najbolj razširjen dnevnik v Češkoslovaški republiki in v tujini stane za kraljevino SHS (radi znižanja poštnega tarifa) samo Din 40*—
mesečno.
Najboljše trgovske in obrtniške informacije i. t. d. držav
Male Antante.
ii
za rocMnaho in obrtno rabo so odtno
JOSIP PETELINCA znamke GRITZNER
In Adler ~w Ljubljana €N®
ob vodi poleg Proiomovoaa spomenika.
,lfesna'
z moderno urejenim internatom, gospodinjsko in obrtno Šolo, nudi dekletom od 15 let naprej dobro odgojo in primerno izobrazbo. — Sprejemajo se tudi gojenke, ki obiskujejo drega mariborska učllišča.
Prospekti pri vodstvu na razpolago. 4541
4735
Vsak  posestnik   sejmske legitimacije  dobi   na   avstrijskih že« leznioah
25% znižano vožnjo za
Grnški veles
i IoibIio In športno rczstnuo
(30. avgusta do 8. septembra)
in nazaj«
Sejmske  legitimacije   ae dobijo   pri podružnicah Avstr. prometnega biroja v tu- In Inozemstvu, avstr. trgov, zbornicah In sejmskem uradu v Grazu.
Lastotna in tisk »Harodoe tiskane**
74
MW