OT.-KA”
DNEVNIK
Uto X. . Stav. 140 (2759)
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
PRISPEVAJTE ZA	POPLAVLJEN
NA ŠTAJERSKEM1
Poštnina plačana v gotovini Spedizlone in abbon. post. 1. gr.
TRST, torek 15. junija 1954
Cena 20 lir
Devinskemu
V soboto smo objavili ko-ttspondenco med vodstvom Of in ZVU glede sprejema delegacije OF pri conskem Poveljniku. Tedaj smo povedali, kako je dejstvo, da se generalu ne zdi vredno o-no sprejeti naše delegacije, nov dokaz več o neresničnosti trditve, da je gene-r°l menjal proaneksionistič-n° politično linijo ZVU svojega predhodnika in postal Vsaj nevtralen če že ne pri-stranski v prid antianeksio-kkstičnih skupin, Ce namreč •* bežno pogledamo na vse jtfiuice, ki so se nam zgodile, odkar je sedanji conski Poveljnik prevzel svojo dolžnost v devinskem gradu, lahko ugotovimo, da so bile le krivice sprva celo mnogo večje od onih, ki so se nam dogodile za časa uprave njegovega predhodnika, ki je vsake tri mesece, ko je poši-hal poročila Varnostnemu svetu OZN odkrito napisal, da mora biti po njegovem eanenju vse Tržaško ozemlje Ponovno priključeno k Italiji.
Spomnimo se samo na dva dogodka, ki sta naravnost vsodno važna za naše ozemlje in naše mesto: sprememba angloameriške vojaške u-Pfave v italijansko - anglo-ameriško, in sicer v pretež-n° italijansko, kajti dve tret-Jjni resorjev je pred skoro dvema letoma zasedlo 21 rimskih funkcionarjev; lanskoletni oktobrski diktat, ki nas je hotel in nas hoče še Vedno na pravi italijanski način spraviti pod italijansko vjtvpacijo in s tem uresničiti devet desetin trmastega Peedloga prejšnjega conske-Pa poveljnika.
Toda morda bi kdo upravičeno pripomnil, da ne gre Popisovati sedanjemu devin-kemu gostu ukrepov, za ka-are sta v celoti odgovorni v Londonu in Washing-bhu, on pa je le formalni isciplinirani izvrševalec po-valj obeh vlad. Tudi mi bi Se radi pridružili temu mne-ni«. če ne bi dejstva govo-njo drugače. Dejstva nam-dokazujejo, da je sedanji poveljnik hote ali neho-*> morda v po nepotrebnem Pteveč gorečem in doslednih izvajanju splošnih Ion-jbvskih in ivushingtonskih rektiv, že večkrat pokazal Prnv osebno pristransko ost Pfbti Slovencem. Zato lahko T*eemo, da žalitev, ki nam je prizadejal z odklonitvi-]b sprejema naše delegacije, Hl Prva.
Seveda moramo predvsem Pbvedati, da — še v kolikor * Prej ni vedel — je gene-s' ob samem vstopu na Tr-..ko ozemlje zvedel, da pri-bja prevzemat dolžnost rr-bvnega poveljnika in Predovnika oblasti med prehi-®ls*t’o na slovenski zemlji,
0 da je velik dei tega pre-'valstva slovenske narodno-
1 '• kajti dobrodošlica mu je *la izrečena prav v sloven-kem jeziku. Takoj pa mo-bnio dodati, da jo komaj en j"1 dan zatem, kljub tej
ta ki dobrodošlici, novi po-'Ijnilc — prav gotovo ne po sebnem naročilu iz Lon-°na in Washingtona — ob yPam stiku s predstavniki .'tka prav slovenski del pre-
z ignoriranjem
Srtrtra'
j ** in izzval hkrati javno r)*’nonstrativno gesto slo-,*nsk.ega dela novinarjev, To e bilo za začetek, j^bdg kaj kmalu je prišlo 0 še hujšega ukrepa conske-fa Poveljnika, za katerega QrVn° tako čisto gotovo ni Posebne direktive od j^i nadrejenih vlad, še manj j direktive Varnostnega sve-®ZN, kateremu je zaupni
bpi-i
bvitelj naše cone direktno kbvoren. Mislimo primer j. “epa ponovnega klicanja v „(v«nje ostudnega fašistii-ii»Ba zak°na ° poitalijančenih je n°ših krajev. Takrat - iredentistični generalov l^ki predsednik ukazal po-^ ®lein sneti ne samo slo-Si» ,*Cc’ temveč dvojezične na-)^.e posameznih vasi ob jj 1 slovenski obali v nabre-t,jj5ki občini. Ko se je zako-b 0 izvoljena občinska upra-^ temu uprla, je general z it0° sv°jo avtoriteto in oblast-<tustj° ukazal izpolniti črko in lj zakona tistega Musso-Dj ha, v borbi proti katere-t, s,no z ramo ob rami z Dlf,ni zavezniškimi armada-ht!1ne<i kateremi je bila tudi tj„ ®nslca, dali Slovenci rela-lt .0 največje krvave in ma-_ 'OIl>e žrtve.
Ameriška pomoč in EOS
ujASHLNGTON, 14. — Dr-podtajnik Livingston 6olitx 4 j® danes v zunanje-em senatnem odboru
Takrat si je general zaslužil kaj nezavidljiv naslov izvajalca fašističnega zakona na ljubo tistim, ki trdijo, di predstavljajo danes v Trstu ne samo demokracijo, temveč tudi krščansko ljubezen. General sicer zelo dobro ve, da so prav tisti in takšni kristjani j n demokrat-je v preteklem novembru organizirali in finansirali krvave fašistične provokacije. Saj je to zavezniški oficir na sodni razpravi vojaškega sodišča proti provokatorjem tudi javno povedal. Tedaj je tudi dejal, da mu ni znano, zakaj tisti kristjani in demokrati in pravi krivci ne odgovarjajo pred vojaškim sodiščem.
Teda mar ne b< bil takrat no to vprašanje odgovoril lahko conski poveljnik? Mislimo, da bi. Zakaj tega ni storil, smo kmalu nato zvedeli, ko smo čitali, da je ne samo enkrat, temveč večkrat sprejel, osebno sprejel, najvišje predstavnike teh organizatorjev krvavih fašističnih provokacij.
Se na pamet mu ni padlo, da bi tem predstavnikom odgovoril: uStališče vaše stranke je znano, saj ste ga pokazali z novembrskimi dogodki, saj vaš tisk pod mojo fotografijo po navadi zapiše «iena ridentev, saj vaš tržaški župan v izjavah novinarjem in v občinskem svetu ne štedi z žalitvami na moj račun m na račun ZVU in vseh onih držav, ki so se borile proti fašizmu». Ne, niti pomislil ni na nekaj takšnega, temveč so ravno nasprotno srečanja s temi demokratičnimi in krščanskimi predstavniki bila vedno nadvse prisrčna in ljubezniva.
Da, ne samo teh nekaj besed, resničnih in preresn ič-nih, predvsem pa trpkih, temveč mnogo več večjih in manjših primerov žaljivih diskriminacijskih postopkov bi morali našteti na tem mestu. Mnogo več ogorčenja in upravičenega srda, ki izhaja
Vprašanje Indokine v ospredju pri reševanju francoske krize
Mendes France, ki je dobil mandat za sestavo vlade, bo predložil program za nadaljevanje ženevskih pogajanj - Francoski tisk poudarja nujnost nagle rešitve krize - Bidault ostane v Parizu - Gen. Ely pride v Pariz na poročanje
PARIZ, 14. — Predsednik se ne bo predstavil skupščini
republike Rene Coty je včeraj nadaljeval posvetovanja v zvezi z vladno krizo. Zvečer pa je sprejel radikala Mendesa-France, ki se je pri njem oglasil tudi danes in je uradno sprejel pooblastilo za sestavo nove vlade. Predsednik republike je zatem u-radno sprejel ostavko prejšnje vlade.
Mendes-France se je v teku dneva razgovarjal s predsednikom narodne skupščine Le Troquerom in predsednikom republiškega sveta Mon-nervilleom. pozneje je zaprosil za sprejem pri Lanielu, zvečer pa je imel daljši razgovor z Bidaultom v zunanjem ministrstvu. Po tem razgovoru je Mendes-France med drugim izjavil:	«Mislim, da
izpolnjujem željo vseh Francozov, če se zavzemam, da bi ustvaril pogoje, v katerih naj bi se dosegel v Indoki-ni pameten ;n časten mir. Po razgovoru z ministrom Bidaul-tom mislim, da imam še posebno o tej zadevi predloge za narodno skupščino«. Izjavil je nato, da sta mu Le Tro-quer in Monnerville dala «dragocene nasvete«, in je dodal; «Zjutraj sem govoril tudi s predsednikom Lanielom, katerega sem zaprosil, naj mi pomaga, da stopim v stik z vojaškimi predstavniki. Mislim, da potrebujem določene informacije o Indokini, kj mi jih samo vojaški voditelji lahko dajo. Laniel je na to pristal in nocoj se bom sestal z načelnikom glavnega štaba generalom Guillaume in ostalimi načelniki glavnih štabov.
V zvezi z razgovorom z Bidaultom je Mendes-France dodal, da je dobil «več koristnih in važnih informacij zlasti glede vprašanja Indokine z diplomatskega stališča in s posebnim ozirom na ženevska pogajanja«. Jutri se namerava razgovarjati z raznimi izvedenci.
Zjutraj se je Mendes-France razgovarjal s predsednikom
pred četrtkom.
Medtem javljajo, da bo general Ely v četrtek odpotoval izSaigona v Pariz, da predloži odgovornim, ministrom svoje vojaško perečilo v zve* zi s svojim inšpekcijskim potovanjem po Indokini.
V krogih zunanjega ministrstva so mnenja, da se Bidault za sedaj ne bo vrnil v Ženevo, kjer bo francosko delegacijo vodil poslanik v Bernu Jean Chauvel.
Vsi francoski listi se strinjajo, da je sedanja kriza zelo resna, toda samo »Franc Tireur« je mnenja, da bo Mendes-France dobil investi-turo v skupščini. Drugi listi pa že omenjajo druga imena: Edgar Faure, Georges Bidault, Louis Jacquinot, Charles Brune. «Le Figaro« pripominja, da je vsekakor važno, da se dela hitro in da je treba krizo zelo hitro rešiti, če se noče, da bi učinek, ki ga je ta kriza povzročila v
inozemstvu, postal katastrofalen. Tudi »Parisien Libere« je mnenja, da je potrebna nagla rešitev. Desničarski radikalni list «Aurore» pa se boji, da bi Mendes-France »sprejel glasove komunistov«. «Le populaire« obsoja «vse zvijače in vsa izsiljevanja, ki so se uporabljala v upanju, da se podaljša življenje vladi«. «Combat» pa pravi, da bo morala nova večina sprejeti sledeče sklepe: 40 osebnosti, ki so sestavljale Lanielovo vlado, mora oditi. Potrebno je, da gresta tudi Pleven in Bidault ker je treba vsaj upati, da se reši mir v Ženevi. «France Tireur« trdi, da gre sedaj za krizo, ki je zelo različna od dosedanjih; nastala je zaradi zunanje politike: evropske, afriške in azijske!
Tudi britanski tisk posveča obširne komentarje francoski krizi. Glede posledic te krize za ženevska pogajanja piše konservativni «Daily Mail»: ((Francosko ravnanje v Žene-
vi nj bilo realno. Francozi so povzdignili glas toda njihove besede so imele zelo majhno oslombo«. «Sunday Express» trdi, da je EOS sedaj že končana, naj bo novi ministrski predsednik kdor koli. Zagovorniki EOS so bili poraženi, Nasprotniki so na poti, ki jih bo pripeljala na oblast. Laburistični «Daily Herald« je mnenja, da je vsak poizkus glede Indokine zaman, če ne bodo uspela ženevska prizadevanja za mir. Tedaj bi morala Velika Britanija znova predlagati sestanek na najvišji ravni med Veliko Britanijo, ZDA in Sovjetsko zvezo.
»Times« piše, da je sedaj položaj v Indokini in v Evropi tak, da bo moral kdo drugi nekaj skleniti, če tega ne stori Francija.
Moskovski radio omenja EOS m dejstvo, da so ZDA prevzele vodstvo v Indokini,
Maršal Tito na Brionih
REKA, 14. '— Predsednik republike maršal Tito je včeraj v spremstvu državnega tajnika za zunanje zadeve Koča Popoviča prispel v Ma-tulje pri Reki. Na železniški postaji ga je pozdravila mn« žica prebivalstva iz Matuljev in okolice. Predsednik Tito je takoj nadaljeval pot v Opatijo. kjer se je aitro razvedelo o njegovem prihodu. V pristanišču so ga toplo pozdravili predstavniki ljudske obla sti Reke in Opatije ter veliko število prebivalstva in turistov. Po krajšem postanku je predsednik odpotoval i ladjo na Brione.
Predsednik republike maršal Tito se je odzval prošnji mednarodne unije za zaščito otrok in sveta društev za skrbstvo otrok in mladine Jugoslavije, da odpre svetovni kongres za zaščito otrok, ki bo v Zagrebu od 3. avgusta do 4. septembra. Kongres bo pod pokroviteljstvom zveznega izvršnega sveta Jugoslavije.
DUNAJ, 14. — Ob priliki stoletnice železnice, ki jo je zgradil beneški inženir Karl von Ghega, so odprli na Semmeringu razstavo pod imenom «Sto let železnice čez Semmering«. Svečanosti za stoletnico se bodo začele v nedeljo z razkritjem spomeni-
kot glavna vzroka padca fran- j ka Karlu Ghega ob navzoč coske vlade.	*	nosti predsednika republike.
KOLIKO ČASA BO ŠE TRAJALA azijska konferenca v Ženevi?
Zahodne delegacije so mnenja, da bi bilo treba konferenco o Indokini prekiniti, dokler ne bo sestavljena nova francoska vlada, Molotovu pa se s prekinitvijo ne mudi - Nesoglasja glede usode konference o Koreji - Krišna Menon zapustil Ženevo
NEW VORK, 14. — Varnostni svet OZN se bo sestal v sredo ob 16.30 in nadaljeval razpravljanje o položaju v jugovzhodni Aziji v zvezi s siamsko resolucijo.
iz duhe užaljenosti in pri- | gospodarskega sveta in želi se
zadetosti zaradi vseh krivic v teh devetih dolgih, predolgih letih, bi moralo biti v teh naših stavkih, zapisanih ob priložnosti naj novejše in najbrž ne zadnje žalitve. Toda zdi se nam, da bomo najbolje izrazili čustvo in misel našega ljudstva, če za zaključek napišemo besede onega našega pisatelja, za katerega imajo najmanj smisla grofi in generali ki na žalost niso še nehali posedati V našem devinskem gradu, pisatelja, ki je zapisal;
Ta zgodba je stara že tisoč let.
K tem besedam dodajamo le eno resnico. Ta tisočletna zgodba se bo končala tedaj, ko bo devinski grad spremenjen iz rezidence grofov m generalov, ki so nas znali le bičati in žaliti, v muzej naše krvave borbe za osvoboditev izpod njihovega jarma in jarma njihovih valptov in zaveznikov. V tisti dan trdno verujemo.
sestati tudi s predsednikom francoske unije Sarrautom, ki
je sedaj odsoten. Na koncu je izjavil, da bo jutri zjutraj verjetno lahko določil dan, ko se bo predstavil narodni skupščini.
Nocoj .ie Mendes France po razgovorih z vojaškimi voditelji izjavil, da «je potrebno dati parlamentu konkreten program za rešitev indokitaj-skega vprašanja«. Dodal je, da bo predložil program za nadaljevanje pogajanj v Ženevi skupno s pridruženimi državami.
Dalje je izjavil, da bi Francija lahko dosegU-. boljše pogoje ob kaki prejšnji priložnosti, toda sedaj je vsakomur znano, kakšen je stvaren položaj. Vsekakor po je po njegovem mnenju mogoče v Ze* nevi doseči rešitev, ki naj bi bila na kak način «v skladu z željami francoskega ljudstva«.
Končno je Mendes France izjavil, da se bo jutri razgovarjal še z nekaterimi funkcionarji zunanjega ministrstva in z nekaterimi člani svoje stranke. Zatem bo pripravil govor, ki ga bo imel V skupščini. Domneva se, da
ŽENEVA, 14. — Kljub raznim napovedim se ie ženevska konferenca danes redno nadaljevala in se bo vsaj še dva dni: za jutri je napovedana plenarna seja o Koreji, za sredo pa spet ožja seja o Indokini. Poleg tega .ie danes Molotov prikazal spet nove predloge v zvezi z nadzorstvom nad premirjem; o teh predlogih bodo verjetno razpravljali v sredo.
Vendar je ozžačje v Ženevi negotovo in prekinitev dela visi nekako v zraku. Zelo resni viri zatrjujejo, da je britanski zunanji minister Eden, ki se je danes sestal z Molotovom, dejal sovjetskemu zunanjemu ministru, da je treba zaradi padca francoske vlade delo ženevske konference prekiniti. Kot trdijo, je Molotov odgovoril, da to ni stvar, o kateri bi lahko odločali predsedniki sej, temveč da lahko kaj takšnega sklenejo samo vse delegacije, ki se konference udeležujejo. Na koncu da našnje seje je Eden res svoj predlog ponovil, vendar o njem danes niso razpravljali.
Padec Lanielove vlade bi veljal kot razlog za prekinitev pravzaprav samo za Indo-kino. Glede Koreje se pa že nekaj dni opaža med zahodnimi delegacijami tendenca, da se konferenca o tem vprašanju, ki se ves čas razgovorov v Ženevi ni pomaknila niti za ped naprej ustavi in na-
da mora državni de-
. jLVU'
>h ukiniti pomoč Franciji 'ificl dokler ne bosta ra-«bralra*' pogodbe o evropski "•hbni skupnosti.
Rimski senat pred debato
o proračunu zunanjega ministrstva
Piccioni bo govoril šele po koncu diskusije • Danes gre Brosio v Foreign Office Volilni zakon, začasni proračun in zakon o najemninah na seji italijanske vlade
(Od našega dopisnika)
RIM, 14. — Danes se je za dobrih pet ur sestala italijanska vlada. Uradno poročilo, ki je bilo izdano po seji, govori o raznih notranjepolitičnih in upravnih vprašanjih, o katerih so ministri govorili in sklepali, ne omenja pa zunanje politike, o kateri so si vsi komentatorji in opazovalci edini, da je bila tudi na dnevnem redu, če ne za-radj drugega, že zaradi jutrišnjega začetka zunanjepolitične debate v senatu in zaradi sedanje faze tržaškega vprašanja, v kateri je ravno Italija najbolj prizadeta in zaposlena.
Iz Londona poročajo, da bo napovedani razgovor med italijanskim veleposlanikom Bro-siom in stalnim podtajnikom v Foreign Officeu sirom Ivo-nom Kirkpatrickom jutri, v torek, ob 16. uri. Brosio bi moral, tudi po zatrdilih iz italijanskih uradnih virov, sporočiti Foreign Officeu odgovor italijanske vlade na angloameriške predloge. Po italijanskih zatrdilih bo ta odgovor «ne na splošno pozitiven, pa tudi "e popolnoma negativen«. V nekaterih londonskih krogih zatrjujejo, da je Brosio že v času, ko so mu izročili predloge, izrazil precej negativno stališče in da bi moral med jutrišnjim razgovorom pravzaprav prinesti že protipredloge. Kot je znano, je bil Brosio medtem v Rimu, kjer se je posvetoval s Scelbo in Piccionijem.
Kot zatrjuje agencija United Press, pričakujejo v Londonu, da bi se angloameriški razgovori z Italijo lahko končali do jeseni. Po vesteh iste agencije bi Italija tudi zahtevala del cone B, Jugoslaviji pa bi ponujala nekaj slovenskih vasi v coni A.
Vendar so, kot pravijo tudi v Rimu, to vse bolj ali manj ugibanja, včasih tudi lansirana s čisto določenim namenom, kar olajšuje tudi večkrat izražena angloameri-ška zahteva po absolutni diskretnosti.
Trenutno važnejše in bolj kočljivo pa je bilo za vlado verjetno vprašanje jutrišnjega začetka debate o proračunu zunanjega ministrstva v senatu. O tem sta se danes na posebnem sestanku razgo-varjala tudi Scelba in zunanji minister Piccioni. Kot napovedujejo, se dabata ne bo začela z vladnimi zjavami ali s poročilom ministra Piccioni-
ja   kar bi mnogi želeli —,
temveč bo Piccioni samo na zaključku seje odgovarjal na izvajanja senatorjev v diskusiji.
Glavnj vidni rezultat vladne seje je odobritev zakc*skega načrta o najemninah in odobritev začasnega proračuna do 31 avgusta. Obe letošnji vladi' sta obljubljali in se trudili da bi vsaj v nečem pokazali svojo delavnost in sta si zastavili skoraj revolucionarni cilj, spraviti redni proračun o pravem času pod streho — nekaj, česar tudi
najstarejši politiki ne pomnijo več. Fanfani sploh ni dobil zaupnice, Scelba pa se je moral umakniti pred silo vztrajnosti italijanskega parlamentarnega sistema. Začasni proračun so zaenkrat odobrili do 31. avgusta kar kaže na upanje, da bo redni proračun do takrat izglasovan. To bi bil že napredek, kajti običajno je bil prora-račun odobren v oktobru.
Nadalje je na seji Scelba sporočil svoj sklep, da bodo medministrski odbor za proučevanje in sestavo načrta novega volilnega zakona, ki ga mora vlada v kratkem predložiti parlamentu, sestavljali ministri Mattarella, Martino in Romita. V odboru bo sodeloval tudi podtajnik v notranjem ministrstvu Russo.
Glede vprašanja najemnin je vlada sprejela Azarov zakonski načrt z nekaterimi spremembami, ki v prvi vrsti predvidevajo podaljšanje zapore odpovedi stanovanj do 31. decembra 1960 in znižanje povišanja sedanjih najemnin od 25 odst. kot je predvideval A-zarov načrt, na 20 odst.; to povišanje začne veljati od 1. julija 1954. Ce je najemnik v slabih gospodarskih razmerah se povišanje v prvih štirih letih lahko zmanjša od 20 na 10 odst.. Za najslabša stanovanja, n. pr. kletna stanovanja z enim samim prostorom brez pritiklin, barake itd. «e najemnina ne bo povišala.
A. P.
daljnje razpravljanje o Koreji prenese pred OZN.
Vendar glede tega, kot vse kaže, med zahodnimi delegacijami ni enotnosti. O tem, kako končati konferenco o Koreji, so razpravljali danes na sestanku pred avnikov šestnajstih držav ki so se pod zastavo QZN udeležile korejske vojne. Po seji so delegati izjavljali, da niso sprejeli nobenega sklepa. V dobro poučenih krogih pa zatrjujejo, da je prišlo med sejo tudi do precejšnjih nesoglasij. Nekatere države (med njimi verjetno ZDA in Južna Koreja) so se zavzemale, da bi šestnajst delegacij poslalo ostalim trem (ZSSR, Kitajska in Severna Koreja) pismo, ki bi ugotavljalo nemočnost sporazuma o tem. da se OZN poveri nadzorstvo nad korejskimi volitvami. To bi pomenilo, da bi se konferenca končala z enostavnim pismom in ob enem samem načelnem vprašanju. Druge delegacije so se zavzemale za to, da bi šele po zaključku jutrišnje seje, če na njej ne bi bilo nobenega napredka glede nadzorstva OZN nad volitvami, šestnajst delegacij predložilo skupno izjavo, ki bi ugotovila neuspeh konference in predlagala, naj se iskanje politične rešitve korejskega vprašanja poveri OZN.
Glede Indokine pa so zahodne delegacije enotnega mnenja: želijo prekinitev konference, dokler ne bo sestavljena nova francoska vlada, kar utegne po izkušnjah trajati tudi precej dolgo. Pač pa je očiten namen vzhodnih predstavnikov, zlasti Molotova, da bi se prekinitev zavlekla, predvsem pa, da bi se zahodne države prikazale kot edini krivci za prenehanje konference. Tako razlagajo tudi Mo. lotovove nove predloge na današnji seji.
Molotov je v svojih predlogih vsaj na videz nekoliko popustil: pristal je na načelo, da bi nevtralna nadzorstvena komisija v nekaterih vprašanjih (kršitev črte premirja, dovažanje okrepitev eni ali drugi strani) lahko sklepala z navadno večino in ne več soglasno kot je zahteval poprej. Toda na drugi strani je Molotov vztrajal prt svojem predlogu, naj nevtralno komi-
sijo sestavljajo Indija, Pakistan, Poljska in CSR. Enako je Molotov danes brez vsakega ugovarjanja pristal na amern ški predlog, naj na prihodnji seji o Indokini razpravljajo o Laosu in Kambodži in o umiku vietminških čet iz obeh dežel.
Po vesteh agencije »United Press« pa je kitajski zunanji minister Čuenlaj izjavil nekemu. diplomatu, da je Kitajska pripravljena nadaljevati razgovore tudi v kakšnem drugem mestu, če bi se delo konference v Ženevi končalo.
V krogih angleške delegacije pa zatrjujejo, da bodo po seji v sredo načelniki zahodnih delegacij odpotovali domov in da bodo vodstvo delegacij. če se bi konferenca nadaljevala, prevzeli namestniki. Medtem ameriško delegacijo že vodi Dullesov podtajnik Bedeli Smith, francosko pa veleposlanik v Švici Chauvel, katerega diplomatski mandat ni odvisen od menjave
vlad. Sodijo, da bi vodstvo angleške delegacije prevzel podtajnik v Foreign Officeu lord Reading. ki je zdaj Ede-nov’ namestnik.
Zatrjujejo pa že, da je ameriška delegacija sporočila hotelu, kjer je nastanjena, da bodo prostori prosti do 25. junija.
Danes je odpotoval iz Ženeve tudi Krišna Menon, po nekaterih poročilih precej razočaran. Menon je imel danes predpoldne zadnje razgovore. Zjutraj je govoril z Molotovom, pri Bedellu Smithu je bil na kosilu. Govoril je tudi z Edenom, lordom Readingom in avstralskim zunanjim ministrom Caseyem. Zadnje razgovore s Cuenlajem in viet-minškim predstavnikom Pham Van Dongom je imel včeraj. Krišna Menon je odpotoval v London, odkoder bo nadaljeval pot v New York. na sedež OZN. kjer se bo udeležil zasedanja sveta za zaupno u-pravo.
BALKANSKA VOJAŠKA ZVEZA
Napad na vse pomeni obveznost za vse
BEOGRAD, 14. — Balkanska zveza bo po mišljenju dobro obveščenih krogov v Beogradu vsebovala klavzulo o avtomatični in kolektivni akciji držav zveze v primeru vsakega napada. Poučene po bridkih izkušnjah v preteklosti se balkanske države zavedajo da se njihova neodvisnost in integriteta lahko zagotovita s skupnimi napori za zgraditev takšnega sistema kolektivne varnosti, v katerem ne bo- nobenih praznin, ki bi jih lahko izkoristil napadalec. Koncepcija o gradaciji napada bi bila nerealna, poudarja v zvezi s tem «Borba». Vsak napad, od koder koli bi prišel, je napad na vse in pomeni obveznost za vse. Tristranska zveza, ki bo temeljila na načelu nedeljivosti miru, bo predvidevala takšen sistem kolektivne varnosti, ki bo pričel avtomatično delovati v primeru vsakega napada. S takšnim učinkovitim medsebojnim jamstvom nedotakljivosti me-
ja Grčije, Turčije in Jugoslavije bo okrepljena varnost Balkana na področju, ki je ogromnega pomena za svetovni mir, zaključuje »Borba«.
B. B.
Možnosti za povečanje avstrijskega tranzita skozi Reko
BEOGRAD, 14. — Predsednik jugoslovanskega odbora za razširjenje gospodarskega sodelovanja z Avstrijo Filip Marjanovič je izjavil Jugo-pressu, da je prvi sestanek jugoslovansko-avstrijskega odbora v Opatiji pokazal, da gospodarstveniki obeh držav lahko uspešno rešujejo skupna gospodarska vprašanja, poleg tega pa lahko najdejo nove oblike sodelovanja za razširitev gospodarskih odnosov. Na sestanku so ugotovili, da daje reka objektivne možnosti za povečanje avstrijskega tranzita.
Nekaj važnih vprašanj
pred otvoritvijo velesejma
Cez pročelje ePalače narodov» na tržaškem velesejmu piše v višini prvega nadstropja na veliko: «Televisione», v sredini na obširnem prostoru pritličja iste palače so pa stekla prepleslčana z velikimi kraticami «rv». Ko vstopimo skozi velika steklena vrata, vidimo, da smo prišli v paviljon; «RAI - Televisione italia-nan, ki je zasedel skoro eno tretjino pritličja in skoro celo prvo nadstropje aPalače naro-dov».
Se ePalača narodov» sploh še lahko tako imenuje?
Razstave južnoameriških držav se skrivajo sramežljivo nekje v kotu pritličja za veliko in pompozno razstavo televizije in tuje udeležbe so se v resnici skrčile na dve edini resni, pomembni kolektivni razstavi Avstrije in Jugoslavije. Vse ostalo pa je zasedla televizija.
Prav je, da je prišla na tržaški velesejem dolgo obljubljena televizija, tehnična novost, ki bo brez dvoma zanimala občinstvo in pritegnila številne nove obiskovalce velesejma. Ni slabo, da so dali televiziji velik poudarek. Samo zelo žalostno je, da je treba napolnjevati vrzeli v ((Palači narodov» z razstavami, ki s to palačo in namenom, za katerega je bila zgrajena z denarjem iz rednih proračunov ZVU., nimajo nobene zveze.
Gre za mnogo obsežnejše in resnejše vprašanje, kot je samo nepravilno zapostavljanje južnoameriških držav in velik poudarek televiziji. ePalača narod ob« je izgubila svoj pomen in celotni tržaški velesejem izgublja mednarodni značaj in s tem tudi razlog za obstoj.
Celo uradni podatki uprave tržaškega velesejma zatrjujejo, da je v resni nevarnosti njegova osnovna naloga. Lani je bilo na velesejmu 33 tujih držav, letos jih je 23. Lani je sodelovalo 731 tujih razstavljavcev, letos pa okrog 350.
Uprava velesejma razlaga ta padec z izostankom številnih južnoameriških pridelovalcev kave, katerim se zaradi izredne konjunkture ni treba boriti za male trge. To pa je le del resnice.
Dolga, je vrsta važnih zalednih držav in držav, ki so tesno povezane s Trstom, katerih pa na velesejmu ni. Pred dvema letoma je sodelovala na velesejmu Madžarska, ki se pozneje ni več pojavila. Nihče ne zanika velikega pomena madžarskega trga za tržaško pristanišče, kar velja prav .tako za CSR. Češke na velesejmu ni bilo nikoli, razen skromnimi razstavami češkega blaga, katerega nekako na svojo roko razstavljajo nekatere tukajšnje pooblaščene družbe. Nemčija sodeluje v zelo skromni obliki in še to nekatera podjetja na lastno pobudo.
Kje je Grčija? Ministrski predsednik Papagos je izjavil dopisniku ogencije «Astra», ko se je 18. 1. t. I. ustavil na potovanju skoz j Trst, da se bo osebno pobrigal, da pride do grške udeležbe na tržaškem velesejmu. Takrat je tudi poudaril, da je Trst za Grčijo izredno važno tržišče in posredniška točka ter da je udeležba na velesejmu prav zato še izredno pomembna. Grčija je sodelovala na velesejmu pred dvema letoma, od takrat pa je ni več.
Do sedaj se na velesejmu še nikoli niso pojavile obširne razstave važnih držav, v katere gre večina izvoza skozi Trst, in za katere je tržaško pristanišče okno proti Srednji Evropi. Kje so kolektivne razstave Egipta, Sirije, Libanona, Izraela itd? Celo o u-radnih delegacijah teh držav se nič ne ve. Turčija pa je lani in letos zastopana izključno z bombažem.
Izostanek ene ali dveh teh držav bi lahko bil slučajen. V resnici pa sta na velesejmu prisotni samo dve najpomembnejši zaledni državi in manjkajo vse ostale, zaradi česar je velesejem že izgubil velik del mednarodnega značaja, se spreminja v obrobno razstavo italijanske industrije in dobiva vedno bolj značaj sejma večjega italijanskega mesta.
To je rezultat gospodarske politike, katero vodi Rim že
vsa povojna leta v Trstu in kise na velesejmu izredno ostro in jasno odraža.
Včeraj je naš sotrudnik vprašal avstrijskega predstavnika grofa Paceja, kaj misli o postopku o kontingentih, ker je samo še dva dni do otvoritve velesejma in kontingentov še ni. Pace je odgovoril, da je to popolnoma nemogoča politika in na nadaljnje vprašanje glede avstrijskega stališča je dodal, da je Avstrija k sreči liberalizirala v okviru OEEC skoro ves uvoz in izvoz in da se za preostali del ne splača delati dolgega birokratskega postopka.
Dežele OEEC so v tem o-kviru liberalizirale svoj uvoz in izvoz in imajo eno zapreko za sodelovanje manj. Jugoslavija pa te ugodnosti nima in se zuto že vsa leta bori s skoro nepremostljivimi težavami. Večji del pri Trstu zainteresiranih držav pa med drugim tudi prav zaradi tega na velesejem rajši sploh ne pride, ker se boje gospodarskega neuspeha, ki bi nastal izključno zaradi načrtnega zaviranja uvoza v Trst s strani Rima.
Zaviralna politika se čuti na vsakem koraku. Celo tržaška carina pri vsakodnevnih drobnih operacijah v zvezi z uvozom blaga, potrebnega za razstave postavlja cela vrsta u-metnih ovir in nevšečnosti. Ce se gre skozi paviljone tretje mednarodne razstave lesa, se lahko opazi, da so carinski organi postavili svoj žig na vsak, pa tudi najmanjši izdelek, na vsako desko in obešalnik posebej. Avstrijci so se za nekatere predmete te silne, dolgotrajne in stroškov polne procedure nekako le izognili, Jugoslovani pa niso bili deležni niti te minimalne ugodnosti in so zato izgubili ves dan.
Po vsem svetu velja praksa, da se uprave velesejmov in države gostiteljice trudijo tujim obiskovalcem čim bolj olajšati vse procedure in odstraniti vse zapreke za udeležbo na velesejmu. Samo pri nas v Trstu se dela ravno o-bratno. Zato je tudi upravičeno vprašanje: Mar je dobila tržaška carrna poseben ukaz iz Rima, naj delajo pri uvozu blaga za velesejem Jugoslaviji in drugim razstavljavcem čim večje ovire?
Upravičeno se postavlja vprašanje: Kaj bo še od velesejma ostalo, če lepega dne izgineta še Jugoslavija ali Avstrija? Kakšen bo ostal velesejem, če se bodo Jugoslovani le naveličali (do sedaj so pokazali izredno mero potrpežljivosti) in jim bo dovolj raznih šikan m ne bodo več prišli? V takem primeru izgubi tržaški velesejem vsak, smisel.
Vsa ta vprašanja se seveda ne dajo rešiti v okviru tržaškega velesejma, saj gre. za splošno gospodarsko politiko, ki se na velesejmu le odraža. O številnih stvareh lahko sedaj pišemo samo še kot o napakah in nepravilni gospodap-ski politiki, ki je že obrodita svoj žalostni sad. Vendar pa je prav velesejem važno zrcalo tržaškega gospodarstva in bi se pri pogledu nanj morali vsi zamisliti, kam vodi sedanja pot in kakšne, so možnosti za izhod iz sedanje krize.
S. B.
Pred vzpostavitvijo železniškega prometa med FLRJ in Romunijo
BEOGRAD. 14. — Romunska vlada je sprejela jugoslovanskih predlog, da bi pričeli , s konferenco o ponovno vzpostavitvi železniškega prometa 5. julija v Beogradu. Do prekinitve železniškega prometa med Jugoslavijo in Romunijo je prišlo januarja 1950 po e-nostranskem dejanju romunske vlade. Od tega časa je šel železniški promet z Romunijo skozi Madžarsko in Bolgarijo. V začetku maja letos je romunska vlada predlaga-la, naj bi ponovno vzpostavili železniški promet in sklenili odgovarjajočo pogodbo.
Ce gre kaj vere najhrup-nejšemu tržaškemu tedniku z dne 12.6.1954, se je zgodil ob belem dnevu nezaslišan zločin: 63.000 tržaških Slovencev je_ bilo prodanih v rimsko suženjstvo. Najboljši med njimi javkajo: uTitova vlada nas je prodala... Tito nas je prodal,.. Vsak naš človek mora vedeti, da so nas prodali... Naj vsak naš človek ve, da so nas prodali...» itd. po celih stolpcih in straneh.
Poprej živ krst ni vedel, da je Tito trgovec s človeškim blagom, najmanj pa, da je neomejen gospodar vseh tržaških Slovencev in prav posebej tistih, o katerih je bil svet prepričan, da imajo svojega resničnega gospodarja v rimski Ulici temnih trgovin (via delle Bot-teghe Oscure), od koder dobivajo vse potrebno, da lahko trdno stoje v svobodnem Trstu (na «zadnjem koščku svobodne slovenske zemljen, pravijo njih vatikanski prijatelji) na budni straži zoper Tita, zoper Jugoslavijo
Skozi sito in rešeto
in zlasti zoper Slovenijo.
Vsa ta leta so vsak teden napovedovali, da je Tito že čisto brez moči, da je zlasti po njihovi zaslugi vsak dan bolj na tleh, da so oni spravili tja velikansko število borcev, katerim sledi vsaj 90 odst. jugoslovanskega prebivalstva. Zdelo se je, da je teh borcev toliko, da se poveljniku iz Ulice temnih trgovin ni zdelo vredno pošiljati tja tudi slovenske člane tržaškega uišjeoa poveljstva za protititovske operacije v Jugoslaviji. Ti člani so ostali lepo na varnem, da bi se tam ne izpostavljali v prvih vrstah in padli morda celo v Titovo ujetništvo.
Zdaj pa nenadoma tak preobrat in tako strašen polomi Ne le da niso vsi borci in vseh 90 odst, Jugoslovanov zoper Tita prav nič opravi-
li, Tito odloča zdaj o obeh pasovih Svobodnega tržaškega ozemlja in o Trstu samem, odloča pa tudi o članih tržaškega višjega poveljstva. Prodal jih je rimskemu kupcu. Oni pa niso ganili z mezincem in so se dali mirno prodati. Kako so pazili nase. da se jim je to primerilo? Koliko je rimski kupec plačal zanje? Kakšna je cena za vsakega posameznika? Po čem je tako blago na svetovnem trgu? Ali je mogoča odkupnina? Koliko naj delovno ljudstvo zbere zanje, da bodo spet svobodni? Kam in komu bi jih. bilo treba izročiti, da bi se jim kaj takega ne primerilo več?
Včasih so si t> Moskvi o-gledovali vzorno sovjetsko svobodo. Po Trstu so nato širili slike, ki kažejo, kako se ponosno razgledujejo po
praznem Rdečem trgu v Moskvi; na shodih so popisovali razkošje, izobilje in udobnosti, ki so jih uživali po prvovrstnih gostiščih, da so tržaškim Slovencem, posebno pa delavskim množicam sline cedile po dobrotah Stalinove Indije Koromandije.
Zdaj postajajo vse te stvari nekam problematične. Ali imajo v Indiji Koromandiji sploh kakšno zaslombo, če jih njihoui zaščitniki niso pravočasno spravili iz viharja v zavetje in sc mirno dopustili, da so vrli borci postali Titove žrtve in zapadli sramotni usodi prodanih sužnjev? Kdo sploh vodi tam politiko, ki dopušča, da se more v svetu kaj' takega zgoditi?
In kaj bo zdaj s temi nesrečnimi. prodanimi sužnji? Ali se kupec zaveda kakovosti borcev, ponosnih slo-
venskih borcev iz višjega tržaškega poveljstva? Ali ve, da so to najbolj izbrane borbene sile zoper Italijo in da tudi kot prodam sužnji ne bodo mirovali, dokler se Italije za vse večne čase ne otresejo, dokler se ji za zmeraj ne izvijejo in ne izbo/ujejo popolnoma neodvisnega Svobodnega tržaškega ozemlja, ki mu bo prav po njih zagotovljen večen obstoj?
Res, hudo je takim borcem. Bog sam vedi, kaj in kako bodo še vpili, medtem ko se bo tržaško vprašanje še vijugalo in vijugalo skozi nove vrtince in čeri
Tako bi utegnil soditi trt se vpraševati človek, ki si jih ne bi prej ogledal, v kakšnem v ernejšem zrcalu, na primer v tistem, ki jim ga v uvodniku Primorskega dnevnika drži zadnjo nedeljo Stanko Bole.
Res. časi so hudi in človeku kar dobro de, če tudi prodani sužnji p0 svoje skrbijo za razvedrilo in kratek čas.
P-In
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2
15. junija
1954
DNEVI
Na današnji dan je bil« leta 1942 osnovana rua hrvatslcem I. brigada NOV in POH.
	KlPLliP	
\jj	jpll |	H
DANES, torek 15. Junija
Modest, Dragomir Sonce \ /k:e ob 4.14 in zatone oo 19.56. Dolžina dneva 15.32. Luna vzide ob 19.24 :n zatone ob 3.00. JUTRI, sreda 16. Junija Franc Reg., Tratunir
ZBOROVANJE NA POBUDO ..ODBORAZA RAZPRAVO 0 TRŽAŠKEM PROMETU"
TRST JEČI V OKOVIH RIMSKE BIROKRACIJE
Soglasno sprejeta resolucija zahteva sprostitev prometa tržaškega pristanišča ter navaja niz konkretnih predlogov, ki naj zajamčijo našemu mestu glavno vlogo posredovalca med zalednimi državami in prekomorjem
Na nedeljskem zborovanju, :i ga je organiziral »Pripravnim odbor za razpravljanje tržaškem prometu«, je bila glasno sprejeta resolucija, v teri se ugotavlja, da je ena avnih posledic sedanje go-jodarske krize, stalen padec . istaniškega prometa skozi ust, ki prizadeva vsa podjetja, ki se bavijo z medna-rodno trgovino, uvozna in iz-vozna, špediterje, zavarovalne cu-užbe, pomorske agencije, pomorske družbe, družbe prista-i'iških delavcev itd. itd., skrat-]'f. eno najvažnejših panog r.estnega gospodarstva. Ugo-,vlja, da ima Trst lahko še dno glavno vlogo posredo-lca med zalednimi državami i prekomorskimi deželami r postavlja za obnovitev pro-na iz in za zaledje naslednic predloge, ki bodo poslani oblastem:
1. zaščito tržaških pristaniških interesov in še posebno zaščito trgovskega blaga tržaških trgovcev, z uvedbo posebnih kliringov z avtonomnimi računi v okviru sedanjih tigovinskih in plačilnih spo-razumov, ki veljajo za Trst. Ti kliringi morajo upoštevati tudi plačevanje pristaniških in železniških uslug in tani, morebitne izmenjave in možnosti prenosa plačevanja. Pri izdelavi teh sporazumov morajo biti prisotni pristojni predstavniki tržaških zainteresiranih ustanov. Ustanovitev posebnih uradov v Trstu, ki naj v krajevnem okviru in v okviru posebnih kliringov avtonomno rešujejo vse funkcije italijanskega ministrstva^ za zunanjo trgovino in italijanskega menjalnega zavoda;
2. tržaška podjetja je treba vključiti v zasebne kompenzacijske račune z vsemi državami, tudi s tistimi, s katerimi so sklenjeni posebni kliringi;
3. takoj je treba skleniti tigovinski in plačilni sporazum s češkoslovaško, vsaj kar se Trsta tiče (zdi se, da se-stavljalci resolucije mislijo pri tem na sporazum z Italijo, ki naj predvideva tudi vprašanje češkoslovaškega prometa skozi Trst - op. ur.), ki naj predvideva ureditev pristaniških in železniških stroškov itd. V vsakem primeru pa je treba v interesu tržaških podjetij in tržaških pristaniških delavcev, zahtevati sporazum za plačevanje pristaniških in železniških pristojbin in tarif;
4. takoj je treba ukiniti vse sedanje trgovinske diskriminacije z nekaterimi zalednimi deželami:
5. takoj je treba ukiniti tranzitna dovoljenja, ki jih je vzpostavila ŽVU ter pomorski kontrolni urad;
6. ponovno je treba vzpostaviti pravila «Prostega pristanišča« na osnovi zakonskih določb iz 1910. ali 1925. leta;
7. Javnim skladiščem je treba vrniti civilno upravo, v kateri morajo biti zastopane Vse zainteresirane gospodarske kategorije;
8. Javnim skladiščem je treba dati na razpolago velika denarna sredstva, da lahko uvedejo konkurenčne pristaniške tarife glede na pristaniške tarife na Reki in v severnih pristaniščih;
9. zahtevati je treba železniški sporazum med Italijo, Avstrijo, Jugoslavijo in STO za pravilno izkoriščanje železniških zvez Trsta z zaledjem;
10. skleniti je
zume z zalednimi deželami za ponovno vzpostavitev jadranskih tarif, ki naj upoštevajo najširše olajšave in znižanje cen za vskladiščanje najvažnejšega uvoznega in izvoznega blaga. Ustanoviti je treba stalno komisijo, sestavljeno iz italijanskih, avstrijskih, jugoslovanskih in tržaških predstavnikov ter madžarskimi in češkoslovaškimi opazovalci, za takojšnjo revizijo železniških tarif v obrambi tržaških interesov proti severnim pristaniščem;
11. s finančnimi sredstvi je treba pojačiti tržaški velesejem in mu omogočiti razširitev razstavnih prostorov; ustanoviti stalne vzorčne razstave proizvodov, ki najbolj zanimajo zaledne in prekomorske dežele vezane na tržaško pristanišče: vsem zalednim in prekomorskim deželam je treba o-mogočiti udeležbo na velesejmu na enakopravni podlagi in brez diskriminacij;
12. kar se pa trgovinske mornarice tiče, je treba uresničiti naslednje predloge:
pojačiti pomorsko potniško zvezo Jadran - Avstralija z dvema 10.000-tonskima mešanima ladjama;
pojačiti trgovsko zvezo Trst -Zapadna in Vzhodna Indija z 8 devettisoč tonskimi ladjami z brzino 16 milj;
pojačiti trgovsko zvezo Trst -Južna Afrika s štirimi 9.000-tonskimi mešanimi ladjami z brzino 16 milj;
pojačiti trgovsko zvezo Trst -Zahodna Afrika - Kongo - Angola z drugima dvema 5.000-tonskima ladjama z brzino 16 milj (dve takšni ladji se že gradita);
pojačiti mešano zvezo Trst -Zapadna Indija - Daljni vzhod s tremi 9.000-tonskimi mešanimi ladjami z brzino 16 milj;
ponovno vzpostaviti potniško zvezo Trst . New York izkoriščajoč motorne ladje «Sa-turnijo« in «Vulcanijo«;
ponovno vzpostaviti potniško zvezo Trst - Južna Amerika z dvema 18.000-tonskima
25. t. m. občni zbor motokluba „Adrija"
Prejšnji teden,-- in sicer - v petek, so se sestali člani odbora motokluba— «Adrija»~ iz Doline in razpravljali o dosedanjem delu ter načrtih za bodočnost. Sklenili so, da bo-do sklicali občni zbor članov 25. t. m. v Dolini, kjer bodo govorili o dosedanjem in bodočem delu ter izvolili nov odbor. Pred občnim zborom bo še ena seja odbora.
V petek občinska seja
Po večtedenskem odmoru bo v petek ob 18. uri redna seja tržaškega občinskega sveta. Na dnevnem redu je mnogo vprašanj upravnega značaja, o katerih bodo razpravljali na tem pomladan-sko-poletnem zasedanju.
Hkrati pa se bo moral občinski svet sestati na tajni seji za razpravljanje o personalnih zadevah.
Pričakujejo, da bodo nekatere stranke postavile na dnevni red tudi tržaško vpra> šanje v luči razvoja zadnjih treba spora-1 političnih dogodkov.
ladjama z brzino 19 milj;
pojačiti trgovsko zvezo Trst -Južna Amerika s štirimi 9000-tonskimi tovornimi ladjami z brzino 16 milj;
ponovno vzpostaviti trgovsko zvezo Trst - Mehiški zaliv s štirimi 9000-tonskimi ladjami z brzino 16 milj;
ponovno vzpostaviti trgovsko zvezo Trst - New York z dvema 9000-tonskima ladjama z brzino 16 milj;
pojačiti hitro potniško zvezo Trst - Egipt z eno 10.000-ton-sko ladjo z brzino 21 milj;
pojačiti zvezo Trst - Palestina z eno 5000-tonsko ladjo z brzino 16 milj;
pojačiti trgovsko zvezo Trst -Sorija A z eno 5000-tonsko ladjo z brzino 16 milj;
pojačiti trgovsko zvezo Trst -Sorija B z eno 5000-tonsko
ladjo z brzino 16 milj.
Iz gornjih predlogov in zahtev. je razvidno kakšne ovire dela Trstu rimska birokracija, ki ima proste roke pri nadziranju uvoza in izvoza blaga skozi tržaško pristanišče in predvsem pri izdajanju uvoznih in izvoznih dovoljenj tržaškim trgovskim podjetjem. Poleg tega je tudi razvidno koliko pomorskih prog primanjkuje tržaškemu pristanišču. Znano pa je, da so vse omenjene proge že obstajale in da so jih sedaj pobrala razna italijanska pristanišča. Tiste proge pa, ki so bile vzpostavljene, so neredne zaradi pomanjkanja ladij.
O zborovanju in poročilih, ki so jih podali razni govorniki o diskusiji in drugem, bomo pisali še v prihodnjih dneh.
Pomagajmo
poplavljencem!
Akcija, ki jo je započel naš dnevnik v korist hudo prizadetemu prebivalstvu Štajerske, kjer so nenadne poplave napravile neprecenljivo škodo ter zahtevale 29 smrtnih žrtev, se uspešno nadaljuje. Danes naj omenimo predvsem soglasen sklep zgoniškega občinskega sveta, ki je sklenil pozvati prebivalstvo, naj prispeva za poplavljence v Sloveniji. Prav bi bilo, ko bi tudi ostali občinski sveti ali upravni odbori sledili zgledu zgoniške občine.
Včeraj smo prejeli skupno 32.600 lir, poleg tega so nam
pa še sporočili, da so nekateri zasebniki darovali več kosov raznih oblačil. S tem se je doslej nabrana vsoia denarja povečala na 382.200 lir.
Za poplavljence so darovali: Ivan Kosovel 500 lir. prijatelja s Kolonkovca 3.000, Darko Svab 500. Ema Vrabec 500, Dora Caharija 500, Anton Vidmar 500, Marija Gorjan 1.000, od izleta na Štjak 2.0O0. Franc Štoka 1.500, Benedikt Godina
1.000, Francka Manfreda 1.500, Ema Kerševan 500, Ana Krpan 500. Rado Anton Suhadolnik
1.000, Albina Vižintin 1.000,
ODPOR PROTI SPORAZUMU O POENOTENJU MEZD NARAŠČA
V ČETRTEK STAVKA DELAVCEV CRDA
V TRŽAŠKIH IN TRŽIŠKiH LADJEDELNICAH
T KRITIKE IM POROČILA^)
i ■ ■	i	.	.	■■■ i... i ——
SLOVENSKI OKTET
nas je zopet navdušil
Tržaško občinstvo zopet do kraja napolnilo Avditorij
Od 15.30 ure včeraj do 7,30 danes stavka v rafineriji Aquila, ker delodajalci odklanjajo predujme na bodoče poviške, sklicujoč se na omenjeni sporazum
Sramotni sporazum o poenotenju mezd, ki so ga preteklo soboto podpisali predstavniki industrijcev in »svobodnih« sindikatov, je naletel med delavstvom na oster odpor. Se posebno ogorčeno cle-davci komentirajo dejstvo, da bodo po tem sporazumu znašali poviški koma; 2.35 lire na uro in da so Trst. kar se uvrstitve v mezdna področja tiče, uvrstili v isto skupino kot na primer Gorico.
Glede sklenitve sporazuma je tudi značilno, da je uradna italijanska agencija ANSA sporočila, da je Trst uvrščen v 3. skupino skupno z Gorico, Irnperio itd., da pa je klero-fašistični glasnik industrijcev in njihovih hlapcev «Giorna-le di Trieste« uvrstitev Trsta v to skupino zamolčal, kakor jo je zamolčalo tudi glasilo Delavske zbornice «11 Lavo-ro», ki je izšlo v nedeljo. Pri tem je tudi zanimivo, da Delavska zbornica še zdaj trdi, da uvrstitev Trsta v 3. skupino ni dokončna in da se njeni predstavniki v Rimu še vedno potegujejo za to, da bi prišel Trst v prvo skupino. Sicer pa ni ta uvrstitev niti bistvene važnosti, ker znašajo določeni poviški za vse skupine naravnost smešno nizke vsote ter se je zato treba boriti proti sporazumu samemu.
Kot smo že pisali, so sindikalne organizacije iz Gorice, Trsta in Tržiča sklenile, da bodo vodile proti sporazumu skupno borbo ter da bodo še ta teden proglasile stavko. Sedaj sporočajo te sindikalne organizacije, da bo skupna protestna stavka v CRDA v Trstu in Tržiču v četrtek od 10. do 12, ure. Gre za 17.000 delavcev, ki naj s svojim protestnim nastopom pokažejo, da ne sprejmejo neznatnih po-višikov, ki zvene zanje kot posmeh. Sami »svobodni« sindikati namreč trdijo, da bodo ti poviški znašali za navadne
težake 500 lir na mesec, za I tla specializirane težake 530 lir, I avtom za kvalificirane delavce 565 lir in za specializirane delavce 625 lir. Vse pa se zdi, da so še te skromne številke preoptimistične.
V posredni zvezi z vprašanjem novega sporazuma je bila tudi stavka v rafineriji Esso Standard, s katero so delavci protestirali proti ravnateljstvu podjetja, ki jim je odklonilo predujem na bodoče poviške. Od 15.30 ure včeraj do 7.30 danes pa stavkajo delavci rafinerije Aquila v Zavljah, ker jim njeno ravnateljstvo noče dati predujmov na bodoče poviške, niti noče skleniti nove pogodbe v okviru podjetja. Pri svojem odklanjanju delavskih zahtev se ravnateljstvo sklicuje na novi »Sleparski sporazum«, kot ga delavci imenujejo.
Delavci so torej začeli s stavkovnim gibanjem proti krivičnemu sporazumu, ki ga ne morejo sprejeti. To je vse-kako pozitivno dejanje. Treba pa bo to stavkovno borbo še bolj zaostriti, saj drugače ne bo mogla imeti uspeha.
Huda nesreča v Padričah
Približno 25 minut po polnoči v noči med nedeljo i* ponedeljkom so se na vespo, last 35-letnega Marija Možine iz Trebč št. 158, vsedli kar trije potniki, m sicer Možina ter njegova dva prijatelja 27-letni Just Žerjal in 27-letni Kvinn Kralj, oba iz Trebč št 172 in št. 154.
Vsi trije so se odpeljali po cesti, ki pelje iz Padrič v Trebče. Ko pa sc privozili do stranske ceste, ki se odcepi v Gropado, se je vozilo nepričakovano in iz do sedaj še nepojasnjenih razlogov, premaknilo proti desni in trčilo v obcestni zid, ki se jc pod težo vozila delno porušil. Vsi trije potniki so se skupno z vozilom zvrnili na
Z NEDELJSKE »KJE ZCIONIŠKECIA OBtOSKEftA SVETA
ZGONIŠKI OBČINSKI SVET ZAHTEVA konkretne ukrepe za dvig poljedelstva
Zahteva pn slovenaklh strokovnjakih, izdaji strokovne publikacije, zvišanju kreditov, uvozu semen in sadik iz Jugoslavije itd. - Protest proti razlaščanju slovenske zemlje ter poziv prebivalstvu, da pomaga poplavljencem v Sloveniji - Razprava o tržaškem vprašanju
V nedeljo dopoldne je bila na županstvu v Zgoniku redna seja občinskega sveta za občino Zgonik. Zaradi obsežnega dnevnega reda smo v današnjem poročilu prisiljeni izpustiti poročilo župana in odbornika za javna dela, o čemer bomo poročali prihodnjič. Omenimo naj le, da je občinski -vet v naslednjih dveh točkah dnevnega reda razpravljal o prodaji občinskih zemljišč ter potrdil nekatere sklepe upravnega odbora. Tako so svetovalci ugodno rešili prošnjo Benjamina Žerjala iz Trsta, ki je naprosil za nakup okoli 2.000 kv. m zemljišča, ki se razteza v trikotniku med avtostrado In cesto, ki se od nje odcepi proti Proseku, Žerjal, ki bo moral na tem zemljišču postaviti gostinski obrat, bo plačal kv, meter zemljišča po 250 lir. Načelno so tudi odobrili prodajo okoli 400 kv- m zemljišča Darku Obadu iz Bajte, in sicer po ceni 25 lir za kv. m, vendar bodo morali poprej ugotoviti lastninsko pravico do omenjenega zemljišča. Sklepi upravnega odbora, ki jih je potrdil občinski svet, so večinoma upravnega značaja in zadevajo po zako^ nu predvideno povišanje plač občinskemu osebju, otvoritev kredita v Tržaški hranilnici in določajo srednje cene blagu, ki je podvrženo trošarini.
V naslednji točki dnevnega
reda je župan tov. Obad pred-
ložil občinskemu svetu 3 resolucije, ki obravnavajo problematiko našega kmetijstva. V prvi resoluciji občinski svet ugotavlja, da se s poljedelstvom na našem področju bavijo skoro izključno Slovenci in da predstavlja poljedelstvo važen činitelj našega gospodarstva. Kljub temu dejstvu pa je na Kmetijskem nadzorništvu, ki zaposluje 33 oseb, nameščen le en Slovenec, ki sam ne more uspešno delovati za napredek kmetijstva, kar je najbolje razvidno ob času strokovnih tečajev v slovenskih vaseh, Zaradi pomanjkanja nastavljenih slovenskih strokovnjakov se tečaji vršijo v italijanščini, s čemer se krši tudi načelo enakopravnosti med Slovenci in Italijani na tem področju. Zaradi tega občinski svet ponovno zahteva, da ZVU nastavi prt Kmetijskem nadzorništvu slovenske strokovne moči, da poskrbi za publikacijo strokovnega kmetijskega mesečnika in kmetijskega koledarja v slovenščini ter na ta način omogoči stro-
in Ricmanjl ter ugotavlja, da je zahtevana razlastitev v nasprotju z določili ukaza o razlaščanju zemlje po Ustanovi industrijskega pristanišča. Končno zahteva, da se z razlaščanjem slovenske zemlje, ki ima pečat denacionalizacije in ni v skladu z razvojem industrije, preneha ter izraža svojo solidarnost s prizadetimi kmetovalci tržaške in dolinske občine, ki so zaradi na-
(Nadaljevanje na 4. straniJ DELOVANJE ECA V MAJU
Nad 6000 družin potrebnih podpore
Občinska podporna ustanova ECA je skupno z zavodom za reveže in drugimi podpornimi ustanovami, ki spadajo pod u-pravo ECA, v maju razdelila za skupno vrednost 83 milijonov 480.097 lir pomoči.
Od l, do 31. maja so omenjene ustanove dale naslednje podpore; oskrba v zavodih, ki
 ________ direktno spadajo pod upravo
kovno izobrazbo kmetovalcem, l ECA in drugih zavodih, s pla-od česar je odvisen napre-1 "	*	—	~~x—
dek poljedelstva.
V drugi resoluciji je občinski svet ugotovil da se z razlaščanjem slovenske zemlje ogroža prizadetega kmeta in se na ta način skuša spremeniti etnični značaj našega področja. Navaja primer poskusa razlastitve med Domjom
1 čevanjem oskrbnine na račun ECA; 1183 osebam za skupno vrednost 23 milijonov 386,504 lir; denarna podpora, vključno s plačevanjem stanovanja navadnim oskrbovancem; 6205 družinam za skupno vrednost 16 milijonov 470.950 Ur; denarne podpore družinam, prizadetim od vojne; 3894 druži-
nam za skupno vrednost 31 milijonov 109.850 lil'; brezplačne prenočnine v ljudskih prenočiščih: 367 za skupno vrednost 259.275 lir; sprejem v brezplačna stanovanja vojnih oškodovancev: 448 družin za skupno vrednost 1 milijon 284.000 Hr; obleka, obutev, postelje in posteljnina; 382 družinam za skupno vrednost 1 milijon 705.379 lir; naročnike in ortopedske predmete; 63 osebam za skupno vrednost 137.562 lir.
Poleg tega je ustanova ECA razdelila brezposelnim delavcem 16 milijonov 252.000 lir pomoči iz sklada za zimsko pomoč.
Gornje številke o pomoči revežem in predvsem še tisočerim revnim družinam so najbolj zgovoren dokaz bede, ki vlada med delavskim slojem v našem mestu. Ce pomislimo, da mora ECA redno oskrbovati s plačevanjem stanarine in z drugimi denarnimi podporami skupno nad 6Q00 družin potem je jasno, da so vse številke o avtomobilih, radio-aparatih, telefonskih naročnikih itd., ki sta jih navedla župan Bartoli in ravnatelj za finance in gospodarstvo ZVU dr. Sartori, da bi dokazala »blagostanje« tržaškega prebivalstva, samo norčevanje iz tisočerih tržaških revnih družin, ki ne morejo plačevati niti stanovanja in si ■ ne morejo kupiti niti potre ben kos kruha.
ker so re ranili, so z Rdečega križa odpeljali Možino in Kralja v bolnišnico. Medtem ko so drugega pridržali s prognozo o-krevanja v 8 ali 10 dneh na opazovalnem oddelku, so morali. Možino zaradi omotičnega stanja, prebitja lobanje, rane na bradi in zloma desnega zapestja pridržati na I kirurškem oddelku. Njegovo stanje je resno in se zdravniki o njem niso izjavili.
Kasneje se je z zasebnim avtom pripeljal v bolnišnico tudi Žerjal, ki so ga zaradi številnih ran na nogah in ra^ ne na čelu istotako pridržali na I. kirurškem oddelku. Okreval bo v 8 ali 10 dnen.
V našem listu smo nedavno zapisali, da «so v poslednjem lasu naše visoko kvalitetne prireditve v centru mesta slabo obiskane. Tu je treba ugotoviti vzroke in nekaj ukreniti» tako se je zaključilo poročilo.
Pri iskanju vzrokov za slab obisk bo gotovo pomagalo tudi nasprotno dejstvo: da so koncerti Slovenskega okteta vselej odlično obiskani in to kljub temu da je ta oktet razmeroma pogosto naš gost. In razen tega nam ne mine dan, da ga ne bi slišali po radiu. Ko pa se objavi, da bodo oktetovci zopet prišli, pa so kar kmalu razgrabljene boljše vstopnice in čez nekaj časa ni več niti najslabših. Pri u-gotavljanju vzrokov za slab obisk drugih prireditev bo torej zelo koristno upoštevati, da je kaka prireditev vendarle skoraj ob istem času zelo dobro ob iskana.
Toda mimo vseh razglabljanj je najbolj gotovo to da so pač oktetovci tržaškemu ! občinstvu najbolj priljubljeni, da vlada med njimi in | poslušalstvom najbolj prisr-! čen kontakt pravega prijateljstva. poslušalci vsakega člana okteta dodobra poznajo, za vsakega vedo posebej, kako poje in na koncertu se lahko popolnoma predajo pravemu poslušanju, tako da jih vsaktera pesem, tudi še nepoznana, prav tako prevzame kakor že dobro poznana, ki si jo ljudje žele ponovno in ponovno slišati.
Program včerajšnjega koncerta je bil precej heterogen: od Gallusa do raznih narodnih. Našemu občinstvu bi Gallus ne smel več biti nepoznan; toda če se kdo vse doslej zanj ni navduševal, tedaj se je vsaj včeraj moral vendar prepričati, da se je motil, če ga še ni cenil, kot ta veliki mojster zasluži.
Veselilo nas je, ko smo poleg že znanih narodnih slišali tudi nekaj — vsaj za nas — novih, kot Cvetkovo Napitnico, Svarovo Oj le mam-
ka vi, »i... Tomčevo Napojni-
co ter njegooo Razijankico. Mila Vrbniče nad morem in ostali dve iz Gotovčeve Primorske suite so bile sprejete s takim navdušenjem, da se je oktet lahko prepričal, da je občinstvu ugodil, ko je posegel tudi po hrvatskih in srbskih avtorjih, od katerih ni manj vžgal Tajčevič s svojimi čudovitimi Komitskimi pesmimi in Mokranjac s prekrasno prvo rukovetjo.
% Nepotrebno je govoriti o izvajanju, saj smo že dejali, da naše občinstvo že vse pevce posebej pozna in mu je predobro znana tudi sijajna zli-tost vseh glasov skupaj, ki doseže, da imamo občutek, kakor bi prisostvovali velikemu zboru, sestavljenem iz najboljših pevcev.
Slovenski oktet, ki je že po. nesel slovensko pesem daleč čez meje domovine, si je s svojim umetniškim vodjem prof. Boletom lahko v svesti, da je dospel do take višine, da mu bo težko zlepa postaviti enakovrednega tekmeca.
Od nas pa naj sprejme zagotovilo: vedno zaželen in dobrodošel!
Danes otvoritev javnih kopališč
Občina javlja, da so z današnjim dnem odprta javna kopališča za občinstvo v Bar-kovljah in pri Lanterni.
Zastrupitev s hrano
Pa zavžitju salame, ki jo je kupila njegova 26-letna sestra, so težaka Paola Virgi-lia iz Ul. Cavazzeni včeraj popoldne napadli želodčni krči, ki so ga prisilili, da se je zatekel po zdravniško pomoč v bolnišnico.
Ker so mu zdravniki ugotovili znake zastrupitve so ga pridržali na opazovalnem oddelku, vendar menijo, da bo okreval v 3 ali najkasneje v 4 dneh
JUTRI POPOLDNE SLMIVIOSIM OTlfORITElf TRŽAŠKEGA BEl.ESEJM/i
Jugoslovanski lesni razstavljavci težijo za izvozom gotovih izdelkov
Tudi Avstrijci pripravljajo obsežno kolektivno razstavo lesa - Podrobnosti o otvoritvi in poteku velesejma - Vstopnice po 200 lir
Pripravljalna dela za velesejem postajajo vedno bolj živahna in so razstavljavci pozabili na nedeljo in na počitek. Podjetje «Eksport projekt« iz Ljubljane je skoro dokončalo jugoslovanski paviljon v Palači narodov, kjer morajo pod vodstvom aranžerja Novaka samo še namestiti neke kose razstavnega blaga in urediti zadnje podrobnosti. Prav tako dobro se odvijajo priprave na tretji mednarodni razstavi lesa, kjer sta glavna razstavljavca Avstrija in Jugoslavija.
Jugoslovansko udeležbo organizira prav tako kot lani podjetje »Export-drvo» iz Zagreba, urejuje pa razstavo arhitekt istega podjetja Stje-pan Planič. ki je	zelo lepo
uredil ta paviljon že lani.
Obrnili smo se na organizatorje te razstave,	ki je za
velesejem izredno pomembna, saj je les eden izmed glavna izvoznih artiklov	tržaškega
pristanišča, za nekaj pojasnil v zvezi z razstavljajočimi podjetji.
Predstavnik podjetja «Ex-port-drvo» tov. Kovač nam je ta pojasnila zelo	rad dal.
Glavni razstavljavci so; «Ex-port-drvo« iz Zagreba, ki zastopa vse hrvaške proizvajalce in istočasno vodi celo razstavo, »Slovenijales« iz Ljubljane, ki zastopa vse slovenske producente, »Sipot« iz Sarajeva. ki zastopa Bosance In Hercegovce in končno sodeluje še «Jadran drvo« z Reke.
Osnovna značilnost te razstave pa je izjavi predstavnika «Export-drvo» tov. Kovača kot tudi po mnenju predstavnika #Slovenija-les» tov. Furlana v težnji, da se tudi na velesejmu izrazijo jugoslovanski napori za obsežnejši izvoz končnih izdelkov namesto surovega ali rezanega lesa.
Ta težnja bo prišla do izraza pri povečanem prostoru in pažnji pri na razstavitvi gotovih proizvodov, kot je lesna galanterija, pohištveni kosi, tanin itd..
Zlasti pa so zanimivi stoli raznih jugoslovanskih podjetij, katere delajo v velikih serijah in katere so pričeli že na veliko izvažati v razne države. Osnovna značilnost vseh teh stolov je izredno lepa estetska oblika, kot tudi udobnost. Hrvaško podjetje «Vrbavka» dela 4 tipe stolov, ki nosijo skupno oznako «KITAN» in za katere je načrte proučil zdravnik, ki je do podrobnosti upošteval anatomijo človeka. Na ta način je na videz zelo enostaven stol postal izredno udoben in se ima, ko se sedi v njem, občutek, kot da bi bil oblazinjen, pa čeprav je narejen izključno iz lesa. Slični, čeprav po zunanjem videzu drugačni, so stoli slovenske tovarne »STOL«. Tudi tu imamo opravka z več stoli, 1 ki nosijo oznako »Rex» in ki
so izredno lahki (menda niti 4 kg) in udobni.
Seveda pa bo jugoslovan-ki paviljon na III. mednarodni razstavi lesa vseboval tudi tradicionalno blago; vse vrste in tipe rezanega lesa hrastovih hlodov itd..
Ta paviljon je nameščen na istem prostoru, kot je bil lani in bodo Jugoslovani na prostem ponovno razstavljali surov les, v notrajnosti pa različne lesne izdelke.
Tudi Avstrijci so svojo letošnjo udeležbo na tržaškem velesejmu vzeli zelo resno in so skoro že uredili kolektivno zelo lepo razstavo v Palači narodov ter dokončujejo Obsežno razstavo v lesnem paviljonu, Ta razstava je letos še posebej zanimiva, ker prikazuje zgodovino in razne vrste lesa.
Ostali paviljoni so se nekoliko zakasnili, vendar na u-pravi velesejma, upajo, da bodo v glavnem vseeno končan; do otvoritve. Manjši razstavljavci pač ne potrebujejo toliko časa za ureditev svojih paviljonov, kot ga je treba za ureditev velikih kolektivnih lazstav.
Uprava velesejma sporoča nadaljnje podrobnosti o otvoritvi in poteku velesejma. Otvoritev bo jutri ob 17,30 na strehi Palače narodov in bodo	lahko pri	svečanosti prisotni	izključno	gostje,	ki bodo
imeli posebno vabilo. Za to priliko torej	niso	veljavne
brezplačne izkaznice.
Jugoslavijo bo, kolikor nam je	do sedaj	znano,	zastopal
šef gospodarske delegacije v Trstu minister Zemljak, predstavnik zvezne trgovske zbornice Ivan Ples, gospodarski svetnik delegacije FLRJ ing. Feliks Vrbanec in druge osebnosti. Italijo bo zastopal minister za trgovino in indu-
strijo Bruno Villabruna, Gua-temalo veleposlanik v Rimu in Egipt veleposlanik v Rimu. Avstrijo bodo zastopali predsednik, podpredsednik in generalni direktor zveznega avstrijskega sveta za gozdno gospodarstvo, županov namestnik z Dunaja, podpredsednik dunajskega velesejma in generalni tajnik avstrijsko-tržaške trgovske zbornice.
Napovedana je že tudi prva tiskovna konferenca, katero bo imel v četrtek ob 12. uri veleposlanik Guatemale Francisco Cosenza Galvez.
Po svečani otvoritvi bo velesejem v sredo odprt za občinstvo od 20. ure dalje. Drugače pa bo velesejem odprt ob delavnikih od 10.13. in od 17.23; ob sobotah od 10.23. in v nedeljah od 9.23 ure. Vsak dan bodo zaprli velesejemske blagajne ob 11. zvečer in se bo velesejem dokončno izpraznil okrog polnoči.
Vstopnice bodo veljale 200 lir, odnosno 150 lir za one, ki uživajo popuste ENAL. 150 lir bodo veljale tudi kolektivne vstopnice, za kar bo morala skupina šteti najmanj 20 članov.
Na velesejmu bo ves čas odprt poseben poštni urad, ki bo imel svoj lastni žig in kjer se bo lahko kupilo dve posebni velesejemski znamki
Pes ga je ugriznil
Okoli 11. ure so morali na sprejemnem oddelku bolniš nice izprati 45-letnemu šoferju Ivanu Bratini iz Ul. Crispi številne rane na nogi in prstih roke, ki mu jih je povzročil, kakor je sam izjavil, pes, last družine Pulitzer v Ul. Scaglioni, kamor je malo prej šel na obisk. Okreval bo v 8 dneh.
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V četrtek 17. junija 1934
ob 20.30 uri
V LJUDSKEM GLEDALIŠČU V KOPRU
komedija Mary Chase *HARVEY»
V petek 18. junija 1954
ob 20.30 uri
V LJUDSKEM GLEDALIŠČU V KOPRU
Bettijeva drama »ZLOČIN NA KOZJEM OTOKU«
V soboto 19. junija 1954 ob 21. uri pri SV. ANTONU
komedija Mary Chase kHARVEY»
V soboto 19. junija 1954 ob 21. uri v KORTAH
Herbertova komedija »VSAKIH STO LET«
SLOV. - HRVATSKA PROSVETNA ZVEZA priredi jutri 16. Junija 1954 ob 21. uri v Gregorčičevi dvorani Ul. Roma 15/11. VEČER UMETNIŠKEGA PRIPOVEDOVANJA IVAN CANKAR
JELA KRIZANTEMA"
Pripoveduje: Jože Tiran Spremno glasbo Bojana Adamiča izvaja Damijana Bratuževa.
Vabila so na razpolago v Ul. Roma 15/11. v sredo 16. t. m. ves dan.
( ŠOLSKE PRIREDITVE )
SOLSKE RAZSTAVE
V Rojanu, osnovna šola, danes, jutri od 9. do 18. ure.
Pri Sv. Ivanu, osnovna šola, danes in jutri od 9. do 18. ure. * =!= *
V Trstu - v Ul. sv. Frančiška,
osnovna šola 16. in 17. t. m. od 9. do 12. in od 14. do 18. ure.
Na Opčinah, državni industrijski strokovni tečaj. Otvoritev razstave 16. t. m. ob 10.30. Traja do vključno 20. t. m. od 10. do 19. ure.
V Škofijah, v sredo 16. t. m. ves dan in 17. t. m. dopoldne.
V Plavjah, 16. t. m. ves dan in 17. t. m. dopoldne.
Sv. Barbara, 17. t. m. ves dan V šoli.
V Zavljah, 17. t. m. ves dan.
Zaključna prireditev slovenske
osnovne šole v Sv. Križu bo na praznik v četrtek 17. t. m. z začetkom ob 19. uri v župnijski dvorani. Na sporedu so prizori, petje, recitacije, rajanje in Kun-čičeva enodejanka »Mirko in abeceda«. Istega dne je v šolskih prostorih razstava deških in dekliških ročnih del. Vabljeni!
Slovenska osnovna šola v Sem polaju razstavlja svoja ročna dela samo še danes 15. t. m.
V četrtek 17. t. m. ob 17. uri priredi slovenska osnovna šola v Boljuncu petdejanko »Sneguljčica«. Vabljeni vsi.
Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. Jutri, 16. t. m. v prostorih kluba, Ul. Roma 15 II., običajni sestanek od 18 do 21. ure. Pozivamo člane, ki še niso prevzeli zadnjih novosti, da se sestanka udeležijo. Nadaljuje se delitev revije Nova filatelija štev. 5 in se sprejemajo prijave za izlet v Ljubljano ob pri-llkl II. jugoslovanske f-U, razstave.
Ljudska prosveta
MLAblNCI, PEVCI! Pevska vaja, ki Je bila napovedana za sredo, 16. t, m. se iz tehničnih razlogov prenese na danes ob 20. uri v prostorih SHPZ. Ul. Roma. 15 II.
Grattaclelo. 16.30: «Nasilnost na jezeru«, L. Armanda, S. Orisi.
Alabarda. 16.30:	»Mestne luči«.
delo Charlesa Chaplina.
Ariston. 16.00: »Zapravljivec«, Leigh.
Armooia. 15.30: «Ponoči na cestah«, H. Albers.	,
Aurora. 15.00: »El Gringo«, »• Payne, A. Whelan.
Garibaldi. 15.30: «Tam kjer reka pada« J. Stewart.
Ideale. 16.30:	«Smer sever«, »■
Miliš.
Impero. 16.00: «Tretji razred liceja«, L. Emmer.
Italia. 16.30:	«Sredi morja«, I®
»Eskimki lovci«.
Viale. 16.00: »Vrni sel«. A. N*** žari.
Massimo. 16.30: «S samo ostrogo* J. Leigh.
Moderno. 16.00: »Na robu strahu* B. Lancaster.
Savona. 15.00: «April v Pariza*. D. Day.
Sv. Marko. 14.00: «Druga zastava«, C. VVilde.	.
Secolo. 17.00: «Ognjeviti kapitan* I. Vincent.
Vittorio Veneto. 16.00:	»Sanj*
Boheme«, K. Grayson.
Azzurro. 16.00: «Vdovec išče ženo«, V. Heflin.
Betvedere. 16.00: »Rdeča glava*. J. Allyson.
Marconi. 16.00: «Sc n c e v očeh*. G. Ferzetti.
Novo cine. 16.00: «Moulin Roug** J Ferrer
Odeon. 16.00: »Žive jih poj«l>’> Fernandel.
Radio. 16.00: «Cudeži se ne ponavljajo«, A. Valli.
Venezia. 16.00: «Mož z vzhoda«. T. Power.
POLETNI KINO:
Grad sv. Justa. 21.00: »Kapitalist«, C. Coburn.
Ariston. 21.00:	»Zapravljivec*.
J. Leigh.
Rojan. 20.30: »Miroljuben mo**« J. Wayne.
Paradiso. 20.15: «Na vaše povelje gospa« B. Hope	.
Ponziana. 20.30: «Vem da me o05 ubil«, J. Cravvford
Arena dej fiori. (Ulica Ghirlah-daio 29) 20.30: «Sin Ali Babe*. T. Curtis
Garibaldi. 20.30: «Tam kjer r*-ka pada«, j, Stewart.
TOREK, 15. junija 1954
JUGOSLOVANSKA CO.VA 'i' H S T A
254,6 m ali 1178 kc
Poročila v slov ob 5.40, 7.45. 13.30. 19.00 in 23.30.	„	„„
5.30 Jutranji koledar; 5.50 tranja glasba; 6.50 Pregled ti** 7:00 Jutranji koledar; 7.30 *e ski kotiček; 14.15 Deležke o medicini; 14.20 Lahka in zab»vn. glasba; 14.45 Kulturno življenj na Primorskem; 15.00 Rezen^j.
no za prenos mladinskega
vala; 17.00 Glasba iz znanih mov; 17.30 Pesmi Hrvatskega
til-
Za-
gorja; 18.00 Poročila v hcvaščni' 18.15 Skladbe predklasikov l*»,. ja na klavirju Gojrnir Dem«*! 18.35 V ritmu polk in valčk0’: 19.20 Šport: 20.00 Arrigo B0h£ «Mefistofeles» _ opera v 4 .jr. janjih; 22.00 Rossini - ReSP1*'., Rossiniana; 22.27 Melodije ih mi; 23.00 Zadnja poročila v »-lijanščini; 23.30 Glasba za l»n* noč.	4
T lt ST II.
306.1 m ali 980 kc-sek 11.30 Lahka glasba; 12.1°
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 13. in 14. junija se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
UMRLI ŠO: 67 letni Giuseppe Desco, 32-1*1 ni Carlo Orazio, 60. letna Giuseppina Cuschle vd. Moratto, 71-letni Angelo Mai-strello, 83-letni Carlo Tomadin, Roberto Demitrl star 2 meseca, 52-letnj Attilio Dettoni, 1-letna Ornella DellAntonia, 31-letm Ezio Millo, 54-letna Maria Bunčani 67-ietni Celestino Tramarin.
PRIHODI IN ODHODI LADIJ
PRIHODI: iz Raven ne prazna ital. ladja «Mantova I.», iz Gra-deža z 8 potniki Ital. ladja »Gra-do», iz Benetk s 140 t raznega blaga holandska ladja »Dido«, z Reke s 398 t raznega blaga amer. ladja «Exiord», Iz Grade-ža s 95 potniki ital. ladja »Orado«.
ODHODI: protj Benetkam z 11
potniki ital. ladja »Valfiorlta«, proti Reki s 6 potnik: jug. ladja ■Bakarn, proti Gradežu z 72 potniki ital. ladja «Grado».
Včeraj sta odpotovali:	proti
Benetkam z 2000 t rarnega blaga in 3 potniki jug. ladja »Romanja« In proti Gradežu s 3 potniki ital. ladja «Grwdo».
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 27,3, najnižja 18,7, ob 17. url 24,2. Zračni tlak 1,017,2 v porastu. Veter zaipadnik 18 km/h, vlaga 66 od-stot., nebo pooblačimo, morje razgibano, temperatura morja 24,4 stopinje.
NOČNA SLUŽBA LEKARN:
BlasoletU), Ul. Roma 16; Man-zoni. Ul. SettMTontanc 2; Marchio,
Ul. Ginnastica 44; Rovis, Trg Goldoni 8; Rossetti, Ul, Scbiapparetli 58; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju,
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi 27. t. m. izlet na Učko in v Opatijo. Vpisovanje na sedežu društva do vključno 17. t. m.
Okrajni odbor OF za dolinski in miljski okraj priredi enodnevni izlet 27. t. m. v Klanec ob tradicionalnem prazniku, ki bo spremljan s kulturnim sporedom. Potuje se z vlakom, povratek z avtobusom. Vpisovanje na sedežu v Dolini in običajnih me. stih po vaseh v večernih urah do vključno 17. t m.
Of Lonjer . Katinara priredi 4. VII. 1954 izlet za svoje člane v Cerkno, bolnica »Franja«,
Vpisovanje do sobote 18. t. m. na sedežu v Lonjerju od 20. do 21. ure.	Odbor
Okrajni odbor OF Nabrežina organizira dvodnevni Izlet v Ljubljano 3. in 4. julija. Vpisovanje na običajnih mestih se zaključi 20. t. m.
Rossetti. 16.30: «Zavlte stopnice« D. McGuire, G. Brent,
Excelslor. Zaprto zaradi obnove.
Fenlce. 16.00 »vila Borghese«, V. De slca, G. Philipe.
Nazlonale. 16.30: »Dvoboj na Sie-ri Madre«, R, Mitchum, l. Darneii.
Fliodrammattco. 16.30:	«Rimski
žep«, p, Cresso.v, H, Remy,
Arcobaleno. 16.30:	»Rabljev vo-
zel«, H. Scott, D. Heed.
AudMortuin, 16.30: »Odkar sl od-Sto«, C. Colbert, J. Jones.
Astra Rojan. 16.30: »Smo v pasaži« S. Loren, C. Dapporlo.
Cristailo. (Trg Perugino) 16.00: »Vesela vdova«, L. Turner, F.
11.JO Lanica giasDa; i« *” -0 vsakega nekaj; 13.00 Glasba r. željah; 14.00 Glasba iz balciu,|)
14.25 Ritmične popevke;
Plesna čajanka; 18.00 Moza • Koncert za flavto in orKeS!'*
18.25 Beethoven: Adagio iz L. nate št. 2; 18.40 Razni samoSPL vi; 19.00 Sola in vzgoja; o Priljubljene melodije;
Šport; 20.05 Slavni pevci; '“'jo Stavki iz znanih koncertov; , Anton Medved: Stari in hii»Jt. igra v 4 dej.; 22.45 Copl»"". Koncert za klarinet in orkest 23.03 Tangi in valčki.
TRST I.	j
11.30 Komorna glasba; J?’j5 Orkester G. Kramerja; liga Operna glasba; 17.30 Amen* glasba; 18.20 Lahka glasba.
»■.OVK« 1JA
327,1 m. 202.1 m. 212.4 B>
Poročila ob 5 35	6.00.	0'
13.30. 15.00, 17.00	1&.00 ih
12.00 Poje mladinski p 12 JO zbor Iz Gornje Radgone; L. Vitezslav Novak:	Slovaška ? jj
ta; 13.45 Nove knjige; 15.30 m j* koncert lahke glasbe. 1®;”“ r.nl solistične glasbe; 18.00 tednik; 18.30 Igrajo veliki^ bavnl orkestri; 20.10 Iz Shb2|«KJ oper; 21.00 Sodobna šveo . književnost: 21.30 Dcmače Pw in plesi za prijeten večer.
Mali oglasi
VAJ**
ŠTIRINAJSTLETNEGA
CA trgovinskega pomočnika -
pr*» -:
išfč-
re-
nči-
mo. Naslov na upravi skega dnevnika Ul, sv. rr ška 20, III.
"Sgs
gl '^»laif/vniirhiji rv^ iEPV
STAVBNE PARCELE
po ugodni ceni. Kolonja Telefonirati na štev.
Sb*
C*
ADEX IZLETJ
26. in 27. junija 19*4 izlet v LJUBLJANO NOVO MESTO
ajdovscino-vipavo
in na REKO . OPATIJO
27. junija 1954 izlet v TOMAJ DUTOVLJE ŠKOCJAN LOKEV Vpisovanje do 18 junij®
3. in 4 julija 1954 izlet na
BLED
v NOVO GORICO LABIN
4. Julija t954 izlet v POSTOJNO
Vpisovanje do 24. *• ^
pri «Adria-Express». j
F. Severo 5-b - tel.
Pri «Atiria-Express® v prodaji vozni	v
avtopulman iz THS** . BELJAK, VRBO (v jD DEN), CELOVEC GRADEC.
TELEFONSKE ST^orfI ZA PRIMER NUJN®
Itdečl križ 3s*'L Gasilci	* • 5
Policija	*'
Primorski dnevnik
— 3-
15. junija 1054
v>	s*v
*	'	*	-«S*	'	■
PRIMER <	GOSPODARJENJA*
V
'1
19 let trajajoča pravda končana - Pašičevi dediči in angleška družba, kije imela v rokah rudnik Irepčo, morajo solidarno plačati 2.256.055.851 din
Dne 10. februarja 1954 je Okrožno sodišče v Beogradu Rreklo razsodbo, s katero se Y tožbi Radomira Pašiča pro Pavi Račič iz Beograda, Darinki Purie, zdaj nekje tujini, in Selection Trust Limited in Trepča Mineš Li; •Bited iz Londona razveljavijo in razglase za neveljavne vsi Prenosi izključnih pravic do hidoslednih del in kopov, pridanih Nikoli Pašiču, ker je Prišlo do njih s ponarejanjem Z isto razsodbo se prizna Radomiru Pašiču lastninska Pravica, do trenutka naciona *acije, do vseh tistih rudar •kih pravic pokojnega Nikole Raiiča, obtoženi Pava Račič, Darinka Purič ter Selection Trust Limited in Trepča Mi-8e« Limited iz Londona pa *®orajo solidarno plačati na račun izkoriščanega svinčene-4* koncentrata 1.584,904.125 ^ri, na račun izkoriščanega •Inkovega koncentrata pa 671 bilijonov 151.726 din, skupaj 2-256,055.851 din tako, da se te vsote odšteje 55,059.890
din
na račun stroškov za investicije in proizvodnjo ter 2'H7.430 din na račun odškodnine.
Ta razsodba in dolgotrajna Pravda pred njo sta vzbudila Y naii javnosti veliko pozor-®°st, saj gre za Nikolo Pasica in člane njegove družine, *a najizrazitejšega predstav Pika srbske buržoazije in na trhlih temeljih zgrajene stare Jugoslavije. Nikola Pašič je 1*1 dolga leta predsednik vla-ter voditelj srbske in jugoslovanske radikalne stran-• Njegov sin Rade je tožil ijsgovo sestro odnosno svojo 'sto Pavo Račič in Darinko purič, ženo bivšega jugoslovanskega veleposlonika v Pa-IlJU Božidara Purrča ter an-Sleško družbo, ki je izkorišča rudnike v Trepči. Slo je *a dediščino izključnih pravic ?° rudoslednih del in izkori-oanja rude na področju, kjer zdaj znani rudniki svinca ln cinka Trepča in Kopaonik.
, ^se kaže, da je s teni kon-a®a ena najdaljših pravd v Rodovini našega prava. Za-se je namreč že leta 1935. razsodba okrožnega sodišča jjkaega skupaj z obrazložitvijo gosto pisanih strani, vsi
«kti
pa tehtajo 30 kg. Toli-
Papirja so morali porabiti, so do kraja pojasnili to *l'ko afero, ki je dvignila V I ■ hu
•tarj Jugoslovaji toliko pra-
tode
ter osvetlila čudne me-v sklepanju kupčij tistih 'asov. v več nadaljevanjih °nto objavili najzanimivejše '°drobnosti iz te velike afere.
Nekaj mesecev pred svojo jdrtjo se je začel Nikoli Pa-v® Pogajati z angleško druž-?° Selection Trust Limited iz .QPdona o prodaji Trepče in ^°Paonika. Tiste dni so v Jegov domači kabinet često Shajali Arnold Zbonl. admi-r^trativni direktor družbe jlection Trust Limited, beo-*vajski odvokat Mihajlo M i-*klč, pooblaščenec in prav-
avetovalec te družbe in dr.
°Van Vrabec, administrativ-v1 tehnični pooblaščenec Se-Čion Trust Limited, skoraj JNcraj pa je bil navzoč tudi •šičev svetovalec za rudar-( a vprašanja, uradnik gcne-fathe rudarske direkcije sta-e Jugoslavije Mihajlo Ostojič.
VELIKA KUPČIJA
Kako so se razvijala poga-Jnia. je zdaj težko natanko "'vedati, zlasti, ker je o njih JI razpolago več nasprotujo-jh. si izjav, Arnold Zboril je j ianuarja 1938 izjavil, da je ^.pikolom Pašičcm o tej kup-' govoril samo enkrat, in si-
tik pred njegovo smrt-v in da je bil takrat na-tudi dr. Vrabec. Sled-
ili
Pa pravi, da se je Pašič
pogajal z Zborilom
je bil navzoč samo na 81 tašnih sestankov, in si-nekaj mesecev pred Paši-
slednih del in izkoriščanje rude na področju sedanjih rudnikov svinca in cinka Trepča in Kopaonik. Iz dokumentov bivše jugoslovanske generalne rudarske direkcije je videti, da je bil na ime Nikole Pašiča 14. avgusta 1922 izdan odlok, odobritev za izključno pravico do rudoslednih del in izkoriščanje rude na področju osmih občin ko-paoniškega in kosaniškega o-kraja. Vsi ti odloki praktično pomenijo, da je bil Nikola Pa-sič edini lastnik velikanskega rudnega bogastva Jugoslavije na Kopaoniku in okrog Kosovske Mitroviče.
CE JE ČLOVEK
PREDSEDNIK . ..
Kako je Nikola Pašič prišel do tolikšnega bogastva, ni bilo moč pojasniti. Čudne pa
se zde človeku nekatere podrobnosti. Leta, ko so bili izdani ti odloki, ko je torej Pašič postal lastnik rudnikov Kopaonika in Trepče, se natanko ujemajo z leti, ko je bil predsednik jugoslovanske vlade, v rudarskih knjigah ni nikjer omenjeno, da bi bil Nikola Pašič te rudnike kupil, marveč je samo rečeno da so mu pristojne oblasti izdale izključno dovoljenje za rudosledna dela in izkoriščanje rude.
Težko je tudi natanko povedati, zakaj je Pašič sklenil prodati svoje pravice do Kopaonika in Trepče. Najbrž so rudosledna dela že takrat jasno pokazala, da je na tem področju v zemlji velikansko naravno bogastvo in da bi bi-
(Nodaljevanje na 4. strani)
Z razstav	na	naših
Osnovna šola v Ulici Donadoni
'Y9 smrtjo, p ;a stran dejavnosti Nikole a. dolgoletnega predsed-i. ,a vlade in voditelja radi-
e stranke. «enega najbi-J^Phthnejših državnikov ka-Ijordjevske dobe«, kakor so hekoč imenovali, takrat-hjj Jugoslovanski javnosti ni
Dih, ^
v skupščini in radikal-
klubu, o njegovem sta-kcJ sPr'9° krize vlade Ni* S( * Uzunoviča. ki je bila na-
i«h- prav takrat' 0 teh poea'
lih za sklenitev ene naive6:
k kupčij tistih časov, pa ni tj nihče brati niti vrstice.
> bil Pašič zelo spreten jj, °vni človek, središče mno-V«ivtransakcij' 'astnik dokaj i kih bogastev, veletrgovec t(1 lYczami širom po Evropi,
?,*k'
Sd,
.*biu krogu ljudi, predvsem ki so bili Pašiču za L kupčije potrebni, ali pa,
%
^rn je v podobnih prime-
iita pr‘skočil na pomoč s svo-Icj.. velikim vplivom in od-' no besedo.
n* kapital in temelj, na et*m je Pašič zgradil svo-Poslovno dejavnost, so bi-ujegove pravice do rudo-
S PROSLAVE 400-LETNICE LIPICE IN NJENE KOBILARNE
BODOČNOST LIPICANCA
Težnja kobilarne je, da vzredi dva tipa lipicanskega konja: tip gospodarstvenega konja za potrebe kmečkega gospodarstva in tip jezdnega konja za dresurno jahanje in za potrebe jugoslovanske armade Iz materiala, ki je bil predvajan, je razvidno, da je kobilarna na najboljši poti, da ta ciij tudi doseže
Kvadrilja
V kraju, ki vzbuja v vsakem ne več mladem Tržačanu nešteto prijetnih spominov in ki je bil do nedavnega cilj njegovih nedeljskih izletov, so obhajali preteklo nedeljo pomembno obletnico: obhajali so 40O-letnico Lipice in njene svetovnoznane kobilarne. Kdor Lipice do danes še ni poznal, in se je ob tej priliki odločil, da jo obišče, je moral kar obstati od presenečenja, kajti skoro neverjetno se človeku zdi, da more sredi kamnitega Krasa obstajati toliko zelenja. Tistemu pa, ki je Lipico poznal že od prej, se je verjetno srce skrčilo ob spominu na nekdanje cvetje in parke, ki so jih požrle menjajoče se tujčeve okupacije. Kljub vsemu razdejanju in pustošenju, ki mu je bilo zaradi znanih političnih dogodkov izpostavljeno naše ljudstvo in naša zemlja (kar je povsem nujno pustilo svoje sledove tudi na Lipici), pa ostaja Lipič? še vedno prijetna oaza, in kdor jo obišče in v njej prebije , vroč poletni dan, se zadovoljen, z novim upanjem vrne na svoje vsakdanje delo.
Ze v jutranjih urah so se ljudje odpravili na pot. Obetal se je krasen dan. In res, doživeli smo prvi poletni dan po toliki deževno-sti. Ob 10. uri, ko je bila slovesna otvoritev, se je zbralo že nad 1500 ljudi. Zveza za konjski šport iz
Ljubljane je na proslavo poslala dva svoja delegata: tov. Rudolfa Lisca, primorskega rojaka, in tov. ing. Mirka Krajnerja. Sežanski okraj je zastopal njegov podpredsednik tov. Ovčarič, okrajni gospodarski svet pa tov. Leban.
V otvoritvenem govoru je tov. Alojz Gregorevčič, u-pravnik kobilarne na kratko orisal zgodovino Lipice in njene kobilarne, podčrtal njen pomen in naloge, ki si jih je kobilarna zastavila v zvezi s sedanjimi potrebami in nujnim bodočim razvojem jugoslovanskega gospodarstva posebno pomudil pri mestu in vlogi, ki v tem razvoju pritiče vprav lipicanskemu konju.
Za njim je spregovoril še tov. Leban, ki se je zadržal pretežno na politični plati in pomenu zgodovinske obletnice. Tov. Lisec je sporočil pozdrav Zveze za konjski šport.
Nato je sledilo predvajanje plemenskih konj. Prvi je nastopil pepiniere žrebec Favory-Sistina, (9 let) ki predstavlja izviren tip lipicanca, nato Siglavy-Samira, ki predstavlja izvirnega lipicanca, a v težji obliki (tip gospodarstvenega konja). Nato je sledilo pet kobil, najlepših predstavnikov kobilarne, in sicer kobile močnega gospodarstvenega tipa Capra, Dobivina II, Santa XVII in Betalka ter Allegra XV, ki pa predstav-
lja tip izvirnega lipicanca, ki se je nekoč vzrejal za potrebe cesarskega dvora na Dunaju.
Nato je sledilo 6 žrebic, triletnici Slavina I, in Darinka, dveletnici Dobovina III in Samira II ter enoletnici Distinta in Betalka I.
Težnja kobilarne je, da vzredi dva tipa lipicanskega konja, namreč tip gospodarstvenega konja, to je tip lažjega konja za potre-pe kmečkega gospodarstva, in tip jezdnega konja, to je konja za ^resurno jahanje in za potrebe jugoslovanske armade, Iz materiala, ki je bil jftedVajSn’ Je" hkrati razvidno, da je kobilarna na najboljši poti, da ta cilj doseže.
S tem je bil izčrpan dopoldanski del programa.
Popoldne so pričeli s prikazi individualne dresure. Kot prvi je nastopil Pluto-Graziella IV, ki je pod vod-
stvom vodje trenerske ekipe Aleksandra Akaroja izvajal elemente dresure T-razreda. (Zaradi boljšega razumevanja moramo pojasniti, da poznamo štiri stopnje dresure, namreč razred P-začetniška. razred L-lahka, razred S-srednja in razred T-težka dresura). Za njim je nastopil pepiniere žrebec Favory-Sistina, ki je pod vodstvom Mevlje Jožeta z izredno gracijo izvajal vse elemente iz dresure S-razreda. Tretja je nastopila žrebica Thais XI , (4 .leta) arabsko lipicanske pasme, z jahačem Alfonzom Pečovnikom; izvajala je 1 elehiehte iz dresure T-razreda.
Za prikazi individualne dresure so predvajali kva-driljo (skupinsko jahanje), in sicer jahač Aleksander Akaro na štiriletni žrebici Thais X, Alfonz Pečovnik na žrebici Thais XI, Ivan Slivar na kobili Tuzla in
Skok čez prepono
Jože Mevlja na štiriletni žrebici Africa. Nato je sledilo preskakovanje prepon (13 prepon, kategorija P, višina do 110 cm. Pri preskakovanju prepon so sodelovali Aleksander Akaro na žrebici Thais X, Ivan Slivar na žrebici Africa in Alfonz na žrebici Betka. Zaradi mladosti konj in kratke do-de treninga, so razen malenkostnih izjem, vsi konji odlično izvedli preskakovanje.
Po preskakovanju prepon so sledile še vožnje; eno-vpreg Favory-Sistina (vozač Stopar Andrej) in dvo-vpreg Sistiana in Samira II (vozač Penko Miro) ter mimohod vseh sodelujočih, kombinacija kvadrilje in vozačev, častni krog in pozdrav publiki.
Mimohodu je sledil nastop pevskih zborov »Srečka Kosovela« iz Pivke pod vodstvom pevovodje Janeza Škrjanca iz Bazovice in pevskega zbora «Tabor» iz Lokve pod vodstvom Marije Placerjeve, uslužbenke lipi-ške kobilarne.
Nato je sledila prosta zabava. Ljudje so posledi po klopeh in po travi; lačni so zajemali iz popotnih torb ali oblegali stojnice; žejni so si gasili žejo z vinom ali pivom (dokler ga ni zmanjkalo); plesa željni so se vrteli ob zvokih godbe na pihala iz Prvačine, strastni balincarji pa so sledili napetemu tekmovanju štirih balincarskih ekip, ki so se potegovale za prvenstvo.
Ko je mrak legal na Lipico se je na poteh proti domu razlegalo petje.
Z razstav na osnovnih šolah v Rojanu, pri Sv. Jakobu in v Skednju.
VELESEJEM PRED OTVORITVIJO
Zadnje priprave v jugoslovanskem paviljonu
kod za raziskave v
ii i i
111
V East Kilbrideu, mestu, ki je oddaljeno kakih 12 km od škotske prestolnice, Glas-gowa, je v gradnji velik zavod za raziskave v mehaniki in industriji, »Mechanical Engineering Research Labo-
Nasiop pevskega zbora »Tabora iz Lokve
ratory». Doslej so postavili že skoro četrtino vseh poslopij, v katerih je sedaj zaposlenih že nad 250 tehnikov, vsega pa bo v zavodu zaposlenih kakih 700 tehnikov. Del teh tehnikov se bo bavil z raziskavami o varnosti na vseh področjih delavnosti. Laboratorij se deli na raziskave o lastnostih in čvrstosti materiala; o mehaniki trdnih teles in analizi pritiska; mehaniki tekočin, vštevši hidravlične stroje, mazanje, obrabo in razjedanje; tehnična merjenja; prenosu toplote in o aplicirani termodinamiki. Vsi ti pojmi se bodo morda zdeli laiku težko razumljivi, toda že en sam obisk v ^a~ boratorijih v East Kilbrideu zadošča, da spoznamo važnost teh raziskav za vse področje človeške delavnosti in v vsakem trenutku našega življenja.
Tako na pr. je v nekem oddelku vse polno strojev, ki služijo za preizkušanje odpornosti posameznih kovinskih delov. Z enim izmed teh strojev lahko izpostavijo bate Dieselovega motorja, ki so narejeni iz zlitine aluminija in nikla, sunkom, toliko časa, dokler se ne zlomijo; z drugim instrumentom pa zato določeni tehnik registrira število sunkov, ki jih je dobil bat, in njihovo moč. Pri tem
poskusu gre za preizkušanje obrabe bata med delovanjem.
Zato tudi ne bomo težko razumeli, kako velike važnosti je ta poskus, kajti bat iste vrste, kot so ga preizkusili, je morda montiran v motorju avtobusa, s katerim se tudi vi vozite in vas bo zato nedvomno zanimalo, če so odpornost teh batov izračunali natančno ali ne. Kdor je gledal film, v katerem ima glavno vlogo James Stewart, se bo spomnil, da leti glavni igralec z letalom, čigar rep se bo po preletu določenega števila km odtrgal — to je tipičen primer obrabe nekega dela.
Tehniki v East Kilbrideu se ukvarjajo z vsemi deli ki spadajo v mehaniko, od gradnje mostov, pa do izdelave umetnih človeških udov. E-den izmed poizkusov zadeva odpornost in trpežnost električnih stikal, posebno navadnih, kakršne uporabljajo pri inštalacijah za električno razsvetljavo v stanovanjskih hišah. V posebnem oddelku laboratorija so stikala povezana z mehansko ročico, katera jih neprestano vključuje in izključuje; čim se stik prekine pa zagori posebna kontrolna žarnica, Pri nekem poskusu so stikala vključili in izključili milijonkrat, nakar so jih pregledali in ugotovili, da so
v brezhibnem stanju; tehniki pa so bili celo mišljenja, da odpornost stikal niso izmerili dovolj natančno, ter da bi stikala vzdržala lahko najmanj še enkrat toliko. Ker pa bi pri normalni uporabi stikala prekinili stik milijonkrat ne prej kot v 150 letih, se je poskus izkazal za več kot zadovoljivega.
Obiskovalci East Kilbridea pridejo tudi do dvojnih vrat, na katerih je napisano »Zapri vrata za seboj naglo in pozorno!«. Obiskovalec vstopi namreč v oddelek, kjer merijo postopno naraščanje volumna kovinskih teles, ki so se segrela zaradi dela ali zaradi prevelike obremenitve. Tovrstni poskusi so izredno velikega pomena, posebno, kadar gre za občutljive stroje kot na pr. letalske motorje, kajti če bi se zvil, in to zelo malo, en sam del motorja, bi to lahko kaj hitro že pomenilo nesrečo. Poskus napravijo v neke vrste škatli, v katero položijo kovinski del stroja, ki ga hočejo izpostaviti vplivu toplote. Dokler je poskus v teku se nihče ne sme dotakniti niti škatle niti dela stroja, ki ga raziskujejo. V laboratorijih v Teddintoonu je en tak poskus trajal celih osem let, tako da je po tem času bila na stroju in na instrumentih za prst
debela plast prahu, običajno pa taki poizkusi ne trajajo več kot 1000 ur.
V vseh oddelkih zavoda v East Kilbrideu so tehniki pridno na delu: merijo, kontrolirajo, gradijo, pa tudi u-ničujejo. Njihovo delo bo zelo koristno na vseh področjih človeškega udejstvovanja, pri oborožitvenih načrtih, za povečanje hitrosti letal, za večjo varnost mostov ali vožnje. z motornimi vozil; ter celo na olajšanje uporabe u-metnih udov invalidom.
AVTOMOBILSKI DELI
IZ ŽELEZNEGA PRAHU
V ameriški industriji vedno bolj uporabljajo železo v prahu, ki	ga pridobivajo s
kemičnim postopkom iz surovega železa.
Železo v prahu so že dolgo uporabljali za povečanje vročine plamena za rezanje jekla. Danes pa	uporabljajo tas
prah v vedno večji meri za izdelovanje preciznih delov raznih kovinskih strojev zlasti v avtomobilski industriji. Železni prah stisnejo pod visokim pritiskom v kalupih, z vročino pa nato stopijo napravljeno	obliko v čvrsto
kompaktno	maso. Tako izde-
lani kovinski deii so pripravljeni za takojšnjo uporabo brez nadaljnjega obdelovanja.
Še o «Trieste»
«11 Mondo« ki od časa do časa ustvarja videz objektivnosti v svojem pisanju, se je v zadnji številki popolnoma spozabil v člančiču pod naslovom »La civile Trieste«, v katerem dela reklamo našemu listu že v omenjeni najnovejši reviji, ki je začela izhajati v treh jezikih pod naslovom «Trieste». Clankar najprej navede, da so se «o-krog Trieste zbrali najboljši ljudje mesta, ki ima slavno kulturno preteklost in ki je toliko dalo italijanski kulturi (na pr. požig Narodnega doma in drugih slovenskih ter socialističnih domov, op. ur.) ne da bi pri tem izgubila poudarek tipične izvirnosti: dovolj je pomisliti na Michel-staedterja, na Slataperje, na Sveve, na Stupariche, na Sabe, na Antonije, na Gottije, na Cantonije, na Quaranotot-ti-Gambinije ( na pr. na tistega, ki je pisal sadistično erotične prizore o partizanih v svoji knjigi «Primavera a Trieste«, op. ur.) itd., kar bi mogli nadaljevati, če bi omenili druge panoge.« Nato pa — kaj bj se trudil — enostavno navede kot svoje mnenj« tisto, kar je v uvodu »Prima-vere a Trieste« napisano. Pri tem pa želi kot najbolj grenka ironija stavek; Trstu je morda kot nikjar drugje že sama misel o domovini ne-razdvojna od misli o svobočK in kulturi«.
Ah, kako bi bilo vse drugače, če bi bilo to res.
«Messaggero» ne lalt
«Messaggero» piše; «Lažnive kolonizacije. — V Postojnšči-ni se je slovensko prebivalstvo povečalo med letom 1910, 1936 za čez 20 procentov.« Za božjo voljo, kakšno drugo prebivalstvo naj bi se tam povečalo razen slovenskega; italijanski prišleki so se sicer hitro omožili, toda prišli so zadnji v zgodovini rimskega imperija v tiste kraje. Nato isti list nadaljuje:
«Ce je torej obstajalo prisilno raznarodovanje na škodo Italijanov, če je torej avstrijska vlada nasilno raznarodovala na škodo Italijanov, ni bilo nobenega raznarodovanja na škodo Slovanov s stran; Italije: in ko »Primorski« piše o italijanski kolonizaciji, piše najbolj svečano laž in laže zavedajoč se da laže.«
Zadeva je namreč v tem, da Avstrija ni poitalijančila tistih Slovencev in Hrvatov, ki nosijo priimke Zlatoper, Stuparich, Suvich itd. itd. Dalje je dejstvo, da Italija sploh ni ukinila nobene slovenske in hrvatske šole samo zato, da se nihče ne bi poitalijančil. Mussolini je bil sploh znan po tem, da je ščitil bodisi slovanske, bodisi nemške ali pa francoske narodne manjšine. Slovenske srednje in visoke šole, ki jih Avstrija nikoli ni dala Slovencem, je ustanovil v glavnem Mussolini; slovensko univerzo v Trstu tako rekoč s tisto v Ljubljani. Vse to namreč sledi iz gornje »Messeggero-ve» trditve, ki jih je list zapisal prav zaradi tega, ker nikoli ne laže, zavedajoč se, da ne laže.
Ge bi bilo res
kar piše «Trieste», ne bi morali iz dneva v dan protestirati zakaj naše gledališče ne sme igrati v občinskem «Verdiju». Prav tako ne bi morali danes navajati tisto celo za fašiste sramotno pisanje v «Messaggero Veneto« pred tremi dnevi. Tam neki idiot namreč pravi, da bomo imeli dostop v to gledališče šele tedaj, ko se bosta pri Slovencih rodila Verdi in Puccini in ko bomo postali Slovenci kulturen narod.
Še o komlnformovskl brzojavki
Stane Bidovec je bil v »Delu« malo točnejši kot pa «11 Lavoratore« glede obvestila, da je njegova SHPZ poslala sožalne brzojavke okrajnim ljudskim odborom (on besedo ljudski seveda namenoma izpušča, kajti človek, ki živi pod zaščito 200 in 500-milijonske armade lahko prekršča nazive oblastvenih organov na Štajerskem po mili volji) v Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu in Šoštanju. V «11 Lavoratore« je namreč naslovljence iz taktičnih svetoivanskih razlogov rajši zamolčal. Ne kliči vraga, si je mislil najbrž.
MOČNO UPADANJE TUBERKULOZE
Metropolitanska življenjs zavarovalna družba poroi da je v zadnjih 50 letih un ljivost za tuberku.czo v Zdi Ženih državah močno pad za kar gre zasluga v pr vrsti protituberkulozni kai panji. V letu 1900 je bilo : 100.000 prebivalcev 183,9 smi nih primerov zarrdi tuberk loze, v letu 1953 pa 12,6. ! letos pa napoveduje druž še nadaljnji padec na 1Q p merov. Kljub temu je pa t berkuloza še vedno važen ja ni zdravstveni problem Združenih državah.
TRST, torek 15. junija 1951
V REKE
Vremenska napoved za danes: Jasno vreme z delnimi po-oblačitvami in možnostjo krajevnih padavin. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 27.3 stopinje; najnižja pa 18.7, stopinje.
DNEVHIK
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 18.15:
Skladbe predklasikov izvaja na klavirju Gojmir Demšar. Trst II.: 21.00: Anton Medved: Stari in mladi, igra v 4 dej. Trst I.: 11.30: Komorna glasba. Slovenija: 12.30: Vi-tezslav Novak: Slovaška suita.
lis it
it® v*|
j.. .1 ::i
M S I
•••• •
TUJCI ZMAGO VA L T I HA UETOSHJEM GIRU
CURICI (ŠVICA) IDI VAN STHRCEAI (B(ICIIA) sla hita najuspešnejša dirkača ulrmllflvB rtrlie
Koblet je zasedel drugo mesto - Edino švicarsko moštvo prispelo kompletno na cilj
VRSTNI RED NA CILJU ZADNJE ETAPE ST. MORITZ — MILAN (222 km):'
1. Van Steenbergen 6.12’54”, povprečno 35.720 km na uro;
2. Albani; 3. Coppi; 4. Koblet; 5. Monti; 6. Conterno; 7. Bartali; 8. Fornara; 9. Giu-dici; 10. Nencini; 11. Rosseel; 12. Magni; 13. Couvreur; 14. Aureggi; 15. Clerici; 16. Colet-to: 17. Astrua; 18. Volpi; 19. Assirelli; 20. Carrea, vsi s časom zmagovalca;
21. Benedetti; 22. Serena; 23. Gismondi; 24. Milano; 25. Schaer; 26. Croci Torti 6.14T5”;
27. Martini; 28. Wagtmans; 29. Van Breenen; 30. Voorting 6.14’57”;
31. Van Est 6.16’32”;
32. z istim časom: Barducci, Baronti, Bartalini, Barozzi, Biagioni, Botella, Brasola. Ciancola, Corrieri, Delilippis, De Santi, Favero, Franchi, Gaggero, Gianneschi, Grosso, Lorono, Massip, Massocco, Metzger, Pedroni, Perez, Pet-tinati, Pezzi, Ponzini, Rossel-lo, Ruiz, Soldani, Zampini, vsi v 6.18’40”;
61. Doni 6.30T5”; 62. Zuliani 6.31’05”; 63. Dall’Agata, Pia-nezzi, Vidaurreta, Ciolli, Hube r 6.3950".
Ni startal: Impanis.
Po 4337 Km so končno dirkači, ki so se udeležili Giro dltalia, prispeli na zadnji cilj v Milanu. Na cilju, na dirkališču Vigorelli, je hotel Van Steenbergen še enkrat pokazati, da je v končnih sprintih nenadkriljiv in da mu zaradi cele zbirke zmag na letečih ciljih nihče ne more ničesar očitati. Hotel je pokazati in dokazati tisočem, da v končnem sprintu lahko zmaga kljub navzočnosti Coppija in Koble-ta, Albanija in Montija in kar je še drugih zvezd kolesarstva. Obenem je s tem pokazal, da njega pač ne more zadeti graja za nešportno obnašanje na predzadnji etapi. Zmagal je v štirih etapah obenem pa si je priboril prvo mesto v skupni klasifikaciji za leteče cilje. Razen tega, da mu je skoraj v vsaki etapi padla kaka nagrada za zmago na letečem cilju, ga je na koncu še pričakala milijonska nagrada.
Končni zmagovalec na Giru pa letos zopet ni Italijan. Pred leti se je dogodil podoben primer, ko je zmagal dotlej še manj poznani Koblet, ki je prav od tedaj zaslovel tudi kot dober dirkač na dirkah kot je Giro in Tour. Letos pa je zopet odnesel venec zmage Švicar: Clerici. Gotovo pred začetkom Gira nihče ni nanj mislil kot na možnega zmagovalca, niti Švicarji sami ne in gotovo niti sam ne. Toda domislek z letečimi cilji, ki naj bi pomagali da bi bile etape bolj razgibane, je povzročil večkrat toliko od(rganost posameznih ubežnikov, da jih je velika prednost kar sama spodbujala, da obdrže brzi-no in veliko oddaljenost od skupine. Ko se je Clericiju posrečilo, da je v Aquili pridobil ogromno časa pred ostalimi, tedaj ni imel druge skrbi, kot da se drži tistih, ki bi ga po-
skušali ogrožati. Pri tem mu je pomagal tudi sam njegov kapetan Koblet, ki ni hotel ničesar tvegati, s čimer ne bi bilo gotovo, da bi sam uspel, a bi spravil svojega rojaka v težji položaj. Tako sta Švicarja ra koncu vendar lepo končala s prvim in drugim mestom. Onadva prav gotovo tudi nista kriva za dogodke na predzadnji etapi.
Za domače dirkače ni ostalo takorekoč nič. Lahko se tolažijo, da Coppi ni več tisti kot je bil in nekoliko se tudi jeze na predzadnjo etapo. In vendar ni vse v tej predzadnji etapi, v kateri se nihče ni hotel boriti in v kateri so čez gorske prelaze vozili skupno hitrostni dirkači kot gorski vozači. Gospod Goddet. «patron» Toura, ki si je prišel ogledovat italijanske dirkače, je že povedal, da se za Coppija lepo zahvaljuje. Coppi pa ni vozil čez hribe tako kot on zna in kot bi lahko, zato je sedaj
VRSTNI RED NA LETEČIH CILJIH ZADNJE ETAPE : ChiaveDna:	1.	Van	Steen-
bergen; 2. Albani; 3. Benedetti.
Bellano: L Baronti; 2. Cro-ci-Torti; 3. Corrieri.
Lecco: 1. Van Steenbergen; 2. Benedetti; 3. Magni.
Madonna del Ghisallo:	1.
Coppi; 2. Volpi; 3. Monti.
Cantu: 1. Aureggi; 2. Giudi-ci: 3. Coppi.
Milan: 1. Van Steenbergen; 2. Albani; 3. Coppi.
KONČNA OCENA NA LETEČIH CILJIH:
1. Van Steenbergen 113 točk; 2. Benedetti 45; 3. Albani 42; 4. De Santi 29; 5. Grosso 25; 6. Pettinati 20; 7. Corrieri 19; 8. Soldani, Couvreur, Ponzini 18; 11. Fornara 17; 12. Gaggero, Lorono 15; 14. Brasola 14; 15. Wagtmans 13; 16. Volpi 12; 17. Voorting, Massocco 11; 19. Assirelli 10 itd.
na pol med izobčenci na pol pa med izdajalci kolesarskega športa. In vendar ni on sam izdajalec kolesarskega športa — kolikor je v teh okoliščinah še sploh mogoče govoriti o športu. In zdi se nam, da se predvsem greši, ko se v zvezi s take vrste dirkami, kot sta Giro in Tour, sploh še govori o športu. Saj to ni nič drugega. kot plačana predstava. In tudi zmaga je predvsem važna kot plačana stvar. Razen tega je važna kot odskočna deska za uveljavljenje na raznih dirkališčih. Športa seveda tukaj ni nič.
Coppi je v prvi dolomitski etapi zmagal in tako pokazal svojim ljubljencem, da je še pri sebi in da lahko v hribih zmagal Toda napaka je bila zagrešena že davno prej in Clerici je tudi dobro pazil, da se ne bi popravila; in pri tem mu je Koblet pametno pomagal. Coppiju je bilo ob zadnjih etapah že jasno, da Cle-
KONCNA SPLOSNA OCENA:
1. Clerici 129.1307”; 2. Koblet presledek 2416”; 3. Assirelli 2628”; 4. Coppi 3117”; 5. A-stiua 33'09”; 6. Magni 34 01”; 7. Voorting 33’05”; 8. Fornara
36 21”; 9 Schaer 4051”;	10.
Conterno 41’07”;	11. Coletto;
12. Albani; 13. Bartali 50’11”; 14 VVagtmans; 15. Delilippis 52'47”; 16. Nencini; 17. Monti 54T3”;	18. Barozzi; 19. Van
F.st 56’41”; 20. Gismondi; 21. Volpi; 22. Grosso; 23. Franchi; 24 Lorono 1.13 08”; 25. Zampini; 26. Carrea; 27. Soldani 1.16’33”; 28. Giudici; 29. Metz-ger, 30. Couvreur; 31. Van Steenbergen 1.19*25”; 32. Rosseel: 33. Corrieri; 34. Benedetti; 35. Barducci; 36. lluber;
37 Pedroni; 38. Ruiz 1.33'42”; 39 Massip; 40. Rossello; 41. Milano; 42. Zuliani; 43. Gian neschi; 44. Biagioni; 45. Botella; 46. Martini; 47. Pettinati, 48. Massocco; 49. Gaggero; 50. Perez; 51. Bartalini; 52. Pezzi; 53. Aureggi; 54. Ponzini; 55. Serena; 56. De Santi 2.05'59”; 57. Ciolli; 58. Brasola; 59. Van Breenen; 60. Favero: 61. Ciancola; 62. Baronti; 63. Croci Torti; 64. DalPAgata; 65. Pianezzi; 66. Doni; 67. Vidaurreta.
Povprečna hitrost na vsej 4337 dolgi poti je bila 33.563 km na uro.
ricija ne more dohiteti in tedaj... čemu bi se mučil! Nič mu ne bi pomagalo. Ljudje bi videli hitrejšo vožnjo, videli bi predvsem Coppija, kako se J3 odtrgal od glavne skupine in vozi, vozi, navzgor, navzdol, čez prelaze in zopet v doline. Teda Coppi je preračunal: čemu vsa ta muka, ko ne more imeti uspeha. In tako je raje počasi vozil sam, z drugimi pa se je menda tudi domenil, da bodo vozili vsi počasi. Zmaga ra Ghisallu v zadnji etapi Coppiju tudi še ni prinesla opro-ščenja pri gledalcih, ki hočejo pač vedno videti svoje ljubljence med prvimi. Toda ti so plačani ljudje, ki pač s tega stališča vse presojajo, in le deloma tudi po tem, kaj ljudem ugaja.
Razumeti je treba občinstvo,
razumeti je treba prireditelje, razumeti je treba potem še dirkače — pri vsem tem pa seveda šport propada, kajti vse bolj očitna postaja suha pogodba med delodajalcem (prireditelji) in delojemalcem (dirkači).
KLASIFIKACIJA ZA NAGRADO DESGRANGE-COLOMBO Individualno:
1. Impanis 66 točk;
2. Kiibler 60; 3. Derijcke 45; 4. Clerici 40; 5. Coppi 39; 6. Decock 38; 7. Koblet 37; 8. Van ben Branden 34; 9. Demulder 33; (0. Ernzer 31; 11. Assirelli m Hendricks 30 itd.
Po državah:
1. Belgija 365 točk; 2. Italija 190, 3. Švica 152; 4. Francija 121; 5. Luksemburg 31; 6. Holandska 22.
JUTRI ZAČETEK SVETOVNEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA
za jutrišnjo lehmo proti Franciji
YVERDON, 14. — Po današnjem treningu med dvema moštvoma jugoslovanske reprezentance v Yverdonu je komisija za sestavo reprezentance določila sledeče moštvo, ki bo v sredo igralo proti Franciji:
Beara; Stankovič, Crnkovič; Čajkovski, Horvat, Boškov; Milutinovič, Bobek, Mitič, Vu-kas, Zebec.
Mnogo golov
ELTEN, 14. — V tekmi s tukajšnjim domačim moštvom so včeraj Čehi dosegli 15 golov (v prvem polčasu 8).
THUN, 14.	— Urugvajsko
moštvo, ki se tukaj pripravlja na svetovno prvenstvo, je v trc-ning-tekmi premagalo domače nogometno moštvo z 11:0.
ŽENEVA, 14. — Dvajset tisoč gledalcev je včeraj prisostvovalo tekmi med madžarskim moštvom in klubom Ser-vette, v katerem igra tudi Nyersov brat ter Avstrijec Epp. Madžari so zmagali z 8:2.
BAZEL, 14. — Brazilija je v soboto odigrala trening-tekmo z moštvom Basel iz prve lige, v katerem seveda ni bilo reprezentantov. Brazilci so zmagali s 5:2. Igra Brazilcev je bila zelo lepa in odlična je bila povezanost med posameznimi linijami.
Skoti in Angleži proti zamenjavi vratarja
ZUERICH, 14. — Skoti in Angleži groze, da odstopijo od tekmovanja za svetovno nogometno prvenstvo, če bi se sprejel sklep, ki ga je predložila Švica, da je možno med igro vratarja zamenjati.
PRESTVVICK, 14. — Danes je škotsko moštvo z letalom odpotovalo v Luzern, kjer bo
ŠAH
bivalo med svetovnim prvenstvom.
Turki. Korejci, Angleži...
ŽENEVA, 14. — Z letalom je prispelo turško moštvo za svetovno nogometno prvenstvo. Pol ure nato je pristalo letalo s korejskim moštvom, ki je vsega skupaj letelo 95 ur.
LONDON, 14. — tzanes zvečer je odpotovalo z londonskega letališča angleško moštvo. Kapetan Wright je dejal, da odhajajo na pot z namenom, da pokažejo, da je v njih še nekaj življenja.
Kaj pravi Mandy
Trener madžarske reprezentance Mandy je dejal, da ni nepremagljivih moštev, takoj zatem pa je pripomnil, da so Madžari vseeno prepričani o svoji zmagi, čeprav je vloga glavnega favorita precej nevarna in neprijetna. Mandy meni, da imajo razen Madžarov za prvo mesto možnosti še Nemčija, Avstrija in Brazilija. O Braziljancih je dejal, da so neprekosljivi v individualni tehniki, da bo pa na njihovi medsebojni tekmi odločila taktika.
PROTI NESRAMNEMU SPORAZUMU
Pred skupno stavko delavcev goriške in tržaške industrije
Danes stavka v podgorski in ronski predilnici
Sporazum, sklenjen proti volji vsega delavstva med m-dustrijci in tremi sindikalnimi organizacijam, ki prinaša našim delavcem komaj 18.80 lir poviška na dan, je povzročil veliko razburjenje med industrijskimi delavci naše pokrajine.
V soboto so se v Trstu sestali predstavniki ES iz Trsta, Zveze kovinarjev iz Tržiča in Delavske zbornice iz Gorice. Udeleženci sestanka so razpravljali o sramotnem sporazumu, poleg tega pa še o krizi, ki je posebno pereča za Združene jadranske ladjedelnice, in o omejevanju svoboščin sindikatov v podjetjih. V protest proti sporazumu sindikatov, ki predstavljajo manjšino delavskega razreda, z in-dustrijci, je bilo sklenjeno, da se v tem tednu proglasi celodnevna stavka industrijskih delavcev, zaposlenih v podjetjih CRDA v Trstu in Tržiču in v Tržaškem arzenalu. Datum stavke bo določen naknadno.
Za danes pa je napovedana stavka tekstilnih delavcev goriške pokrajine. Delavci in delavke bodo stavkali proti sporazumu, ki je nov dokaz izkoriščevalskih teženj kapitalistov velikih industrijskih podjetji. Čezmerno izkoriščanje delovne sile v podgorski in ronški predilnici prinaša delodajalcem ogromne dobičke.
Toda ves kapital odhaja v tuje zemlje, tukaj pa se nadaljuje izžemanje delavstva z zmanjšanjem delovnih moči in s povečanjem števila novih strojev, ki brezobzirno izkoriščajo ljudske sile.
Tekstilni delavci bodo stavkali po sledečem redu: prva izmena od 9.30 do 14. ure; druga izmena do 18. do 22. ure; delavci, ki ne delajo čez dan pa od 12. do 17. ure.
Jugoslovani med vodečimi na turnirju v Muenchenu
VI. kolo: Pirc - Castaldi remi, Rabar - Golombek remi, Fuderer - Unzicker 0:1, Bhend-Dunkelblum 1:0, Lehman - Ri-beiro remi, Wade - Burstein 1:0. Toran - Boumeester remi, Lokwenz - Kramer remi. Partiji Jacob - Mulcahy in Ait-ken - Donner sta bili prekinjeni.
VII. kolo: Fuderer - Golombek 1:0, Pirc - Dunkelblum 1:0, Rabar - Castaldi 1:0, Don-r.er - Lokwenz 1:0, Burstein -Lehmann 1:0, Ribeiro - Jacob 1:0, Wade - Boumeester remi, Kramer - Toran remi, Bhend -Mulcahy remi, Unzicker - Ait-ken prek.
VIII. kolo: Pirc - Mulcahy 1:0, Rabar - Dunkelblum 1:0, Fuderer - Castaldi 1:0, Unzicker - Golombek 0.5:0.5, Toran - Donner 1:0, Wade - Kramer 1.0, Bhend - Ribeiro 0.5 0.5, prekinjene pa so partije Jacob - Burstein, Lehmann Boumeester in Aitken . Lok-wenz.
mesto. Takoj za njim sta Fuderer, Toran in bržkone Unzicker (če dobi prekinjeno partijo iz VII. kola) za njim pa Pirc in Rabar. Teh šest igralcev se sedaj bojuje za prva štiri mesta.
Stanje po VIII. kolu. Donner 6.5, Fuderer in Toran 6, Pirc in Rabar 5.5, Unzicker 5 (1), Kramer 5, Golombek 4.5, Wade 4, dr. Lehmann in Lok-wenz 3 (1), Bhend in Ribeiro 3 5, Burstein 3 (1), Boumeester 2.5 (1), Castaldi 2.5, dr. Aitken 2 (2), Dunkelblum 2, Jacob 1.5 (1), in Mulcahy 0.5 točke.
Lorger • 14,5 na 110 m zapr.
Na atletskem mitingu mariborskega Železničarja je nastopila popolna ekipa celjskega Kladivarja. Državni rekorder Lorger je bil tokrat v izvrstni formi. Na 110 m ovire
Gonzales in Trintignant
zmagovalca dirke «24 ur»
LE MANS, 14. — Dvojica vozačev Gonzales (Argentina) in Trintignant (Francija) je včeraj na stroju «Ferrari» zmagala na avtomobilski dirki «24 ur» ter v tem času prevozila 4.061.150 km s povprečno hitrostjo 169,240 km. Čeprav sta dirkače vozila med dežjem in zelo močnimi vetrovi, sta porušila vse obstoječe rekorde te dirke. Dirko je gledalo 250 tisoč gledalcev. Razne nezgode in okvare so izločile iz dirke dve tretjini dirkačev, toda k sreči ni bilo smrtnih primerov.
Rezultati:	1. Gonzales-Trin-
tignant »Ferrari«, 4.061,150 km, povprečno 169,215; 2. Rolt-Ha-milton «Jaguar», 4.057.060 km, 169.044 ; 3. Spear-johnson «Cun-ningham«, 3.809.932;	4. Lau-
rent-Swaters (Belgija), »Jaguar«, 3.725.120; 5. Briggs-Ben-nett (ZDA), »Cunningham«, 3 683.700;	6.	Guelfi - Pollet
(Francija), «Gordini», 3.544.610; 7. Wilson-Mayers (VB), «Bri-stol«, 3.505.570; 8. Wisdon-Fair-man (VB), «Bristol», 3.465.130;
Kenn-Line (VB), «Bristol», 3.065.130;	10. Bonnet-Bayol
(Iranc.), »Panhard«, 3.232.520; 11, Gatsonides (Hol.) - Bec-qvart. (Francija), »Frazer-Nash«; 12. Claes-Stasso (Belgija), »Porsche«; 13. Hemard-Flahault (Francija), »Panhard«; 14. Oljvier-Duntov (VB), «Porsche»; 15. Advvsorth-Brown (VB), »Triumph«; 16. Gignoux-Cornot (Francija), «Panhard»; 17. Votton-Beaulieu (Francija), «Renault»; 18. Dre. uil-Py (Francija), »Renault«.
Prometna nesreča
Pri prometni nesreči, ki se je dogodila v Ul. Lunghisonzo so bile ranjene tri osebe. 42-Ietni Rudolf Nanut iz Stan-dreža, Ul. Molino Festa je po omenjeni ulici vozil z vespo z evidenčno tablico GO 9102. Na zadnjem sedežu je sedela 21-letna Franca Merletta. Ko je Nanut privozil v bližino železniškega mostu, je naenkrat zgubil ravnotežje nad vozilom, ki je zašlo s poti
in se prevrnilo na travnik ob desni strani ceste. V nesrečo pa je na travniku bila 47-letna Silvia Manfrin iz Ul. Del Prato štev. 21, ki je nadzorovala malo nečakinjo, ki se je tamkaj igrala. Ko je vespa zašla s poti, sta oba potnika padla; vozilo pa je zadelo Silvio Manfrin. Nanuta in Merletto je neki zasebni avtomobil peljal v bolnico Brigata Pavia, kjer so jima obvezali rane po obrazu in
rokah. Malo pozneje so v bolnišnico odpeljali tudi Man-frinovo zaradi poškodb. O-zdravela bo v 15 dneh.
Nova znamka
V soboto 19. t. m. bodo začeli razprodajati novo kome-morativno znamko glasbenika Alfreda Catalanija za 25 lir. Znamka bo veljala do 30. junija 1955. Cas za zamenjavo pa bo do 31. decembra 1955.
K NEDELJSKI KONFERENCI BELTRAMA
Politika blokov
škodljiva mednarodnemu miru
Kominformistični poslanec Ijile tudi dolžnosti KPI »
tel
Beltrame za pokrajino Gorica, Videm in Belluno je imel v nedeljo v kino dvorani Moderno konferenco, ki jo je otvonl kominformistični fe-deral za goriško pokrajino Poletto, na kateri je govoril o notranjih in zunanjih političnih dogodkih.
Ves dolgovezen Beltramov govor se je sukal okoli zgrešene Stalinove analize mednarodnega položaja, ki naj bi karakterizirala razdeditev sveta na dva bloka, in sicer na Sovjetske zveze in blok ZDA.
Na tej razčlenbi so teme-
EKSPLOZIJA BOMBE PRED SEDEŽEM KPI V GORICI
Oblast naj končno izsledi krivce raznih afenlalov
Nesramna podtikanja, s katerimi bi šovinisti radi odvrnili pozornost javnosti od legla reakcionarnih fašističnih tolp
V soboto ponoči so nekaj minut pred 1. uro stanovalci Ulice Vittorio Veneto in bližnjih ulic slišali močno eksplozijo, katero je povzročila bomba, ki so jo neznanci postavili k zidu stanovanjske hiše štev. 23 v Ul. Vittorio Veneto, kjer je v pritličju sedež mestne organizacije italijanskih kom-informistov. Bomba je bila sestavljena iz kalija in črnega praha; imela je potrebno vžigalo, ki je ob 0.45 povzročilo močno eksplozijo. Slučajno sta se takrat mimo poslopja vračala na svoj dom zakonca 55-letni Giovanni Furlan in njegova 52-letna žena Daniela Sassi, stanujoča v Ul. V.itto-rio Veneto 19; z njima pa je bila še sestra 50-letna Anna Sassi iz Ul. Vittorio Veneto 21. Koščki kovine so ranili vse tri osebe, ki so bile takoj pripeljane z ambulanto Zelenega križa v splošno bolnišnico. Najhujše poškodbe je dobila Daniela Sassi, katero je drobec bombe ranil v desno zenico očesa in se bo morala zdraviti 40 dni. Njen mož je bil laže ranjen v desno nogo in bo ozdravel v 8 dneh. An-no Sassi pa je več drobcev ranilo v levo nogo ter v desno roko in se bo morala zdraviti vsaj 15 dni.
Na kraj nesreče je prišla goriška policija, ki pa doslej še ni prijela povzročitelja eks-
plozije. V nedeljo dopoldne pa je iz Vidma prišel strokovnjak za eksplozivno orožje in ugotovil sestavino bombe.
Ker se po mestu že govori, da so bombo podstavili «sla-vi», kakor je svoj čas pisal «Gi ornale di Triesten glede bombnih atentatov na Korenovo trgovino, na ples Slovenskega planinskega društva in na poslopje svetovalca Pa-vlila, bi bil skrajni čas, da odgovorne oblasti enkrat končno izsledijo atentatorje, ne pa, da se samo omejujejo na raziskovanje, ki doslej še ni privedlo do izsleditve niti enega zločinca. Na tak način bi oblasti obvarovale življenje meščanov, obenem pa bi enkrat posvetile v vrste tistih fašističnih in reakcionarnih gori-ških tolp, v katerih je leglo tolikšnega zla na Goriškem.
posvetiti temu za organizacijo izredno važnemu vprašanju. Na seji pa je bilo govora tudi o udeležbi in sodelovanju mladine na večjih kulturnih prireditvah našega podeželja o letovanju in o organiziranju izletov v letošnjem poletnem času.
SEJA GLAVNEGA ODBORA ZSM
Za aktivizacijo mladinskih vrst
V nedeljo dopoldne je bila v Gorici seja GO Zveze slovenske mladine v Italiji, na kateri so člani razpravljali o organizacijskih problemih za vedno večjo aktivizacijo in obnovo mladinskih odborov in sklenili tudi prihodnjo sejo
IZ TRŽAŠKE KRONIKE
S seje zgoniškega občinskega sveta
(Nadaljevanje z 2. strani)
meravanih razlastitev najbolj ogroženi.
V tretji resoluciji, ki jo je župan tov. Obad predložil občinskemu svetu v odobritev,
svetovalci ugotavljajo da se _______________ _._ _____	__
že tako minimalni krediti za j spada tudi vse Tržaško o-pospeševanje kmetijstva iž zemlje s Trstom —~J	rr-
Tov. Obad je v imenu OF predložil drugo resolucijo, ki jo v celoti objavljamo: Slovensko ljudstvo se že stoletja bori za politično, narodno, gospodarsko in socialno svobodo v svobodni Sloveniji in Jugoslaviji, kamor
I je dosegel nov državni rekord Prvi poraz vodečega Don- 14,5, na 100 m pa je dosegel I sprotnika močno ranil v nerja je zaostril borbo za prvo | prav tako odličen rezultat 10,8. | ljust.
Mitri zopeFzmagal
TRIPOLI, 14. — Mitri je v soboto zvečer premagal Ga-mera v sedmi rundi, ko je sodnik tega pozval, naj se umakne. Mitri je bil ves čas v premoči in je v sedmi rundi na-
če-
polletja v polletje krčijo, in to kljub naraščajoči krizi ter vedno večjim potrebam poljedelstva. Na naše področje se poleg tega uvažajo sadike, trsje in semena, ki ne odgovarjajo niti klimatskim pogojem našega področja niti terenu, čeprav je splošno znano, da so naši kmetovalci vedno kupovali vse omenjene potrebščine izključno v krajih, ki so sedaj priključeni Jugoslaviji. Zato zahteva, da se krediti za pospeševanje poljedelstva zvišajo, predvsem za dvig strokovne izobrazbe, nakup poljedelskih strojev, za dvig sadjarstva in trtoreje, za izboljšanje pašnikov, obnovo hlevov in dvig živinoreje sploh. Poleg tega svetovalci zahtevajo, da se omogoči u-voz sadik, trsja, semen in drugih potrebščin za izboljšanje poljedelstva iz sosednjih krajev v Jugoslaviji, ki so bili vedno stalni dobavitelji navedenih artiklov.
Na predlog svetovalca Pirca bo občinski odbor sestavil še eno resolucijo, v kateri se zahteva ustanovitev eksperimentalne postaje za prilagovanje semen, trsnice_ in drevesnice na našem področju.
Vse resolucije so bile soglasno sprejete in jih bo občinska uprava naslovila na ZVU. Agneletovski svetovalec Stanko Briščik je nato prebral resolucijo za ustanovitev STO. Očitno je bilo, da je šlo za sporazumno resolucijo med svetovalci SDZ in kominfor-misti, saj jo je Pirc le podprl.
vred. Ta borba se opira na zgodovinsko, zemljepisno, gospodarsko in etnično stvarnost in je v skladu z demokratičnimi ter socialističnimi načeli. Kljub priznanju teh ugotovitev m načel je mirovna konferenca v Parizu zaradi imperialističnih spletk izdala ta načela in ustvarila STO, Pa še to krivično rešitev, ki jo je slovenski narod kot žrtev sprejel v interesu miru, pomnjenja in sodelovanja med narodi, so impierialistične sile z devetletno proitalijansko aneksionistično politiko, ki je dobila svoj najbolj otipljiv izraz v tristranski izjavi leta 1948 in oktobrskem diktatu 1953 l„ poteptala in podprla v največji meri osvajalne težnje italijanskega imperializma po naši zemlji.
Italijanski impierializem je dobil svojega najboljšega zaveznika v izdajalski politiki tržaške kominformovske agenture, ki je razbila mogočno demokratično protiimpieriali-stično fronto tržaškega delovnega ljudstva. Ta agentura vara delovne množice, da bodo pod Italijo našle rešitev svojih gospodarskih in socialnih vprašanj in pod zahrbtno ter hinavsko postavljeno parolo ustanovitve STO se dejansko bori iz sovraštva do socialistične Jugoslavije za priključitev obeh con k imperialistični Italiji.
Spričo gornjih ugotovitev in sedanjega političnega položaja občinski svet občine
Zgonik izjavlja, da odločno nasprotuje priključitvi Tržaškega ozemlja in Trsta k Italiji in zahteva:
1. da se razveljavijo vsi politični in gospodarski dogovori, ki že sedaj dejansko vključujejo naše ozemlje v Italijo;
2. da Zavezniška vojaška uprava preneha z izvajanjem proitalijanske aneksionistič-ne politike;
3. da se uresniči mednarodno zajamčena politična, narodna, gospodarska in socialna enakopravnost Slovencev z Italijani v neodvisnem Trstu pod upravo tržaškega delovnega ljudstva.
Občinski svet občine Zgonik poziva vse občane, da se združijo v borbi za uresničenje gornjih zahtev.
Kominformist Pirc je skušal s čitanjem nekaterih iz »Dela« izpisanih odstavkov odgovoriti na predloženo reso lucijo, a se mu je jezik začel zapletati, ko ga je tov. Obad vprašal, za koga se je boril do leta 1948 in kje so po njegovem naše meje. Ko sta bili resoluciji dani na glasovanje, je za prvo glasovalo 10 svetovalcev, eden proti medtem ko so za drugo glasovali 4 svetovalci in 4 proti. To pomeni, da so se vsi agneletovski svetovalci^ razen enega glasovanja vzdržali, iz česar lahko sklepamo da le niso — kljub direktivam tako sveto prepričani v iskrenost kominformovske politike do tržaškega vprašanja.
Svetovalci so nadalje še odobrili resolucijo proti u-porabi atomskega orožja potem pa so sklenili nasloviti poziv prebivalstvu zgomške občine, da pomaga hudo prizadetim krajem Štajerske, kjer so nedavne poplave napravile neprecenljivo škodo. Z nabiralno akcijo bodo pri-čili takoj.
Pašič je prodajal Trepčo
(Nadaljevanje s 3. strani)
borbi blokov.
Beltrame ni našel niti sedice, s katero bi obsodil tv ko politiko blokov, čeprav j* znano, da je prav zaradi bW* kov in delitve sveta na resne sfere .med tema bloko-ma prišlo do korejske vofv) in da je ta politika interesnih področij privedla do mednV rodnih sporov. Beltrame je ■ vsem svojem govoru podprt to tezo in celo ■ kot mali M®* lotov zagrozil, da mora me tema dvema velesilama Pp , do pogajanj (kajti obe državi imata atomske bombe), to s* pravi, do novih delitev tn interesne sfere brez upostf-vanja volje malih držav •* celo proti njihovi volji.
Dokler bodo kominformistu* ni politiki podpirali tako _j0* vjetsko politiko, ki ne upošte-va želja malih držav, ampak bo tsremela h kupčevanji med velikimi državami, tol' ® časa ne more priti do P1* nega obravnavanja sporn vprašanj, toliko časa sploh f* more priti do trajnejšega vzajemnega miru na svetu.
Danes je na svetu vedno ve držav, ki obsojajo pol'tl"® blokov in razdeljevanja sVf j na interesna področja. “1 te države spadajo Indija, goslavija, Grčija, Turčija, države Južne Azije, BližnjeS vzhoda in Afrike.
Veliko večjo silo v
lo treba začeti rudo kopati. Pašič pa za to ni imel dovolj denarja, niti izkušenj, da bi organiziral tako veliko pod-etje. Zato je najbrž računal, da bo s prodajo teh pravic angleški družbi hkrati dobil mnogo denarja in precej delnic, ki bi mu pozneje zagotovile mastne dohodke. Ni pa posebno važno, zakaj se je Pašič odločil za to kupčijo, zlasti ko vemo, da je že prej trgoval z nekaterimi svojimi rudarskimi koncesijami in jih znal dobro spraviti v denar. Zanimivo je, da so pogajanja med Pašičem in Angleži u-godno napredovala in da je bila pogodba kmalu sklenjena.
NOC MED 9. IN 10. DEC.
Pomočniku in pravnemu svetovalcu Selection Trust Limited advokatu Milikiču je bilo naročeno, naj za 10. ali 11. december pripravi besedilo pogodbe, da bi jo v enem teh dni podpisali. Pašičev svetovalec za rudarska vprašanja' ing. Ostojič je prišel 9. decembra k Pašiču na dom n ga vprašal, ali naj pripelje Angleže. Pašič se je s tem strinjal in domenila sta se, da bo sestanek drugi dan dopoldne. Osebni Pašičev zdravnik dr. Miletič trdi, da je bil istega dne pri njeni in da je že videl osnutek pogodbe, da ga je imel v rokah in da ga je tudi prebral. Pogodba pa ni bila podpisana. V noči med 9. in 10. decembrom je namreč Pašiča zadela kap in čez nekaj ur je umrl.
borb1
proti politiki blokov pa Pfe J stavljajo sile, ki se porajajo vseh državah sveta in ki dijo izhod iz sedanjega P°*®| žaja v krepitvi neodvisn°s svojih držav. To je tako novana tretja sila, ki se P raja proti interesom sovje1 skega in ameriškega ekspln‘ zionizma.	,	.
Samo resnično svobodolp ni ljudje, ki vidijo v poHtl SZ in ZDA nevarnost za m1 v svetu in nevarnost za m de narode, morejo najti l,s moč, ki jim. je potrebna, se v vsakodnevnem živl)enl. znajo boriti proti taki šk° Ijivi politiki.
Med poslušanjem Beltra
vega govora pa smo se
pre-
pričali, da so voditelji
itali-
janske kominmistične Part'l slepo orodje v rokah Sov) ske zveze, ki ga uporabija svojem mednarodnem žohd ran ju.
Izven dvoboja SZ-ZDA
vs« k*
rese
proti mednarodnem rover)1 nju vodilnih oseb obeh driaV' To ljudstvo predstavlja t,s
je italijansko ljudstvo 'n miroljubno ljudstvo sveta vodi borbo za svoje inte
ih
mednarodno silo, ki bo P° tikante Sovjetske zveze ZDA prisilila, da prenehajo
svojo pogubonosno polili
in
DEŽURNA LEKARNA! Danes posluje ves da”.b3. penoči lekarna Urbani-Al nese, Ul. Rossini 1 - tel. 2
R I N O
CORSO. 17: «Prepovedane ust' nice«, Y. Šanson.	.9l
VERDI. 17:	«Tarzanov
M. 0’Sullivan.
CENTRALE. 17: «Gospa s
Ka-
melijami«, barvni filt**-V1TTORIA. 17: »Tekmica žene«, D. Sheridan.
moj«
predvaja danes 15. in jutri 16. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni iilm:
Plavolaske
Odgovorili urednik STANISLAV KENKO — UREDNIŠTVO:	ULICA MONTECCHI St. 6 HI. nad. — Telefon Številka 93-8U8 In )4-63B.	— PoStnl
predal 502	- UPRAVA: ULICA 9V. FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska Številka 37-338 - OGLASI: od 8. do 12.30 In od 13 • 18	- Tel.
37-338 — Cene oglasov: Za vsak mm vtSIne v Sirlnl l stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, oemrtmee 90 Ur — Za FLRJ za vsak miri Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25,- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružn. Gorica Ul. 8. Pellico ML Tei. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo.
dim
n 0 011
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod tO, mesečno *‘. v0.
__............ _	----V  _______ ....	..	.	.nni	.Trr	 .__.1.______ .________ ...	~	.	 5,1
Postni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.3374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska, Drž. založba ulje, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 . 7 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZoZ *