Sic £37.
Trst, četrtek 6. norembrs ISi3»
Tačaji
IZHAJA VSAK DAN *mi\ oD nedeljnh in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
"PođEinično šter. se prodajajo po 3 r.v6. (8 stot.) v mnogih iobakarnah v Trstu in okolici, Gorici. Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežiai, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Domberga itd. Zastarel? Stcr. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 iolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S st. »smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov pa 20 st. mm. Za oglase v tek3tu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaijna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 Btct. beseda, naj-saanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek 'uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Pi=ČIjlvo In toŽIJivo v Trstu.
Glasilo politienegi
društva „Edinost" za Primorsko.
„F edinosti je tno it*
NAROČNINA ZNAŠA
ti celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece *5 K ; ni aa-
ročbe brez doposlane naročnine, se aprava o* ozira. ■aroenlD* na nadaljako tsdanj« „EDIHOBTI" a t a*« 1 ta
oalo lato Kron 5*20, za pol lata. Krom a IO. Vti dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista, riafrauk*-
vana pisma se na sprejemaj« la rakoplst aa aa vrača-«. Naročnino, oglase in reklamacijeja pošiljati aa upravo
UREDNIŠTVO : ulloa Giorglo Galattl 20 (Naroda! dsfc) Izdaj te!j tu odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lat.'alfe konsorcij lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna ▼piaana zadruga s omejenim poroštvom ▼ Trato, u .ca
Giorgio Galatti štev. 20. PoItno-hranllnl?nl ra?un Itev. 841-652. TELEFON It 11-57.
Politično društvo „Edinost"
sklicuje
za nedeljo, 9. novembra
ob 10 dopoldne
JAVEN SHOD
v veliko dvorano .Narod. doma".
DNEVNI RED:
1.	Naš položaj in naše delo.
2.	Poročila o delovanju v parlamentu in v tržaškem mestnem svetu ozir. deželnem zboru.
Na mnogobrojno udeležbo vabi
ODBOR.
BRZOJAVNE VESTI.
Poslanska zbornica.
DUNAJ 5. (Izv.) V poslanski zbornici gospodari zopet obstrukclja. Celo današnjo sejo je izpolnil en sam rusinski obstrukcij-ski govornik, posl. Holubowlcz, ki je govoril kot manjšinski poročevalec k prediog-o zvišanju davka na žganje. Zbornica prenaša popolnoma apatično svoj položaj, ki postaja vedno slabši. Vse nadeje, da se morda vendarle posreči doseči med Ruslci in Poljaki sporazum, se označujejo kot preoptimlsfcične in zdi se, da tudi v novi parlamentarni pavzi, ki bo trajaia od petka do torka v svrho nadaljevanja pcgajanj med Rusini in Poljaki, še vedno ne pride do rešitve gallšfcega volilno - reformnega vprašanja, Sovražalki volilne reforme v Galiciji nočejo odnehati In se ne zmenijo niti za želje cesarja niti za sladke besede cesarskega namestnika Koiytowskega.
Pulcž;| vlade postaja vedno bolj kritičen. Na eni strani rusinska obsirukcija, na drugi pa Čehi vedno pritiskajo na odgovor na njih interpelacijo glede uvedbe upravne komisije na Čtškera. Grof S ii gkh se bo kenečno moral udati. Nemci napenjajo v v strahu pred debato o Slirgfchovem odgovoru vse sile, da bi preprečili clebato a Čehi in tudi ostali Slovani vstrsjajo cd ločno pri svoji zahtevi. 2afo je grel SiirgVh predlaga! danes na seji klubovih načelnikov t. zv. paralelne seje, to je, da bi se vršili vsak dan po dve seji: ena, na kateri bi se vršila debata o finančnih predlogah, druga pa, kjer bi se razpravljalo o Stiirgkhovera odgovoru na interpelacije. — Odločitev o tem predlogu še ni padla.
Koncem današnje seje bi se morala vršiti razprava o Malikovem nujnem predlogu glede afere, ki je v zvezi s prodajo arztnalnega zemljiSča avstrijskega Llcyda. Ker predlagatelja ni bilo v zbornici in se tudi noben poslanec ni oglasil k besedi, je bila nujnost odklonjena. Prihodnja seja bo jutri.
PODLISTEK,
Norec voj vodinje.
Florentinska novela Ernsta Remina.
„Vedela sem," je odgovorila, „in nisem hotela vedeti. In sedaj nadaljujte P
Glava se mu je poveznila nižje, oči so mu počivale s sanjavim, žalostnim sijajem na gladki slonovi kosti pred njim.
Ca!ypso je dobila nalog, naj izpust? poveljnika Gtcka Odiseje iz svoje čarovne sile. Šia je in ga našla sedečega na obrežju morja — „plakal je neprestćno. Ah, v solzah mu je ginevalo sladso živijenje, v hrepeneči togi po domu. Na skali in peščini je običaeal sedeti plakajcč, vzdihajoč in tarnajoč, ter gledal iz vlažnih oči preko praznega valovečega slanega vodovja 1*
„In vendar je mož In junaki' je rekla Clarissa razmišljajoč.
„Grtovol V nebrzdanem srdu, krut in maščevalen je planil potem v dvorano med snubceJu
„Je-li mož res možki in silen le med krvjo in železom?" Je nadaljevala kakor da govori le sama sebi.
„Je tudi Junaštvo ljubezni I" je odgovoril mladenič lastnim tihim glasom.
Obrnila Je glavo od nJega. Videla Je dve žareči, veliki, črni očesi med smrtno
Pred sejo bo zboroval proračunski odsek, da zasliši poročilo pododseka o izse-Ijenišklh aferah v Avitriji. Vlada Je izročila članom odseka obširno poročijo o preiskavi trgovinskega ministrstva glede pra&s izse-IJenišklh družb. Poročilo razkriva naravnost neverjetne razmere in poudarja, da se nezakonitega postopanja pri izseljeniški agita ciji nI posluževala samo „Cansdian Paaific", ampak tudi Poo1, katerega Člana staAustro-Americana in severoaeraškl Lloyd. Interesantna (e zlasti konstatacija, da so se vojaški obvezane! iz Avstrije Čisto nemoteno vozili čez Prusko, ker jim tamkajšnje oblasti niso delale nikakih ovir, če niso imeli pot n:h listov, samo da so imeli karto kake nemške oaroptovne družbe. V zadnjih fetih se Je na' ta način izselilo okoli 150—280 000 vojaških obvezancev, od katerih odpade 75—150.000 na Avstrijo. Porcčllo vsebuje tudi dokumente, ki slikalo delovanje izseljenskih družb v Galiciji, in pa de'ovanje društva za varstvo izseljencev, ki je bila le nekaka uradno potrjena in dovoljena agentura za nezakonito agiiaci|o za izseljevanje.
V naslednjem podajemo sejno poročilo:
Začetkom današnje seje Je naznanil predsednik, da se bodo vrSlle voHtve za delegacije v četrtek, dne 13 t. m. ob 6 zve čer na iz?anredni seji zbornice. Zbornica je nato nadaljevala specijalno debato o pred logi glede povišanja davka na žganje.
Posl. Holubowlcz, manjšinski poročevalec, je izjavil, da se krona, vlada in zbornica ne morejo upirati upravičenim in zmernim zahte?am rusinskega naroda. Kakor znajo Rusini ceniti važnost in potrebo dela zmožnosti zbornice v sedanjem trenotku, vendar pa ne morejo drugače postopati. Rusinski narod se bojuje sedaj za svoje najsvetejše pravo, kajti v Gaiciji so nastopile razmere, ki kažejo vse znake, da se hoče rusinski narod sistematično uničiti. Odgovornost za ponesrečena poljsko rusinska pogajanja pade na vlado, ki ni držala be seds, ki Jo je dala Rusinom. S o kri / pa je tudi gališki cesarski namestnik, ki je predložil tako volilno reformo, ki naravnost za sramule rusinski narod.
Govornik nadaljuje nato svoj govor v rusinskem jeziku.
Poslanec HoIubcwlcz je govoril celih pet ur in Je izpolnil vso današnjo sejo. Razprava Je bila nato prekinjena In le prišel na dnevni red MaUkov nujni predlog glede prodaje Lloydovih arzenalov v Trstu. Nujnost nI bila priznana.
Nato so bile prečltane došie vloge. Poslanec S e d I a k Je opozoril predsednika, da vkljub temu, da se ni bati novih z> p et-ljajev, vprašanje odpusta rezervistov še vedno ni ugodno rešeno. — Radi tega prosi predsednika, naj pozove deželno-brambnega ministra, da odgovori kmalu na tozadevno interpelacijo čeških strank.
Prihodnja seja Jutri.
Interpelacija radi preziranja slovenskih pravic na slovenskih železniških progah.
DUNAJ 5 (Izv.) Poslanci dr. Rybar, dr. Gregorin, dr. Ravnihar i a Biankini vložijo na železniškega ministra ostro interpelacijo radi zapostavljanja in preziranja slovenskih
pravic na progah državnih železnic, ki spadajo v področje tržaškega ravnateljstva. Interpelacijo so podpisali vsi neklerikalni Jugoslovanski poslanci in več mlsdočehov ia čeških narodnih scrija'cev.
Interpelacija poslanca Biankinija.
DUNAJ 5. (Izv.) Poslanec Biankini (e vložil na trgovinskega ministra interpelacijo radi preteriranja poštnega cf!cijala Fran?ća v Zadru, ki Je kvalif ciran kot najboljši uradnik, a (e bil kljub temu preskočen že od 78 maEj dobro kvalificiranih uradnikov in to samo radi tega, ker Je kot dtželni poslanec v preteklem rasedanju dalmatinskega sabora c*tro kritiziral nezakonito postopanje poštne uprave proti pravicam srbsko-hrvaS ke«a Jezika.
Intervencija poslancev dr. O. Rybara in dr. Ravnlharja pri Ju2ni železnici.
DUNAJ 5. (Izv.) Državna poslanca dr. Rybar in dr. Ravnihar sta intervenirala danes pri ravnateljstvu Južne železnice glede zenačenja gmotnih, zlasti plačilnih razmer uslužbencev Južne železažce z on mi državne železnice. Posredovala sta tudi v prilog vpeko|encev, ki so bili vpokejeni pred letom 1905., da naj se njih prejemki zenačijo s prejemki po novem štatutu k po-kejnini upravičenih. Zlasti sta se zavzela za to, da se jim pokojnina izplačuje v naprej. Sodniki proti vplivanju na sodnike.
DUNAJ 5. (Izv.) Prosta organizacija poslancev sodnikov Je 3kleuila vložiti ostro interpelacijo radi vplivanja JustiČne uprave na neodvisnost sodnikov. I-tsrpelaciJa je naperjena proti ministru Hccbenburgerju, ki |e "ukoril nekega dunajskega sedaika radi sodbe v pravdi med nekim oficirjem in iz-voščekom. Pozornost vzbuja dejstvo, da sta podpisala interpelacijo tudi poslanca sodnika Markhl ia' dr. Roller, člana „National-verbanda".
Konferenca kluboUh načelnikov.
DUNAJ 5. (Kor ) Na konferenci klubovih načelnikov je bilo skfenjeno. da se imajo vršiti delegacfjske volitve dne 13. novembra. Grcf Stiirgkh je izjavil, da Je pripravljen vsak trenoiek odgovoriti na Interpelacijo Slede uvedbe upravne komisije na Češkem. Posl. Gustav G.-oss je protestiral proti prekinjen^ razprave o finančnem načrtu s kako drugo debato. Mialstrski predsednik je predlagal, naj se eventualna debata o njegovem odgovoru ca interpelacijo vrši v paraielnth sejah, Ker ni prišlo do sporazuma, bodo klubovi načelniki sklepali o tem pozneje. Prihodnja seja se bo vrfc'ila v pondeljek in nato v torek. Jutri se sestane proračunski odsek da sprejme poročlo pododseka o aferi Can?:d?an Pacifc.
Ministrski svet.
DUNAJ 5. (Iz?.) 10. t. m. se bo vršila seja ministrskega sveta, na kateri se bo razpravljalo o pripravah za delegacijsko za-ledanje.
Intei wiew s Pašićem.
DUMAJ 5. (Kor.) Ministrski predsednik Paš.'ć je izjavil dunajskemu dopisniku Usta „Zelt*, da Je S;b!|a v vprašanju orljentske žeieznice pripravljena privoliti v vse mogoče koncesije, v koltkcr odgovarja to interesom Srbije. Srbija želi odkritega sporazuma z družbo. Če pa bi bilo to nemogoče, bi po-
biedima, ozkima licema, goreče čelo In napel odprte, težko dihajoče ustnice. Spreletel Jo [e vreč strah.
„Trpeče 1" Je rekla skoro hudo, „mu-čentštvo, ki nima nič skupnega z možkim čutenjem."
Temna strela Je kresniia nanjo.
„Madonna Ciarissa!* je prišlo skero šepefaje preko njegovih ustnic in kakor da ga pretresa mraz, „tu pred mano leži veša bela reka, bujna, mehka — iz nje prihaja neka magnetična privlačnost, neka soparna vonjava — tresem se — o, vi ne veste, koliko moči zastavljam, da ostajam tu miren, da Re ne vržem nanj kakor roparska žival, da ga morda poljubim, da ga morda..."
Pritegnila Je reko k sebi ia se vzravnala hlastno.
»Ostanite — vi ne veste," Je rekel, „ako bi pa vedeli, ne vem, ali ce bi priznavali tudi junaštva ljubezni!4
Zroče nanj, kako le s silo ostaja na svojem sedežu, se |e polastilo novo razburjenje. Na mah Je vrgla lase vznak; opirajoč se na blazino s skrčeno desnico mu Je pomolila glavo nasproti.
„Ubogo detel* Je rekla s čudnim, jeznim glasom, „kako slabo pogajaš, kaj Jaz imenujem Junaka Ia kaj ljubezen 1 Ta dva ne prihajata z vzdihovanjem in muko in prosečimi, mamljivimi očmi, ampak kakor Zev*, švigajočim gromenjem in v preobilici svoje moč*, podrejajoč si z neznansko naslado, kakor da ginevam in se potapljam v
plamenu h kakor da sem prepore|ena v gleriji — ah, če se smehljaš žaiostno--"
Tu |e plačil In vrgel v jezi in Tubeznl roke proti njej in foliant je odlete! daleč proč. A'<i že je stala onkraj ležišča in Je divje »tresala roko proti njemu.
„Ne tako I* Je zaklicala. „Če le že tako daleč, nočem več dopuščati, da bi vaše oči temno gorele na-me in me 3kuŠ3le zbegati. Sestrsko skrb za vas moram odslej opuščati. Oddaljite se daleč od mene t Bistra ml mora biti duša, kajti tipajoč grem dalje v teh dmh po temnih potih, na katere ni sto* pita poprej nobena noga, kakor v palačo Minotavra, ki sera mu bila v tribut in ga hočem zmagati. Čemu me mučiš tu, bledi mož ? Ne, bolje bo, da bo takoj sedaj jasno med mano in tabo 1 Vedi torej: mehka, plemenita snov, iz katere si ustvarjen ti, in pa snov, v katero so mene zbili trdi udarci, se ne moreta združiti in stopiti v nobenem ognju in po nobenem allimistu. Nekdaj naj bi bila spadala drug drugemu — nI nama biio usojeno; to se Je jasno pokazalo, kako sem jas in kako si ti nesli zlo usodo, ki Je zadela najino mladostno ljubezen. Tudi če bi me seda) pritegnil k sebi z nemo Č2-rovno silo svoje neizmerne zvestobe — ne bi bilo drugače. Ti, ubožec, bi menil, da pri tiskaš svoje mehke prsi ob roglat granit, in pritisnil bi se do krvi, ranil smrtno. G!eJ. ozdraviti sem te hotela v tej tišini — žal mi Je, da ti moram povedati to tako trdo. O, zakaj nisi slušal poprej, ko sem te sva-
tera vlada železnico kupila in razlastila. Seveda bo vlada tudi v tem g žiru ugoi la obojestranskim interesom. Pogajanja z dr ž bo oiijentske železnice se orlčno v krat; era, vendar pa ne pred popolno demcb.lizć.cijo in rešitvijo nekaterih nujnih dfžavnlh vprašani. Pđš.ć Je prepričan, da pogajanja ne bodo trajala dolgo.
Kar se tiče revizije trgovinske pogodbe z Avstrijo, se prlČno pogajanja po odločitvi o vprašanju orljentske železrice. Cim večje koncesije dovoli Avstrija za srbski izv^z, tem večje koncesije dobi Avstrija za uvoz na Srbsko. Vendar pa |e treba s trgovskimi pogajanji počakat), da se izbriše v tla k z ideje ga avstrijskega ultimata.
Kralj Ferdinand na Dunaju.
DUNAJ 5. (Iz/.) Bolgarski kralj Ferdinand je prispel danes na Dunaj in bo kon-fer'ral Jutri z zunanjim ministrom grf.m Berchtoldora. Sprejet bo tudi od cesarja v posebni avdljenci.
Nadomestna državnozborska volitev na Moravskem.
BRNO 5. (Kor.) Pri današnji ožji n do-mestni državnozborski volitvi v 29. če? : m volilnem okraju, Je bil izvoljen češki agi rsc Rudolf Maiik. D}seiaJ je za.topal ta ciraj klerikalec pater S licger.
Pivo srečkanje razredne loterije
DUNAJ 5. (Izv.) Prvo srečkanje razredne loter'je so bo vršilo dne 14. in 15. novembra ob 8 dopoldne.
Ogrska poslanska zbornica.
BUDIMPEŠTA 5. (Kor.) Predsedilk Be6tthy otvoii sejo ob 10.45 dopoldne in naznani, da je na predlog iarunitetneg? odseka poslanec Lovaszy izključen za 10 sej, Ju5th za 5 In Dezider Abraham za 5 sej. Posl. Siimegy le debil protokolaričeii l- r in denarno g'o^o 100 K.
Nato se je nadaljevala debata o j.red-logi glede reforme porotnih sodišč. Ju*. Čnl minister Baicgh je zaq;ov£:rjal vladno p ed-logo, češ da Je reforma porotnih solUč neobhodno po!rebaa. Poslanca Sandor Ke-lemen in Lehei Hedervaiy sta predlogo u.rj kritizirala in izjavila, da bosta glasovala proti
Po določitvi dnevnega reda za prihodnjo sejo, kakor ga je predlagala predsednik, je bila seja zakl(učena. P.ihodjja seja ju .i.
Strašna železniška katastrofa v Franciji.
MELUN 5. (Kor.) W raj zvečer sta 50 m pred tukajšnjim kolo ororn trčila brzo?Iak ia poštni vlak. wsi vozovi obeh vlakov so se vžgali in 30 bi!i popoL.o-na uničeni. O polnoči so potegnili Izpod razvalin 13 mttvih in 14 težko ranjenih. St ;e-vcdla brzovlaka Je bli aietiran.
PARIZ 5. (Kor.) O železniški nes eči pri Meiunu se poroča: Nesrečo je zakt' i!a neprevidnost strojevod-e iz Marseiileja rt š-lega brLOvlaks, ki je kiiub ziamenjem vozil na tiru poštnega vlaka. Vsi vozovi poštnega vlaka, v katerem je bilo 50 uradaikov In pa trije vozovi brzovlaka so bili popolno-na razdejani. Eksplodirale so tudi piinove -a-!ogs, vsled česar Je izbruhnil velik p^ž< r.
rila, da ne misli nikar, da prinese blagoslova, kar si hotel storiti po krivici in proti zapriseženi zvestobi! Ubogi Riffaello moj, zelo hudo mi Je, da te moram tako zadeti ! Ob žal ju je m, da nisi bolje pazil na svoje oči in svoje ustnice 1 O skoro — govorila je tišje in je pokleknila na koleno na ležišče med njima, da se mu Je torej prib' žala, ,skoro obžaljujem, da sera tako trda in odkrita, skoro bi hotela radi tebe, da bi bila kakor druge ženske v uaš=m mestu, ki 5'm je tako lahko, da pripadlo svojemu m žu, a vendar ne puščajo nepoplačane ptuje zveste ljubezni..."
Stal je nemo in preki?ž3nlraa ro* .na ter Jo pogledaval s pogled5, pod krterlrci [e zvok njenega glasu postajal vedno me! keji in žalostnejf, nje cko m t-!e}e !u bolestne?e, dočjm js srdaj vsplaraki v divjostl groze.
„Odloči sam!- Je šepe'ala tresočimi ustnicami in kakor vosek bledimi lic*, „ hočeš II. da bom taka kakor one druge ? Hočeš II, da bora delala kakor ose? P fera bora živela z teboi mesec dnlj, te h č^m ljubiti in ti biti sužnja. Ali potem bi *e ia bi se smela umoriti, moja raoč bi bila lz-crpljena, ko bi bila to st. rila — ali blia bi potem svobodna in odrešena od vsega — vsega!"
Čakala Je njegovega odgovera.
„Ciarissa!" Je odvrnil, „obljubtt sem nekdaj tvojemu očetu: Ali naj živi častno, ali naj ne živi 1"	(Dalje )
Stran II.
„EDINOST'4 št. 307.
V Trstu, dne 6. novembra lUlo.
MELUN 5. (K r.) Ob treh ijutrai so p o te g aH t dve uz?.. popolnoma sežgani anp'i Irpori razvalin. Vsled hude teme sta vladala na c Vil nesreče nepopisen nemir hi slina zmrš .vz. Bolnišnica je polna ranjencev. 9 t u^cl poitaega vlaka še ni bilo mogoče tjr(: fcirati. Med mrtveci se naha-lita tudi .i a-k Am-ce in njegova soproga. Viakovoć j brzo vlaka Je le lahko ranjen, kurjač p u nepokvarjen.
PARIZ 5. (Kor.) Nadomestni vlak za v Melunu ponesrečeni bizovlak Je prispel ob 4 30 zjutraj semkaj z velikim številom ranjencev. Po izjavah ranjencev, ie vozil brzo-vlak s hitrostjo 35—40 km na uro. Vsi vo-z)vi peš nega vlaka so bili razbiti in ubiti skoro vsi poštni uradniki.
MELUN 5. (Kor.) Ranjenci lma|o posebno močne opekline na rokah in na glavi. Gaspa Amlce je umrla šale čez 8 ur po groznih bolečinah. Pod razvalinami se nahaja še okoii 20 trupel. Skupno Je zahtevala katastrofa okoli 40 žrtev.
MELUN 5. (Kor.) 5 nadaljnih trupel so našli v bližini stroja brzovlaka, a lih ni mogoče spoznati, ker so obrazi popolnoma sežgani. Železniška nesreča v Meiunu je ena najhujših, kar se jih Je zgodilo na Francoskem. Do 5 zjutraj so potegnili izpod razvalin 29 trupel. _
Aretacija izseljeniškega agenta patra Spondarja.
KRAKOV 5. (!zv.) Policija Je danes aretirala biršega državnega poslane?, patra Spondarja, rad! nezakonite izseljeniške agitacije. Pri aretaciji |e hotel izvršiti pater Spondar z nožem, katerega Je imel pri seb?, samomor, a Je policija to Še pravočasno preprečila in ga odpeljala nato zvezanega v talarju v zapor.
Proklamacija regenta Ludovika za kralja.
MONAKOVO 5. (Izv.) Princ regent Lu-dovik je bil danes v zbornici slovesno proklamiran za kralja Ludovika III. Takoj po prečiianju proklamacije v zbornici, |e bila naznanjena proklamacija z lepaki po mestu in vladarski nastop kralja Ludovika III. no-tificiran v&em zveznim knezom in zunanjim vladam Kralj Ludovik je izdal povodom slovesnega trejotka obširno amnestijo. Kritična napetost med Grško in Turčijo.
BELGRAD 5. (kv.) Tukajšnji poučeni keogi so silno v skrbeh radi poteka grško-turšklh pogajanj. Zanesljiva poročila iz Aten in Carigrada zatrjujejo, da se grški in turški kregi vedno resnejše bavžjo z možiostjo izbruha grško-turške vojie. Grki do'že italijansko diplomacij n, dj le ona preprečuje s svojimi intrigami v Carigradu s;orasum med G;šso in Trčijo, da bi zsmogla tako sama v kalnem ribariti po Egejskem morju. V srbski Javnosti se sprana dejstvo, da Še ved.T) ni odrejena demobilizacija t. z v. albanske .dicijske armade, v neposredno zv?20 s kriućno napetostjo med Grško in TuičjJo.	_
Slovenskim in hrvatskim pravnikom!
Pravniki zavzemajo nzed našim narodom važno mesto bodisi že kot sodaiki, odvetniki, notarji, ali pa kot uradniki in soije državnih in pdvatmh uradov ter podjetij. Na vjeh poljih -a v vseh strokah srečujemo že danes pravnika. Najštevilnejši so seveda v državnih služ^-*1. (sodnlja, vladi, železnice, oošta Itd.), pa k li izven jasnih služb jih je mnogo (odvetnica, banke itd.)
Do danes so bili vsi slovenski in hrvatski pravniki na Tržaškem razkropljeni in medsebojnih stikov niti v posameznih strokah nI bilo opaziti, kaj šele da bi pravniki kot taki bili med seboj v kakšni strokovni ali pa stanovski zvezi.
Ko imajo Nemci in Cehi svojo sodnij-sko, odvetniško, notarsko in poleg tega Še 3pl šno pravno oganizacljo, pri na3 vsega Sega rta d j fra. Da pa to nI bilo v korist našim slovenskim in hrvatskim pravnikom, ni Sr ba Še pjsebej omenjati, menda zadostuje pripomba, da se Je pred kratkim upal celo predsednik praškega nadsodiiča Piireich slovenske sodnike kruto žaliti s tem, da Jih je ic.eooval canj zmožne kot nemške I Kje je bili tu stanovska organizacija slovenskih so.lnlkov, ki bi se postavila po robu ia zahtevala zadoščenja, kakor Je to storilo svo-
»no češko društvo sodnikov glede justič nega ministra Hohenburgerja ? I
Tržaško nad sodišče n. pr. zahteva od slovenskih prosilcev (odvetniških kandidatov Lil pravnih praktJkantov), ki hočejo vstopiti v prakso, da se morajo izkazati z znanjem Italijanščine! Kedaj pa Je zahtevala od Italijanov, da poznajo slovenščino, ali pa od Nemcev, da poznajo italijanščino ali pa slo veščino! In zopet, k;e Je naše stanovsko 4iru>jvo, ki bi branilo slovenskega pravnika in preprečilo narodnostno pristranost In kitico I Kako pa se postopa s slovenskimi iurlsti pri vladi, na železnicah, poštah in drugod, pa menda ni treba še posebej omenjati.
Iz vsega tega vidimo, da slovenskega pravnika, posebno v državnih službah, zalili ji in se tako na škodo našega naroda izpeti ;va slovenski oziroma hrvatski pravnik celo tam, kjer je neobhodno potrebno, da se uraduje in občuje v slovenskem Jeziku. Na ti mesta se nastavljajo tujci, posebno
Nemci in Italijani, ki izoodjedajo domačinom žtruh, zatirajo slovenski jezik ter tako tudi onemogočujejo potrebni razvoj slovenskega pravniškega naraščaja in ž njim zatirajo tudi vsak sled po slovanskem pravnem nazvo-slovju v uradih.
Zato Je skrajno potrebno, da se stori enkrat za vedno tem razmeram konec 1 T o zahteva čast slovenskih In hrvatskih juristov, čast slovenskega In hrvatskega naroda!
Na Slovenskem |e sicer obstojalo in obstoja Še danes za slovensko pravno literaturo prezaslužno strokovno literarno društvo „Pravnik" v Ljubljani, ki pa se ni moglo zadostno baviti s stanovskimi vprašan)!, dočim naši sosedje Hrvati (v Cislit-vanskl nlma|o niti najmanjšega društva.
Ker so zadn|i čas prihajale na društvo .Pravnik" posebno iz obmejnih krajev razne žeije, da se njegov delokrog razširi, |e društvo „Pravnik" te želje upoštevale, izpreme-n'.lo pravila ter razširilo svoj delokrog na vse Jugoslovanske dežele. S tem je dana društ?u „Pravnik" no?a smer, za slovenske in hrvatske pravnike posebno iz obmejnih dežela pa pomenja to začetek stanovskega dela in nove dobe.
„Pravnik" namerava ustanoviti po vseh Jugoslovanskih deželah (Štajersko, Korogso, Kranjsko, Primorsko in DJmatffa) podružnice, ki naj bi se bavile s strokovnimi In stanovskimi vprašanji in goJHe pravne in državne vede, ter misli v tem smislu izpopolniti tudi svoje glasilo (mesečnik „Pravnik"), ki bo prinašalo odslej še več hrvatskih člankov in še več pravne t?arine.
Med največjimi podružnicami „Pravnika" bi bila, če bi se ustanovila, gotovo tržaška, saj bi štela lahko lepo število pravnikov, poleg tega bi pa tvorila živo vez med slovenskimi In srbo-hrvatskimi pravniki-kolegi.
Tudi prevažna bi bita tržaška podružnica! Koliko stanovskega in strokovnega dela čaka tukaj tovariše pravnike, koliko narodnih, pravnemu čutu nasprotujočih krivic bo treba odpraviti! Treba je povzdignili socijalno posebno naš mlajši sodni naraščaj, si mora danes naravnost tlačaniti in pobirati najzadnja mesta, treba bo skrbeti za naše mlajše pravnike tudi po ostalih uradih. Sploh Čaka podružnice premnogo hvaležnega in prekoristaega posla v kulturni in sianovbki smeri.
Dolžnost vsakega zavednega slovenskega in hrvatskega pravnika Je da se zanima za iostanov3ko gibanje, mu posveča kar največ pozornost; in deluje povsod, fejer le »nore, posebno p»i manj zalednih tovariših, da se pridružijo temu strokovnemu glbaniu in se oklenejo društva „Pra?n'k".
Ožji stik in o:gan?z2ciJ'! slovenskih in hrvatskih pravnikov ca Tržaškem in v Istri je z odrom na njihovo Izredno veliko število in vladajočo rarcepljenost nujno potrebna.
Gojitev strokovnih in stanovskih vpra-šanj, gojitev pravne in d.žavne vede, voditi in prirejati družabne in strokovne ses'a-ike, vodUI natančni seznam šte?iiaih Jugoslovan iklh pravnikov v Trstu in Isri, zalagati strokovno glasilo „Pra?nlk" z d; brini gradivom, nabaviti s! lepo strokovno knjlž-iico in strokovne liste, pripomoči k z'ool!še?anju pravne terminologie slovenske in hrvatske itd., to bi biia v glavnem riabga snujoče se podružnice.
Notranje mln'strstvo je zi potrdio po obenem zboru „Pravnika" dne 15. 8. 1913 sklenjena izpremsnjžna pravila, ter hočemo izp-sek teh pravil tudi prihodnja objaviti. Čas je torej, da se končno energično zgane tržaško in istotako jugoslovansko pravništvo, ter si v&t/ari trdno organizacijo odnosno njegove podružnice v Trstu, ki se namerava v kratkem ustanoviti.
Preden se podružnice, je istrski pravniki
bo vršil občni zbor tržaške potrebno, da se tržaški in sestanejo v svrho pogovora na poseben sestanek, ki naj definitivno ukrene vse potrebno glede snujoče se podružnice „Pravnisa" v Trstu, ter izvoli t temu potrebni pripravljalni odbor.
Ta sest mek, na katerega so vabljen vsi slovenski in hrvatski pravniki, bodisi da io v Javnih ali privatnih službah, ali pa da so samostojni, se bo vršil v petek, dne 7 novembra 1913 ob S zvečer v prostorih „Slov. Čitalnice" (Narodni dom) v Trstu.
Poverjeništtro društva „Pravnik" in skupina pravnikov.
Kje so veleizdajalci ?!
Prijateljska roka nam je doposlala graško „Tagespost" od dne 21. oktobra, v kateri Je priobčen dopis iz LJubljane, poln najgršlh denuncijacij na škodo ljubljanskega prebivalstva radi dogodkov povodom proslave 100 letnice bitke pri Lipskem. Denuncijant meče svoje blato na društva, osebe in na slovensko časopisje. Ne bomo podrobno reagirali na te nemške podlosti. Sa; so slovenski listi že dokazali, da so bili to le čisto navadni poulični incidenti, kakor se dogajajo vsak hip v vsakem mestu; a Še to, kar le bilo, da Je bila le reakc-Ja na breziaktnosti in žaljivo postopanje varnostnih organov, ki Je postalo v navado, odkar Je ljubljanska policija podržavljena in Je prišla v nemške roke.
Na enega teh denuncijatoričnih poizkusov pa moramo vendar reagirati. Denunci-
jant se Je posebno cbeiil na trditev „S'o-venskega naroda", da Je doba Napoleonova ustvarila tudi marsikaj dobrega v naših deželah. Nu, mi kocslatujemo, da so tudi dalmatinski poslanci odkrito in brez strahu v parlamentu že opetovano konstatirali to dejstvo, ne da bi se bil kdo zgražal na tem. Eden poslanec — imena se v hipu ne spominjamo — Je konkretno izjavil, da so Francozi v kratki dobi svojega vladanja v Dalmac'11 na polju melijoradj ustvarili več, aego Avstrija v 100 letih. A nlkdo ga ni radi tega doižil veieizdajstva. Mari niso R mljani gradiii cest in raznih koristnih naprav? Mari pa je eni, ki kon statute to zgo dolinsko resnico, radi tega avstrijski izdajica?! Mari pomenjajo take končati-cije, da hočemo mi zrušil Avstrijo in vspostaviii
—	rimsko cesarstvo ? J Mati ie res patrijo tičen in lojalen le tisti, ki skuša pokrivati vse grehe in prikrivati zamude uprave lastne države ?
Kdo bi si upal trditi kaj tacega ? Stara resnica Je, da Je spoznavanje samega sebe in lastnih grehov prvi korak do — poboljšanja. Zato Je tudi gotovo, da dober in lo-|aien državljan {e le tisti, ki si upa na adreso lastne države govoriti resnico naravnost in odkrito, če tudi Je neprijetna.
Pa ne samo to. Državljan nima dotž nost! le do države, ampak tudi do sebe! Državljan in narodi! Če je uprava slaba, če ni v sogiasju z njegovimi koristmi, če ga ovira v njegovem razvoju, potem Je narodu v pravico in dolžnost, da govori odkrito in naravnost, da graja, kar mu )e v škodo, moralno in materijalno. Ta pravica in dolžnost pa rta tem višja vspričo dejstva, da je v najvišem interesu države same, da ima zadovoljne državljane in narode. Če se torej narodi oglašajo preti vsemu, kar lih dela nezadovoljne, J e to tudi v interesu države same!
Najsevarneji elementi v državi so hvali-sasi bizantinci. To so veleizdajice, ker maše odločilnim faktorjem cči, da ne vidijo svojih zamud In svojih grehov in jim s tem onemogočujejo — poboljšanje ! V tem smislu Je veieizdajalska vsa nemška politična javnost, ki s prikrivanjem resnice in potajevanjem Skodlivosii vladnega sistem? ohranja najveće z!o — ta vladni sistem I Ta nemška politična javnost dela sistematično
—	s fatsf clranem dejstev in z denuccjacl-jami na škodo narodov — na to, da bi avstrijski d žavniki tudi nadalje grešiti na škedo narodov in njihovega kulturnega in gospodarskega napredka, kakor so grešili doslej kar Je ravno ust/arilo med narodi tiste d -spozidje nezadovoljstva in ozlovoljenjs, k. jih Nemci izkoriščajo sedaj za — nove denuncijacije I Nemci zahtevajo nadal ev?nje sistema, ki naj nezadovcijst-o narodov ohranja v oermane-ic'.
To Je zljčin ua drža-ri. Tem hujši, Iter ne delajo te^a morda h tesnosrčnosti i* n^pravepa umevanfa potreb, koristi ia fjn damentaloih pogojev za napredek in mrč te države, ampak proračunjeno v nacijo oalnem egoizmu! Herrnvolk hočejo ostati, da-si so le man š.na v držav*, pa če imajo pri tem Iti na kose v\e in tudi najvišja korist te države. Da je it ustreženo zahtevam njihovega perverznog nacijonalizma, naj bodo nezadovoljni in ogorčeni za vedno drugi narod1, več&a pre blvalstva države!
A da moremo prav oceniti vse zločinstvo take narodne sebičnosti in požrešnosti, se moramo spemniti dejstva, da bo država v resnih trenotkih nevarnosti apelirala na zvestobo in lojalnost ravno teh narodov Mari bo država v tskih časih, ko bo mo rsla braniti s?oje interese na krvavem bojišču, pošiljala v boj samo nemške polke ?! Ne! Zahtevala bo žrtev tudi od slovanskih narodov, in to v toliko veči meri, v kolikor Jih je več po številu. Politika nezado-voljevanja narodov Je tem nevarnejša in po-gubaejša, ker Je zadovcl.stvo moraliien element, ki dela veče čndeže, nego pa puške v rokah — nezadovoljnih.
V ži?I]enskem interesu države naj bi torej že enferat nehali s tistimi sumničenji, obrekovanji in denuncijacijami na škodo slovanskih narodov, na( bi že prenehali z metodo, ki vsak izraz nezadovoljstva raz-kričava kakor upor, kakor veleizdajstvo! Le tisti, ki ncčefo odnehati od te metode, so — veleizdajalci J _
Domače vesti,
Današnja številka „Edino iti' obsega šest strani.
Iz Živinozdravniške službe. Okrajni živinozdravnik v Lošinju, Fran Cek, je ad personam uvrščen v IX činovni razred in obenem premeščen k namestn!Št«u v Trst.
—	Živinozdravniški asistent Rihard D e-m o n t e v Trstu ie imenovan za provizoriČ-nega okrajnega Živinozdravnika v Lošinju.
—	Pri živinozdravstvenem oddelku pri na-mestništvu v Trstu sta poizkusno sorejets
službovanje kot živlnozdravniška asistenta asistent višje živinozdravniške šote na Dunaju dr. Melhijor D e c I i c h in deželni živinozdravnik v Vipavi, Andrej Pob era j.
Rszmere na tržaSkem južnem kolodvoru postajajo v Jezikovnem oziru od dne do dne slabše, neznosnejše. Pisali smo že
pred par tedni o preziranju slovcnskege je" z-ka pri blagovnem sprejemnem uradu in cd tedaj so se le ši začeli množiti slučaji, da odklanj'jo spre|em blaga, Če so detične postaje na voznem iistu pisane v slovenskem Jeziku. Včerai se (e prišel pritoževat v naie uredništvo tržaški trgovec, ki so mu v spre-[emnem uradu za brzovozno biago odkloni spre[em blaga, ker je bil naslov na tovornem listu napisan tako-le : „G ^s^od I l. (ime In priimek) v — Sežani*. N4 posameznih kosih pošiljatve je bil naslov nanisaa tudi po-oolnoma pravilno In okra| označen — „Sežana/ Sprejeti niso hoteii blaga, češ, da takega imena postaje ni v železniškem tarifa.
Ko Je hlapec pripeljal biago naza| domov, je šel trgovec sam na kolodvor In se tamkaj pritožil, da mu železnica na tak ns-čin dtla šitodo, ko Ima ver dar pravico, da navede ?me po«t2je, k' leži na slnvenskth tleh, v slovenskem jeziku. Prip mnil Je tudi, da so rred kratkim prav tiko zavrnili nekemu drugemu trgovcu blago, ko je bila železniš&a postaja v tovor t-m »ittu označena v slovenskem jeziku — „S k o f J a Loka", tako, kakor se glasi ime pos aje, napisano na Stofjelcškera kolodvorsk-m poslopju Izjavil je obenem, da bo vložil proti upravi južne železilce tožbo zaraJi škode, ki Jo ima, ker nI bilo blago odposlano pravočasno. In kaj so mu odgovoriti? »Le tožite, bomo plačali ške do ; sistem pa le ostane !M
Tako torej! Južna železnica raje plača Škodo, kakor pa da bi priznala slovenskemu občinstvu pravico, da sme odpošiljati svojestvariv slovenske kraje na Slovenke naslove. To je naravnost predrzno iztUanje, ki ga Slovenci nikakor ne bomo trpeli. Za svoj slovenski denar, ki ga p-ačjjetno železnici, tudi naj-odiočneje zahlevamo, da smemo svobodn a uporabljati svoj jezik na svojih domačih tleh in oziačeTad naše slovenske krale z našim; slovenskimi imeni. Zaradi komoditete Južne železnice, ki si svojih tailfov noče izpopolniti s slovenskimi imeci postaj na slovensk h tleh, In to prav gotovo le zaradi sovraštva, ki se sistematično goji pri juž ii železnici proti našemu slovenskemu jeziku, naj bi trpelo slovensko občinstvo, ki |e navezano na železnlštd promet občutno štodo in si svojo pravico šele za vsak slučaj rcor?lo hkati pri sodišču! N.-! Dovolj je takih šikan!
Žito nujno poživljamo slovenske drža ?ne poslance, da zastavijo v tem oziru vse svoje moč', da se nemudoma narr ivi konec te-nu š kaniraeji slofeask-ga občinstva, ki ima končno svoj vir edino le v popolnoma jaanih getmsnizatoričLih namenih uprave |užae železnice, obenem pa prav tako Jasno naperjeno svo|o o3t prav posebno proii slovenskemu trgovstvu, katero hole 3 škodo, ki mu jo prizadela z zavračanjem slovensko naslovljenega blaga, prfshitl, da jej z nemškim občetanjem pamaga pospeševati inportecijo nemškega železniškega u;adn!ltva in usluž'aera.va v naše kra;e. G e ta za zatretje slovenščina v obrata južne ž.leznlci, ooeaem pa tu Ji za naše ijosoodarske Interese, in to prav Izključno n:Še> sio?enske 1 Nifcdar se ši l'I namreč zbodlo pri Južni želtz ic', da bi bili kedaj zamM kako b'^30, ki (e bi~» naslovljeno v — .Goriiii4, dasra no železniški tarif tudi ne pozna drugega imena za Gorico, nego »Gor z*; a zavreli! so pa v zgoraj navedenem siučaju blsgo, namenjeno v „Sežano". Tu se v di, da Jim Je le zato, da bi bil oškodovan slovenski trgovec, ki se je drznil nasloviti svojo pošiijatev slovenskemu orejemniku v slovenskem kiaju v slovenskem jeziku, da jim je le za to, da dobi brzo slovenski jejik.
Poživljamo torej ponovno naše slovenske poslance, da store tu nemudoma svojo dolžnost in pouče upravo južne železnice, da se Slovenci ne damo izzivati od nje, najmanj pa ie na tako predrzno nesramen način.
Slovanska Čitalnica v Trstu ctvori s*c|o zimsko sezono z glasbenim večerom, ki se vrši v soboto, dne 8. novembra t. I. v vseh društ?enlh prostorih. Spored |e sledeči: Pred odmorom: 1.) Beethoven Bur-mester: Menuet. Gosli s s.;reml|evanjem glasovirja. 2) Fran Abt: „Da cvetka ima peruti". Samospev za bariton s spremljevanjem glasovirja. 3.) R ff: Lava-tina. Gosli s sprcmlj^vaniem ghsovirfa. Po odmoru : 4.) Dvcra z: Humoreske št. 3 Glasovir. 5.) I. Bohm: „Ugani!* Samospev za bariton s spremljevanjem glasovirja. 6 ) Mozart: Duo za gosli in violo. Po koačanera sporedu: Buffet. - Prosta zabava. - Ples. — Začetek je točno ob 8 30 zvečer.
Za ohranitev Dolinarjevega grcbiSča. Vsled javnega poziva se naznanja, da zadnje obnovljenje lOietnega odkupa glasom pobotnice z dne II. aprila 1904., traja do konca leta 1914., kar Je bilo danes tudi ustmeno potrjeno na mestnem magistratu. Z ozirom na to, da bo treba prihodnjo pomlad zopet obnoviti odkup in ker razpoložljivi denar ne bo zadostoval, se bo moralo vnovič apelirati na blagodušnost tržaških Slovencev, da ohranimo grobišče onega, ki je položil temelj napredcu tržaškega Slovenstva. Slava njegovemu imenu!
V Trstu, dne 6. novembra 1913.
,EDINOST" St. 307.
Stran III.
Ljubezen,
Tibe Mikula Lctič.
Pt ed meuoj lezi pismo:
„Dragi gospod Mikula I Pisarite o vsem mogočem in remogo-čem, samo o ljubezni nikoli. To mi ne : ugsja. Kdorko'5 je do sedaj prijel za pero, |e opeval ljubezen ; zakaj hočete biti Vi izjema? Prosim, usUšite mojo željo in na-,. pišite ka] prav lepega, tako da se bo srce
krčilo, — seveda o ljubezni! fl [ŠDi Pozdrav!
. ;	t Zvesta čltafeiifca."
Ljuba „zvesta čitateljica" ! Gotovo šte-ješ šefe sedemnajst let, da si tako željna „ljubezni" ! Pa tudi če jih imaš štirideset, U ne zamerim; kajti take so navadso še bolj željne „ljubezni". Toda vseeno, ostanimo pri sedemnajstih letih ; številka sedemnajst mi je bolj simpatična, ker — ker se lažje izgovarja, nego štirideset.
:> Torej, ljuba sedemnajstletna „zvesta čitateljica" 1 Sicer sem Slovenec in kot tak, po izreku najkuliurnejšega naroda, nimam pravice bHI kavalir; zakaj moj narod je divji fn ni še izrastlo drevo za zibelko, v ksteri se bc zibata slovenska kultura. Vendar pa rad ustrezam tvoji želji, ne iz kavalirstva, ampak zato, ker sedemnajstletni punčki tudi največji divjak ne more ničesar odreči.
Ljubezen 1 — Pred vsem : Kaj je ljubezen ? Ljubezen Je kisla repa. Zaljubljen človek je tisti, ki ima to kislo repo v ustih. Nu, sedaj poslušaj, ljuba sedemnajstletna čitateljica I Nekateri vdano pogollnejo to repo, to so tisti, ki se poroče; kaj nastane iz take repe, ti bo najbolje povedala mama, če jo lepo prosiš. — Drugi ne vedo, kaj začeti z repo; ne morejo je požreti ia ne morejo je spraviti iz ust. Končno se žalostno zadavijo. To so tisti čudni ljudje, ki se radi ljubezni sami more. Hvala Bogu, da je takih l^udi le malo, Zato pa Je tem ogromnejše itevilo tistih, ki repo hrabro vržejo iz ust; to so tisti zdravi, pametni ljudje, ki se ločijo od svojih „idealov* in se ne poroče ali na kak drugi način umore. Srečni so taki Ijud-e, toda žalibog Je ljubezen ena tistih kislih rep, ki so le tedaj kisle, kadar Jih ima čiorefe v ustih. Drugače pa ze ti zde sladke, sladke. Tako ti srečneži ne mirujejo poprej, dokler ne naletijo na repo, ob kateri se poetično zadavijo ali pa Jo prozaično pogollnejo....
Spoznal sem Jo na cesti. Imela Je belo, čipkasto bluzo, modro ki Ho in malo krive Boge, skratka: bila Je pustna TržaČanka. No:ek, ozhoma nos, Je imela zavihan — navzdol, krasne kodre Je nosila — po daevu — pod kZobukcm, oči so jej bile modre, vendar pa niso gtecble preveč modro. Cim sem J d ugleda?, sem sklepal, da se raora k',lc?tl tsfco približno „Fanl". Ia nisem se dosti motil. K-kor sem pozneje Izvedel, se je ivsla Kataiisa Polž. V tajnih registrih mojega srci je vknjlžena pod klasičnim Imenom Katarina II. Katarina I Je bila namreč neka druga kisla rep?, tetero sem bli prej nekdaj prežvekoval. NI treba, da omenim, da Je bila v.?; čas najinih „kis-crepnih" cd nešajev ta Katarina II. moja „prva" ljubezen.
Katarina Polž r.i bila navadna gospo^ dlčna, krjkr.r jih i spoznavaš na ulici. Pri. i dan, ko Jo vfdJS, jej pošlješ tri pogled?, drugI dan jo nagovcr.š s tremi besedami, tretji dan izpustiš frl vzdihe, in potem, ko si jej pošteno cdštel tri poglede, tr! besede in tri vzdihe, ne jej nekega lepega dae približaš ter Jo trepetajoče vprašaš :
„G3Spod.?čn3, ali vam smem ponudili svoj dežnik?"
V deveth; devetdesetih od sto slučajev ti nato ona odgovor), da Je danes solnce fn da dežnika — sploh r?maš.
Tedaj pa negneŠ glavo maio na desne stran ia vzdihneS:
„Ah, gospodična, sej imate pra», ves sem zmešat?, ker va3 ljubimi"
H potem zičneš klobasa* M, da se ti Je res -de!o, da dežuje, ker ti je manjkala ona, teoje solnce. Lahko tudi rečeš, ta si celo mislil, d\ bo sneg! Potem preide? spretno na icodo, na klobuke ia na „prvo ljubezen". Ia t*ko dalje in — kbla repa Je v ustih.
Ne, rr.oja Katarina Polž ni bila ta^a. Že najf a o spoznanje Je bilo izredno: Brez uvodnih treh pog'edor, treh bssed in treh vzdihov sva takoj prešla na dnevni red. Ona je stopila iz neke štacune. Ns rrat-h Je š'ela densr. Tu jej pade na tla po! krajc.-rja (K —01 avstiijske veljave). S učaj Je hotel, da sem jaz ravno takrat prišel mfir.o. Z rala-deniško lahkomiselnostjo Fem poskoči! svojemu divjemu narodu za Dar stoletij naprej ter — postal kavalir: Pobral sem vicar. Z rdečim obrszcm sem jej ga podal. BHa je vsa zmeden?, niti zahvalite se ni. S; daj je čas, Mikula!
„Gospodična, ali vam sn.en posuditi svoj dežnik?14
Nič nI odgovorila, počasi Je šla dalje; kaj sein hote!, odgovoril sem si jam:
„Saj res, danes Je solnce in, hahaha, dežnika rit! nimam. Kako sem zmeden, gospodična. To je vse radi tega, ker vas ljub!m 1"
Nlkakega cdgovora.
„Tcda solnce mi Je zasijalo šele sedaj, ko ste vi prišla, gospodična, vi, moje sofnee; prej pa je bilo deževno in moja duša je bila razpela velik rudeč dežnik! — Kraten Je ta klobuk. Ko bi bil Jaz gospodična, bi s! kupil ravno takega. Toda kaj govorim! Nočem biti gospodična, ker potem
vas ce bi mogel ljubiti tako, kakor Vas zdaj ljubim kot fant, vi, moja prva ljubezen 1"
Zopet nikakega odgovora. Do sedaj sploh še nič ci rekla I Juh! To Je imenitna puica! Ne govori rada, ta bo zame, take sem si vedno želel. Kakšna sreča! Padel Je vinar in pobral sem cekin!
„Kako se kličete gospodična ?■ „Katarina".
H7a!a Bogu, prva beseda. Že sem se bil bal, da je gluhonema. Ne, slišala me je tn odgovorila mi Je; deklica Je molčeča, ideal Je, izjema Je in moja bo, še poročim Jo, če — ne bo Imela toliko denarja, kolikor besed.
„Gospodična, vi mi Izredno ugajate. Nočem biti 7siljiv, toda prosim vas, da mi dovolite, da se še malo iz-rehajam v vaši kratknčaiol družbi*.
Čakal sem odgovora. Molk. .Najljubše bi mi bilo, če bi se še mnogo, mnogokrat lahko izprehajal z Vami. Ali smem upati, da bom še ksklenkrat deležen te sreče ?"
Molk. Katarina, ti si ideal punca 1 „Glejte, gospodična, tako zvečer, ko vse lega spat, ko dnevni hrup mo!ČI, ko ptičje petje moIČf, ko vsa narava molči kakor riba, kako lepo bi bilo tedaj molčati skupno z vami!" Molk.
»Gospodična, kje vas smem Jutri zvečer ob 7 počakati?"
Pokazala je na hiina vrata. „Tukaj — stanujem*. Aha 1 To pomeni ločitev. Hiteti moram, če ne, [e ta cekin izgubljen zame.
„Gospodična, hvala lepa za družbo. Jutri ob 7 vas čskam tam-le na onem vogalu. Zbogom!" —
Izginila Je v veži, laz pa sem blodil po mestu s čudnimi občutki. Sapramiš! To je dekle! Venomer molči. Te se bom držal, kakor vrvi na poštnem trgu ob veliki burji. Samo če pride Jutri. Pa, če ne pride, saj vem, kje stanuje; čakam Jo pred viatml makar dva cela dneva, dokler ne pride, kajti to Je cekin! Zakaj neki vedno molči ? Ker Je pametna. Izobražena Je, inteligentna Je, ima poetično dušo, dobro srce, sentimentalna je malo, zato molč?. Bogami! Te ne izpustim, tudi če — nima denarja. V grlu me Je začelo nekaj daviti in sladkokisli občutki so me obh2jall: Zaljubljen sem bil. — Drugi dan točno ob 7 zvečer ^em bil na domenjenem vogalu In ona tudi. Sla sva na Izprehod. Govorila sva, oziroma, govoril sem o vsem mogočem. Začel sem o modi in prišel na sstronomijo, potem na politiko, na vreme, na vero in sam ne vem, še ka|. O ta mi Je odgovarjala z večnim molkom. Začel sem zbijati šale, zaman, večni molk. Po dveurnem naporu sem srečno izvedel, da ima tad vse rada krompirjeve cmoke. To Je bilo vse. —
Shajala sva se dan. Jaz sem. bil vedno bolj zaljubljen, ona je vedno bolj molčala. Ntkega večera sva sedela na tihi klcpici. B I sem tako poln ljubezni, da mi Je segala do grla In govoril sem:
„Že d*a dolga tedna sta prešla, odkar sera te izpoznal. V tem času sem le tedaj živel, ko 3em bil psi tebi, Katarina. Drugače mi je bilo življenje pmto, nisem mogel spati, nisem mogel fe-t', moja edfna hrana, moje edino delo Je bila misel nate. Tvoja podoba mi je vedno pred očmi, in če se spominjam sladkih minu*, preživetih v tvoji družbi, mi srce uka veselja. A takoj se me polasii obup In skeleči dvomi. Ljubim te blazno in ta negotovost me ubija. Zato, Katica, povej m', aH me tudi ti ljubiš !" Molk. —
„Kstl, Katica, Kstirlalca, rotim te pri živem bogu, pri tvoji sreči, povej mi: A11 me ljubiš?"
VzdfgoIIa [e glavo In dolgo, dolgo je gledala proii nebesom. Trepetal sem priča kovanja, niti d hati se nisem upal. Ncžco zamolslo ml leđaj odgovori:
„Dež bo".---
Zdaj sem izpoznal, da je moja Katarlnca brezmejno omejena In da iifti tol?ko psmeti nima, da bi izpoznala, kako se zdi panu-tna, kj d ir molči. MoJ zlatf, svetli cekin le bil navaden vinar....
In tako, ljuba mjja sedemnajstletna čitateljica, s=m bil ozdravljen ljubezni do — prihodnje kisle repe.
V slučajih šibkega okostja.
Otroci, Ivi sc branijo piti navadno ribje olje, kažejo posebno nagnenjeza „Emulzijo Scott" jetrno ribje olje. To dejstvo svetuje zdravnikom, da predpisujejo „Emulzijo Scott' mesto navadnega ribjega olja, ko potrebujejo ti mali bolniki tako krepilno sredstvo, ki ima posebsn vpliv na krepčanje okostja. Vsled poizkušene sestave, glasom katere vseb ije „Emulzija Scott" take snovi, ki povspešu-jejo raščo in krepčanje okostja, je dana než nemu organizmu nova moč. Otroci se kmalu vzdržijo na nožicah, in pravo veselje je videti jih skakati zdravem vesele. Sicer pa sama „Emulzija Scott" in nobena druga.
Cena originalni steklenici, ki s9 dobiva v vaeh lekarnah Kron 2-50. Ako ee pošlje 50 vinarjev v znamkah tvrdki „Scott & B.,wne G. m. t> H Du-jaj III., ter se ob tej priliki sklicuje na ta ogla*, poSljemo potom ene lekArne, in sicer samo enkr.-t. steklenico emulzije „Scott" za poakašnjo.	(3)
ljudska hranilnica in posojilnica » Trstu
registrov aaa zadruga z neomejeno zav.
sprejema hranilne vloge * O Ju jih obrestuje po	2 jOf
po 43/4% na dvamesecno, po 5% na šestmesečno odpoved;
<laje zadružnikom posojila po G % na poroštvo ali na vknjižbo proti odplačevanju v mesečnih, Četrtletnih ali drugače določljivih obrokih. Uraduje 6e vsak delavnik od 9 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne, V lastni hiši — ulica Torre bianca št. 21.
				
				
				
^ .'A
'V
' " O - ir
p., - ■ -
•::r,, -v
ako se poslužujete k pripravi Vašega zajutreka, malice ter večerje zrnati kavi podobnega „pravega :Francka: z kavi-nim mlinčkom".
in
akaj ?
„pravi : Franck" poseduje blago vonjav okus, ki pevzdiga vonjavo ^nn-e kave ter je prMem vendar najcenejši, ker je naj izdatnejši kai in pi i-datek.
Bi em 67/25.G45
I
i i I

trgovini pohištva
v ulici San Glovanni štev. 5 se nadaljuje predaja spalnih in jedilnih sob po jako zmernih cenah ter s popolnoma zadovoljivo in najboljšo postrežbo.
tf1 !■■ I lWIM8.U 1AJU88K
»s

blvSi: prvi
novosti za pomlad In za poletje I
Moške obleke iz sukna, kamgarra, zadnje
novosti.......Od K 15—48 , »obotebnlk
{Jelka obleke Iz sukna, kamgarna,
zadnje novosti . ... od K 10—32 Stroške obleke cd 3 do 12 let cd K 3—18 Velika zaloga suknenih hlač . od K 4—14 „ „ kotonlRa^tih hlač cd K 2 20-5 Rajvečja zaloga blaga zadnjih no/oste. :: Sprejemajo se naroČila po meri. ::
zobotehi)fk
Dr. Ferdinanda Tanzez
Sprejema od S—1 tn od 3—6. Trst, Piazza C. Goldonf St. 5 II
T V R D K A ==
SpecMets: Mmz sMeRs, srnice ^ spcUrile srnice Itd. Itd. ss
Samo v rebro znani trgovini
„Sila m tii Trtefle"
Jtica Giosiš Carduccl (ex Torrente) št 40.
Francesco Bsdnar
TRST — ustanovljena leta 1878 — TRSI
fe preložila svojo
trgovino šivalnih strojev
blcikljev Fn pridevkov z mehanično delaz-fs.ee vred iz ulice Ponterosso štev. 4
y ulico Campamle štev. 19
linkovac, FLOR I J AN, kakor tudi vse druge raznovrstne likerje, katere so
I j še pijače ?
Edino le pri	---
Trst, ulica Carlo Ukega Uv. 10 (vogal ulice C. lMtmejer)
kjer poleg navedenih in še drugih pijač
dobite tudi razne brezalkoholne pijačo
kakor so: Msreličar, Jagodčnilr, Lfmet, Hrustorec In Ja-
bolčalk, popolnoma brez alkohola in po najnižjih cenah,
ln sicer po 48 stot liter. Na željo je dobiti tudi r«a debelo.
Edina zaloga: DALMATINSKEGA TROPINOVCA. Razpošilja proti poštnini tudi na dom, in sicer v Trstu franko, a na deželo po poštnem povzetju.
NAJBOLJA PIJAČA GREMICA
Florijan
NAJBOLJA PIJAČA GKENČICA
^NAJFINEJŠI : DALMATINSKI*
Tropinovec
LITER - KRON 160 - LITEIt
Strun IV.
„EDINOST" It: 307.
V Trstni dne 6. novembra 1913.
^ K4-*


;	r	_______
F	-111' il I Hi I
m* Jn
MIZARSKI feSOJSTEft
M, 5a ftasces« 2
Specijalist za popravljanje roulet o&uiR.
E>a o eo msnjsjo pasovi in zmete p.sć'Ji	oete is ae «b U]I kesksreRS*.
mm
Zdravljenje krvi!
„TUeUrJ OT«tu (Siileflorl)
Otsil kri Ur 1» Irvrstuo sredstvo proti onim »lučajem, če pc£a ▼ i*ttdca, kaksr proti slabemn ?r«bfcVljanju io hooioroj4£m. — Jcden omot it idra*1)«afe iUdi 1 K t«r se dofetva v odltkovaiii lekarni
FRM.1iABER - „Al DUE
Trst (aestsft M5a) — Telef. 877.
Poltar poiiijaiv* tw Izvršujejo takoj In franko ako s« dopaMjtStfon 110.
:: Samo v jezikovnem institutu ::
* ^lotte
Txst, ulica Sette fontane štev. 24
priporoča cen], občinstvu svojo novo
pelinrne in slnSffinrno
Prodaja moke iz prvih mlirov. Večkrat nat dan svež kruh. Sprejema pecivo vsake vrste.; Vino in likerji v steklenicah. Postrežba na dom.
»Obrtaljske društvo" pri Sv. Ani'j
; tik tramvajske proge	'
priporoča slav, občinstvu svojo znano ;
GOSTILNO
kjer se toči iZVFHtllO I)Clo lil 8riiO
Vino ter j::: DKEHEKJEVO PIVO
izvrstna domača kuhinja.
Priporoča se za obilen obisk VODSTVO.
Trst-Grijan-Miramar
Salonski parnik „Volosca"
(za 400 oseb) Odhod vsak dan s pomola Sv. Karla
ob 9.15 predp., 2.45, ob nedeljah in praznikih razven tega Se
ob 9.15 predp., 2.30 in 4 popol. CENE :
Vožnja tia in nazaj ... o • K 1'—>
za častnike ....... • » — "50 j
j Samo ena vožnja	—*60. j
j „ „ „ za obroke . . , „ —'30, j
I Franjo Stančić
Trst - ulica. ESedia št. 17 - Trst
priporoča svojo
trgovino jostvin in kolonijaMega blaga
katera je vedno oskrbljena s svežim ia prvovrstnim blagom.
" iŠNICA ::
| Pmzza Ssn Šiovanai št. 1, I! n. § TOMAŽ ZADNIK TRST
j	TELEFON štv. 16-03. ===
I trg Sv. Ivana Stv. 6. - Prodaja m«so j is laetne klavnice na debelo in drobno,
,Na drobno govejo: sprednji deli po K 1*44 |in 160. Zadnji deli po K 176 in l'92. . Na debelo po dogovoru. ■== Meanica^ je 'vedno dobro preskrbljena a teletino' i prve vrste, kakor tudi perutnino, j Za mnogobrojen obisk se uljudno priporoča
_ Tomaž Zadnik.
; taloga ta- !■ bežen, vin iplrita ITksrJsv M razprodaja na drapao Io ds&gle
! JAKOB PERHAUC
| Trat, Via de!!« Acqae il 6, Trat
(Nfliprotl Cafft Ocntrele) j V«Đk izb«r fruscoikvga lampanjea, peaftflh desti* i Bih It&iijuMkih la »Trtro - ogrskih vin. BordsanS i Surgrodu, noskih vin, Mesella in Ohitnt!. Bosa, : konjak, rini Eganja In posebni pristni tropino^«, ' Riivcvee in brinjevee. IsdelU L vrsta, doili is d* tičnSh krfejev. Vsaka msročba sa takoj UvrSL Basp% aa po povsatjo. Ganiti na sahtevo la fraske;
Razprodal« td pel litra laprej. m
Ford 16—20 HP
Novi modeli 1913 Fomnoženo proizvajanja. Znižanje ceni
4—5 sedežev K 4800; 2 sedeža K 4300. Lai-dalet 6 sedežev K 6300. Popolna oprava Capote s stranskimi zavesami, steklo, pet svetilk, generator za aceti-lerski plin, rog, kilomet rsbi Stevnik ia liitromer. Cene veljajo za voze prosto vezniue in eolnine v Trsta.
ANTON SKERL,
Bodnijski izvedenec Trst, Piazza Carlo Goldoni. Telefon 1734.; Garage: Via dei Bacchi 18. Telefon 2247
FRAN MAL1S
dipl. krojač na dunajsfctm učnem zavodu za prlkrajevanja, 2 dovolj. niijaavatr. nam.
TRST. ul. Tor S. Piero 4.
Podružnica v Nabrežini. Krojačnica, zaloga sukna Obleke po zmernih cenah Solidna, vzorna izvršitev
Ivan <5ustin?k|ATtfilBMl-MyfirSal^^E^
Tzst. nlioa Sette fontane štev. 24i «-___> m aa un	U ■--UHV VA
1
□
miseS!?^* aosssv
M
n. I I iK*
¥3
M ■
m m
Fe nudi najlepša prilika naučiti 89 nemškega jezika. — MESEČNA TAKSA
m 2 Mi m ti
Tečaji za vssko starost in vsako stopnjo znanosti — Tp'sovnnje vsak dan od 3—10.
Mladeniči; dijaki dobijo Lrano in tudi stanovanje
Dr. J. čerm&k Tm&rn
scfeazđravalh , . kassaa. sebsl T^lsT*
ona -TRST
tffloas delta Cttaorms St«v. 13, II, n
Jeno, krompir, jabolko, Eurlansba uina
In drase poljske pridelke na debelo do&sulla turdka
J. Kovačič & Co.
St. Peter na Krasu.
i IVAN TORRESANI
TRST - ULICA G ULIA ST. 32
PRODAJALNA ŽELEZNIKE. - PREO MET« ZA DOMAČO UPORABO ; OBRTNI IN POLJSKI PREDMETI. - CENE ZMERNE. S^T POSTREŽBA TOČNA.
ZolKrtebničtti smbcfatortj Univ. zdrmrm U
Dr. Makso Barry
Ermanno Schultze, I. tehnik. Trst, oiica Caserma «ter. 17, IL eadstr
Posebni zavod za umetne zobe brei aatre pfoSče. Plombiranje z zlatom, platinom i« porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zr&> sanje krivo rastoCih zob. Zmerne cen^ Sprejema od q co i in od 3 do * popd.
NAZNANILO.
Čast mi jo naznaniti slav- občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Caserma št. 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. Najfinejše vrsti moke Prepečene!, slaščice. mrzle pijače, kukor tudi vino in likerji. Uljudno se priporoča ALOJZIJ GULJ, (prej na trgu Caserma).
Velika zaloga dvofcoles
ta fttvalBlfc rtruH«.
Betjel-n,
««(■!•>*, 8i»lB« mU«» it. 9 trn 4. I>ui>itt (Wljvti eiL. — rrrtajs ui
•kraka. C^aU1 tr.»»o. IvUt t«it>»i «ittitr«K)t iml«« ratif«w M
Josip Vtsnovic
Zaloga ulica Dante Alighieri št. 3.
Peki in slaščičarji !
Lopate male iti velike, lopate v obliki vesla, vedno na izbero. Zajamčena kakovost. Cena od 4—6 kron.
o
i
priporoča svoje
oiicfi Commerclale 18, a podružnico ulica Istria 66 fČarbola zgornja). - Prodqja se žito, oves, koruza Is raznovrstne otrobi ter moka tudi na debelo.
p«r. flUOlf lbtMES'PLR KflRL «uii! Mnnn
Dunaj
PilsjalUa v Trstu.
ff/ci'a č/
* /t/vner
Ki	/^v r//////7///^J .
^^	?:7bt'Jc</ c /tro</tf/t .
Gost Una N. Đ. O.
sia vogalu ul. Carradori-Ohe^a
je pod novim vodstvom g. JOSIPA ŽIGONA po-ftoluomu preurejena io preskrbljena s pijačo naj* rasličnejših vrst ter s !zt?orno knhfnjo za top.'e in mrzle jedi- Sprejema abonement na hrano i& preekrbuje prenoCUfa. — Tazemskl in inozemski čas&iki na razpolago. Za cenjeni obisk se najtopleje priporoča
JOSIP ŽIGON, poslovodja,
Umetno - fofosrafičnl
Trst, ulica ff4#|li A Trst» ulica Rivo št. 42 lllifijK Rivo št. 42
(pritlifije) --pri Sv. Jakobu -- (pritličje)
IsTTtaJo TMko fotr.gTBfiir.o del-s, kakor tudi rasglede, pesnetke, co-tnm)Mt lokalov, porcelaniks pit 16« n vaakovrstne »fomenite Itd. Itd.
Posebnost: Povečanje y?£ke fotografije
Sadi udobnosti g«»p. naročnike* ■pragma naroČi* ln jih Irrriuje na doaaa, rrantaalno tndl sunaj maita
Okrajne zastopnike
za obiskovanje zasebnih odjemalcev naj deželi sprejme dobro vpeljana praška1 tovarna, izključno za potovanje.
Naznanite dosedanja zastopništva in' priložite fotografijo, ki se takoj vrne.)
Naslov: „Ex lex", Praga, glavna' pošta, restante.
Trgovina jestvin in đelikates
CELESTE FURLANI
Trst, via Belvedere It. 57.
Prodaja vedno sveže testenine is Ilirske Bistrice fer iz drugih sunanjih tovarn. Vino in likeri v steklenicah. Postrežba na dom Razpošilja se pakete od 5 kg naprej : kave, olja i. dr. ERNEST KO CEV AR, vodja trgovine.
Anton Mahne, trgovec
Priporoča nI občinstvu
svojo trgovino jestvin in kolonijalnega blaga Trst, ulica deli' Istria št 4
s podružnico na Greti štev. 275. VSAKOVRSTNA VINA IN LIKERJI
v 8teklenicch. Blago vedno svežo. Postrežba na dom. Prodaja na drobno in na debelo,
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem odprl v Trstu, ulica Campo San Gia-como št. 18, (na vogalu ulice del Pozzo)
Podružnico trgovine jestvin in kolonijalnega blaga.1
Priporcčara se za obilen obisk in beležim z veleapoštovanjem Vekoslav Stepančlč.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel dobroznano
trgovino jestvin
Antonija MikeliČ
v Trstu, ul. Rojan št, 8
FRAN SLU&A.
Prm»&j£!nie& ur in dragocenosti
. ISiicIier
(SX drag Dragotina VekjeU)
Trst	Csfso !L 36.
tete? sl*tenin«, srebrBlM, dragoos* kanih tur.	ia m«n» rttfJ
tadl ervvbro s novimi predmeti^—-la popravka Taakorrtto« zKtanhi«, kakor fcndi iepna SfS.
SOLIDNO. CENE ZMERNE,
K. Gasperini, Trst;
Telefon Rev. 1974.	Špediter	Bconomo it 10.
m Prevozno podjetje i
Sprejema razcarlnjanje vsakegakill Maga Iz altaic, Ustavlja na dom.
PO 8l L JAT VE, POTEGA KOVČEOOV. NAJUGODNEJŠE CENE.
Zastopstvo tmrdko „Cement"
Tovarna cementa mPortlMMdu t Bpljetu. PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ EONKURENCE.
Nova trgovina
izgotovijenih oblek
z ti gospode, <let'«e Iii otroke
Enrico Rehak
Trst, uUca Car<luc:i M (nova hiša).
Blago fino In navadna. Izbera sukna zs obleke. Hlsče in jopiči za delavce. Velika izbera paletots, ranglana itd. itd.
V dobroznani mesnici
Trst Piazza Barriera veeehia št. 9
se prodaja vedno prvovrstno goveje, telečje in keštrunovo, jančje in kokošje meso. Postrežba tudi na dom. CENE ZMERNE.
V Trstu, dne G. novembra 1913.
„EDINOST« št. 307.
Stran V.
„Hej Slovani" in „Die Wacht ara Rhein". S soj denuncijatorični članek, o ka terem govorimo na uvodnem mestu, {e za belila „Graška Tagespost" ni zaključku : denuncijacijo na Škodo lista — »Laibacber Zeitung", tore) uradnega lista. Kranjska vlada s predsednikom baronom Schwarzem na čelu — med panslavisti in veleizdajalclII Že ta monstruoznost karakterizira dovolj drastično vso podlost ia pokvarjenost teh mernikih denuncljantov.
„Grazer Tagespost" pripoveduje namreč na zaključku svojega ljubljanskega dopisa, kako da fe bila .Zvezda" — povodom obletnice biske pri Llpskem — med mašo na planem zaprta, da ni mogla s o d r g a demonstrirati. Ker pa so njene prejšnje denuncijacije pavšalne, potem moramo sklepati, da „Tagespoštin* dopisnik šteje vse ljubljansko prebivalstvo k — sodrgll To blato, ki |e meče denuncijant na ljubljansko prebivalstvo, pada nazaj na njega samega.
Potem pa dolžl „Laibacher Zeitungo", da tudi ona s svojimi priobčili zavaja mase, vsied česar da so vse slovenske prireditve Avstriji sovražnega značaja. Svojo obdoižiiev na račun vladnega lista pa opira na dejstvo, da „Laibacher ZeitUDg" czoača znano čelko .Hetzlled" kakor slovensko narodno himno, in potem da ni Čudo, če slovenski demonstranti prepevajo to pesem.
Torej „Helzlfed" 1 Prav tako kakcr »Kje dom je moj" 1 Obe sta veleizćajalski, dasi ni v njiju niti ene besede, niti ene aluzije, ki bi imela svojo ost naperjeno proti avstrijski državi. „Hej Siov2n»" izrsža le krvno sorodstvo in etično edinstvo Slovanov, druga pa je le slarospev llubezni do domovine. Obe sta naperjeni le proti narodnim sovražnikom, ne pa proti državi. Kje Je pa kak avstrijski zakon, od kje izhaja za nas kaka moraiična dolžnost, ki bi nam zabranjevala ljubezen do svoje krvi in svoje domovine in ki nam bi zabranjevala borbo proti narodnim sovraž nikom ? I
Mar! Nemci ue ljubijo svoje krvi, mari ne slave kakcr največjo čednost zavest o krvnem in kulturnem edlnstvu z Nemci v Rajhul Kar je pri enih prav, ne more biti pri drugih zločin 1 Nemci reklamirajo sicer zase pozicijo privilegiranega naroda. Mari pa hočejo tudi privilegij navduševanja za tujo državo, dočim je po njihovem pri drugih že sleherni d?h — izdajstvo?!! Je pa velika razlika v oblikah, v katerih se pojavlja naš „panslaviiem" in njihov panger manizem. i Med avstrijskimi Slovani ne krožijo nikaki ruski rublji, ne rovarijo nobeni ruski emisarji in ne romamo mi na noben grob kakega ruskega Bismarcka. Naša pesem „Hej Slovani- izraža te zavest o svojem slovanskem rojstvu, njihova „Die Wacht am Rhein" pa proslavlja tujo državo. Naša stremljenja ne gred? zi	d žavno-
pravaimi spremembami na škodo naše države In mi nismo še nikder grozili, da bodo na cesarskem dvoru na Dunaju šipe pokale, kakor so že groziii nemški poslanci v dunajskem parlamentu ...! 1 Ml nismo nikdar In ne zahtevamo, dj pridi Avstrija v položaj vazala Rusije, dočim Se neutajljivo dejstvo, da stremi nemška politika v Avstriji za cilji, ki so nezdružljivi s suverenitefo te države Ia cje dinastije, ds bodi v-a avstrijska politika ie privesek brrilaske politike!
To je naš odgovor na .Tagespoštino" denuncijacijo radi pesmi „Hej Slovani 1"
Izvestnim našincem, ki bi hoteli, da bedimo ml do skrajnosti obzirni in „dostojni* napram Italijanom, bc2! povedane, da Je -.Pfccolo" hlastno ia z oaslado širil „Tages-pošiine* denuncijacije, da se Je torej Identificiral z denuncijanti In denuncijaclfami. N.tš boj proti denuncijantom naj bi bil — de nuncija ntstvo ?! Bog nas varuj take »dostojnosti« 1 To bi pomenlalo, da so se tržaSkl Sl07eacl odpovedali boju proti neizprosnemu sovražniku.
Kdaj bo konec temu?! G'asom plačilnega naloga c. kr. urada za odmerjenje pristojbin Je imela neka stranka plačati pri blagajni na magistratu neko svoto. Siranka je šla na magistrat, da izvrši, kar Jej Je naloženo. Ker pa ne zna italijanski, je morala napraviti cel križe v pot, predno Je prišla končno do blagajne. Vpraševala Je tu in tam, a nikdo |ej ni hotel dati pojasnila. Poganjali so jo od oddelka v oddelek.
Te sramote bi moralo biti vendar že enkrat konec. Vršiti moral težko dolžnost — a pri tem moraš trpeti Izgubo časa, žaljenja In poniževanja. Aut—aut! Če hočejo na maghtratu pobirati denar, na| postopajo tudi s strankami s tisto uljudnostjo, ki je v dolžnost vsakemu uradu la kl^ |e koncem konca tudi zapoved civilizacije. Ce pa nočejo tega — potem pa naj bi v t j poklicani faktorji poskrbeli, da pride ta oblast v dru-gačie roke — pa tudi če bi pri tem malo dišalo po kršenju avtonomije — po absoSu tizmu. Saj |e znano, da je absolutizem strank često hujši In nežno sli velši, nego pa absolu tizera osebe, ali kakega vladnega zlstema. Mi žvižgamo na vso avtonomijo, če se nas ima v nje imenu šikanirati, zapostavljati in zaliti 1 Če se že ta nasilna in v narodnem fanatizmu razgaljena oi'garhlja noče spame sovati, pa naj le pride režim, ki nas bo morda sicer tudi tepel, ali bo — tudi njih!! Če zč naj bo šiba, pa naj ne pada samo po naših hrbtih, ampak tudi po drugih 11
Vsaj Je časih koristno, če se izganja hudiča z — Belcebubom 11
Za Ciril-Metodov ples se vrši seja {utrl, v petek, ob 8 15 zvečer v restavraciji w Balkan".
„Mlinar in njegova hči" pri S? Ivanu. Pišejo nam: V soboto je uprizoril dramatični klub pri Sv. Ivanu žaioigro „Mlinar in njegova hči*. Kljub temu, da je to žaioigro najmanje enkrat že videl skoraj vsak Svetoivančao, |e bila predstava zelo dobro obiskana. Ker so bile uloge v rokah najboljših dlletantov dramatičnega kluba, se je igralo zelo dobro in občinstvo je bilo prav zadovol|no.
Gosp. Karis, ki |e že enkrat nastopil v ulogi Črneta, (e pokazal mnogo napredka In z dobro voljo, ki jo ima, postane gotove najboljša moč dramatičnega kluba, Če se odvadi tupatam napačnega izgovora. Marici je tudi ponovno igrala g.ca Vera Ponlktar jeva in jo tudi izvedla tako, da je žela od občinstva aplavz na koscu vsakega svojega aastopa. Par krat no pauzo pri dialogih gotovo drugič opusti. — G. Rode, pristen zaljubljeni in pošteni Janko, Je bil v posa mezcih ulogah premalo temperamenten, dru gače pa |e zelo dobro igral. Kar se tiče jezika, bi ga morali drugi imeti za zgld. G s Grmekova je že dolgoletna in rutinlrana igralka ter |e temu primerno tudi nastopila. Pričakovali bi le, da bi ca odru bolj vplivala in vlekla druge Igralce za seboj.
Tudi ostale uloge so nas zadovoljile, razun prizora v gostilni, kjer so biii vsi pretlhl ia zmedeni. Luka, g. Klanč'č je pač tudi tu bil izjema, kakor nas je tudi v osta lem zadovoljil. Marsikateremu Je treba tudi svetovati, naj mnogo čita, ker je zelo mučn slišati Slovenca, da le z največjim naporom govori svoj |ezik.
Ob tej priliki se moramo doteknlti mnenja nekaterih meščanov, ki mislijo, da s predstavami, ki Jih prirejamo doma, odvajamo občinstvo od našega tržaškega gledališča. Kakor izkušnje kažejo, je ravno narobe res, ker poleg drugih dobrih strani takih dramatičnih prireditev vzgojejo te prireditve le domače ljudstvo za gledališče, tako da začne ljudstvo polagoma obiskovati tudi svoje stalno gledališče. Če bi vsak kraj v okolici imel svoj oder in bi pogostoma prirejal dramatične predstave, bi naše tržaško gledališče gotovo ne bilo nikdar prazno.
Pripomba uredništva: Prizna vamo, da je precej resnice v teh besedah; teda vsa pa le ne. Zgora| rečeno pač res veija za prireditve v onem času, ko počiva gledališče v mestu, nikakor pa ne v gledališki sezon!. Naj se le vrše v nedeljo popoldne predstave pri Sv. Ivanu, Sv. Jakobu, v Skednju in Barkovljah in dodajte še to liko in toliko plesov, pa bodete videli, da udeležnike pri popoldanski predstavi v mestu iahko naŠitjese na pr. te. T.Jli k> so biii pri popoldanski predstavi v cKol c , gotovo tudi ne pridejo v gledališče zvečer. Ne pravimo seveda s tem, da bi škodovale ravno kaka posamezna prireditev, toda naj b; se te prireditve začele prirejati povsod in redno, s tisto velikansko vnemo, ki Je navadno lastna diletantom, potem ob nedeljah popoldne naše gledališče lahko zapre vrata za vedno. Tako sodijo ne samo nekateri meščani, te n več vsi oni, k: poznajo gledališče in naše občinstvo.
Službe išče 311etni Hrvat, ki |e izvržil nižjo gimnazijo in trgovsko šolo, go.ori hrvatski, nemški in angleški perfektno, s razume tudi češko in Italijanko. Nameščen je bil do avgusta pri gradnji železniškega tunela pri Novemmestu tn j? sedal, ki je delo dovršeno, ostal brez službe. Zadovolji' bi se z vsako službo. Naslov: Josip M'hal'ć ulica Carradcri št. 15, 11. nadsr., vrata 17
Tržaška mala kronika,
7rst, 4. novembra.
Svojo ženo hotel ustreliti. V ul. deli? Tesa št. 7. stanujoči 26Ietni težak Ivan S j gina, rodom s Prošeka, se |e pred nt kak it; i štirimi teti poročil s sedanjo ženo Antonijo, ki je tudi Prosečanka. Poznala sta se i> precej časa pred poroko in kmalu po poroki se Jima je porodil tudi otrok. Razumela sta se izpočetka v zakonu prav dobro, pozneje pa, ko se {e v tem času, žena tud? oprijela posla babice, pa fe Šegiaa zače postajati čim dalje tem bo?j ljubosumen io je zasledoval ženo korak za korakom. Ali je imel za to povod ali ne, ni mogoče reči resnica pa Je, da |o je večkrat pretepal, tako da se |e ona že hotela eokrat ločiti od njega. Poravnala pa sta se zopet, toda Še gina |e ostal Isti Ijubosumnež, kakor je bi: pre|. Predvčerajšnjim je zopet enkrat prebr skul vse ženine stvari, da bi morda naše': kak dokaz nezvestobe in našel [e res v njeni torbici pismo, ki ga |e pisala ona nekemu moSkemu v Vidmu. V tem pismu Je videl dokaz, da mu |e žena nezvesta, in šel je kupovat revolver, da bi se ž nJim maščeval nad ženo.
Včeraj dopoldne, nekoliko okrog 10, je srečal ženo na trgu pred bolnišnico in takoj potegnit iz žepa revolver ter ga nameril nanjo. Žena je začela bežati in kričati na pomoč, on pa Je tekel za njo * revolverjem v roki. Tu Je skočil predeni stražnik Stoka, mu izvil revolver iz rok ter odpeljal razjar-
SOLIDNO: ta : ELEGANTNO f
PT M ZMBHNIH CBN AN K ^
RAFAELE (TAUAf
t. VU MALCANTON . IM«
A
Mnenje gosp. J. Mihočinović-a
zdravnika v Kiiže cih.
Gosp. J. SBRRAVALLO
Trat.
Bila je ena najsrečnejših Idej, ki se je tudi uresničila, združiti dve dragoceni zdravili: klnlnskl alkaloid z železnim elementom v taki sestavi ŽELEZNA!O hINA-VINO SERRAVALLO (Vino dl Chlna Ferruglnoso Serravallo), ki ne samo vrne bolniku zdravje, temveč mu tudi dela veselje pri jemanju.
KRIŽEVCIi dne 2. marca 1910.	Dr. /. MIHOČINOVIČ.
\
Ljubljanska kreditna banka
Podružnica v Trstu
časti se obvestiti p. t. klijentelo,
da se lastni uradi nahajajo ul. Caserma 11 vogal ul. Valdirivo
Alojzij Polk f
Trst nL BeUedere 3, Tel.34ZR.V51l "
TMiia đdikties. [
kolonialnega blaga in jestvin vsefc ; vrst. — Blago vtdno sveže in prve vrste. — Razpošilja se tudi po pošti : In dostavlja na dom.
k
SLOVENCI!
Va§ narodni zlatar in urar
Alojz Pouh
se nahaja na
trgaBanriera 3.
(jgBHI
113
Uellkaoska zaloga pohištva Id taprearij
Paolo Ciastvrirtb 2:
SL Men II. S - I»fl 22-15 (fliia 0HUHI fSOlCtf
Najbolj ugodec sir sa nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Kamaiii tenr.
VI.
„EDINOST" St. 307.
V Trstu, dne 6 novembra 191,
|enc;« n? ^oi.cifski komisarijat v ul. Bachi, kjer )e fzpuvedal Šegina, da je Imel namen usmtiti svojo ženo in potem Se sam sebe. P v dal je, da je imel svo|o ženo zelo rad, d pa mu je bila nezvesta, in da je bila V(dno v družbi z dtugimi moškimi in ga varala ž njimi. Po končanem zaslišanju so ga odvedli v preiskovalni zapor.
Samoumor. Davi ob 7 se je v mestn ubožnici obesil 44letni Ivan Filipić, Tržačan, ki Še ni dolgo, kar Je bil sprejet v ta zavod. Vzel je vrvico, Jo privezal za okno in si potem Gateknil zanko na vrat. Ko so ga našli, Je bil reveS že mrtev. Po dovršenem oblastvenem ogledu so prenesli mrtveca v ubožnlčno mrtvašnico. Vzrok samoumora Je neznan.
Ljubezen je bolezen, In to zelo huda bolezen, ki se da prav težko ozdraviti. Pravijo, da ne pomaga proti n|ej ni „forberje-vo* mazilo, dočim so pa drugi zopet mnenja, da se le da ozdraviti in to posebno pri precej mladih ljudeh, to pa z — leskovim cljem. Nekaterim takim bolnikom se baje tudi prileže tudi „brezovo" ali pa tudi tfsto, ki so ga starejši učitelji poznali pod tujim imenom — „špaclš*. Trdno smo prepričani, da bi bilo eno teh zdravil prav temeljito pomagalo oni 16Ietni šivlljfci Mariji Zutiaoi-Jevi, stanujoči v Carducdjevl ulici št. 38, ki jo fe tudi popadla ta huda bolezen. Ce bi jo bili starši pravočasno, takoj, ko se je začela kazati bolezen, namazali in to prav pošteno n. pr. z leskovim oljem, bi punčka prav gotovo ne bila posegala potem, ko se je že bolezen „razvila", po drugem in tc najneprimernejšem zdravilu — octovl kiselini, ki Ima slabo lastnost, da spravi človeka celo na oni svet, če ga zaužije nekoliko preveč. Tako daleč pri Zullanijevi sicer ni prišlo, kajti punčka je začela stokati in klicati na pomoč in poklicani zdravnik rešilne posta|e jej je izpral želodec ter jo dal potem odpeljati v bolnišnico, kjer Jo že ozdravijo ; toda da bi bilo okrevanje popolno, bi bilo pač svetovati staršem, da Izpopclnljo potem vsaj naknadno, kar so zamudili prej, s tem ali onim zgeraj omenjenih nezmotljivih zdravil.
Nesreča na ladji. Na parniku „Atlan-t'co" se je ponesreči vnel uhajajoči acetllen-skl plir, pri čemer sta bila strojnika Ivan Ra-rič in Gvidon Sušek znatno opečena, da so morali poklicati zdravnika rešilne postaje, da ju je obvezal.
Slepar. Franc WokIavec, od nekod iz Moravskega, po poklicu kuhar, je pred dnevi prišel v Trst in se nastanil v ExceIsIor Palače hotelu, kjer se je izdajal za dijaka. Včeraj pa lo je pop hal Iz hotela, ne da b! bil plačal 36 K za sobo. Stvar so ovadili policiji, ki je danes dopoldne izsledila Wo-klavca in ga vteknila v luknjo.
Tatvina na ladji. Ivan Garbella, star 18 let, mornar brez službe, stanujoč v ul. Ermacora št. 2, je bil danes aretiran na parniku „Petka", Ztl le še z dvema tovarišema, ki ju pa polici|a še ni mogla zaslediti, ukradel meden pokrov vreden 25 K.
Svojo sestro c kradel. Na ovadbo Matilde Turke ve, stanujoče v Rocolu, Molin a vento št. 41, je bil aretiran danes dopoldne njen brat, 241etnl Franc Turk, s priimkom „Avberu, rodom Iz Sežane, mizarski pomočnik. Sestra je namreč ovadila policiji, da jej je brat, ko je bila z doma, ukradel zlato verižico, vrt dao 80 K In jo potem zastavil za 40 K. Aretirane c je priznal tatvino.
Kuga v Trstu. Dne 13. oktobra t. 1. je odplul parni k „Sofie Hohenberg", last „Auttro-Američane* iz Buenos Airesa proti Trstu ter dospel včeraj semkaj. Na parniku je nenadoma zbolel krovni komisar Iran Vlastelfć in sicer za neko sumljivo boleznijo in uirri še tekom dneva. Ker je stvar zgle-dala sumljivo, so truplo prepeljali v bolnišnico za kužne bolezni pri Sv. M. Magdaleni, je tamkaj raztelesili in dognali, da je Via-stel ć umrl za azijatsko kugo. Takoj nato je zdravniška oblast odredita, da mora parnik „Sofie Hohenberg" oditi v kondomacijo v lazaret pri Sv. Jerneju in sicer z vsem osobjem, kakor fudi z delavci, ki so bili najeti za razkladanje.
Tatvina. V krojačnico Cente v ulfci Nuova št. 5, so udrli dosedaj še neznani tatovi in odnesli za 2000 K raznega sukna in tri kožuhe vredne 800 K. Tatovi so se, kakor se vidi, dobro preskrbeli proti tržašk burji In proti pajčevinam v želodcu.
Loterijske številke, izžrebane dne 5. novembra:
Trst 18 55 71 19 59
Društvene vesti.
Pevski zbor ZJŽ. Jutri, v petek, pevska vaja. Ker se bliža veselica, se prosi polnoštevilne udeležbe.
Podružnica CMD v Lonjerju se tem potom prav prisrčno zahvaljuje „Svetolvan-skemu pevskemu društvu", pevskemu društvu * Zastava* in godbenemu društvu „Volarič* za prilazno sodelovanje na Jesenski prireditv dne 19. oktobra t. I. Vstopnino so prepfačali oziroma darovali, ker se niso mogli udeležiti veselice, sledeči: N. N. 25*in., Čok K 350, Fakin 50 vin., Koren 50 vin., Pertot Drago tln 50 vin.t Merlak 50 vin., Vrabec 50 vin. Pečar Jožef 30 vin., Ivan M Cok 50 vin., N. N. 10 v., N. N. 25 v., Žpgar Karclina
40 vin.. Čok Miha 40 vin., Čok Andrej 40 vin., N. N. 25 vin., Gerdol JuIIJ 50 vinarjev, Gerdol Milko 50 vin., Maver Jožef 50 vin., Gombač Andrej K 3 —, Valentič Cfril K 2 —, Glavina Just 50 vin., Glavina Jakob 60 vin t Čok Jožef K 1—, Čok Miha K 1—.
Ženska podružnica CMD Ima jutri, v petek, ob 4 pop. svojo odborovo sejo. Ker se bo sklepalo o prireditvi letcšnje bežič-nice, vabimo vse odbornice, poverjenice, družbene učiteljice ter sploh vse narodno ženstvo, da se udeleži tega posvetovsnja. Vedno več otrok imamo po naših šolah, zato pa Je tudi vedno večja potreba po oblekah in čevljih. Dolžnost naših žen zahteva, da se zavzamejo za naše revne otroke, da jim pri rodoljubnih ljudeh izpro sije denarne pripomoči in da pomagalo pri izgotavljanju otroških oblačil. Odbor priča kuje zato številne udeležbe.
Akad. društvo slor. veterinarjev na Dunaju, je na zadnjem občnem zboru izvedlo sledeči cdbor: Predsednik: Samec Ježa, podpredsednik ; lpavec Rafael, tajnik : Čuden Franci, blagajnik: Kune Josip, gospodar: de Gieca Viktor, knjižničar: Ro|fco Makso, namestnika Vasle Bclte, Gerb'c Joža, preglednika: Mihevc Anton, Vari Leopold.
Akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu bo imelo svc| IV. redni občni zber dae 8. novembra 1913 ob 8 zvečer v društvenih prostorih s sledečim sporedom: 1. Otanje zapisnika, 2. Poročilo c-dborov, 3 G avna poročila: a) tajnika b) blagajnika c) gospodarja d) kuj žničarja, 4. Poročilo klubov: a) tehničnega b) sabl!a?kega, 5. Poročilo revizorjev, 6. Volitve, 7. Poročilo dele gaclfe za skupščino O. 5. n. n. d., 8. Slučajnosti. Slovanski gostje dobre došli!
DAROVI.
— Za „Božičnico*. V proslavo godu gospe Karle Ponikvarjeve sta podarila gospa Marija In gospod Ivan Kofcalj K 50 — Iskrena hvala in živela 1
Nar. delavska organizacija.
Godbeni odsek NDO sklicuje za pe tek zvečer važen sestanek v društvenih p ro storiti pri Sv. Jakobu.
„Zveza jugoslovanskih pekovskih pomočnfkov. Danes, ob 10 dopoldne sestacek v društvenih prostorih, v ulici Sv. Frančiška št. 2.
Skupina postiljonov sklicuje za danes, v četrtek, ob 9 30 društveni sestanek v Konsumnem društvu" v Rojanu.
Vesti iz Goriške.
Iz Sežane. V gostilni pri Šmucu (Štoifa) $o nabrali v veseli družbi ob priliki cdhoda josp L Šmuca k vojakom K 4 35. V gostilni* pri MalalaZl* nabrali v veseli družbi K 12-12; oboje za moitO podružnico CMD. Denar hrani blagajnik.
Druge slovenske dežele.
Gledališko društvo na Jesenicah
uprizori v nedeljo, dne 9. t. m. ob 3 popoldne veliko detektivsko burko „Olimpijska Igra", ki je v prvo izzvala salve smeha Id vsem udeležencem izredno ugajala. Igra se v dvorani pri „Jelenu* ca Savi. Kdor se hoče enkrat zopet iz srca nasmejati, ne zamudi te velezabavns igre._
i Priporočljive Me.S
£ntnn Tll?lf edina slovenska žgpniarna ii
. U V Ui K, zaloga likerjev, v kateri s.-dobe vsa ko vratni likerji, se nahaja v bližni „Na rodnega dcmi.« v Trsta, ul. Carlo Ghega 10, vogs' ul Ceci.ia. Edina zaloga dalmatinskega tropinoves Razpr Silja tudi na deželo.	H52
Fran ^akcirio ^ca Fornace 13. iovarni l i Oll OO^IUd in trgovina glasovirjev in pianinov. Razpošilja na vse kraje. Izvršuje vsakovrstna popravljanja. Delo zajamčeno. Cene zmerne Svoji k svojim !	2224
A R FftPi? Trfit> Via Barriera v. 33, vrati n. limutn, 13. Damska krojačnioa. Izdeluji vsakovrstno obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze » gledahSče itd. Cene zmerne.
U HI ići P Čevljarnica, ulica Lazzaretto vecohio IVI. liUUIO St. 43. Zalega izgotovljenih Čevljev za moške, ženske in otroke. Sprejemajo ae narcčiJa po meri. — Poprave izvršuje točno in hitro po zmernih cenah.	2223
Restavracija „Alfa Stazione'
TRST, Trg pred južnim kolodvorom 3. — Najugod nejša restavracija za potnike in za meščane, ker je t bližini južnega kolodvora kraj javnega vrta in kje; ee uživa po leti na obširnem prostoru pod nebou svež zrak. — Toči se izvrstno pivo in vino I. vrste Izborno briško vino. Furlansko in istrsko za dom po 96 stot. liter. Domača kuhinja. Cene zmerne. — Lastnik Anton Andrijančič, bivši vratar Hotela Balkan.	1152
Prva slovenska izde-lov&lnica mostnih, živinskih in drugih tehtnic za trgovino in on rt, stavbno in umetno ključavničarstvo
IVAN REBEK
Celje, Po'jska ulica U priporoča svoje tehtnice. Centkl narazpaiago brezplačno In tranko.
MALI OGLASI
B
O
B
boaac
mali oolasl bmto. Mj>tse tlaku« nt. HatMMjia PUrfa m takti
rabnaj« P* kin bom
mnnnnn
Službo krčmarja delavsko in obrtnij
sko, konsumno in gospodfrsko društvo „JADRAN" pri Sv. Jakcbu v Trstu, ulica deli'Industria štv. 64. Nastop takoj Pismene ponudbe poslati na naslov: Josip Babi«, ulica deli' Industria St. 64, Trst (2588
SSiiiiHEiElglSEigieHia^ S
| Ljudska uradna •
i BOGOMIL PiriOfl
13 Trst, ulica Vincenzo Bellini St. 13 P
JgJ	(asrpioti ceifcT! it. Aiteaa laTsja)
H	Bogat izbor M
ur, verižic, obratnih II verižic, nhanoT, pr- 53 stsiior, zapestnic itd. gg {W	Konkurenčne cene,
H@BI389Ei£!BSE3HilE!H fa
P
1 TOVARNIŠKA ZALOGA ■
osnRourstna moderne amerl-I Honshe pisarniške oprave. L
Moderno pisarniške potrebščine. — PEČATI. NAPISI. — Blagajne varne proti vlomu in požaru ("^Viese - Dunaj). Električne varnostne rodne železna blagalne ,Vlper' popolua varnost proti tatvini Itd. Itd Ceniki in troškovni proračuni franko In brezplačno
F. J. JERŠE, TRST
Razstava in pisarna VIA NuOVA št. 15 Mezanin I Interarb. telefon 23-77. Mezanin 1
Skladišče : Via Gioachino Rcsslni št. 30
Ueiliia mlojs u Mv.

JL ±
.-j


Najcenejše ograje Iz žične mreže, pohištvo železno in Iz medi
dobavlja, kakor Je dokazano, tvrdka
VALENTIN BEEGMAN
GRADEC
Podružnica Trst
Tki. Naova št. 27.
Tel. 19-79. Ceoik št. 1 zastonj.
ur-

Zakaj je „YOST
najboljši pisalni stroj:
»»
>
Mlad zakonski par takoj (začasno) v
Trstu opremljeno mesečno aobo. Ponudbe z natenČnimi podatki je poslati vsaj do 9. t m. pod „M arij a n" Ljubljana, poštno ležeče.	2t93
društvo Zatolmin odda na dražbi izvrstno čajno maslo po dogovora dne 11. novembra 1913.	2i94
Mlekarsko
f*«iefil«l€> v ul'ci B®l'edere §tev- se odda U OS Hl II« takoj. Zahteva Be kavcija. 2596
Sprejme se
štv. 32, Schenk.
čevljarski pomočnik za urško delo. — Trst, ulica Belvedere 2597
Meblovana soba tr^Vr^V*
iate. Ulica Mfidonniua 27. vrsta 7.	2598
Izvrsten pes - ftuvaj, ^^
pod najugodnejšimi pogoji. Zglasiti se je v šolskih dneh v šoli na Eatinari.	2599
Zenitna ponudba. u^k^JU
udovec z otroci, se želi takoj poročiti z gospodično ali uJcvo cd 28 do 38 let s piemoženjem cd 10000 do 2GOOO kron. Ponudbe pod rJeBen 1913" glavna poŠta Goric*._2589
Meblovana soba ulici Oommezciale Itv.
11, IU. nadstropje.	2367
Meblirana soba e uporabo kuhinje se
cdda takoj. Ulica Commerciale 9, pritličje, 2577
S
■t
I
Iver ima 3 znamenite prednosti, ki jih nima noben drug pisalni stroj in ki jih tudi ne bo mogel imeti nobeden drug; ker so zavarovani s posebno določbo.
I.	Črnilni namakalec (blazinica namesto traku) napravlja pisavo čistejšo in vidnejšo, lepšo in priliranja denar, čas in nepripravnost.
II.	Osrednji vodilec (namesto stalnih vzvodov) zajamčuje kontantne črte.
lil. Avtomatični izpremen (namesto roč-nega) povečuje hitrost pisca za 50 °|0.
„YOST" d. d. z o. z.
VOLTI Dl CHIOZZA.	TELEFON 23-65.
Sprejemajo se kopiranja, naročbe in poprave vseh sistemov
!Z