Analiza dela delavskih svetov v obrti, trgovini in gostinstvu
Organi o-bčinskega ljudskega odbora Ska-darlija v Beogradu, predvsem tisti, ki se ukvarjajo z gospodarskimi prablemi, so ne-davno analizirali dela- delavskih sv&tov v ofonti, trgovini in gostinstvu. Z anketo so zajeli 65°/n trgoviniških podjetij in proda-jaln, 89% obrtnih m 62«/o gostinsfcih podje-tij in obratov adi 72«/o vseh gospodarekih orga-nizacij na ozemlju ;e abeine. V vseh teh podjetij jn obratih (anketiranih jih je bilo 62) deia v organih upravljanja sfcupno 680 delavcev jn uslužbencev. Ker imajo določene Ugatovitve, čeiprav gre za soTazmerno maj-hen terttorij, aplošni znaČ-Kj in se lahko na-našajo tudi nd podobne gospodarske organi-zacije na drugih področjih, bomo kratko objavili nekaj podrobnosti iz obilmega ma-teriala, ki je nasta! iz tega proučevanja.
KAJ JE POKAZALA ANKETA
Predvsem so ugotovili, da so bila na dnevnem redu večine sej delavskih svetov . vprašanja, k: spadajo v osnovno problema-tiko podjetja. Ce bi povedali to z odstot-kom, teda.i bi ugotovili, da je bilo od sicup-no 266 sej, katerih zapisniki so bili pre-gledani, 68*/o posvečenih glavnim prob':emorn podjetja. Ta ods-totel« bi bil znatno višji, če se ne bi tnanjše števil-o go-spodarskih orga-nizacij v obrtj in gostinsitvu v znatni meri ufcvarjalo- z reševanjem sporov ;n nesoglasij med vodilmmi uslužbenci, pa tudi z reše-vanjem takih vpraašnj, ki ne spadajo v pri-stojnost delavskih svetov.
Pri večjih oortnih p-odje-tjih in delavni-cah so ugotovili, da je delo organov samo-upravljanja razvito. Pr&težen del aktivnosti organov teh podjetij je bil posvečen pro-blemu proi?vodnje, o finančnih poročilih pa so razprav:jali tudi po mesecih. Pri trgovin-skih podjetjih in prodajalnah — šlo je ve-činoraa za novoformirane — se je pretežn: del atai^nosti organov samoupravljanja orae-jevai na s,prejsman)e tarifnih pravilnikov, delovnih pravHnikov jn podobno. Kar pa se tiče gostinskih podjetij, pa je zanje z majhnim1 'zjemami mogoče reei, da so se ukvarjala z manj važnimi vpraišanji in za-postavljala osnovne probleme s področja fi-nan-čnega posiovanja. Za organe upravljanja v gostinstvu je značilno, da so sprejeli vrsto nezakonitih sklepov. ki so morai: bit; kasne. je razveijavlje-m.
Anketa je pokazala, da je dslo organov delavskega samoupravljanja v manjših obrt-nih delavnicah zelo slabo razvito. Kljub slabemu f:nančne>mu poslovanju in neurejeni . prolzvodnji so se organi upravljanja bolj ufcvarjsli 7 nevažnim; vprašanj; in z raz-pravija-njem o medsebojnih odnosih v ko-Iektivu. Taka delcvna metoda je neogibno privedla do posredovanja organov ljudskih odborov zarad^ zavarovanja plač. nadaljnje-ga normalnega poslovanja itd. Značilen je pri tem pr:mer grafičnega usiužaostnega podjetja »Ziatotisak«. ki je imelo med lan-skim letom 13 sej delavskega sveta. Ceprav je proizvodnja *ega podjetja primitivna, ves položaj znotraj kolektiva neurejen in kaže vrsto pomanjkljivosti, organ: delavskega sa-mouipravljanja   niso  mogli  uspešno   reševati
pjroblernov predvsem zaradi razlionih mnenj vodilnih lislužbencev, ki so razpravo in ves tok sestaakov namerjali v smeri osetmih razprav.
Ugotovili so, da organi samoupravljanja v nekaterih samostoj nih trgovinskih proda-jalnah niso Tjstr&zali svojim nalogam. Seje upiravnih od.borov so bile samo tedaj, ko je prodajaJna hotela uveljaviti neko svojo pra-vic«, za katero je potreben formalni sklep organov samoupravljaTija. Šele od ustano-vitve potrošniSkih svetov naprej se je ob-tutilo oživljenje dela organov samoupravlja. n]a tudi v trgovinskih prodajalnah.
DVE   MNENJI   O    SODELOVANJU    LJUD-
SKEGA   ODBORA   IN   ORGANOV   SAMO-
UPKAVLJANJA
Po končani ank&ti je bila skupna seja sveta za i.ndustrij'0, gradbeništvo in obrt, sveta za trgovino, gos'tins4vo in turizem in sveta za delo in delovne odno-se. Med raz-pravljanje.m sta prišl; do izraza dve mnenji.
Določerio število članov teh svetov misli. da je potrebao priporočit: dsJavskim sve-tom, naj izdelajo poslovnike o svojem dclu in navodilo o pisanju zapisnika na sejah. Jasno je, da so to zelo važne stvari, ne mo-
rejo pa papolaoma rešiti proble-ma pomoči organov Ijudskega odibora zaradi nadaljnjfga razvoja delavstoih svetov.
Drugo mneiije je temeljilo na potrebj au-denja pomoči in stika ter sodelovanja Ijud-sk€ga odbora i-n njegovih svetov (že omenje-nih) z organi delavakega samoupravljanja. Z raznimi seminarji in pasv&tovanji, r>ri ka-terih bi sodelovale tudi organizacije Sociali-stične zveze, bo prišlo do bolj čvrstega sti-ka z organi de!avske.ga samoupravljanja. Tako bi bile dane tudi možaosti, da se po patrebi nudi tem organom določena povaoC, seveda bre-z vmešavanja v njihovo delo. S tem v zvezi je bila poudarjena tudi potreba nadaljnjega razvoja organov družbeine kcn-trole v trgovini — potrošniških- sve^tov — ki so v enoletni praksi pokazali pozitiven vpliv.
Ceprav predstavlja ta anallza resen za-č&tek angažiranja ljudskega odbora in nje-govih organov pri nudenju sistematične po-moči za razvoj delavskega samoupravljanja, ni mogoče mimo velike pomanjkliivost; vie-ga tega.dela. V vseh teh raapravab jo b.!a namreč zanemarjena vloga družbenih in po-litičnih "oreanizacij, ki bi mogle ve!iko na-praviti, da bi bili organ: samoupravljanja prl reševanju osnovnih protoleraov podjetja bolj  učinkovitt.