AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVIN ft AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPE! CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, AUGUST 23, 1945 LETO XLVIII—VOL. XL /III Marini gredo v torek na Japonsko Strahote iz nemških ujetniških taborišč bodo kazali na slikah tukaj >0 soPf 1 16 leti ne smejo videti slik. Te slike je pripravil ameriški signalni kor in so nekatere zelo velike. Elna je velikosti 26 x 14 čevljev. Slike so najprej kazali v St. Louisu, potem so bile "pa v kongresni knjižnici v Wash'ingto-nu. Slike si je dozdaj ogledalo že več kot 200,000 oseb. Ko si je general Omar Bradley ogledal te slike v St. Louisu, je rekel: "Slike niso pre-tiravane. Nekaj tistih nemških brutalnosti sem sam videl. Po mojem mnenju si j'ih moramo obdržati v spominu pri bodočem postopanju z nemškim narodom." ilJ> DE GAULLE JE PRIŠEL NA OBISK V AMERIKO Washington. — Včeraj je dospel v ameriško prestolnico general de Gaulle, načelnik začasne francoske vlade. Ostal bo tri dni. Obiskal je predsednika Trumana, s katerim sta se zdaj prvič videla. Govorila sta o ekonomskih, političnih in vojaških problemih, ki stoje pred Francijo. Predvsem, seveda, je pa njegov namen tukaj, da poizve, koliko bo dobila Francija finančne pomoči od Strica Sama. -o-- Anglija je tudi zdaj izjavila, da ne prizna bolgarske vlade London. — Anglija je povedala bolgarski vladi, da ne bo priznala bolgarske vlade, ki bo sestavljena iz zastopnikov, ki bodo izvoljeni pri volitvah v nedeljo. Angleška vlada izjavlja, da predstoječe volitve v Bolgariji ne bodo svobodne. Depeša 'iz Moskve naznanja, da je bil razrešen ruskega državljanstva Georgi Dimi-trov, bivši tajnik komunistične internacionale, da bo lahko doma v Bolgarij'i kandidiral v parlament. Dimitrov, rojen v Bolgariji, se je pred vojno zatekel v Moskvo, kjer je vzel rusko državljanstvo ter bil imenovan tajnikom internacionale in bil tu-d'i član glavnega sovjetskega koncila. Ernest Bevin novi angleški zunanji minister je včeraj izjavil z ozirom na položaj na Balkanu, "da je tam nadomeščen ene vrste totalitarizem z drugim." S tem je mislil, da se je pregnalo nazijsko, pa dobilo komunistično diktaturo. Manila, 22. avgusta. — General MacArthur je danes naznanil, da bo v torek poslal na Japonsko svoje čete, ki se bodo izkrcale v bližini Tokia. Te čete bo krila bojna flotila v Tokijskem zalivu. Istočasno se bodo pa spustile na letališče blizu Tokia pa-dalne čete. Ko je zročil general MacArthur Japoncem pogoje za vdajo, jim je povedal: "V okolici Tokia bomo na 31. avgusta!" Padalne čete se bodo spustile na letališče Atsugi, ki je 1'0 milj od Tokia. M&rini bodo pa šli na kopno blizu Jokosuka, ki je polotok pri vhodu v Tokijski, zaliv. Tako ima MacArthur popolnoma drugačen vozni red kot so ga naznanili Japonci. Ti so rekli, da bodo prišle ameriške padalne čete že v nedeljo 26. avgusta. Japonski vladj je bilo naročeno danes ob šestih zvečer, naj se ravna po teh Macx\rthurjevih navodilih, in sicer, da mora vsa .japonska zračna armada ostati na tleh, dokler ne bodo o nji za. vezniki drugače odločili. Dalje je MacArthur zapovedal, da se japonsko ladjevje ne sme premakniti iz sedanjih baz, pa naj bodo že kjerkoli. Ako se bo morala katera japonskih ladij premakniti iz važnega vzroka, mora potom radia vedno poročati svojo pozicijo. Dalje je MacArthur ukazal, da morajo ostati vse japonske podmornice na vrh vode in da mora imeti vsaka razsobeneno črno zastavo. Vse japonske ladje, bojna in tovorne, morajo ostati nepoškoadovane. Vse japonske bojne ladje in podmornice, ki so ob tem času na morju, morajo takoj pometati v morje vse stre-ljivo ter javiti svoje pozicije najbližjim zaveznikom. Dalje je MacArthur naročil, da morajo Japonci dobro skrbeti za vojne ujetnike in civiliste. Dati jim morajo dovolj hrane, obleke in zdravniško oskrbo do časa, ko jih bodo prevzeli zavezniki. Takoj se morajo razorožiti vse topovske baterije na obrežjih in odstraniti se morajo vse mine in zapreke, tako v pristaniščih kot letališčih. MacArthur bo podpisal mirovne pogoje v imenu velikih štirih, admiral Nimitz pa v imenu Zed. držav. Takoj po podpisu, kaopitulacije v Tokiu, se bo izvršila kapitulacije japonske a;"made na Kitajskem, ki se bo podala genera.-lu Kajšeku. Japonska, ki je imela včasih 381 bojnih ladij, jih ima danes še 48 in sicer 26 ruišilcev in 22 podmornic. Druge so vse Ameri-kanci poslali na dno morja. JAPONCI SO IZPUSTILI IZ JEČE 36 ŽENSK Saon Francisco. — Radio iz Tokia je'naznanjal, da je bilo izpuščenih iz raznih knocentra-cij 36 ameriških in angleških žensk, med temi 30 redovnic. Bile so internirane takoj ob začetku vojne. Radio je trdil, da so japonske oblasti dobro ski'be. le za te ženske in da so vse'pri najboljšem zdravju. Radio je pristavil, da se jih je 29 izjavilo, da ostanejo tudi poslej na Japonskem, dočim se ostale še niso odločile. Razne vesli od naiih borcev v službi Strica Sama Peta obletnica V soboto ob 7:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojno Mary Marko-vich v spomin 5. obletnice njene smrti. Za pozidavo naselbine Nocoj bo seja korporacije za pozidavo pogorišča v slovenski naselbini. Seja bo v sobi št. 1 SND na St. Clair Ave., novo poslopje, začetek ob osmih zvečer. Vabljeni ste vsi, ki se zanimate za to. -o- Kupujte vojne bonde! T/Sgt. Bill Tofant, sin Mrs. Rose Tofarit iz 17814 Neff Rd. služi zdaj pri okupacijski armadi v Nemčiji. Materi piše, da ne pričakuje priti domov še letos, čeprav je že v armadi 42 mesecev in preko morja 16 mesecev. Bili je bil poslan najprej v Anglijo, potem se je pa udeležil bojev po Franciji, Holandiji in J Belgiji. Udeležil se je tudi zgo-i dovinske bitke za Bastogne, kjer i je ameriški general McAuliffe, j poveljnik 101. padalne divizije,; odgovoril Nemcem na ultimat za vdajo: "Nuts!" BiH je bil zajet od Nemcev, toda je bil po 16 dneh že osvobojen. Ker so tako hrabro držali Bastogno, so dobili naši fantje odlikovanje od Anglije, Holandije in Francije, kakor tudi pohvalo samega predsednika Zed. držav. Bili je prejel bronasto zvezdnato svetinjo in infa tudi odlikovanje višnjevega srca. Ranjen je bil v Holandiji, ko je bilo izstreljeno letalo, ki je vleklo njegov jadralnik. Iz Nemčije je poslal Bili materi mnogo drago- cenih spominov na vojne čase. Bili je bil poprej v službi pri clevelandski policiji in svoje čase je tudi urejeval angleško stran našega lista. Kličemo mu : na skorajšno veselo in zdravo svidenje! "h Francis L. Krall S l/C je prišel domov na dopust za 21 dni. Bil je na Južnem Pacifiku. Francis je sin Mr. in Mrs. Joseph Krall. Stanuje pri svoji ženi Agnes in sinu Geraldu na 9702 Dunlap Ave. Tam ga prijatelji lahko obiščejo. la h ea S transporti so dospeli iz Evrope: Pfc. Alfred Pozarelli, 1109 E. 169. St., Gorp. Anthony Hočevar, 1444 E. 111. St., Sgt. Sam Kneževič, 876 E. 137. St., Corp. Edward Kolegar, 1171 Addison Rd. M fla vsa Vojaki, ki imajo 75 točk ali večr ne bodo poslani čez Washington. — Armada je odredila, da oni vojaki, ki imajo v svoj kredit 75 točk ali več, ne bodo poslani v službo čez morje. Dalje bo armada prepovedala pošiljati čez morje vse vojake, ki so stari 37 let ali več. Vojni oddelek je rekel, da so vzeli iz 86. in 95. divizije, ki sta bili določeni za službo na Pacifiku* .vsa take, .ki imajo 75 točk ali več. Več vojakov v teh divizijah, ki so videli boje v Evropi, je protestiralo, da bi šli zdaj služiti še na Pacifik. Clevelandska firma dela z mrzlično naglico na civilnih potrebščinah Apex Electrical Mfg. Co. 1070 E. 152. St. dela z mrzlično naglico, da začne čimprej izdelovati civilne potrebščine kot so: pralni stroji, električni čistilci in gladilniki. Mnogo strojev, ki so še pred nekaj dnevi delali na vojnem materialu, je že v skladišču med staro šaro. Delavce, ki so bili odpuščeni ob koncu vojne, kličejo vsak dan nazaj. Koncem prihodnjega meseca bo firma že precej v delu, v teku šestih mesecev bo pa že obratovala s polno paro in sicer pričakuje dela za 50% več kot pred vojno. V obeh tovarnah, v Cle-velandu in Sandusky bo zaposlilo to podjetje 1,500 delavcev, kolikor jih je imelo v vojnem času.' Da je pa moglo podjetje tako naglo začeti po odpovedi vojnih naročil z delom civilnih potrebščin, je vzrok ta, ker je vodstvo že davno prej pripravilo vse načrte. --o- Šole odprejo 4. sept. šolski odbor okraja Cuyahoga naznanja, da bodo začele šole s poukom v torek 4. septembra. NOVI GROBOVI Frank Mlach Na potu k delu je včeraj nenadoma umrl rojak Frank Mlach, star 55 let, stanujoč na 3547 W. 65. St. Doma je bil iz vasi Kočiee, fara Rodik pri Trstu, odkoder je dospel sem pred Ž3 leti. Bil je član društva Soča št. 26 SDZ in društva 160 ABZ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frances roj. Simčič, v Lorain, O. zapuča sestrično Mary Mlach, v Col-linwoodu pa bratranca Andy Skrinjar. V starem kraju zapušča, če so še živi, brata Andreja in Jožeta. Pogreb bo v oboto zjutraj ob 9:30 iz Fer-fcliatovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob desetih in na Kal vari j o. Naj počiva v miru, preostalim soža-lje. Sam Murton Včeraj popoldne ob 2:40 je umrl v Emergency Clinic bolnišnici Sam Murton, stanujoč na 16021 Saranac Rd. Bil je star 44 let in rodom iz Cleve-landa. Bil je uslužben pri Fisher Body Co. Zapušča ženo Mildred roj. Stare, katere oče je bil svoje čase uslužben pri i inni A. Grdina in Sinovi. Dalje zapušča mater, ki je stara 90 let in devet otrok, namreč: Edward, Leoman 1-C, Harold (na Pacifiku), Evelyn, Mildred, Sammy, David, S?klly, Daniel in Patricia, stara 8 mesecev. Dalje zapušča dva pastorka, Fred in Albert Penner, dva brata in dve sestri. Pogreb bo pod vodstvom Grdino-vega pogrebnega iz Želetovega pogrebnega zavoda na 152. cesti in sicer v soboto popoldne ob dveh na Lakeview pokopališče. Pokojni je bil član podružnice 3 Slovenske moške zveze. Mary ZagorUč Sinoči ob devetih je umrla Mrs. Mary Zagorčič, stanujoča na 1430 E. 26. St. Bila je stara 58 let in doma iz sela Kač, odkoder je prišla sem pred 37 leti. Njeno dekliško ime je bil Gavrilovich. Zapušča moža George in sina Daniela. Bila je članica društva sv. Save. Po-, greb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda. Cas pogreba pa še ni določen. Pogreb Roberta Brunecz V soboto popoldne ob 12:30 bo pogreb za Robertom Brunecz iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na 40. cesti. Pokojni deček je bil član mladinskega oddelka društva Kristusa Kralja št. 226 KlSKJ. :-o-— _Kupujte vojno honrloT Častno odpuščeni Stric Sam je dal častno od-pUiStnico sledečim našim fantom: T/4 A. J. Strnad, 19650 Nauman Ave., Frank Miklich, 18509 Shawnee Ave., Andrej Kave, 3403 E. 97. St., Michael Labuda, 922 E. 76. St. -o-- Deseta obletnica V petek ob 7:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojno Molly Faj-fat- v spomin 10. obletnice njene prezgodnje smrti. STREL IZ BAZOOKE JE UBIL DEČKA IN RANIL 3 OSEBE V NILES, O. Niles, O — Naboj, kakršne so streljali v vojni iz takozva-nih "bazooka" pušk, je ubil 13 letnega Donalda Hoehna in ranil tri osebe. Dečko se je preselil pred kratkim v bližnji Leavittsburg in je prišel v torek obiskat v Niles svoje prijatelje. V izložbenem oknu neke trgovine je videl naboj, pa je prosil trgovca za naboj. Naboj je dal trgovcu nek vojak za spomin ter mu je rekel, da je prazen. Dečko je vzel naboj in sku- šal iz njega vzeti kapico. Tedaj je pa naboj eksplodiral. Strel je vrgel dečka 15 čevljev v zrak. Bil je na mestu mrtev. Njegovega tovariša, 12 letnega Ronalda Wh'itneya, je pa puh vrgel 12' čevljev daleč. Dve ženski, ki sta šla ravno mimo, so drobci iz naboja ranili. Razstrelba j'e bila tako silna, da je napravila v betonu na cesti 36 palcev globoko luknjo in konec naboja je neslo 100 "jardov daleč. Mmo vojne j bonde " ,n * znamke =^196 S® je, te vesle |a j ^ajaijoča rokoborba ClT Andy Bowenom in New Orleansu tnuarfi Vse^a skupaj sta ™la HO krat. Borila sta il ^ 19 minut. Sodnik je il'a J1' noben, ker ^laVak° Zmučena' da končati borbe. K.- % * ^ tiili so • i ovine stroJ za obrezava- S,3oo^terega kolesje se "vo'-i at v eni sekundi. I 118 oonVt°,S tak0 brzino' sil r'J, m 11J na'uro in bi, in s QalJ° med New Yor-: ,h dn Franciscom v 101 * * * lvJetski t> .. 1 K? Ji so od 1928 CTvali' vsak° iet°! N*atn te^a praznika je ^in,i-tega Praznkia je ti jlu " narod, da more r, akSlJa edino na ta na-% Postane močna. diijjL * * (o A.}]reh letih je dobilo! tujcevVl?anstvo več kot Sv ' 1 so se vpisali,! ,f aJeriSki armadi. j, Sledi«* * i' Washington^ I i Nftcoi,:1 Ustreljen pred- f H>d 7 Je bilo posveče-if mi,«ej 12. febru- j\ % * * "loud : \ u. otok v okraju 5 kk u!?&n< le t" zad- ; dStn'na v Ameri- »leta ^epustili Zed; i '' , * * * i* Sla i . f d r, i Je Postalo šest % Pl'edsednikov ■ 4 n.VanVicer: Adams' ] ■ It, CoSu^ren, Theodore . ,01'»age in Truman, j- of hei% * * ?*ni listje tre- : .J ln sicer je $1 zaj £ P^toJbina za ( •'.* bil* * * *Ha°vlglnalni rokopis 08le(iGrazstavljen leta , Naii" V Filadelfiji, so 1 1 a $500,000. I llja * | ^Sobema tračnica- j L' evJ Veznicah in■ je 56/3! v,umed obema tra-< WH lm robom. Ako 1 Jl % pa Pojdite zmerit. i1 p S * Sv&d'.so i™-! r h kot V°Jni napor v I f^uba Pa vse stavke Si i-J* zaslužku in : W?1 Prehlada de-V Unana na en bili- Vse strahote iz nemških koncentracijskih taborišč, kjer so I postopali naciji z ubogimi narodi kot s živino in še slabše, I kjer so jih trpinčili in stradali, 'so bile slikane in bodo kazane i v Clevelandu na pobudo dnevnika Cleveland News. 1 Te slike boste lahko videli od sobote 25. avgusta opoldne naprej v avditoriju Cleveland College na Public Square. Slike bodo na ogled do 9. septembra. Vstopnina je prosta vsakemu. Slike si lahko ogledate potem vsak dan od 10 dopoldne do 9 zvečer, v nedeljo pa od 2 do 6 popoldne. Otroci pod i Lausche je ukazal krajše ure za ženske v industriji Columbus, O. — Guverner Lausche je ukazal ohijskim industrijam, da se vrnejo na predvojni krajši delovni čas za ženske in mladoletne. Odredba naj stopi v veljavo 15. septembra. .V mirnem času je največ, kar smejo delati ženske na teden v industriji 45 ur, v trgovinah pa 48 ur. Za časa vojne je bila sprejeta postava, da smejo industrije zaposliti ženske kolikor ur hočejo, v trgovskih službah pa 50 ur. Ker je zdaj vojna končana in vojni napor dodelan, je prav, je rekel guverner, da se vrnejo j normalne ure za ženske in mladoletne v industrijo. -o- Sporočilo od hčerke Mrs. Mary Sedej, 19451 Ty-ronne Ave., je prejela pretekli teden od svoje hčerke Marije IWebel iz Šoštanja na štajerskem kabelsko poročilo, da se nahaja na svojem domu od ju-I nija letošnjega leta. Med tem, ko je bila odsotna, ji je bilo i vse uničeno in izgubila je vse j premoženje. Edino kar še ima je — zdravje. < I Na obisku pri starših i Pri Mr. in Mrs. Frank Kuhar, 11123 Addison Rd. je za nekaj dni na obisku hči Mrs. Lillian Swisher iz Cincinnatija, Ohio, s svojo hčerko Marjanco. Včeraj niso kurili Včefraj je bil pra(v pr!jeten dan, ko mi tako pripekalo. Noč je bila pa tudi prav prilična za počitek. Se je vsaj lahko dihalo. DOVAŽANJE NA DOM JE ZOPET DOVOLJENO Washington. — Urad za obrambo transportacijo je odpravil odredbo, ki je v vojnem času prepovedovala dovažati trgovcem razno blago odjemalcem na dom. To bodo zopet lahko delali po 1. novembru. Pod to odredbo tudi mlekarji niso smeli dovažati mleka na domove večkrat kot na vsak drug dan. To bo po 1. novembru tudi 1 odpravljeno in mlekarji bodo • lahko dovažali, kakor bodo hote-i li. Zdaj bo tudi zopet dovoljeno ■ železnicam prirejati s posebnimi . vlaki zlete na počitniške točke, -'ako bodo imele, seveda, dovolj vozov na razpolago. % ♦ >i bil 'Sfa 'a v prvi sveto-< Pajeizgu- innad 1.000,000 Wd krog 2-000 napada pod-Nvo * Nijf^Peljal v Nor- * ,Greenland!ji | NO Poletju. i/h!HjMb0Sta Poročila A I hčer- y -h; ^ m, ,St- in Mr- 'j. J* k Z' In Mrs. Jo. I, Marije |;Kaj Holmes Ave. vabii odniki in JC W a bo zve" gpr ^ta^ vse najbolj- "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMX8 DEBKVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Oblo. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: "a Ameriko In Kanado na leto $8.60. Za Cleveland, do Doltl. celo leto »7.50. Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poitl. pol leta $4.00. Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznaialcib: Celo leto $6.50. pol leta $3.60. četrt leta $2.00 Posamezna fetevllka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.60 per year. Cleveland, by mall. $7.60 per yaar. U. s. and Canada. $3.60 for 0 months. Cleveland, by mall. $4 00 for 6 month«. O. S. and Canada. $2.00 for I months. Cleveland, by mall, $2.26 for I months. Cleveland and Euclid by Carrier, $6.60 per year: $3.60 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. Entered as seoand-claas matter January 6th. 1$0*. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. "83 No. 196 Thur., Aug. 23, 1945 Ne kliči vraga! Tisti Churchill, ki je govoril v angleški zbornici: "V Jugoslaviji podpiramo komunista," je po dveh letih začel govoriti precej drugače. Na 16. avgusta je propadli ministrski predsednik prvič nastopil kot opozicijonalec. Velik del svojega govora je posvetil strahu pred komunizmom, ki se razvija na Poljskem, v Jugoslaviji in na Češkem in ki ga je sam pospeševal. V našem listu smo že poudarili, da se Churchill nikoli ne bo mogel oprati krivde, da je sam v veliki meri povzročil nesrečo, ki je pridrla nad vzhdoni del Evrope in katere posledic se sedaj boji. Angleška politika je hotela v vsem ustreči Rusiji. Zato je žrtvovala Poljake in Jugoslovane komunizmu. Ruski komunisti so to uslugo plačevali z milijoni slovanskih življenj, ki so poganjali v boj za koristi Anglije. Tako je ta sebična politika trenutnega uspeha priklicala komunističnega vraga, ki se sedaj seveda ne bo umaknil na same Churchillove besede. Staremu politiku se godi kot tistemu, ki je znal čarovno besedo, kako se vraga pokliče, ni pa znla druge čarovne besede, kako se ga prežene. Churchill je v svojem govoru svet opozoril, da se "za železnim zastorom, ki danes deli Evropo na dvoje, vrši ža-loigra v ogromnem obsegu." Potem pa je nadaljeval o Balkanu in rekel, "da je malo članov novo izvoljene zbornice zadovoljnih s situacijo, ki danes vlada v teh goratih, nemirnih in slabo organiziranih pokrajinah, kajti skoro povsod so komunistične sile dobile ali počasi dobivajo diktatorsko moč." — N-a to»je povedal zgodbo, ki naj priča, kako v teh deželah danes mislijo o politični moči vladajoče stranke. Ko je bil Churchill pri zadnjih volitvah premagan, mu je prijatelj, angleški oficir v teh krajih sporočil, kako so ljudje na Balkanu gledali na njegov poraz. Neka gospa je rekla oficirju: "Ubogi Churchill! Sedaj ga bodo ustrelili." Churchillov prijatelj jo je pomiril, da ne bo tako hudo, ker na An gleškem ne ustrele vsakega premaganega političnega nasprotnika kot to delajo v Jugoslaviji. "Mi moramo vedeti," je Churchill nadaljeval, "kakšno je naše stališče ob teh balkanskih dogodkih in moramo to stališče tudi povedati. Naša ideja o vladanju je, da morajo biti ljudje svobodni, da morejo izraziti s tajnim glasovanjem in brez strahovanja svojo globoko ukoreninjeno željo, kakšna naj bo oblika vlade, pod katero žive. — Sedaj je morda družina zbrana ob večernem ognju, uživajoč sadove svojega trdega dela, pa naenkrat nekaj potrka na vrata in orožniki vderejo v sobo. Pokličejo očeta, sina, prijatelja sedečega mirno v koči v temno noč. Nihče ne ve, ali se bo še kdaj vrnil in kakšna bo njegova usoda. Vsi vedo, da je bolje ne vpraševati po tem. Milijoni takih domov so po Poljskem, na Čekešm in v Jugoslaviji, kjer je glavna Zaskrbljenost družin tak stan." Težke so te besede angleškega državnika. Tudi novi angleški ministrski predsednik Attlee jim ni ugovarjal. Ta debata v angleškem parlamentu nam je nov dokaz, kako presoja svet, ki pozna razmere, komunistično- diktaturo v Jugoslaviji. Pozno je Churchill napadel komunizem, ki ga je sam klical, vendar bo morda komu odprl oči. V tem ogvoru ie torej Churchill ugotovil, da se vrši za "železnim zagrinjalom strašna tragedija." Jugoslavija je zaprta kot s kitajskim zidom. Za tem zidom komunist kolje svoje politične nasprotnike po svoji mili volji. Če bi bilo za tem zagrinjalom vse prav, zakaj zapirati meje tujim poročevalcem? Ali je SANS, ki pošilja neke vloge na ameriške oblasti, naj se z Jugoslavijo odpre poštna zveza, posredoval pri svojih prijateljih partizanih, da bi pustili v Jugoslavijo ameriške žurnaliste in jim dovolili pogledati, kaj se godi za tem kitajskim zidom? Ali bi znali naši preljubi ameriški "partizani" razložiti svojim pristašem, ali je to zagrinjalo znamenje svobode ali demokracije, o kateri včasih slavni Mirko Kuheli deklamira. Dajte to razložiti Ameriki, dajte! Druga Churchillova ugotovitev pove, da vlada v Jugoslaviji neprestan strah pred samovoljnostjo in nasilnostjo partizanov. Churchill razkriva svetu, da so v Jugoslaviji komunistične sile dobile diktatorsko moč. Znova podcr'a-vamo, da voditelj "angleške politike Attlee tega ni zanikal, kar pomeni, da je to prepričanje vseh angleških vodilnih krogov. Kot dodatek k temu ugotovitvam v londmiskem parlamentu je sledila 18. avgusta izjava tajnika državnega oddelka v Washingtonu, Byrnesa, da Amerika ne pripozna sedanje bolgarske vlade, ker da ni sestavljena na demokratskih temeljih. Kot v Jugoslaviji je tudi v Bolgariji večina vlade v komunističnih rokah. Kot v Jugoslaviji hoče tudi v Bolgariji vlada na volitve z eno samo listo. Tako svet jasno uvideva, da je Balkan popolnoma v rokah komunistov in da so ti zatrli vsak svoboden izraz človeške volje. Tudi med Slovenci v Ameriki smo imeli ljudi, ki niso hoteli verjeti, da je Jugoslavija postala plen komunizma. Upamo, da jim bodo dogodki sami vedno bolj odpirali oči. Bili so kot vidimo iz poročil tudi v starem kraju ljudje, ki prav do zadnjega niso hoteli spregledati in so držali s partizani. Šele umor za umorom čisto nedolžnih ljudi jim polagoma kaže, kako nespametni so bili, da niso prej spoznali komunistične nevarnosti v polni meri. Kaj je vzrok tega nerazumevanja za resnični položaj in za to zaslepljenost? Mnogo je gotovo pripomoglo navdušenje za boj proti tujcu, ki je vzplamtelo v vsem narodu brž od začetka. Poln ognja za boj proti Italijanom in Nemcem marsikdo ni spoznal niti, ki so jih pletli komunistični voditelji. Spretna komunistična propaganda je take ljudi uspavala, da niso videli, kam drve za partizani. Mnoge je zapeljevala pomoč, ki so jo nudili zavezniki komunistom. Niso mogli razumeti, da je Anglež pripravljen brezobzirno žrtvovati tisoče in tisoče Balkancev, če je to v njegovo trenutno korist. Pa upoštevajmo še človeško slabost, da vsak nerad prizna svojo pomoto. Vsak išče izgovorov in zagovorov za svoje dejanje. Imenujte to neumnost ali zagrizenost, v vsakem slučaju rodi. ta napaka žalostne posledice. Mi smo že večkrat poudarili, da so med partizani bili tudi dobri ljudje, ki so v najboljši veri sledili Osvobodilni fronti. Toda mnogi so tam ostali tudi ko so se komunisti polastili vodstva partizanov in so torej morali spoznati, kam partizanstvo vodi. Poročajo, da se nekaterim šele sedaj oči odpirajo. Ko gleda pisatelj Finžgar, ki se je zagledal za nekaj časa v partizanstvo, kako more slovenske pisatelje kot Janez Jale-na, njegovega ožjega rojaka, ali kot Narte Velikonja, očeta devetih otrok, in ko ve da nobeden ni sodeloval z Nemcem, začenja vzdihovati: "Kdo je mislil, da bodo šli tako na levo." Pozno je tako spoznanje. Taki so pomagli klicati vraga, ki se sedaj zlepa, ne bo hotel umakniti. Marsikdo pa bo ostal s tem vragom. Podobni razlogi kot so v starem kraju zapeljevali ljudi, da se niso znašli o pravem času, kam jih vleče partizanski komunizem, so bili tudi v Ameriki pri mnogih odločilni, da so v slepem navdušenju sledili partizanski propagandi. Ali bodo sedaj spregledali? Ne mislimo tu na tiste, ki so tako aii tako navdušeni komunistični sopotniki in se vesele zmage protikrčanskih sil, ampak govorimo o tistih, ki nam niso hoteli verjeti, ko smo slikali, kam drvi uboga stara domovina. Ali bodo spoznali, da so pomagali klicati vraga komunizma v starem kraju in s tem "ogromno tragedijo" nad naš narod? N»** i »■»♦■I BESEDA IZ NARODA Ali smo že popolnoma obupali Piše Frank Štefančič Da, ali smo že popolnoma o-bupali glede razmer v Sloveniji, ali nismo več zmožni pravilno misliti, ali pa se povsem strinjamo z razmerami, kakršne so dandanes v Sloveniji? Saj ga ni že skoro vdč Slovenca v Ameriki, ki bi bil zmožen umeti in verjeti, kaj je dobro in kaj je slabo, kaj je verjetno in kaj neverjetno glede poročil, ki prihajajo po ovinkih iz Ljubljane — iz Slovenije. Vidim, da -so ameriški titovci nekaterim našim popolnoma zmešali glave, da sedaj ti sploh ne vedo več, kaj je verjetno in kaj ni. Sam za svojo osebo mislim, da je lahko mogoča kakšna mala pomota glede števila, kraja, imena ali datuma, v teh poročilih, kar se lahko nehote urine v taka poročila, drugače pa verjamem, da je v veliki večini vse žalostna resnica. Treba se nam je samo dovolj zanimati in slediti pisanje časopisov daleč nazaj in primerjati ter ugibati, kaj pišejo tisti listi, ki stvar zagovarjajo in kaj tisti listi, ki nasprotujejo, potem šele sodi. Tako delam jaz že vse svoje življenje. Ker pa v veliki meri ljudje tega ne upoštevajo, zato ne morejo priti do pravega zaključka. Čudno se mi vidi, da je tako malo rojakov, ki bi se o-1 a sili V javnosti, da bi povedali svoje mnenje. Temu je krivo največ to, ker nekateri čitajo samo liste svoje strailke, in zopet drugi pa m,ogoče čitajo vse odkraja, pa si ne morejo ustvariti svojega lastnega mnenja; zopet drugi pa so, ki se zanašajo na druge. Stari pregovor pa pravi: Kdor se ne druge zanaša, ta se slabo ponaša. . . , in zato mi vsi skupaj spimo. Da smo tako daleč prišli, je temu največ kriva mala skupina urednikov, glavnih uradnikov naših Jednot in Zvez, odvetnikov in celo par duhovnikov je med njimi, ki so se dali tako fino namazati z rdečo mastjo. Da, tako se dela za narod. Če pa človek malo bolj globoko premišljuje vso stvar, pa si misli dvojno: da niso bili zmožni dela, katero jim je bilo poverjeno pri SANSu, ali pa da je komunistična demokracija tako dozorela, da je ne bo mogoče več preprečiti in da so na ta način skušali sami sebe pro-tektirati za morebitni poznejši čas. Tako vsaj nekateri govorijo. Meni se vidi pa to verjetno, da ako bi se bili znal,i oni pri SANSu postaviti po robu gg. Kristanu in Adamiču in udariti po mizi o pravem času in namesto, da so vodili propagando za iStalina, Tita in komunizem, naj bi bili pravilno informirali washing'tonsko vlado o potrebah in zahtevah slovenskega naroda, pa bi bili gotovo preprečili tako zverinsko klanje nedolžnih sinov in hčera slovenskega naroda. Ubogi siromašni narodni mu-čeniki so se branili in ker se Tito ni čutil dovolj močnega, je nagnal z Balkana v Slovenijo vso tisto druhal, ves izrodek človeškega rodu, ki sedaj mori in požiga. Ko človek čita in se potem razgovarja z rojaki, pa se dobi še takega, ki trdi, da Ameriška Domovina laže. Ko ga^pa vprašam, kako jo čita, pa pravi, kaj bom pa čital, ko že itak vem, da laže. Takim je menda samo potrebno, da se informirajo saipo pri listih, katere samo oni čitajo in jih zagovarjajo, češ, samo njih listi pišejo zlato resnico. Torej, dragi rojaki, stopite do urednikov tistih listov, ki jih tako visoko cenite, ker da so toliko pripomogli našim tisočerim rojakom do demokratične svobode, da ne bodo nikdar več ne lačni ne žejni, nič več jim ne bo treba delati, pozovite tiste urednike, da zakaj dopuščajo, da Ameriška Domovina kar naprej tako laže, zahtevajte, da se tako lažnjivo pisanje ustavi. ' Zalibog, ne bodo hoteli biti pošteni in vam povedati, da ne laže. . . V resnici se mi čudno vidi, kako je to mogoče, da se tako malo ameriški Slo)venci zanimajo za dogodke, kateri so zgodovinsko najbolj važni in zverinsko barbarski. Čudno je, da tukaj držimo roke križem in spimo, a naši rojaki v Sloveniji pa umirajo nasilne smrti pod roko peščice jugoslovanskih komunistov ter njih italijanskih, madžarskih in nemških pomagačev. Nemci in Madžari so pomagali in še pomagajo pri reševanju Trsta ter primorskih in koroških Slovencev. In da bo partizanska glorija popolna*, so povabili še ta boljše balkanske sodruge, da jim pomagajo dovršiti osvobodilno delo. Pisec tega dopisa bi sam rad videl, da bi poročila v Ameriški Domovini ne bila resnična; potem bi tisoči Slovencev še živeli, številne hiše in vasi ter cerkve bi ne bile porušene, stotine duhovnikov bi ne bilo po-morjenih. Ali so bili ti tisoči žrtev — izdajalci? Izdajalci so bili vaši komunisti, ki so tri-umfirali po celem svetu, ko sta Hitler in Stalin napravila prijateljsko pogodbo. In tisti, ki hoče vedeti, tudi dobro ve, da so bili ravno komunisti tisti, ki so največ pripomogli k razpadu jugoslovanske vojske* ko je bila ta'napadena od Nemcev in Italijanov itd. Kot pisec tega skromnega skupaj stlačenega dopisa apeliram na vse tiste časopise, ki trdite, da Ameriška Domovina laže, da to tudi vsaj enkrat dokažete in tako "lažnjivo" pisanje ovržete. Saj piše A. D. v takem tonil, da vas skoro poziva na to, pa se držite kot mali Jožek, ko ga mati krega, zakaj je to in to napravil, a ker ne iztuhta pravega odgovora v svojo obrambo, pa vtakne prst v usta in gleda mater. Nekako tako se sedaj držite vi. Torej prst iz ust in za prstom pojasnilo glede obdolžitev v Ame- riški Domovini, da bomo vede-; li kaj in koliko je verjetno in kaj ne. Imam dva velika in tehtna vzroka, da verjamem pisanju Ameriške Domovine in sicer en vzrok je ta, ako bi ta poročila ne bila resnična, bi od sile grmelo po listih, kateri zagovarjajo in podpirajo partizane, da bi odmevalo od Atlantika do Pacifika; drugi vzrok je ta, ker po štirih mesecih osvoboditve, pa se še ni moglo vpeljati pravilne poštne zveze. Ter je pa že od sile in kar ne gre mi v mojo staro glavo. Prav je bilo zapisano v Ameriški Domovini, da hočejo v Jugoslavijo in iz nje zapreti vrata in okna, da se ne bi videlo, kaj se godi tam in da ne bo mogel nihče notri ne ven, ako se ne izkaže, da se je Titušu do tal priklonil. Vrata in okna držite zaprta, toda vedite, da glas nedolžnih mučenikov, ki vpije do neba, bo prej ali slej prodrl tudi skozi vse zaprtine. Uredništvu A-meriške Domovine se mora dati kredit; vem, da je uredništvo izgubilo nekaj naročnikov "prijateljev," a še več v tem času pa dobilo novih. Kakor je resnično dvakrat dve štiri, tako je tudi resnično, da me bo jveč dolgo, ko bo z vso silo izbruhnila na dan resnica in pravica; -o- 'V-J day' kluba Ljubljana Morija je za nami. Mislim, da.ni človeka v Zed. državah, ki bi ne bil vesel da smo zmagali tako zahrbtnega sovražni-ka. Da se bolj proslavi zmago nad Japonci, bo klub Ljubljana priredil plesno veselico in sicer dne 2. septembra v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. (Op. naslednji dan je delavski praznik — Labor Day). Najprej je bilo sicer sklenjeno, da se napravi še en izlet v prosto naravo. Vsled gotovih vzrokov se je prvotni sklep porušilo. Torej sedaj bomo imeli zabavo za vse — člane in prijatelje kluba. Vstopnina bo prosta in vse drugo bo pa za današnje razmere dobro preskrbelo. Torej, ne pozabite, da bo ta veselica 2. septembra v mali dvorani Slovenskega društvenega doma ter ne na farmah na 26. avgusta, kot je bilo prvotno sklenjeno. Da ne bo kakšne pomote v tem oziru. Ples se prične ob treh popoldne, veselica pa ko pride prvi. Podrobnosti pa bodo še drugi kaj poročalfT Na svidenje na "V-J day," M. Yapel, tajnica. Razni kraji nafe slare domovine B Novo mesto, ki je štelo pred vojno 4045 prebivalcev in 455 hiš, ima lepo lego na visokem polotoku temnozelene Krke. Hiše se vrste na položnem griču, na katerem stoji kapiteljska cerkev. Grič obdaja na treh straneh strm, do 15 metrov visok breg. Jedro m,est^i tvori širok pravokotni Glavnj trg. Glavni razvoj mesta gre'o^ realne gimnazije v smeri proti Trški gori. Tu se je v kratkem povojnem času razvila ob- NOVO MESTO širna kolonija ličnih hiš in vil. Na Glavnem trgu sta znamenita rotovž (zgrajen na mestu prejšnjega leta 17-20, predelan leta 1905; pred njim je stal svoj čas sramotilni kamen) in enonadstropna Berg-manova 'hiša z arkadami. Od sta.vb je omeniti na levem bregu Krke še staro frančiškansko cerkev, realno gimnazijo, meščansko in ljudsko šolo, o-krožno sodišče, srezko poglavarstvo, žensko bolnišnico, poslopje stare gimnazije in ne kdanji kapucinski samostan. V njem so poleg več stanovanj sedaj nastanjeni uradi, pošta, finančna kontrola in davčna uprava. Mesto ima električno razsvetljavo in elektrarno na izviru Prečne ter vodovod z izvrstno vodo, ki jo dobiva iz izvora Težke vode pri Stopičah. Prebivalstvo se živi od intel. poklicev (uradniki), trgovine, obrti in rokodelstva. Industrija nima velikega razmaha. Omeniti je dve veliki tovarni perila, tovarno peči in šamotnih iz- delkov, tovarno čevlj in žage. Nekaj wes( vinograde na Trški £ met in trgovina sta vj lo živahna Tu se ^ likih letnih in 12 H mov; vsak ponedeljl dan. Novo mesto j kmetijskih pridelkom kraj, poleg tega P!j kulturno, gospodar*! metno središče za i južnodolenjski kot.J križišče državnih cef ljano, Karlovec, Br| greb ter banovini Krško, Stražo — J in Toplice ter na železniške proge »f Karlovec se odcepil proga na Stražo - I bolov v Krki in Tei d'i ščuke, sulce, sotfj Tovorni del je tudi na desnem fe ležeča Kandija, Jfji, starim mestom s"|o most. Kandija in"! postajo, moško b0|o m'iljenih bratov, % in grad Grm s kn'ltj Grad, ki ga je letslp dal baron Morda^j __(Nadaljevanj^Jjjjko čez polje sta šla| Ona mogočna i'1 ?.J< je venomer zbadal svojo pohlevno sil Ta je ponižno gledal v tla, pa P°51 pete litanije, k' -' j)] konca ne kraja- 1 varjal, ker je vede| boljše zanj, Če fl^ft, nikdar ne gasi z vztrajno molčal. - I, bo morda zdrdr^l' jezik pretegnjei1' !. Kar vidi ona, K"L njima divji bik' ^'L na ofenzivo i'deL'• jega je držala ® t roki. Nič ni rek1'1 j), da juriša proti glave razsrjena 1 je naglo pognali',, tam skrila za ■ i . "0T vsaj zavpda. Ie ne. Možiček P8' no v tla, ko se I ■ njim ploha hudjt žene, ni videl ta' ■ ži, ki se je vali' J ^ In tako se je moralo zgoditi, t ' knil možička gnil, malo ž nJ'11',*,,. prepriča, če i^.jfc potem ga je p;1 kuzadrajsalvin f. je potem še nlilJv. tleh s prvima '^Tm' klicati na koraJ*Xp potem pa za^I5 nazaj k svoji«1 F'i): gam na drug k°'f;Fw samo se mu/ je.\A ' tako fletno P0l?X nožno živalico Možiček je P*l?1 • Wl^i sapo, ko se je ' IL ne mlakuže in t C' vidi, da pri'^JjAf niča k njemu- ^jl ves svoj pogutf dii, koliko majhnih posl* nad ženo: "Mica! ••IT* ampak rečem enkrat tako fcu ,J et lvžah, mi bo J potrpežljivost r'l 6 . rffl 1 Postopač bi I>l do denarja, da mu bo odP. f j^' plača toliko 'A 1 kov. V tiste'1' .f nek delavec, P. 4: ko ime kot bOjJIl • i fl"u % pismo pride r a » , p 'F sta cu v roke. .^'fe ^ se vsede in W . parju: "CenJe',» 3 mam denarja* A^ log mi nežna'-1' Aj^ te k meni, JAJ kak način da bi bil kateri-*aljivega govoril. ,suni ne spominjaš, ti j Pomagali," je ,' tako da je bil Te- z radosti voljan in še Zi* kratko spravo. To-dogovorili, da umak-0zb°. ako prekliče in *0zt«an svojo žalitev ®0v«iah, ki leže pri mizi. ° rad bo preklical!" ,!®h'ev. ko se je od-ti Va ne vesta, ka-lste široke hlače tre- ki ■ ff Je bil tudi za sebe 4 JaPel vse strune, Kozmana v potre- 1 npovedoval je, , trudil in mu-0nudega Toneta ven_ v«j7ehča1' da se -ie ti .' "Jemu, Tetrevu, pele Gašperju sorodni je skesanega |0 . h Klančarju, Voise mogle poseči W1 jeziki domače Se ,lc Se je sestavii otfi je oziral na obe Si Prijatelj- e J0'" Je dejal Te-^Pi-emljal Rožmana clra>. a Bosu, da ;e!h° Skupaj zbila! pa še zaliti, ^ Kaj, Rož-;o * doma nikar ne i >reM- Sm° se Pogovo-; ylrU molči!" ■ Je i twhmel naročen v va- udje t Brah 80 žarfi adno le ob I ,k Vii, eksekutor- • „ uar so hodili skoz ijj.'16 tuhtal in ra- , m ute2nil iziti list ;; e je eklicem. Okoli ! teš fačel sam hoditi ji fov Qa ima tudi dru- Še i rat je ŠeI i !> it/ Je pa prestreči NklJ°8'»el «a' je nasi- io kon'pa brati ga (i 6 ime, 7 nadPisa in ji tO j . do gi-la dosti ji Vi1Zl'ezal tisti kos-J>D.*e*15ine zaničlji- f N,e a a ni notri ni-j l le v Če' katerih še (ji ^ 'erjamej o. in da t 6 paga krajcarja za-i! »u j Je l'ad bral, in i Hj' dajalo, če so a mirl'ray lasali. Kdo ^ & *oLVjudi' in naj lf fvy . razgovarja-4 v«e 2cneta dva pso- P- -Jul pPa nekaj manj- 4 epe> ko je bral iS')'. , ; ' Se • :S»Hk. Je cuclil °če. $ NiJ; Pa res. To je ^ Sčv, Uno- Najbrž je ii»trga-" ! o! J°vine niso Qble_ i ' f. jih0lnaj jih je bil t \ ^ oče konfis- f" * je Rozman : šd pp- K H u;da je domačim <* >ot Potem, ker se . * bi] ^klicani pre-l ^ J-rVič konfisci-:>' & bi^njen. Hvala ^ rve" i . CJ v starem |tV" ^ n aH je iz- * > zj' 0n je bil ve-» V 6Va ugodno re-; Snv milosti N^ 2manu- Zato < JO' Tomaž," je ' <^komup0,i-' S "ldva Pobotali i ^C°Vedal, črne-, Vi mar knr 'm! h Prejšnjega Prava farma Naprodaj je 55 akrov prave farme, ki je zdaj vsa v produkciji; 4 akre grozdja, 4 akre jablan in breskev; 1/8 akra špargljev. To je zelenjadna, sadna in mlekarska farma. Hiša ima 9 sob s furnezom in kopalnico. Lasten plin za rabo v kuhinji ter za gretje spomladi in jeseni. Prostoren hlev za govejo živino in konje. Cena ZDAJ je $12,000 in sicer gotovine takoj, ostalo v 3 letih po 5% obresti. Razkaže se po dogovoru. Ralph J. Gillett North Madison, O. Telefon: 2621. (Urad odprt tudi zvečer) ________(Aug. 31) Za 2 družini Naprodaj je hiša za 2 družini, 10 sob, 2 furneza, garaža. Ta hiša mora biti hitro prodana radi odhoda iz mesta. Cena sa-►mo $6,200. Ta hiša se nahaja blizu E. 74. ceste. Pokličite HE 6054 po 6 uri zvečer. (197) VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov: DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje. (Aug. 21, 23) Jos. Zel© in SitfO POGREBNI ZAVOD Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na ^ Mi smo vedn0 pripravljeni z najboljšo P°streLj 6502 ST. CLAIR TVENUE Tel.: ^ COLINWOODSKI U R A D L tJ 452 E. 152nd STREET. Tel.: Skebe & Ulle Plumbing & Heating 15601 Waterloo Rd. 0"" p) Vodne cevi namestimo in odvodne kanale očistim0-»t* GLEDATI ZDAJ SVOJ GRELNI SISTEM NA PARO iN Mi prodajamo In inštaliramo ves monterski in greta* Ponoči pokličite: ij MIKE SKEBE KE 4614 of our fighting men. we ^ pledged ourselves to re^1 every American to buy ^ War Stamps & Bonds ^ V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NADVSE LJULJJENE3A IN NIKDAR POZA LJEN EG A SOPROGA IN OČETA Louis Judnich ZVIŠANJE CEN V VOJNEM ČASU je povzročilo povišek življenskim potrebščinam za 28 odstotkov v clevelandski okolici od 1939. Tako kaže statistika vladnega delavskega odbora. Toda kljub velikim poviškom skoro vsakemu drugemu, se je znižala povprečna edinica ceni elektrike, ki jo daje domovom The Illuminating Company, za 14 odstotkov v isti periodi. Ta cena je najnižja v 53 letih zgodovine družbe ... in še vedno se niža! Kadar delate načrte za vaš dom po vojni, pomnite, da več ko elektrika stori za vas, manj stane povprečna edinica. Pomnite tudi, da se električni pripomočki izplačajo sami ponovno in ponovno . . . ter vam prihranijo delo in skrbi, kakor tudi čas in denar. Torej imejte v načrtu, da boste imeli moderen VSE-ELEK-TRIČNI DOM! V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI PRE-LJULJJENEGA IN NIKDAR PO-ZABLJJEEGA SOPROGA IN OČETA Joseph Dolenc ki je nas tako nepričakovano zapustil dhe 23. avgusta 1944. Oh mesec avgust tužni žalni, prinesel si nam strašno gorje, odvzel soproga in očeta, oči zalivajo solze. Srečno smo živeli skupaj, tako na hitro ločeni, kruta usoda zakaj naredila si nas tako žalostne? ki je zaspal večno spanje in se ločil od svojih dragih dne 23. avgusta 1943. Dve leti v hladnem grobu soprog in oče že počivaš, na Tvoj grob sladko solnce sije, med nam ostal je Tvoj spomin. Mi pa ne moremo biti veseli, ker so to žalostni spomini za nas, Večni naj Ti zdaj deli plačilo in izprosi milosti za nas. Tvoj dragi žalujoči ostali: APOLONI J A DOLENC, soproga; JOSEPHINE, MARY poročena Mozek, FRANCES. JUSTINE, HELEN in BETTY, hčeri; JOSEPH, sin: RUDOLPH, zet; GERALDINE, vnukinja. Cleveland, O. 23. avg. 1945. Spavaj mirno v tihem grobu, oko za Teboj se solzi, gori tam pri Bogu večno se veseli Ti. Žalujoči ostali: PRANCES JUDNICH, soproga CORP. PRANK, sin; 'LOUISE in LILLIAN, hčeri. Cleveland. O.. 23. avg. 1945. ELEKTRIKA PIOCENI ZANESLJIVA VEDNO VAM V POSLUGO 005353482353234823234853484823482323534823482353 KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN Vojvoda Niklot je bil že na dvoru vinjevaškega staroste.1 Bil je samoten. Oprsje so mu potegnili raz prsi. Na rani je bila le lahka obveza. Rana ni bila globoka. Toda na dvoru .i e' bilo vse tiho, na vasi ni bilo! nikjer žive duše, vsi so klečali in molili pred ognjišči, da bi jim dobri, večni bogovi še dolgo let ohranili starega, hrabrega vojdodo. VI. « Ko je Bukovski starosta Lu-devit videl prihajati ženina svoje hčere, se je nekako zamislil. Niti naproti mu ni šel, niti soli niti kruha mu ni ponudil . . . Današnji obisk danskega viteza mu ni bil po volji. Ze so na pragu glavnega vhoda žvenketale ostroge, bilo je tudi slišati, kako so zveneli meči in se ozivali glasovi Estrich-sonovega spremstva. Na dvorišču je bilo tudi vse mirno, niti pes ni radostno zalajal, niti kokoš ni zakokoda-kala, niti petelin ni zapel . . . "Bog te pozdravi, starosta! Kako da si ti tako čuden?" "Gospod, baje se ti je pripetila nesreča " "Ti veš za to?" "Naši kraji so ravni, in po njih se raznašajo novice po vetru! "Pomirila sva se . . . Odpusti mi . . . Povabil sem ga na svatbo." Starosta Ludevit ni odgovoril Estrichson se je ozrl po sobi in obstal nato na starcu z dolgim, vprašajočim pogledom. Na pročelni strani je manjkalo — križa. "Kaj je to, starosta?" "Gospod, ne zahtevaj,' da bi ti pripovedoval . . ." "Kje je tvoja hči?" "Gospod, ne zahtevaj, da ti povem!" "Jaz vprašam: kje je Jitruša?" "In jaz ti odgovarjam dru- gič: ne zahtevaj vedeti!" "Vse mi moraš povedati . . . Zastonj nisem prišel tako da-; leč. — Ploviti je bilo nevarno, sušcevi vetri so nam grozno 'nagajali . . . Torej, kje je molja nevesta?" "Na poti . . ." "Na poti?" "Šla je s svojimi tovarišica-mi v Arkono . . ." "Kaj govoriš?" "Po okolici so si natrgale prve cvetlice, katere je rodila ves-na, zvile so iz njih velik venec in sklenile ovenčati z njim Svantovitov kip v Arkoni . . ." "In to si mi hotel zamolčali?" "Gospod, nisem te hotel mučiti!" "In zakaj?" "Če bi imeli mogoče valovi napraviti pot iz tvoje sedanje domovine k nam nemožno . . ." "Ti hočeš reči: če bi s svatbo ne bilo nič . . . Kaj ne da, starosta? — Toda pravim ti: Tvoja hči mora biti moja žena, če bi stali med Dansko in med tukajšnjimi bregovi valovi kakor gore, kakor največje švedske gore . . ." "Tudi če bi bila paganske vere?" "Tudi če bi zapustila križ." "Tudi če bi obljubila bogovom, da ne mara moža, dokler domovina ne bo osvobojena?" "Da bi mogla Jitruša storiti tako obljubo?" "Obljubila je to večnim spa-som z vsemi svojimi družicami .. . " Mladi vitez se je zagledal v tla. Zato mu je starec, lci se je izdal za njegovega deda, hotel preprečiti pot v Bukovsko. . . . Zato se je nekolikokrat za-ničljivo nasmejal . . . "In kdaj se vrne s svoje poti " "Čakam jo že dva dni" "Ali mi dovoliš čakati s teboj pod tukajšnjo streho?" "Če hočeš?" In vitez Estrichson je res o-stal tukaj in čakal. In dočakal je Jitrušo še isti večer. Iz Arkone se je vračal cel zbor deklic. Bile so oblečene v belo, snežno obleko, v kakorš-, ni so hodili k pogrebu, šle so molče, kakor da so pustile jezike v svetišču Svantovitovem, okoli čistih čel so jim bili oviti zeleni venci, katere so jim po-, ložli na glavo žreci v Arkoni in katere morajo najskrbneje »varovati, da jim ne zveriejo; in če jim zvene j o, se morajo vnovič napotiti po druge . . . "Jitruška! — Moja nevesta Vitez Estrichson je že od daleč klical nad starostnino hčerjo. Tako krasne ni videl še nikdar. Belo oblačilo z zelenim vencem okoli čistega čela jo je res pretvarjalo v angelja miru. Vitez Estrichson ni mogel niti verjeti svojim očem, da bi mogla to biti ona. Tudi spremstvo je obstalo z očmi na teh prikaznih slovanskih deklic, ki so se vračale iz Arkone v nepopisljivi krasoti. Jitruška je vpirala oči v zemljo in čim bolj se je bližala domačemu dvorcu, tim bolj so ji bledela lica. "Z atejem te že ne moreva dočakati!" "In čakal si zastonj Estrichson!" Te besede je izustila Jitruška tako hladno, tako ledeno, da je mladega viteza stresel mraz. "Vendar sem te dočakal!" < "Toda ne tako, kakor si si < želel!" ] Te besede so zvenele še hladne j fe, še ledenejše . . . Jitruša je korakala mimo 1 njega resno, ne da bi dvignila ; pogled od tal . . . Vitez jo je prijel za roko. "Jitruška"! Nevesta moja!" Deklica pa je svojo levico na lahko zmaknila iz njegove desnice. "Saj sem vendar prišel po te!" "Sam boš moral nazaj . . . |Sam, Estrichson! — Med menoj in teboj je grob . . ." i "Grob, Jitruška?" "Da, grob! — In ta grob je moja rodna zemlja. In dokler j ta grob ne oživi, dokler se na rujavi prsti ne razzeleni naj-bujnejša trava, dokler se ne razvijejo na njem najvabljivej-či cvetovi, kakor so: sreča, pokoj, mir, nekdanja slava, biv-| ša moč — do tega časa nfora — mora na moji glavi zeleneti'ta venec, ki je posvečen pred obličjem Svahtovitovim . . ." i Bukovskemu vladiki so se oči zalile s solzami. Iz dna duše je bil vesel odgovora svoje hčere .. . Na take hčere morejo biti stariši vedno ponosni. "In potem, ko ozeleni trava, ko oni cveti res zacveto v. nekdanji vabljivosti . . . Potem boš — hočeš biti moja?" "Potem — bodem — tvoja!" "Jitruška . . ." Mladi mož je zastokal . . . "Veš, kaj storim V — Poj-dem in pomagal bom, da se ti cveti v tvoji domovini v najkrajšem času razcveto v srečo, pokoj in mir. — Tudi svoje življenje sem pripravljen žrtvovati za to ... In to ti prisegam pri svoji ljubezni, ki plamti za te že davno — davno, duša moja, k temu se ti zavezujem pri svojem Bogu, pri svoji časti — pri vsem, Jitruška ... In veš, kam odidem sedaj ? — Iskat starca, ki pravi, da se imenuje Niklot . . ." "On je res Niklot ..." "K njegovim nogam položim orožje svoje, in na las hočem izvršiti vse, kar mi zapove." "Na teh potih bo tvoja nevesta pri tebi s svojo dušo po dnevi in po noči!" Za nekoliko trenotkov je zapuščal mladi danski vitez Bukovski dvorec in nameril s svojim spremstvom proti morju, kjer jih rojaki zdaj še niso pričakovali . . . Vsi pa so ostali z Estrichsonom v bodrskem ozemlju; od njega se ni ločil niti j eden. VII. V prijazni dolini, oddaljeni od Bukovskega dvorca in VI-njovsi kaka dva dni hoda, se je utaborila zvečer topla jezdecev. — Na obeh pobočjih doline so se razprostirale nepregledne smrečice. Zdelo se je, da peklenice pri svojem pogu-bonosnem letu niso niti zadele ob ta kot bodrske zemlje. Vse je tu dihalo najbolj sveže življenje, slišati je bilo ljubko žvrgolenje ptic, katerih popotnikovo oko ni opazilo v celi tukajšnji pokrajini tja do morskih bregov, razun kakega galeba, kragulja ali kanje; po-vsodi je bilo polno cvetja, in vetrič je pihljal tako ljubko hladeče . . . Tukajšnji kraj je spadal k bodrskemu ozemlju samo po imenu. Že dobrih sto let so prebivali v njem nemški nasel-niki. In zato je bilo v niem vse Vas muči revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna (Thur.-x) Ji neopustoseno . . • " pač pokončali lasttj Saška vojska Je P tem kraju vselej v® pohodih ... Na n>e' proti Bodrcem cela' njav in gradov, k' lej dovolj močni, <■' naval slovanskega r terega so se zdaj 111 močni vetri. J i Dalje prihoj RE NU AVTO 982 East 15®' I Popravimo vaš avto "I da bo kot nov. J Popravljamo body ln j WeldinS'J J. POZNIK — GLenvilleJjJI East 61st St. | FRANK RIC& "I 1109 E. 6l»l HEndersofl * Se priporoča za popr»I nje vašega avtomobil* dobro. FR. MIHčtf1 7114 St. ClaJ ENdicott 6% pivo. vino, žganje * zek. Se pripor« Odprto dojj Kraška kamno^ 15425 WaterJ IVanhoe V EDINA SLOVENSKA rf CA NAGROBNIH^ In Loyal Suppof ^Žam&ea&ep Č&trepasu/ ŽENINI IN NEVES^ Naša slovenska unijska tlaka*"' na vam tiska krasna poroČn® rabila po jako zmerni ceni. P*1' dite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovini 6117 St Clair Ave. H 1