St. 96 fiitoiita platana rastalni (Hoti cintntt cap - XC-G j S—3, redniitvo: u J^UBLJ ^ ' jo uredni aćajo. — Ou*___ dk tiskarne Ediooat. Naročnina (rJ ,< „ta L 32.— in c«Io leto L 60.-% - irstu, v petak 24, aprila 1925. Posamezna številka 20 cent. Letnik L Izhaja, izvsemfti pondeljak, vsak Asuikega št. 20, I. nadstropje. Do pisma se nc sprejemajo, rok Prof. F. Peric. — Lastnik tiska tn«6a ea mesec L 7.—• 3 meseci cno» KO ""»o"" " ■ ■ ■ — ---- _Ty-v — . . ,, || p* c m, -A ' '-dmitva »n uprave št. 11-57. Z& inozematvt> mesečno 5 Ur vefc rr tnoižnica ' - — EDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo Y Širok osti ene kolone (72 mm.) — Ojlasi trgovcov in obrtnikov mm po 40 oent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno opravi Edinosti, v Trstu. uHoa sv. Frančiška Asiškega štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprere 11-81 Odmevi afere s profesorlem Mtoom pričakovali ™ £ treska. Mesto tega pa so italijanska gWa otfbmla. Nič več ni natolcevanja na naslov profesorja Vebra, nič napadov na Slovence mč krika o protkkržavm in panslavi-stični propagandi- Kje je razlaga za ta pi e se neti ji v i pojav, kako naj ga razumemo. ai; v- povzročiteljih te skrajno« odv da so AI i se je » ^ ___- io/ne afere samih zbudila zajest zagrešili dejanje grde nekorektnog deja-Se ki se ne da opravičiti z nobenega vidika- ne z ozkem na potrebno razmere -ned obema plemenoma, ne z ozirom na ugled državne uprave, tn še najmanj z oziram na interes države in njenih drzavljanoiv našega plemena. Ali pa so morda dobih kak migljaj od strani, kjer imaujo vec razsodnosti in pravega spoznanja? Ka naj bo kakor hoče: mi smo hoteli le zabeležiti presenetljivo dejstvo. # Le takoj po aretaciji profesorja Vebra, neposredno po tem dogodku, so imeli tržaški listi nekoliko- besede. «11 Popolo di učiKšČu. In če še računamo z verjetnostjo, da bodo ljubljanskemu zgledu sledili v Zagrebu in morda tudi v Beogradu, potem mora biti jasno tudi slepcu, da je treba v interesu italijanske vnanje politike in nje razmerja napram sosedni jugoslovenski državi le živo obžalovati afero s profesorjem Vebrom^ Zato smemo pričakovati, da vodilni činitelji v naši državi ukrenejo potrebno, da se ta skrajno neljubi dogodek sanira in preprečijo zle posledice. Med temi pa je ena, na katero moramo še posebno opozoriti. Posledica zemljepisnega položaja, tesnega tentorijalnega sosedstva, in v,sled tega neogibnih in potrebnih gospodarskih stikov med obema deželama je, da se mudi v Jugoslaviji neprenehoma veliko število državljanov Italije, bodisi po kupčijskih poslih, bodasi da iščejo tam zunaj drugačnega zaslužka. Mrgoli jih v Ljubljani, v Zagrebu, in Beogradu, sirom vse države, da niti ne govorimo o Dalmaciji. In neoiporečno dejstvo je, da se povsod povsem svobodno gibljejo, da morejo javno govoriti svoj jezik, ne da bi morali slišati le ene same neljube besede. To je gotovo velika ugodnost zanje. Tudt z ozirom na te italijanske državljane je globoko obžalovati afero s profesorjem Vebrom. Končno še eno ugotovitev- Te dni so skušal kovati kapital svoje'imeli bolgarski dijaki v Gradcu, z dovo- protfslovansk^Un^njšTnske * politfkeT pre£1 ijenjem ^rstrene oblasti Jjm^^ stavliajoč ta dogodek, kakor da se e izvr- n e z ozirom na žalostne dogodke v njih Sk, veliko dejanje, potrebno in koristno za domovini Naglasamo: javno m uXd države in n eno varnost. Pa tudi ta ne kako znanstveno in nepolitično preda-države in 1 zavedel, da se vanje. Tako kulantna se ,e pokazala gra- list se je menda .—---------------. stvar, ki jo brani in hvali, ne da opraštati z veljavnimi argumenti. Sicer bi si ne bil skušal pomagati z neslanim dovtipom o «Nemcu Weber-ju». Kak Slovenec je neki tG _ je menil — ko ima ime nemškega izvora! Gospodje naj bi bili nekoliko previdnejši s takim izsledovanjem izvora priimkov odličnih oseb v našem taboru, kajti mi bi micigli zasukati sulico, da bi se zadrla v njihovo iastno meso. ^ ^ # Gospodje so neprevidni s takimi svojimi «argumentih Če bi poznali zgodovino političnega življenja tfb Adriji, oziroma — če jo poznajo — če bi jo hoteli uvaževati, bi bili nekadilko previdnejši na to stran. Kajti ta zgodovina govori, da je mnoga, prvakov italijanstva v naših krajih nosilo pristno slovanske priimke, da so prihajali iz slovanskih zibeli našega Primorja in Dalmacije, da je slovanska kri plodila njivo njihovega italijanstva! Tako je bilo v Trstu, tako v Gorici, tako v Istri, tako v Dalmaciji, tako — tu še posebno — na istrskih ettekih. Če bi hoteli navajati posamezna imena, bi napolnili celo knjigo V političnih borbah proti Slovanom ob Adriji so stali, med drugimi, v prvih vrstah možje, ki so morali rabiti našo besedo, če so hoteli govoriti s — svojo lastno materjo. Niso tO dejstva, s katerimi bi se mogli mi bahati, toda tako govori zgodovina priimkov in na tem ne moremo ničesar menjati. Kdor bi hotel oporekati temu, ali ne pozna te zgodo vine, a!i |>a jo hoče potajevati, ker ga resnica v nji — ženira. Mi ne čutimo nikake potrebe, da tbi iiz-sledovali narodni izvor priimka profesorja Vebra. Nam in menda vsemu razsodnemu svetu zadostuje dejstvo, da je rečeni profesor slovenskega rojstva, da je Slovenec po mišljenju in čustvovanju, da je ugleden slovenski znanstvenik, da je med prvaki slovenskih kulturnih delavcev in uvaževan predstavnik slovenske kulture in slovenskega kulturnega snovanja pred vnanjim ška redarstvena oblast, čeprav bi imela — z ozirom na razburjenje bolgarskih dijakov in navzkrižja v mišljenju med njimi — tisočkrat več razloga za zabrano, nego so ga imeli tisti, ki so na tako grd način preprečili Vehrovo predavanje in ki so izsilili tako poniževalen izgotn tega znanstvenika iz Trsta- Protest jugoslov. vlade v Sofiji Jugoslavija ni v nikaki zvezi z atentatom Pred zasedanjem narodne skupščine BEOGRAD, 23. (Izv.) Ministrski svet se je sestal danes pod predsedstvom ministra za socijalno politiko Marka Gjuričića- Na dnevnem redu je bila razprava o načrtu za invalidski zakon. Zvečer se je seja nadaljevala od 20.-21. ure. Zakonodajni odbor se je baivil danes tudi z načrtom tiskovnega in stanovanjskega zakona. Namestnik min. predsednika Marko Gjai-ričic, se je sestal s predsdnikom narodne skupščine- Dogovorila sta se glede programa prihodnjih sej narodne skupščine. Na dnevni red pride razprava: 1) o invalidskem; 2) tiskovnem in 3) stanovanjskem zakonskem načrtu. V parlamentarnih krogih se opaža pre cejšnja živahnost. Posebno veliko je zanimanje za dogodke na Bolgarskem- Z ogorčenostjo se komentirajo izjave zunanjega ministra Kalkova in ministra za notranje zadeve Ruseva, s katerimi sta hotela ministra spraviti Jugoslavijo z dogodki v Sofiji. Iz Sofije poročajo, da je danes jugoslavenski poslanik Rakič posetil bolgarskega zunanjega ministra Kalkova ter protestiral proti širjenju vesti, da je jugoslovenska vlada soudeležena pri* atentatu v cerkvi r A* . ~ i• - . sv. Nedelje. Vse kaže, da se bolgarska svetom, če gospodje na italijanski stra™ j vlada v tem ozini uraika. Tako je na pr. se ne verujejo, n h moramo zopet napotiti j feostala iz stenagrafskega zapisnika sobra- ni naslov maza, cigar avtoritete tudi oni - sami ne morejo zanikati. Naj le povprašajo gnspoda Benussija, profesorja na vseučilišču v Padovi, filozofa in psihologa cvrop- Zvišanje sMeia Mnnke volske PARIZ 23. Poslani ška konferenca je dovolila kolgarifi spričo poslednjih komunističnih atentatov zvišanje staleža vojske za 7.000 mož. T» zvišanje je veljavno le do 31. maija t. 1. Zasedanje sobranja odgođeno SOFIJA 23- Zasedanje sobranja je bilo odgodeno do 6. junija. Po sprejetju čuna bo sobranje šlo na počitnice, da bodo poslanci lahko razložili svojim voblcem peklenske načrte, ki jih je ofbrezuspešila policija. Angorska skupščina je poslala sobranju sožamo brz»oqavko- Grčijo in boigsrskl dosotfkl A JENE, 23- Ministrski predsednik Mi-chalocopoiilos je izjalvil novinarjem glede bolgarskih dogodkov naslednje: Grčija nima nikakega razloga, da vmešava v bolgarske notranje zadeve. Ministrski predsednik je pri tej priliki omenil tudi dejstvo, da se Grčija ni vmešavala niti v albanske notranje zadeve, kar prav dobro dokazuje lojalno postopanje grške vlade napram sosednim držaivam- Trezno zasledujemo razvoj dogodkov v Bolgariji ter se trdno nadejamo, da ne bodo vplivali preko bolgarske meje. ATENE, 23. Listi so silno vznemirjeni radi predloga, da se zviša stalež bolgarske vojske. _____ Izjava trati* Intarnacijonale glede bolgarskih atentatov MOSKVA, 23. Izvršilni odbor tretje komunistične intemacijonale objavlja izjavo glede obdolžitev, da je tretja internacijo-nala sodelovala pri atentatu w cerkvi sv. Nedelje v Sofiji- Izjava pravi, da nobena sekcija tretje internacijonale, ki po svojih načelih ioibsoja individualne teroristične akte, ni imela in ne more hneti ni-kakih zvez s povzročitelji navedenega aten tata-, Izvršilni odbor zatrjuje, da sol vesti) o odkritih dokumentih, ki kaižejo na tesno zvezo med atentatorji in tretjo komunistično internacijonalo, popolnoma izmišljene. Ravno tako so neutemeljena poročila bolgarskih listov; Id pišejo, da je tretja inter- ___----1 „ — .«1. 1 - ninrntlW pisma v katerem pod častno no 4 oL- «-w tit>rthiirniPti nariri nriniSUietO OtCOl- It * ■ - i - 4 i -l _____l __i___J na tako neobičajen način, pripisujejo okol nosti, da je hotela Čehoslovaška s posetom dr Beneša v Varšavi javno manifestirati in dokumentirati dejstvo, da so vse spornosti med obema slovanskima državama poravnane in da se tudi obojestranski interesi približujejo skupnosti. 'j * ..».vv. r-- ------- besedo izjavlja, da ni bil soudeležen pri poslednjih revolucijonarnih dogodkih ter dostavlja, da bo odložil poslanski mandat, če ga vlada ne izpusti' iz zapora. Poslanca Cimha Leal in Darchiva Lureja v zaporu LIZBONA, 23- Poslanska zbornica je pooblastila ministrskega predsednika, da izda dekret, na podlagi katerega se ukinejo ustavodajne svoboščine še za dobo 15 dni- ti tega, da vzpo- in" sicer Neumanna, Poegea in Skoblen-1 stavi vlada red in mir v deželi. Poveljnik skega; ostalih 13 komunističnih obtoižencev Prv® divizije je je bib obsojenih na dosmrtno ječo. PnOces' predsednika pismo: v katerem ga prosi za ' - ' ______ u™__I pooblastilo, da pridrži v zaporu poslanca Cimha Leala in Darchivo Lurejo. Do sedaj 3 komunisti obso] nI do smrt 13 pa na dosmrtno ječo LEIPZIG, 23. Vrhovno sodišče za zaščito u^avouapie svoooseme u^j w — publike je obsodilo na smrt 3 komuniste | It^fF^^Z naslovil na ministrskega nacijonala pr^ravliala revolucijo v Bolgariji. _ nja izjava notranjega ministra Ruševa proti Jugosiaviji- Dr. Ninčič je zvečer poizval k sebi bol-skega slovesa, moža, ki se 'rtali-jangki naredi g^kega poslanika Vakarevskega Sporo-more ponašati z njim pred svetom. I Čl1 miJ Je. da 1®, ^J™ P»slan^ Kaitac In z možem take veljave, kakor je pxo- (Protestiral pri bolgarski vladi radi izjav, nistrskkm klopmi, so glasno proitestirali fesor Veber, s tako odličnim predstavnikom Kalkova in Ruseva. Razgovor je proti temu. Nekaj levičarskih poslancev je tiste jugoslovenske kulture, s katero hoče Jpajal 0<1 . 4° ur.e' Po konferenci je j odšlo na estrado, kjer je prišlo do pretepa, baje Italija i sika ti stike, se je zgodila Aretacije bolgarskih komunistov v Berlinu BERLIN, 23. Policija je nepričakovano udrla v Schillerjevi ulici v Charlottenburgu na sejo bolgarskega kluba, pri kateri je bilo navzočih 38 študentov in je vse aretirala. Ker je bolgarski klub izrazito ko-munistično-revolucijonarna organizacija, ki ji načeljujeta dr. Bojčev in Černov, je pričakovati še nadaljnih aretacij in to tembolj, ker je policija ugotovila, da so imeli vodje bolgarskega kluba preteklo' soboto tajne mednarodne razgovore, katerih so se udeležili tudi trije Kitajci, ki so bili sedaj isto-tako aretirani. Obstoja sum, da je bil ta klub najmanj v9aq posredno udeležen na atentatu v Sofiji. Radi aretacije in številnega materijala, ki je bil zaplenjen, se že vrše pogajanja med nemškim zunanjim ministrom hi bolgarsko vlado. Bolgarski poslanik v Berlinu se je v torek v zunanjem uradu osebno informiral o stanju preiskave. Hernol predsednik Me zbornice Pretep med levičarskimi in desničarskimi poslanci PARIZ, 23. Ker je dosedanji predsednik zbornice Pamlevč postal ministrski predsednik, je vodil parlament danes novega predsednika. Izvoljen je bH dosedanji ministrski predsednik Herriot- Pri volit vi je prišlo do resnega incidenta. Člani Opozicije se prve volitve niso udeležili- Pri drugi volit vi se je poslanec Bar&bant (skrajna desnica) postavil za tajnika, da kontrolira volitev. Poslanci, ki so se zfbrali pred mi- je trajal skoraj dva meseca. Dokazano je,! P^IastHo, ^da pridrži v zaporu poslanca so -oblasti aretirale 150 upornikov. Vsi ti so bili oddani v ječe, ki jih stražijo močni vojaški oddelki.._ 60 mož poginilo pri potopu japonskega parnika PARIZ, 23. Japonski parnik cRaifuku Maru* se je potopil v vodah Nove Škotske. Prekoatlantski parnik «Homeric», ki je pri-hitel na pomoč, je prispel prepozno. Kapitan tega parnika javlja, da je videl, kako se je potopil imenovani japonski parnik. Utonila je tudi vsa posadka obstoječa- iz 60 mož-__ Tagore težko bolan LONDON, 23. Rabindranath Tagore je nevarno obolel. Tako piše iz Indije pesnikov prijatelj listu «Manchester Guardian*. Takoj po svojem prihodu v Bombay dne 17. februarja je bil Rabindranath Tagjcire preiskan od zdravnikov, ki so ugotovili, da je njegovo srce v slabem stanju in da ga more le popoln počitek rešiti hujše bo»-lezni- Prepoved praznovanja 1. maja na Španskem MADRID. 23. Oblastva so zastopnikom delavskih sindikatov odrekla dovoljenje za svečanosti povodom proslavitve 1. maja. Zarota proti diktatorju P rimo de Rivera PARIZ, 23. Kakor javljajo iz Madrida, je prišla španska policija na sled zaroti, naperjeni proti diktatorju Primo de Rivera. Središče te zarote je bilo odkrito v Malagi. da so obtoženci leta 1923 po navodilih in z gmotno podporo moskovske komunistične internacijonale organizirali teroristične oddelke v svrho vzpostavitve sovjetskega sistema v Nemčiji. Glasom izpovedi prič ao nekateri emisarji komunistične internacijonale bivali v poslopju sovjetskega poslaništva v Berlinu. Nemške policijske oblasti so pravočasno odkrile nameravane atentate na vodilne politične osebnosti Nemčije, ki so jih organizirali ti obtoženci. Prvi general pri italijanskem Rdečem križu RIM, 22. Z naredbo vojnega miniisstra MussoHnija je bil generalni ravnatelj Rdečega križa gr. uff. Cesare Baduel povišan v generala. To je prvič, da je bil višji častnik italijanskega Rdečega križa imenovan za generala. Najstarejši človek na sveta RIM, 23- V eni izmed dvoran Galerije na trjgu Colonna je naj ogled (občinstvu najstarejši človek na svetu Zoro Aga, ki ima 150 let. Zoro Aga je imel 23 sinov. Njegova žena ima 87 let- Delal je še pred 4 leti. V Rimu bo ostal še nekaj dni, nato bo obiskal Napolj, Benetke in Turin. Od tu se odpelje v Francijo in kasneje v Južno Ameriko. Spremljata ga dva prijatelja. Neki novinar ga je vprašal, kako da je učakal tako visoko starost. Starec mu je rekel, «ia je imel zelo burno življenje; a živel je čednostno. Kadil ni nikdar; tudi kave in likerjev ni pil- Pravi romar RIM, 23- Včeraj je prispel v Rim neki kmet, ki se je podal na romanje v Rim ?red 18 dnevi iz Desio. Romar je napravil vso pot peš in sicer ker je to obljubil svojemu očetu in staremu očetu. Njegotv toče je napravil isto pot peš 1- 1900.. stari oče Ameriške finance in nemške volitve NEW YORK, 22. «Times» poroča, da so se nekateri newyorški bankirji, ki se . bavijo z nemškimi industrijskimi pcisojili, pa I. 1925. Romal je skozi Assdsi in si tako odločili, da bodo ta posojila začasno zadr-ogledal kraje, v katerih je deloval sv. Fran- žali, dokler se ne izve izid predsedniških čišek. V njegovi popotni knjižici s»o pod- i volitev v Nemčiji. Nekateri bankirji so izpisani zastopniki vseh občin, skozi katere javili, da bo značil uspeh Hindenburga koje potoval. Da bo njegova pokora še večja, j nec nemških industrijskih posojil na new-se je podal na pot brez denarja. Kakor yoršk©m trgu. Večina pa je vseskozi prt-pripoveduje, je srečal v Bologni nekega pravljena počakati nadaljnega razvoja do-Šveda, ki potuje v Rim tudi peš- tgodkov. DNEVNE VESTI Trstu, kar — se je zgodilo- Če gotspodje niso nepoboljšljivo zakrknjeni v svoji plemenu našemu sovražni manjšinski politiki, mora tudi njih obiti zavest, da se je s profesorjem Vebrom dogodilo, kar bi se ne bilo simelo dogoditi v kulturni in vrhu tega prijateljski državiJ In skrajno neprijetna jim mora biti zavest, da so se oni še hvalili in ponašali s tem, kar se je dogodilo. Gori smo rekli, da bi mogli mi sulico, naperjeno proti profesorju Vebru, na podlagi zgodovinske resnice zasukati, da bi se zadrla v njihovo meso. Dejstvo pa je, da se ta zgodovina prejšnjih časov ponavlja tudi v sedanjih. Tudi v današnjih časih pledijo njifvo italijanstva — in celo skrajnega — možje s priimki drugorodcev. Na-yestL bi mogli razne Liebmanne, Heilande, Dorflese, Kurnerje, Le Lievre (kapitan milice v Gorici) itd. in slednjič še, če ho-|cte, da posežemo dalje: Stringherje, ochanzer.je, Delcroix...! Imena torej, o ka-menda ne bo hotel nikdo trditi, da so pristno italijanska. P^jšnji številki našega lista smo že opozarjali ne le na možnost, marveč na vehko verjetnost, da afera s profesorjem vobrom utegne izzvati onkraj meje odme-V: ne«godne za vnanjo poKtikoi naše države in za nje stremljenje po stikih s sosedno jugoslovansko državo. Mislili smo v prvi vrsti na jugoslovenski tisk- Vse kaze pa, da val razburjenja utegne zavzeti širše uJii>enzije. Za danes ugotavljamo le, da je ak*aems*a mladina v Ljubljani že sklicala tr.l ecfr.n ____' __ •______ pro.e?tnc zborovanje na tamkajšnjem vse- rejo le zfvišati število nedolžnih žrtev.» Vakarevski izjavil novinarjem, da so vesti Najprej se je spopadlo nekaj poslancev, o odpovedi kralja Borisa neresnične. i kasneje pa se je udeležil« pretepa več kot Iz Sofije poročajo, da je bil pripravljen! sto poslancev. Sluge niso mogK vzpostaviti načrt za revolucijo na Bolgarskem 24. no- j miru in predsednik je moral prekiniti sejo. vembra 1924. na komunističnem kongresu; Po zopetni otvoritvi seje je bil pri drugi na Dunaju- Na razpolago so bili stavljeni volitvi Heniot izvoljen aa predsednika z ogromni zneski. 266 od 267 oddanih glasov. Nato se je zbornica odgodila do jutri popoldne. Opozicijonalni Usti o Herriotovi izvolitvi PARIZ, 23. Z izvolitvijo Herriota %za zborničnega predsednika se bavijo le opozicijonalni Hsti. «Figaro» pravi, da uživa Herriototv«. osebnost veKke simpatije, a vendar pada število njegovih pristašev čim bolj. «Gaulois» izjavlja: Ta zbornica se mera čim prej razpustiti in nafti se mora ustavodajno sredstvo, ki bo nekaterim njenim članom onemogočalo, da kujejo politični kapital s svojo negaitivno propagando med volilci. Aretacije zagrebških komunistov ZAGREB, 23. Danes popoldne je zagrebška policija aretirala v kavarni Nedolič bivšega komunističnega poslanca Kosta Novakoviča in Studenta Bergmanira Ta je na cesti hotel zbetžati, a »o ga detektivi* kmalu zopet Ivjeli Norvakovića isk> zaslišali v političnem oddelku zagrebške policije- Obdržali so ga v zaporu. Razen tega je policija danes izvršila hišne preiskave pri nekaterih drugih osebah, vendar ni bil nihče drugi aretiran. — Obtožba proti komunistu Košiću, ki je že dalj časa zaprt, se je izročila predsedništvu zagrebškega sodnega stola, ki bo najbrž odredil razpravo na prve dni maja. Proglas vofnega ministra SOFIJA, 23. Vojni minister je izdal na vojssko proglas, kjer ugotavlja nalogo, ki jo ima vojska za zagotovitev miru v državi. Proglas se spominja atentata na kralja in nezaslišanega zločina v katedrali ter pov-darja, da je bila pri tem prav občutno prizadeta vojska, ki je zgubila 14 generalov, med temi enega bivšega ministra, enega poveljnika armade in več divizijskih poveljnikov. Proglas nadaljuje, da je narod s proglasitvijo obsednega stanja zaupal svojo usodo vojski in njenim ustanovam, katerih naloga je da zagotovijo varnost domovine m da ščitijo z vsemi razpoložljivimi sredstvi osebe in imovino državljanov alzkažimo se vredne zaupanja, ki ga ljudstvo gofi do nas in posvetimo naši nalogi vse naše energije, našo voljo, smisel za pravico in disciplino, da dokažemo s tem, da >so 'bile upravičene nade ljudstva in našega vladarja. Da bomo lažje kos plemeniti in delikatni misiji, ki čaka vojsko, moramo apelirati na vse dobre bolgarske patrijote. Pozivamo nasprotnike, da odnehalo od svojih nesmiselnih izzivanj, ki mo- Izjovs vldemskego prefekta v Vipavi Včerajšnji «Piccoto* objavlja dopis iz Vidma, ki odločno oporeka našemu poročilu o izjavah videmskega prefekta v Vipavi, pred vsem glede potrebe, da uradniki poznajo jezi.c ljudstva, in pa glede slovenskega jezika v osnovnih šolah. naše ljudstvo kulturno, mirno in redno, — zrelo, da samo odloča o svojih kulturnih prireditvah. To priliko odločanja je ljudstvo z vo-litvijo dalo v roke svojim najboljšim možem, ki jim zaupa, da razumejo njegove potrebe in imajo vol^o in sposobnost, da zanje skrbe. Na vas je sedaj, slovenski župani, da tega zaupa- Naš odgovor je kratek. Mi smo dobili podat- ^t^uUul^iJ^ ^pate proti njego-ke od resnih zrelih, razumnih in brezpogojno ^ tozn>am , »ad samira zanesljivih oseb, ki so bile prisotne, pri spre- Z^Tl^t s^m prezirom in zaničevanjem ne obračunajo že prej. Sicer pa ne dvomimo, da slovenski župani v polni meri razumejo težnje našega ljudstva za izobrazbo in da bo novi odlok prinesel našemu ljudstvu novega razmaha delovanja, k čemur bodo tudi župani doprinesli svoj de- jemu v občinski dvorani in na banketu. Odkrito bodi povedano «PiccoIu», da takim osebam verujemo mi bolj nego njegovemu sedanjemu zanikanju od — nepoznane strani. „Ha naslov slovenskih županov*4 Z ozirom na članek, ki smo ga priobčili v našem listu dne 10. aprila t. 1., smo prejeli od lež. Pevskega in bralnega društva «Sloga» V Ro-činju sledeče pojasnilo: «Blagovolite g- urednik, priobčiti teh par vrstic z ozirom na članek, v katerem je bil imenovan ročinjski župan g. Gorjup, češ da ni — Po5tno-brzo javni komi sanjat za Julijsko Krajino ▼ Trstu sporoča, da bo s 1. maja zopet vzpostavljena poštna nabiralnica na Sv. Gori, ____odkoder se bo pošta vsak dan odpošiljala da- boteldat! dovoljenja *za priredUe^fse" jTvr- He poštnega urada v Solkanu potom šila v Ročinju. V resnici je g. župan odrekel; Poštnega s!a. dovoljenje le z namenom, da bi prišlo v Roči- J ~ Nesreča na morju. Iz Splita poročajo, nju do združitve dveh narodnih društev — da, s® Je v Ppndeljek v kastelan&kem zalivu «Sloge* in «Narodne čitalnice,. pripetila velika nesreča na morju, pri kateri Izjavil je dobesedno: ^Združitev obeh dru- J? utonilo šest oseb — trije moški m tn žen-štev je vasi le v dobro, in da bi se to doseglo, ! ske — dočim J€ bilo 12 oseb rešenih Nesreča bi najraje ne dal dovoljenja ne enemu ne dru- , se je dogodila na ladji, kije dovažala mle*to gemu društvu, dokler se to ne zgodi». Ko pa v razne kastelanske kraje Nesreča je nastala društvo «Sloga» obrazložilo svoje teinje, ™ ta načm- da fe stara ladja puščala vodo tn je _ že začete priprave za priredite v.in s tem zdru-,žene stroške in pomisleke« da bi taka imperativna gesta združitev lahko kompromitirala, je pa g. Gorjup dal brez odlašanja dovoljenje. Župan g. Gorjup torej po našem mnenju ne spada v kategorijo tistih, ki ovirajo naš :"mltur-ni napredek. _ Slovenskim Zupanom V Videmski prefekt oomm. Ricci je že pred svojim potovanjem po naših krajih (potovanje ga je v tem Se boli potrdilo) uvidel, da je se potopila, predno je dospela v pristanišče. Društvene vesti — Pevsko druŠtro "Ilirija*. Danes vaja to£* no ob 20. url. — Odbor. — Prireditev M- D. «Sp&rt*». V nedeljo po* poldne nastopi v dvorani DKD pri Sv. Jakobu dramatični odsek M. D. -Sparta iz Skednja m naslednjim sporedom, iki bo prav gotovo z&h dovoljil mlado in staro: 1) Ribičič: Škrati, 2) Ribičič: Čudodelna srajca, 3) Kuplet «Kuža-Muca» iz Milčinsketfa u. V Trstu, dne 24. aprila 1925 torav!«re -tMojfcčni prstan*, uglađen 'vaj Ijubimkovala; postila je doma tri nedorasle | varnosti msta>vracije, .jfoff1*' od Viktorja Parme. ...... | ot„*e. Pozo** .. je o^i^ jS^TK tt**^*^ Viktorj« -----------,------------— , ^ , „ Slavno občinstvo nam bo v veliki meri po- nepremišljenega dejanja, najbrž todi točH-se pco- magaio do nadatynega delovania, će se v obil- uvidela, d, bo nove™, ljubio*«™ jU £n|e ^ Za tMHi toni, U a* vri* T«Mtllnak ali oem Številu udeleži nafte prireditve, in radi iu kmalu konec, kar je bilo pač zelo verjetno, ♦ega si heiemo v pnjetm dotinosi ponovno Pred moža se očividno ni upala več. v poVabiti k prir^vi vaeroiML.il Skednja, kjer obupu poravnala svojo fe^/.f^T;^ , . .. Sam ni mogoče nastopiti, Cni [n ma Še na pomoč, N-taočneiše poročik) sledi i prilika ko* priča, kako kla verni so praktičan uspehi i tu- j sedaj poslušati lepo stvar it, aobro podanoa dlje prof. Cavalottija o vprašanju drugorod- ! saj je znano, d« je imela «Čitalnica» lepe u»pei cev, in tudi prof Cavalotti bi se lahiko prepričal, da bi bilo za njega in za ugled države mnogo bolje, ako bi se poprijel, če je zares profesor, poduha In drugih hvaležnejših študij. — Pevci zbora -Goriški krožek«! V nedeljo 26. t. m. ob 9. uri vaje v «Mladiki». Vadile ie že v Trstu, v Gotici in v Postojni. Predstava začne ob 4. popoldne. Hali oglasi se bodo pesmi: «Žanjica», »Svatovske«, «Moli- . ... , , , . . . , tev pastirčkov. ^Gozdna samota, in «Peljemo ^^ ^ »hižksnja z dobrimi spričevar^kl znke devojko>. Manjkati n« sme nihče! — Poglavje brez konca. V torek popoldne je netila 74-letna Terezija Stanič iz Grebna pri Ajbi ogenj na domačem ognjišču. Nenadoma ie v ognju nekaj treščilo m iz desne noge kuhati. Dobra plača. Dr. Pretner, Ven-dicti Scorcola 336. 548 MLADENIČ, sedlar in tapetnik, išče službe v mestu ali na deželi. Naslov: Lah Edvard { p. Dutovlje 66. 549 starke je pričela curljati kri. Med drvi je bi a —rv —--;-;-~~ ^AvvrJ^ Val-3 nalrmp ali kai nn LUVSKJL PES (Dachs) napol izučen. se kroda. Kadram, Zgonik pri Prošeku. 550 3) Za pri«?dStve v društvenih ia zasebnih roki. «21eleni križih ga je prepeljal v goriško fcevoda se v svoji popolni neizkušenosti več- kake komplikacije, bo ozoravn v iu uncu prostorih, ki so dostojni le fl>l»nw dnotva. ni mestno bolnico. k>er je Bon poplačal svojo ne- krat opeče in dela s svojimi vsekakor nepra- — Slabo zdravilo. Včeraj popoldne je prišel potrebno, kot prej nobeno do^rfjen^e. .......1------ vitnimi nastopi svoji partiji največje neprilike, iskat p«no« _na jjM ,nč«T Tii si je stavil v glavo postati poslanec, ljati ^ 4 ' • -izkušenosti več- kake komplikacije, bo ozdravil v 10 dneh oHvid;io pomežant kaka patron? ali kaj po dobnega, katero so skupno z drvi prinesli iz hoste in ki je na ognju eksplodirala. V sredo zvečer je prepeljal staro Stanič «Zeleni križ* v goriško bolnico, kjer bo morala ostati približno mesec dni. V Mirnu pa je našel 18-letni Viktor Bon kapselj, s katerim se je tako dolgo igral, do- PRODA se nova hiša s peparno vred. Na-kler ni eksplodiral ter ga težko ranil na levi j slov pri tržaški in goriški upravi. 53? ____ 1- • 7 _ T__! 1__Z JL Jt _ 1 _ M/ilil 1 mr ' ■ " --- 0ABICA, avtoririrana, sprp-jema noseče-Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tainost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. 64 davno lil od n trgovca Perica igra g Furlan Pasquale Rossetti, stanujoč v -ulici Cb*ozza — Sveto pri jmoui. — — strab norca prca nonsmc«. »teian „fLi^j-. Jjictant Vsi drugi št. 50; izjavil je, da ;e doma mesto nekega da obnovimo naše duševno društveno življenje ^ { Anhovega je že dalj časa bolehal na du- rago, ta mladi nadebudni diieiari. « k _____. j >______„ Na društva, vsemotfoče ,....._ A™** previdnost s tem, da je izgiAit lev* roko, katero so mu morali odrezati- — Dolgo smo oklevali, _ Strah norca pred norišnico. Štefan Sta- • cn V nredprodaji v ne- in ga s tem zaenkrat rešil iz nevarnosti, iver lepe čase, ko smo imen v va« ~ de^ztui ai od^o " e predp pa do začetka se % pa bilo bati kakih komplikacij, je bil ifato! štvo Končno -mJe teh spominov dovolj detjo Zjutraj oa iu. ure prtruH y razmišljeni grof prepeljan v mestno bolnišni- in obudili smo društvo. predstave. SPORT imela^vršiS Gerbec, stalen gost zaporov, je predvčer^, ^ oreteklo nedeljo v Gonci in je bila v zadnjem šnjim po dolgem čepenju v neprijaznih celicah £ ^ J^E radi nepričakovanih ovir, se zapora v ulici Coroneo zopet dihal svoboden ^^ V soboto, dne 18. t. m. smo se ziwali zvečer _____šljeni grof prepelji co, kjer si bo moral par dni zdraviti posledice čudne pomot«, — če gre sploh za golo po- fant e in možje, da izvršimo ta za našo vas moto. ' tako pomembni dogodek. Mnogo nas je bilo Iz zapora v opazovalnico. 42-letni Ivan — ve£ kot $ino mislili. ec «Zveae prosvetnih društev» nam pomen društvenega — prosvetnega - , . , , t al fv.ob°det,n dela in njega uredbo ter poročal o tej naši važ- na zrak, ker je dopolnil pokoro za zadnji greh. vetni naI>ravi, ki smo se ji z veseljem se gotovo ni poleglo, pač pa PrepI iva."I «» >- ------*-- . » . .J, j t AU1U 11 Cl vviu. m. u «1 - ------------ orivalila ta tsima vse goriške športnike na Proti večeru ga |e imel « tolito pod Kapo, ogah druitvenega — - * t 11, r; iem z vriim r —----- nam poročajo iz Gorice, Prepričani smo, da bo je seveda pošteno .Paušal i kom na čelu. Po živahnih pogovori o raznih križ». Ko je Stanič ugledal sanitarce, je skočil s prvega nadstropja na tla ter oddirjal v divjem begu v bližnji gozd. Sanitarci so jo mahnili za njim ter so ga pc daljšem trudu in naporu ujeli, nakar so ga z rešilnim vozom odpeljali tja. kamor Staniču pri vsej blaznosti ni dišalo iti. _ Komen. Dne 26. t. m. uprizori tukajšnja mladina vdrugič veselo igro «Stari grehi». Na programu je tudi več pevskih točk. Po igri prosta zabava. Na prireditev vljudno vabi — mladina. — Gočk pri Vipavi Tukajšnje izobraževal-no-pevsko društvo *Nanos» priredi v nedeljo veliko veselico z bogatim in lepim sporedom pod »Strmcem* na dvorišču g. Franca Kebe. Prosimo vsa sosedna društva, da pohitite v ne- BRISKEGA pomočnika, mlajšega, tudi polce-lavca sprejme takoj Ivan Oubr, 11. Bistrica. 542 110 HETALLl HI Via daila Borsa 2, tal. 12-97 KUPUJE krone, goldinarje, zUtt in srebrn denai ki ni v rabi kakor tudi zlato, srebrnino, platin lu dragulje ter jih (68) pladnje po naj vi ž ji h cenah. bolnišnico, kjer so ga sprejeli v opazo- vataico. _ Kostanjevica na Kras«. — Na be!o ne-: treh dejanjih - I^mladni dan,Poln Ust.a :n cvet- | {od, 8000 Ur pod pisalno »»>. 1 f^ZShZ rB^Z^c ^ < ^ vdov. Ro«i«ka. srečo je imel predvčerajšnjim trgovec Graziano g- srao ooru • * no vorzvo! Predsednik. Tekma za kupo zlatarja g. Al. Povfca V nedeljo 26. t. m. se bo vršila neturna nogometna tekma med četo M D. P. Tist in I. četo S. D. Adria. Začete.k tekme ob \A. uri. Po tej te&mi nastopita četi M D P Opčine m Sparta. _ , , i ' ie izgubil okrogel znesek 1 P°M L., r/Jrknili iz ___________ _kaznico. &ele uro po- r~. ------_ .: -. -_» . ,„ i.^ iji~sporta že sedaj veliko zanimanje za — £ ^^"'uiotovil, da nima denarja gegovi organizam, hva.eim smo mu za ko te tekme. Herpelje Caste^bolognese. Ko v uradu denarnega zav Da bo igrišče Adrie v tri. Calvola zope nju no gledalcev, je gotovo, kateri je izpolnil neko nakaznico. &ele uro mu neopazno zdrknili iz^ žepa pod.mizo, pri ^^ Q oouleiiu\lru« venega življenja in, * . * __* _ ___---- ---. d>i nt l Herp^lje- nar na§«l orožniški podčastnik Ego Caporali Kozina na igrišču Adrie — via Calv-^a. in ga izročil blagajniku. Tako je Graziano do- V to Rvrho so naprošeni igralci «Jadrana», y\ naJraj SVoje tisočake, za kar se ie pac lah-da se snideto točno opoldne v gostilni g. Jan- iskreno zahvalil poštenemu podčastniku. koviča; in sicer sledeči: Franc Benčič, Race ---— Rado. Vinko Peslnovič. Ange^ Dujmovič benčič Rado, Resinovič Franc (331, Jan^ovič Josip. Uršič Josip, Fegeš Angrij, Benčič Josip, Resinovič Josip. _ več pri sebi. Dasi je nnelr prav malo upanja druAtve«a pravila in se včlanili narde izgubljeni zn.seK je pohitel naza ^P » no ffiatk:0, ler , tem društvo banko, kjer je T^redel veselo vest. da je de- bnovilii,I>rugtveni pevovodja g. Spačal. ki je - V F. re po totii ^""-'i,siti ooslednii v predsedništvo može, ki bodo malim tnrdom xzučd tudi nas | « poslejnjt ^ da ^ b<)do ^ Vesti z deriiSfesa ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV Druitva pozor! Videmki prelakt oom. Ricci je z okrožnico 414 cd 28. februarje 1925^ zopet poverfl oblast Eopaoom, ki jim pripada po zakonu o - " bila začasno fig trfalkesa w - Nevaren padec železnica,*. poldne ok^U 13. ure se je na glavnem kok>dvo- , ^r^nih ra^r odvzeU In h«-.-_ «« ------------^ t . P pon prečil 45-letni železniški podajač Ro- vded gz^r m _ ^ ^ mimoidočimi T^oj eo nekaten rne- f Ribecchero. stanujoč v gostilni Ai re ^r^ektm^a^odhiteli v smer, iz **tereje počil «treL novi društveni zbor, ki postane naš ponos m steber. — Iz St. Petra. V nedeljo ob 4 popoldne ponovi Izobraževalno društvo -Mladina* Fmz-garjevo dramo «'Veriga-. Med odmori bo svi-ral "Godbeni krožek; iz Mirna. Senzaciionalea samomor v Gorici Gorica, 23. Nocoj okoli 7. ure se je razlegal v ljudskem pridržana vrtu strel ki je seveda povzročil veliko pozor- r m . ■ j. i:_: T.L^l «oV9 on irip- ugoditi že Ham in potrebam vseh zavarovancev in vseh delodajalcev. Prihodnji odbor bo moral skrbeti predvsem, da bo znal s svoiim vplivom prisiliti delodajalce, da bodo redno plačevali prispevke, da se mu ne bo treba posluževati sodnije, odvetnica in blagajniškega tajnika, kateri se je pošiljal vsak mesec pobirat prispevke, kakor kak berač. Izvoli nai se torej odbor, ki bo hotel in mogel vršiti težko nalogo, ki ga čaka Vesti It Istre drska Bistrica. V nedeljo 26. t. m. bo amici* v ulici Udine. Mož je pri snaženju že- v £™em ^^ Na klopi v dr«v«redu so nalli človeka s pre- go£tovala pri n£U •Crtalnica« iz Trsta, ki upri- lezniških vozov padel z neznatne višine, a ta- ^ ^—^ri^jTL^ A^Jfeai« kraievnik atrelieno glavo; iz rane mu je curljala kri. z , s a^njenito trodejanko D. Niccodemijevo _________ ---- . , , , VJ . VS ta" m^r^r^tve'^Bnbnv^'bre« dovoijeoiia krajevnak streljeno glavo; iz rane mu je curljala ,Kri' z I znamenito trodejanko D ko nesrečno, da si je zlomil hrbtenico. Tova- g^T^ fc^Sl oblLt je desnico je ie krčevito stiskal revolver, iz ka- ^ , ------ kuhinjskih potrebščin, velika izbera loi če-vine, porcelane, steklenine, aluminija, emaj-1 i ranega železa, svetilk in galanterije vseh vrst. FRANCiSCO SU?Z Trst Via XXX ottobre štev. 6 (nasproti podr. Ljubljanske kreditne banke) Ugodne cene. (-iofr) fiestrežba to?na. MffiimiM Trst — Via Milano Točijo se najboljša vina. - Sladki pro-sekar, kraški teran, belo vipavsko m črno istrsko; kakor tudi Maršala Fiorio in Vermuth Cinzano. Velecenjenemu občinstvu se priporoča župan in orofariSca postaja. Društva torej, ki , terega «i K pognal kroglo v glavo. Mnogi iz-javne veselice med navzočnih so v samomonlco takoj spo- ciši so ga prenesli v bližnji urad.^ :tamor je lek „ .. ~ TiJTSuS a^vijatoVod^e sa ma je ix Rinw Conte Beluz^je bil v v^rici Samomor nezveste žene. Včera, popoldne jmŽUPANSTVO, kier dobe tiufi zelo znan, ker j« zavzemal važna mesta. Bil je i 14. ur* sla dva vojaka, .idoča skozi ; pr^tve ^^^^^vitii kol- častni narodne miKce, član vodatv. gonske-__; C-. natln Zrra\ slezc dovoljenj«. rxow»-o ^ "7T _ - . , . i olkoH Scampolo®. EKalog v tej igri je zelo živahen, poln drobnih duhovitosti, ki vežejo poslušalca od začetka do konca igre. Tipi so pla- 29« IVAN SU6AN, Cone na trgu Cavour fOddaja na debelo) 50^ Vipavsko, is.ski * bula 60-130; solata 80-300: lhnone (100 koma- i debrlo in za družine Vlaie XX $8^9111- ^•"^^ImTA^ m\ ko&ovni Na he« meeU je bil takoj pozvan ^Zeleni — dcdaJC fc°* ^^uiloTpS kril*. Bettuzzi j« W t avtomobilu prepeljan v predhodni vizum bolnišnico usmifcenifc bratov, kjer so mu zdrav- o plačanih 10% nik: 4ako: izvedfc operacijo, ki pa je bila brez- J^^^ori^a izcedek del, ki usp «a: BeRiozi je malo pozneje tadOinil , , T nato ^ Meščani Povedno vpra^jejo, ka, je gnalo Ju potem dospel na V-^e mesta zdravnik Ta se preomavij^ ^ ^»mrmIti i' 1 ir K1' a irnila O , « v ainrazTim« z orožnHko portajo nesrečneža v smrt. Zanimiva je okolnost da dovolfenfe v sporazum« z orožna p«—v . ^ ^ ^^ ^tnici nit denarja. Radi niso 2 S tem na se ^fvedn niso nič soremenile tega ^kateri sklepajo da se je Belluzzi u«nr-2. S tem pa ae »eve» »o »motnih razmer. Vendar pa je da se je ženska zastrupila. Vojak telefonira i na rešilno postajo, odfcoder :e kmalu potem dospel na !'.r>e me je neznanki, ki je bila izpila prece šnjo koli- čino karbolne kisline, inpral želodec nato jo da sv^ __________ . _ . . te dal nemudnrr-a prepeljati v mestno bolnifai- ® ^ KZ^^fr prf,editve v jarmih ood- tH radi slabih gmotnih co. kamor e dospela v smrtnonevarnem sta- ooreone, « i««^ vr . ----a-iV» "^Pri nesrečni ženski niao na«i ni'iak h osebnih listin vendar pa je bila pozneje spoznana jr38-letno zascbn'co Pijo Corca, stanujočo na Corsu V. E ITT. št- 39. Spoznal jo je njen soprog, težak Ivan Corva Vti je povedal, da dovl 8-10. jabolka 250-420; krompir 65-80; krompir se^voriti brez dov^je- je kobariški komuar P^J™™^^ [fm ljubimcem, 23-letnim teHkom ^od^eiAtere) oblasti javne vse sile. da bi prodrla faši^ovska lirta, )e pri Bonna poročila. DEVIZE AmsUniam od 970.™ do 980— Bel-srH« od 122») do 121.— ; Parir 126 50 do 127.— London od 116 80 do 117.- ; New York od 24.80 do J 4.4': Španija o i 340. — do 35»,- ; S vica od ] 471. — do 473.— ; Atene od 48 50 do 4f> 25; Berln do 577 — do 5^.— ; Bukarešt od 10.7o do 11.J5: Praga od 72-20 do 72.70 : Of^rska od (V>330 do 0.:JS2; Dunaj od t.03^8 do 0.034*>; Zagreb od 5*9 20 do 30.-M). VALUTA; Avstrijske krooe od 0 ki -čarovnik, je začaral ta del gradu zanimivo pri vsej stvari pa je bilo to, * nnfn ni A* m nrsvici -novem, me zdaj vani nrrd dcJočerim rokom. , __- _. - - " * f1- pa me ni zadržalo. Ugotovil sem, da meji zid kapele tebi tatu. Ha, ha, ha! na dvorišče, in videl sem tudi vrata, ki peljejo bržkone — Nič ni res, mama. Ta pes je prikazen psa v zakristijo. Toda treba se je povzpeti kakih deset ^gnora Montignoso, ki blodi po zazidanem krilu vstopnic, a vrata so zagrnjena z železno žico. Dalje ^^da, in išče gospodarja, — je vzkliknila Lolo, ki je sem našel star vrt in v njem polno grmov divjih „^dela od razburjenja — Severia mi je pripovedc>- « • T___ • _ A---- . lw«].»aira^A tn mrntn.'H flilin 1 J._____L ...i 1.:. a« ranri v zadelanlh okoli mene gibljejo nevidna bitja in se me dotikajo, njegovo svetišče. V teh tajinstvenih, tri ^^^ ............sobah se mu e zdelo, da sta on in v^leil,a tam so ju vezale nevidne, samo njima ki sta se jih bala, istočasno pa. si ,ih Dva tedna sta pretekla navidezno mirno. Valerija in baron sta se -ves čas zelo rezervirao vedla drug ^Oti drugemu, kakor da se drug drugemu umikata, a skrivaj se je nadaljevalo njuno razmerje la ga je; ustvarilo odkritje Ujnega vhoda. Tajna sila ju je, večkrat zvabila v prepovedane sobe Izogibala <>ta se samo velike dvorane, kapele m kopalnice, a najrajši sta se mudila v sobi Giovanne in v oni, v kateri je živel Paolo di Montignoso. Skupaj sta prebirala garderobo, preiskovale skrinje in kovčege; večkrat sta se smejala m veselila svojim odkritjem, včasih pa sta tudi kaj takega našla, kar ju je vznemirilo m zbegalo. Ti nočni pohodi so ju zbližali drug k drugemu; v čudnem ozračju oživele preteklosti sta skoraj pozabila na sedanjost in se prerodila kot Paolo m — Sedaj pa poslušajte, da vam povem, KaKSno razi- ^^ no4ri fe, da po praska povem, me zdaj skovanfe sem izvršil v prepovedanem kraju. ^ ^ Qe mika gledati, ker se mi je zgodilo — Mifta, angel j moj, ali mi pokažeš pc*? — je nejtaj čudnega... Hvala Bogu, nisem praznoveren! zavpfla Lolo. Vse se je izvršilo o belem dnevu, solnce je močno _ Ne hvala. Drugič pojdem tja samo v večji sijalo in radovednost ne je mučila. Tedaj pa me je - — - — a a . ___t* _" --- - - —---1 družbi, — je rekel MiŽfelj. prevzel neki — Kje si bil in kaj si videl? — ga je vprašal borte suejaH, baron s temnim obrazom. obanu. da ki si ga ne zn Se nuD, da sem jasno Imel sem občutek, da in ni mogoče stopiti vanj pred določenim To pojašnjenje je izzvalo splošno veselje in aklemli sov da razrušijo čare, kakor hitro bo zaključena kopna pogodba. Navidezno je baron soglašal z družbo, toda v resnici mu je bfla odvratna in ga je jezila misel, da bi vtetfnili lahkomiselni in radovedni ljudje vdreti v da se je po dnevu vsa ta fantazmagorija stajala in izginila brez sledu, a namesto nje je nastopilo čuvstvo neugodja in nezaupnosti. Toda skupaj z nočnimi sencami so oživela druga čuvstva in po nekaj dneh zatajevanja ju je usodna medsebojna privlačnost zopet združila v prepovedanem kraju.