oglašajte v najstarejšemu SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds ^XXIX.__LET0 XXIX. bodo V 'skoslovaški parlament CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK) MAY 23, 1946 ŠTEVILKA (NUMBER) 102 volitev, odkar |ončana vojna, se 21 7 milijonov "Noskih in žensk ^ GA, 22. maja. — V ne-^ se bodo sirom češkoslo-® Vršile volitve, pri katerih g. demokratični podlagi in ® emu proporčne repfezen-, izvoljenih 300 članov usta-ljj'^®^zbomice. ®ležba pri volitvah, ki bo-kar se je končala voj-obvezna. Kdor se brez vzroka ne bi udeležil "V I se ga bo moglo obsoditi .. ®sec dni zapora in globo ^emarjanja državljanske Slasovnice na razpolago "ezadovoljneže" Volilni zakon, katerega ^ ® ril provizorični parla-ovoljuje državljanom, ki °ddati glasov nobenemu Sioveiisko-italijanska flelegacija v Parizu Slovenski duhoven in italijanski advokat v skupnem nastopu za priznanje Trsta Jugoslaviji Časniška agencija O. N. A. je objavila poročilo od svojega korespondenta v Parizu, ki nosi datum 17. maja ter prikazuje prizadevanje naprednih elementov za priznanje Trsta Jugoslaviji ne glede na narodnostno pripadnost. Poročilo, kije navzlic svoji zakasnelosti aktualno, se glasi. Iz Julijske krajine in Trsta* je prispela v Pariz delegacija, v ice" da oddajo "bele gla-' na katerih ne bo no-%en. stranke pričakuje-j^al nova uredba pri-I ^ za glasove kandidate švicarskih kandidatov. J"^torski in podobni m bodo volili cem, Madžarom in zna-° ^boratorjem bo prepo-Voliti. Volitev se bodo i 5^®'®žiti samo češkoslo-fzavljani, ki so v stanju jivj'' so narodnostno za- ®^iški škofje na Slovaškem duhovščini, da se drži v^^^^^tev. Duhovnikom je 3-no bodisi kandidirati ,^ent ali govoriti na kam- shodih. '"Hakne vse čete iz ^Vodom volitev 22. maja. — Pred-^škoslovaške vlade je izjavil, da se bodo Vav ruskih čet v Ceš-IfQ ! ustavila, dokler ne nedeljske volitve. 1^. da bodo sovjetske slo nahajajo na ^skem ozemlju, še obn, otiiei brzo premestile v Vojaška kretanja se ®^ila po volitvah, je predstavnik Ceš- % asesmentov •"''ki J "Vg društev, ki zborujejo ' ®kem narodnem domu 'Cl ■ bodo za ta me-- ^ asesment v petek, k iie v soboto 25. ma-''^ajno, to pa zato, ker dvorana oddana za jg ■ članstvo raznih dru-da tozadevno ' W pride jutri, v petek "tj ^ asesment. se bo tudi pobira-pri društvih, ki ^ Slovenskem delavna Waterloo Rd. tu, tudi zastopni- »30 Wo ____ SANS, katerim vjj^ oddali prostovoljne ^3- otroško bolnišnico. seja 8. uri se vrši redna e, društva Waterloo \ ' ^^0 WC v Slovenskem domu na Waterloo ijQ so vabljene, da se Polnoštevilno. ^^ovekoljub, daruje ® bolnico v Sloveniji kateri se nahajata slovenski duhoven in italijanski advokat. Delegacija je prišla zahtevat, da se priključi te kraje Jugoslaviji, in upa, da bo sprpjeta pred ministrskim svetom dne 15. junija, ko se bodo seje nadaljevale. Rev. Anton Piščanec in Signor Pogassi sta v prilog Overseas News Agency objasnila cilje svoje delegacije in poudarila, da govorita v imenu svojih so-deželanov iz spornega ozemlja. Tržaški škof skušal preprečiti odhod delegacije Rev. Piščanec je povedal, da je v delegaciji skup&j z njim tudi Rev. Božo Milanovič, Hrvat, ter da sta oba prekoračila prepoved tržaškega škofa Santina, ki je vsem duhovnom prepovedal vsako delovanje v prid Jugoslavije. Prepovedano jima je bHo celo zapustiti Trst in se podati v Pariz. Rev. Piščanec je predstavnik "Prosvetne zveze", slovenske kulturne organizacije na Primorskem. Dejal je, da je verska svoboda pod upravo jugoslovanske vlade zajamčena, ter da je maršal Tito podaril 3,000,000 lir za vzdrževanje seminarja v Julijski krajini. Trst, Istra in Julijska Benečija morejo živeti v blagostanju ti in Italijani v teh krajih srečno in brez težav skupaj, ne da bi se prepirali med seboj. le dokler so spojeni z jugoslovanskim zaledjem, je naglasil in podkrepil stabilnost dodal, da žive Slovenci, Hrva- kratične zveze. Delegacija prišla prepozno da bi videla ministre . Pogassi se je strinjal z izjavami Rev. Piščanca in je dejal, da je prepričan, da bo osebna svoboda najbolj zajamčena, ako postane Trst avtonomna republika v federativni Jugoslaviji. Povedal je, da je delegacija prispela prepozno, da bi mogla videti zunanje ministre pred prekinjen jem konference, in izrazil upanje, da bo sprejeta po 15. juniju. Namestnik francoskega zunanjega ministra jim je baje obljubil, da jih bo spravil v zvezo s francoskim zunanjim ministrom Bidault-om. Filip Mo-sely, član ameriške delegacije, pa jim je obetal, da jih bo predstavil James IJunp-u, in morda tudi držav, tajniku Bymes-u. Nemci so Rev. Piščanca aretirali v februarju 1944 in ga poslali za 16 mesecev v Dachau. Poudaril je, da živi v Jugoslaviji mnogo narodov — Slovenci, Hrvati, Srbi, Macedonci, Albanci, Madžari in Italijani — in sicer v prijateljskih odnošajih. Vsi smejo obdržati seje narodnostne posebnolti in običaje v federalni Jugoslaviji. Dejal je, da je treba upati, da bodo veliki štirje omogočili, da bo Trst te demo- zaboka i Mr.. in Mrs. Frank Kontely, i 1429 E. 172 St., naznanjata, da sta se zaročila njiju hčerka Ann Pavlovic in Mr. Frank Jelenic ml., sin Mr. in Mrs. Frank Jelenic, 19413 Kewanee Ave; Poroka se bo vršila 29. junija. Čestitamo! zavedni sosedje Jutri zvečer ob 7:30 uri se vrši seja društva Zavedni sosedje, 158 SNPJ v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Članstvo je vabljeno, da se v obilnem številu udeleži. Razstava otvorjena Danes popoldne se v Mestni javni dvorani otvori velika MidAmerican razstava, ki bo prikazala napredek industrije v državah srednjega zapada. Iščejo svetovalce za mladinska taborišča U. S. Employment Service, 1242 W. 3 St., sporoča, da je razpisanih več služb za svetovalce v poletnih mladinskih taboriščih v okolici Clevelanda. Prosilci morajo biti nad 20 let stari in če je le mogoče, da imajo kolegijsko izobrazbo in znajo učiti plese, dramatiko in razne druge stvari. Išče tudi bolniške strežnice za ta taborišča in razne druge izvedence. Na razpolago je okrog 30 takih služb. v bolnišnici Mr. in Mrs. Frank in Matilda Paulich sta se pred šestimi meseci podala v Florido zaradi rahlega zdravja Mrs. Paulich. Pred desetimi dnevi sta se ustavila v Clevelandu, da pbiščeta sorodnike in prijatelje, predno se zopet vrneta v New York, kjer živita. Drugi dan po prihodu v Cleveland, je Mrs. Paulich zbolela in odpeljana je bila v Si. Luke's bolnišnico, kjer se nahaja v sobi št. 250. Mr. Paulich je brat poznanega John Paulicha, ki vodi gostilno in restavracijo na E. 53 St. in St. Clair Ave., Brigate Cieplovsky in Mitzi Erjavec. Tekom bivanja v Floridi sta se nahajala pri prijateljih Mr. in Mrs. Premro, Mr. in Mrs. Haffner, Mr. in Mrs. Zopatnik ter Mr. in Mrs. Pleterski. Prijatelji lahko obiščejo Mrs. Paulich v bolnišnici. Želimo ji, Sa bi čim preje popolnoma okrevala! Dve pralnici oropani Roparji so te dni ustrahovali čuvaje pri dveh pralnicah in odnesli denar iz železnih blagajn, katere so razbili. Trije roparji so pretepli in zvezali čuvaja pri Penn Laundry Co., 840 E. 93 St., in odnesli iz blagajne $250. Drugi trije roparji pa so ustrahovali 69-letnega čuvaja pri Best Laundry Co., 7920 Kinsman Rd., in odnesli iz blagajne še nedognano vsoto denarja. STAROKOPITNA VERSKA SEKTA IMA "TRUBEL" Z MLADINO LANCASTER, Pa. — Člani znane starokopitne verske sekte "Amish" v tem kraju so silno razburjeni radi nenadne "revolucije", katera se je pojavila v vrstah mladega sveta. V nedeljo se je namreč zgodilo tukaj nekaj nezaslišnega. Mladina je obdržavala konjske dirke in celo dekleta so pozabila na vse "manire" in kar pred banko sredi trga plesale strip-tease", to se pravi, da so postale tako "vroče", da so med plesom metale obleko s sebe. Tej pregrešnosti v pobožni verski občini pa je napravil hiter konec okrajni detektiv Jacob Weller, ki je aretiral štiri organizatorje "Sodome in Gomore", katerih vsak je moral položiti $300 kavcije, predno se ga je izpustile* iz ječe. Nacijski rabelj Češke obešen v Pragi Kratke vesti zakon za 2,700,000 veteranskih domov WASHINGTON, 22. maja. — Predsednik Truman je danes podpisal administracijsko predlogo, katere namen je, omiliti pomanjkanje stanovanj in zgraditi do konca leta 1947 okrog 2,700,000 cenenih domov za vojne veterane. očim in pastorka najdena ustreljena AKRON, 22. maja. — Blizu okrajne meje sta bife. najdena ustreljena 62-letni Peter D. Baltic in njegova pastorka, 23-let-na Catherine Plavsity, katerih dom se nahaja v bližnjem kraju Sherman. Trupli sta se nahajali v Balticovem avtomobilu. Mrhški oglednik je izjavil, da je moški očividno najprej ustrelil dekle, potem pa izvršil samomor. Sorodniki pravijo, da nimajo pojma, zakaj je to storil. •K 10 letnica smrti michaela pupina NEW YORK. — V srbski katedrali v New Yorku bodo v nedeljo 2. junija posvetili posebno kapelo spominu velikega ameriškega iznajditelja jugoslovanskega porekla Michaela Piipina, ki je umrl pred desetimi leti. ku-kluksi ne dobijo po slovnice v californiji LOS ANGELES, Cal. — Nedavno je višji sodnik Alfred A. Paonessa preklical poslovnico Ku Klux Klan organizacije v Califorriiji in odklonil prošnjo za novo poslovnico v državi. Državni pravdnik je zaslišal mnogo prič, med temi več bivših članov Klana, ki so vsi izpričevali, da Klanovska organizacija goji resno sovraštvo med narodi in se poslužuje terorizma za dosego svojih namenov. Theodore S. Moodie, bivši Klanov "Grand Dragon," je izpričeval, da je leta 1933 organizacija štela v Californiji 100,000 članov in da je vsak ob sprejemu plačal $10 vstopnine. Kot "Grand Dragon" je on prejemal $7,500 plače na leto. DOBRODELNI KONCERT V prid otroške bolnice bo 30. MAJA v S. N. D. Točno ob šesti uri zvečer LONDON, 22. maja. — Praški radio naznanja, da je bil danes na dvorišču jetnišnice Pan-krac v Pragi obešen Kari Herman Frank, nacijski "protektor" Češke in Moravske tekom nemške okupacije, ki je bil spoznan krivim raznih vojnih zločinov, poglavitni katerih je bil uničenje Lidic. Ljudsko sodišče je zavrnilo priziv Frankovega zagovornika, da se mu dovoli živeti v ječi in opazovati posledice nacijskega programa v Evropi in napisati knjigo o tem predmetu. Cene avtomobilom znatno povišane Dve železničarski uniji zadržali sprejem načrta predsednika Trumana Whitney in Johnston bosta danes podala odgovor glede načrta, katerega je sprejelo 18 drugih železnicarskih organizacij WASHINGTON, 22 maja. — Urad OP A je danes dvignil cene novim avtomobilom pri prodaji na drobno od 4 do 8 odstotkov, kar pomeni, da bo moral vsakdo, ki bo poslej kupil nov avtomobil, moral zanj pla-iati povprečno $74 več, za nekatere avtomobile več, za druge manj. Višje cene stopijo v veljavo za sledeče avtomobile: Plymouth, Dodge, De Soto, Chrysler, Ford, Mercury, Lincoln, Chevrolet, Pontiac, Oldsmobile, Buick, Caddilac, Hudson, Packard in Nash. Najmanjše zvišanje, namreč $33, stopi v veljavo za Chevrolet, medtem ko bo najdražji avto izdelka Packard v bodoče stal $167 več. Urad OPA je te dni tudi zvišal cene biciklom za 10 odstotkov. HIMEN V soboto se bosta poročila Mr. Frank Potočnik, sin Mr. in Mrs. Matt Potočnik, 1268 E. 168 St., in Miss Angela C vek, hčerka Mr. in Mrs. John Cvek, 19700 Newton Ave. ženin je bil vedno odličnjak v Collin wood High šoli, isto nevesta, ki je bila tudi dolgoletna pevka Mladinskega pevskega zbora SDD, in je sedaj članica pevskega zbora Jadran. Poroka se bo vršila ob 7:30 uri zjutraj v cerkvi Marije Vnebo-vzete, poročna slavnost se bo pa vršila v Turkovi dvorani na Waterloo Rd. V cerkvi sv. Vida se bosta v soboto ob 9. uri zjutraj poročila Miss Frances Vertovšnik, hčerka Mr. in Mrs. Charles Vertovšnik, 1104 E. 71 St., in Mr. Frank A. Zupon, sin Mrs. Matilde Smerdel, 15614 School Ave. Poročna slavnost se bo vršila zvečer v spodnji dvorani Slovaškega narodnega doma na St. Clair Ave. Novoporočencem čestitamo in jim želimo obilo" sreče v novem stanu! WASHINGTON, 22. maja—Predsednik Truman je nocoj predložil načrt za sporazum med železničarskimi organizacijami in železniškimi družbami, katerega so sprejeli predstavniki 18 železnicarskih unij in vse železnice, toda organizaciji strojevodij in "trainmanov" sta izjavili, da načrta ne moreta odobriti. Omenjeni dve organizaciji, ki sta prošli teden odložili stavko do jutri (danes) ob 4. uri popoldne, sta potom Alvanley Johnstona, predsednika "Brotherhood of Locomotive Engineers", in A. F. Whitney-a, predsednika "Brotherhood of Railroad Trainmen", izjavili, da bosta jutri sporočili predsedniku Trumanu, ali bosta njegov načrt sprejeli ali odklonili. Whitney je izjavil, da je predlagani načrt manj ugoden kot pa je bil oni, katerega sta omenjeni organizaciji že poprej odklonili. Novi grobovi deček utonil Včeraj popoldne je utonil v Murray Pond v Garfield Heights 15-letni Frank Shuster, stanujoč na 10402 Park Heights Ave. Pohajal je v Cathedral Latin High šolo ter je bil član društva Mir, št. 10 SDZ. Poleg žalujočega očeta Franka, ki je glavni odbornik pri SDZ, matere Rose-lyn, rojena Blenkush, ki je nečakinja kanonika in dr. Omana, J, , JI v . v , j zapušča šest bratov: Jerome, Medtem ko predloženi načrt ^ ^ ^ predvideva, da se mezde želez? ničarjev zvišajo za 18 centov in pol na uro, pa zahteva, da unija za leto dni odloži zahtevo za spremembe v delovnih regulacijah. Uniji sta zadovoljni z mezdnim poviškom, ki znaša dva centa in pol več kot pa je predlagal vladni železniški odbor, očividno pa sta proti temu, da bi se vprašanje sprememb v delovnih regulacijah odložilo za toliko časa kot predvideva Tru-manov načrt. Krug pesimističen glede premogovne situacije WASHINGTON, 22. maja. — Notranji tajnik Krug je danes izjavil, da obrat v premogovnikih navzlic temu, da je vlada prevzela vse rudnike, še vedno pada in izrazil edino le upanje, da se bo prihodnji teden moglo preprečiti popolno ustavljen je dela na premogovnih poljih. Krug je rekel, da še vedno nima zagotovila od strani John L. Lewisa, da bodo rudarji pod vladno upravo rudniki ostali na delu. Gov. Lausche nastopil proti zloglasnemu klubu Governor Frank J. Lausche je naročil državnemu pravdniku Hugh S. Jenkinsu, da podvzame legalne korake, da se zloglasni Pettibone klub v Geauga okraju zapre, radi tega, ker niso plačevali pristojbin za državno socialno zavarovalnino. Državni agentje niso niti mogli dognati, kdo je pravi lastnik dotičnega kluba. Vse se vodi na skrivnosten način. Governor Lausche je že preje poizkušal zapreti prostore potom lokalnih oblasti, toda ni uspel. velik piknik v cantonu V nedeljo, 26. maja se vrši velik piknik, ki ga prirejajo društva v Cantonu, Ohio, namreč št. 315 SNPJ, št. 4045 IWO, srbsko društvo in American Jugoslav Citizen klub. Vstopnina k pikniku, ki se vrši v New York Gardens na Kimball Rd., je 50 centov in ves preostanek je namenjen v prid jugoslovanskega ljudstva. Za ples bo igral Bar-bic-Zalokar trio iz Clevelanda. Občinstvo iz bližnjih na^lbin je vabljeno na udeležbo. Stevenson izvoljen Pri volitvah uradnikov centralnega sveta CIO unij v Clevelandu je bil ponovno izvoljen za tajnika in organizatorja A. E. Stevenson, kar znači, da "levičarski" element ostane še nadalje, na krmilu. Njegov protikandidat Gene Kelly, delegat od unije časnikarjev, je bil s veliko večino poražen. James, Lawrence, Thomas, Joseph in John, dve sestri: Mary Agnes in Irene Evelyn, ter več drugih sorodnikov. Pogreb se bo vršil iz Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda, 9116 Union Ave., v cerkev sv. Lovrenca in nato na Calvary pokopališče. X helen miklavcic Kot smo včeraj že poročali, je v torek ob 6:45 uri zvečer preminila na svojem domu Helen Miklavčič, rojena Senk, stara 57 let. Stanovala je na 1198 E. 168 St. Rojena je bila v Tom's Run, Presto, Pa. Bila je članica društva sv. Helene, št. 193 KSKJ. Tukaj zapušča žalujočega soproga Josepha, doma iz vasi Loško brdo, fara Poljane na Gorenjskem, pet hčera: Mrs. Helen Murzyn, Mrs. Margaret Skufca, Mrs. Marie Batich in Gladys; štiri sinove: Joseph, Edward, Ernest in Elmer, dve sestri; Mrs. Mary Starman in Mrs. Elizabeth Hafner, ki se nahaja v New Smyrna, Fla. Pogreb se bo vršil v soboto ob 10:30 uri zjutraj iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev Marije Vne-bovzete in nato na Calvary pokopališče. Pogrebna maša se bo brala v ponedeljek ob 8:30^ uri zjutraj. # # » josephine f. zupančič Snoči ob 7:30 uri je -umrla v St. Ann's bolnišnici potem, ko je porodila sinčka, Josephine F. Zupančič, rojena Blatnik. Po-kojnica je bila stara 31 let ter je bila rojena v South Bend, Ind. Poleg sinčka zapušča soproga Jos. Zupančiča, ki je sjn Rose Zupančičeve družine na Edna Ave., očeta Josepha Blatnik, ki se nahaja v Kankekee, Ind., in eno sestro. Pogreb itna v oskrbi A. Grdina in sinovi pogrebni zavod. Cas pogreba se bo sporočilo jutri. Stvaren patriotizem! Dejanja, ne besed! Prispevajte ga otroško bolnico v Sloveniji! STRAH 2 ENAKOPRAVNOST 23. maja, 1946 ^^ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8c PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year—(Za celo leto)_________:--- For Half Year—(Za pol leta)________________ For 3 Months—(Za 3 mesece)_____ _$7.00 _ 4.00 _ 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki); For One Year—(Za celo leto)______ For Half Year—(Za pol leta)__ For 3 Months—(Za 3 mesece)___ .-$8.00 _ 4.50 - 2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year—(Za celo leto)-- for Half Year—(Za pol leta) __ _$9.00 - 5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879. 104 Arthur Gaelh (O. N. A.): Razgovor z maršalom Titom III. V onem delu našega, razgovora, v katerem smo razpravljali o zunanje političnih vprašanjih, sem skušal dognati ali je nova Jugoslavija željna, da se razširi in da vključi v svoje meje še druge dežele kot na primer Trst, Bolgarijo ali Albanijo, in sem stavil tozadevna vprašanja. Maršal Tito mi je odgovoril naslednje: "Jugoslavija si želi čim boljših odnošajev z Bolgarijo in Albanijo in ima z njima tudi najlepše prijateljsko razmerje. Za Jugoslavijo se vprašanje priključitve drugih dežel ne more nikdar postavljati, ker ni odvisno od nas. V tej zadevi bodo odločali edino le Bolgari in Albanci sami. Zategadelj nismo pripravljeni, da bi razpravljali o vprašanju federacije kar se tiče Bolgarije in Albanije. Jugoslavija želi, da ostanejo te dežele popolnoma neodvisne in hoče z njimi živeti v najboljšem prijateljskem razrnerju. Jugoslavija si tudi prizadeva po svojih najboljših močeh, da te od noša je še izboljša. "Kar se pa Trsta tiče, je vključen v naše zahteve. Čisto naravno je, da zahtevamo Istro in Julijsko Benečijo. Ne glede na to, kako bo rešeno vprašanje Trsta, Jugoslavija ima pravico do. nadoblasti nad Trstom." Ker nisem hotel opustiti tega problema, ki je na prvem mestu v srcih vseh Jugoslovanov, sem vprašal nadalje; "Iz katerih razlogov zahteva Jugoslavija Trst zase?" Predno mi je odgovoril na to vprašanje, me je pozval maršal, naj stopim bližje k zidu, na katerem je bil razpet velik zemljevid te pokrajine z natančnimi črtami narodnostnih meja in statističnimi podatki gospodarskega značaja. Pokazal mi je, kako globoko v nekdaj italijansko ozemlje se razteza slovanski živelj na severu in zahodu od Trsta. Svoje razloge je podelil v štiri kategorije: "Prvič, zemljepisna lega Trsta je taka, da je spojen z geografično enoto Slovenije po naravi. Slovenski živelj je Trst skoro popolnoma obkolil, tako da leži narodnostna meja, katero zahteva Jugoslavija, mnogo dalje na zahodu Trsta." "Drugič, Trst je izredno važen radi gospodarskih razlogov. Trst je velika mednarodna luka, kakršne Jugoslavija nima, katero pa potrebuje. V zaledju Trsta žive le Jugoslovani. Ravno tako nujno kot Jugoslavija potrebuje Trst, pa je tudi Trstu potrebna Jugoslavija, s katero je povezan z vsemi prometnimi sredstvi. "Tretjič, vsaka drugačna rešitev tržaškega vprašanja bi izzvala le težkoče v bodočnosti. Postala bi vir novih ne-sporazumljenj in zapletljajev, ki bi motili mir v Evropi. Ako dobi Trst status sličen onemu, katerega je imel Gdansk po prvi svetovni vojni, bodo posledica večni glavoboli, ki so tako neusmiljeno preganjali staro društvo narodov v dobi med obema vojnama. "Četrtič, ako pa bi bilo zadoščeno italijanskim zahtevam, ter bi bil T^t izročen Italiji in odvzet Jugoslaviji, rešitev ne bi bila sprejemljiva za Jugoslavijo. Jugoslavija je manjša od Italije in je bila v zadnji vojni žrtev agresije in napadov. Zahteve glede Trsta so radi italijanske agresije popolnoma upravičene." Brez vsakega obotavljanja je odgovoril maršal Tito na moje vprašanje glede jugoslovanskega stališča kako vzpostaviti in nadaljevati dobre odnošaje med Jugoslavijo in Zedinjenimi državami. "Jugoslovani si želimo prijateljskega razmerja z Zedinjenimi državami," je dejal. "Stremeli smo za tem ciljem že dolgo časa in ši prizadevali, da jih poglobimo. Dobri odnosa j i so važni iz različnih razlogov, ne le radi tega ker smo bili zavezniki tekom vojne in ker je Jugoslavija prejemala mnogo podpore in pomoči, posebno proti koncu vojne, temveč tudi iz gospodarskih razlogov. Jugoslavija si želi čim ožjih gospodarskih stikov z Zedinjenimi državami. "Jasno je seveda, da je to razmerje do neke mere odvisno tudi od ameriškega stališča napram upravičenim zahtevam, katere sta vi j a Jugoslavija radi opustošenja, ki jo jo /adolo v vojni, in glede njenih narodnih teženj rta podrorju Julijsko Benečije. Toda z jugoslovanske strani ni ničesar, kar bi utegnilo preprečiti najožje gospodarske, kulturne in splošne odnošaje med Jugoslavijo in Zedinjenimi državami." Ker se toliko govori o UNRRA-i, sem vprašal maršala tudi, kaj ima povedati ameriškemu narodu v pogledu te institucije. "UNRRA, v kateri je Amerika igrala tako pretežno vlogo,"' je odgovoril, "je storila mnogo dobrega Jugoslaviji. V najtežjih trenotkih povojne dobe je pomagala odvrniti nesrečo, ki je grozila deželi. Doslej je dobavljala UNRRA žito in druge potrebščine onim predelom Jugoslavije, ki so tekom vojne nepopisno trpeli, kot Lika, Bosna, Dalmacija in Črna gora. Naš narod je globoko hvaležen Zedinjenim državam za to pomoč. Radi tega sem prepričan, da ni nobene zapreke, da ne bi vzpostavili z Zedinjenimi državami zdravih gospodarskih in političnih odnošajev. Z naše strani ne bo nobenih ovir." Naš razgovor je trajal že poldrugo uro. Ker se je nagibal k svojemu koncu, sem poskusil prodreti tudi vsaj do neke mere v tajnost, ki odeva maršalovo osebnost, posebno v inozemstvu. "Gospod maršal," sem dejal, "vaše ime je znano svetovni javnosti šele malo časa, ker ste dolga leta delovali podtalno. Čul sem o vas že take čudne trditve kot na primer, da sploh niste Hrvat temveč general iz Ukrajine." Maršal Tito je smeje odgovoril: "Škoda, da vas ni bilo tu, ko so me prišli pozdravit kmetje iz moje domače vasi—iz Klanjca. Bili so tu v tej sobi, a pogovarjali smo se o starih časih in o razmerah na vasi. Najbrže bi vam bili mogli dosti točno povedati kakšne vrste človek sem. Sicer pa imam v Zedinjenih državah več tet, ki se me nedvomno spominjajo. Ako vas Amerikance stvar zanima, bodo mogle brez nadaljnega potrditi mojo identiteto." Ko sem se poslavljal, mi je bilo živo v zavesti, da sem v družbi moža, ki s svojimi deli piše zgodovino. Organiziral je skupino, ki sega v najbolj oddaljene kotičke dežele. Prenovil je južne Slovane. Kralj je odigral. Vsakdo, ki si je dal toliko truda, da je stvar dobro premotril, je moral uvideti, da je kralj za vedno odpravljen. Tesno brzdana federacija šestih narodov je nadomestila staro kraljevino. V razredni borbi, ki se je bila razvila, je prišlo ponekod do pretiravanj, toda prvaki, ki so komunisti, so v dobi preustroja zidali dovolj trdno, da bodo ostali pri krmilu. ti. Pokojni Jože se je rodil 10. marca 1884 leta. Ob smrti je bil star 62 let, dva meseca in štiri dni. Naj v miru počiva na Whitehaven pokopališču. Frank Barbič. UREDNIKOVA POŠTA Pismo iz starega kraja Ko sem prišel tja, je bila tam I že njegova hči, Ruth in njen Cleveland. O. — Prišlo je pi- ^ Charles" Stanger. Povedala smo, ki na kratko in mrzlo od-t^^j ^a so ji pisali, da je Jo- govarja na moje pismo: 'Tvoje .g njen oče, hudo.bolan. In matere ni več. Umrla je ravno otrpnele in kri na dan razpada Italije. Ime^gg pretakala v stopala. Vsled matere je bilo Hekna^Tomšič,' jg nastalo, kot pravijo gangrene", ali gnojenja nog. j To . je povzročilo njegovo smrt. j V torek 14. maja dopoldne me je poklicana Ruth v remizo, da Bač štev. 124 pri Št. Petru na ■. Krasu. V MATERI V SPOMIN Ko je končal se bojni grom in smrt gospodovati, sem klical Te, kako je dom, kako se imaš Mati? Prišel odgovor je nazaj, ki govori o smrti. Da bi Te videl živo kdaj, vsi upi so mi strti. Ker sem od doma daleč proč, ne morem Te kropiti. Na grobu Tvojem ni mi moč šolziee potočitf. Moj duh hiti na grob mplčeč, kjer Ti telo počiva in hčere Tvoje, govoreč, tam skupaj poklekniva. Molitev tiho iz srca Ti skui>aj podariva. Za skrb in dela Tvoja vsa, se srčno zahvaliva. Po svetu bi semena zbral, rož žlahtnih, rožmarina, je preminil. Takrat, ko je zbolel, je bil član "Moose" društva. Kako so se tam brigali zanj, ne vem, ker je bil v oskrbi njegove žene. Ob smrti je bil brez društva, brez zavarovalnine. Pogreb sva oskrbela z njegovim sinom Jp-sephom in ostalimi domačimi. Ker sem pa rabil pomoč zunanjih prijateljev, je moja dolžnost, da se zahvalam v imenu družine nosilcem krste pokojnika in vsem, ki ste pri tem kaj pomagali, kot Antonu Brenčiču, ki je dal svoj avto in imel na-j grobni govor; Avgustu Zorcu, j ki je tudi dal avto; Antonu Pi-j kovniku, Johnu Kračna, Jo-■šephu Pozniču; James Wolpe, 1 ki je tudi dal svoj avto; Michael i Jalovcu, ki je dal avto in zra-jven še $5, kar pa bo izročeno I za bolnišnico v Sloveniji. I Hvala Anni Webster za po-idarjen venec in James Wolpeju, 1 tudi za venec. Frank Marinček da bi ga na Tvoj grob sejal.jjz 975 e. 74 St., je daroval $5, znak srčnega spomina. | Pa zima dahne čez gore, se cvetke posušijo. Na drevju listi rumene in ptičke se selijo. Poetičnih sem cvetk nabral, ki se ne posušijo » in na Tvoj grob jih odposlal, naj srčno Ti cvetijo! J. Tomšič. kar pa bo izročeno za otroško i bolnišnico v Jugoslaviji. Prav I lepa hvala vsem onim, ki ste ga j obiskali v pogrebnem zavodu I Avgust Svetka in njemu za iz-I borno postrežbo. In hvala vsem ostalim, ki ste nudili katerokoli pomoč in tolažbo v teh žalostnih dneh. Hvala tudi Chas. Stangerju za poslovilni govor v angleščini od pokojnika. Moje sestre, Mary Simšič iz O smrti brala Library; Rose Podboy iz Wash- Cleveland, O. — V nedeljo 5. ingtona, in' Anna Arhnavar iz maja sem šil v State Farms Coverdale, Pennsylvania, so se bolnišnico, ki se nahaja pri Ca- udeležile pogreba svojega bra-nal in Sagamore cestah, v Sum- ta, in sicer so bile to pot že tret-j mith okraju (to je 23 milj od jič v Clevelandu za tak slučaj, 'našega stanovanja), z name-; Smrt je nekaj, o kateri nihče i nom da obiščem mojega brata' ne ve, kdo prihodnji na vr-I Jožeta, ki je bil tam bolnik sko- sti. Pogreba se je udeležil tudi ! raj toliko časa, kot sem jaz v j brat Michael iz Avelle, Pa. I Clevelandu. j Vse, kar se rodi, mora umre- 0 delu Progresivnih Slovenk za bolnišnico Euclid, O. — Veliko se piše in govori o zgradbi otroške bolnišnice v stari domovini. Tudi Progresivne Slovenke ne zaostajajo. Pridno se zbiramo pri raznih sejah in razmotrivamo kaj in kako bi bile v tem prizadevanju bolj uspešne. Na delo smo šle marljivo kot čebelice. Od hiše do hiša stopamo pogumno in brez strahu, ker se zavedamo, da vršimo plemenito delo. Narod se odziva in daruje kot še nikoli poprej, ker je spoznal resnico iz pisem svojih lastnih bratov in sester. Narod ne verjame več lažem, ki jih širi in piše "svetovni list A. D.". La veselite se bratci, saj se ne boste dolgo. Kmalu bo prišel čas, ko boste tudi vi rekli: "Bolje bi bilo, da bi bili narodu pomagali, ker to so naši ljudje, naša kri, kot pa da ga ponovno križamo." Saj tudi danes tako mislite, kljub temu narod še kar naprej slepite in mu ne daste razumeti resnice. Končno se boste vsega naveličali in odvrgli boste krinko, pod katero se še danes skrivate. Mirovna konferenca velikih štirih v Parizu se je glasom vesti zopet razbila. Kruti fašizem, katerega podpira ■ svetovna reakcija, je začel zopet stezati svoje grde kremplje po našem slovenskem Primorju in Trstu. Kaj se danes dogaja v Trstu, sami lahko berete v časopisih. Narodu se godi v nebo vpijoča krivica. Seveda Trst, Jadransko morje, to je prevelika vrednost za nas mali slovenski narod. Treba ga js clati Italijanom, da bodo močnejši za drugo vojno, da si bodo zopet nabrusili nož in ga kateremu izmed nas zasadili v hrbet. Trst je sicer trd oreh, katerega, kot izgleda, ns bo rešil nihče drugi kot narod sam. Meni je moj brat pisal: "Za kar smo se borili, smo pripravljeni tudi umreti. Italijanski fašisti ne bodo več gospodarili po naši zemlji." Da preidem zopet k naši kampanji za otroško bolnišnico. V prvi vrsti gre zahvala našim pridnim nabiralkam in sicer Angelci Adams ter' Rose Jerele iz Mohican Ave., ki sta nabrali $246.' iskrena vama hvala, drage sestre! Na njihovo nabiralno polo je napisal naš znani in "zavedni slovenski trgovec Alitor. Logar, kateri vodi svojo trgovino z modnim blagom na E. 222 St. ah Bhss Rd., kar vsoto $50. Prav lepa hvala za velikodušni dar. Našim rojakinjam ga • toplo priporočamo, kadar boste kaj nakupovale. Prav lepa hvala tudi zavednemu in našemu dobremu prijatelju, John Gerlu, ki je nabral med svojimi prijatelji in rojaki $113. Ko je bil neki večer pri nas v vasi, je videl na pisalni mizi nabiralno polo 'ter rekel: "Ce bi bil jaz pri Progresivnih Slovenkah, pa bi tudi jaz nabiral za bolnišnico." Jaz mu pa pravim: "Nič ne stori. Denar ima vedno eno barvo, naj ga prinese kdor hoče. Kar nabiraj." Nato on pravi: "Bom pa tudi jaz enkrat Progresiven, če ne bo šlo drugače, pa krilo oblečem!" Seveda je imela pri tem besedo tudi njegova boljša polovica, dobro poznana, plemenita rojakinja, Jennie Gerl. Še enkrat: Lepa ti hvala! • Prav lena hvala gre tudi našemu gostilničarju in njegovi 1 ženi, Mr. in Mrs. Frank Andri-j jančič, ki vodita gostilno na j 5806 Clark Ave., ki sta darovala $25. Iskrena hvala gre tudi našemu narodno čutečemu rojaku Mattu in Štefki Paliska, ki vodi- Vito Zupan: ^ Modre dekliške oči za PaveliČa Patrola osmih ljudi s puško-mitraljezom. S teh zopernih golih ogulinskih hribov vleče mrzel veter. Jutro se je komaj storilo; obeta se pust, mlačen dan. "Hudič, najmanj dve uri jih bomo čakali, boste videli. Prsti na nogah mi pa že zdaj zmrzu-jejo. "Višina nad potom bo pripravna za zasedo. Ustaška patrola hodi tod vsako drugo jutro. Previdno vtremo stopinje do grmovja, kjer steptamo sneg in postavimo lahko bredo. Tri strelce na drugo plat poti. Sedem je. Okrog devetih gredo ponavadi naši prijatelji po dolini; osem do dvajset mož, ki jim bomo danes odprli preklete žile in izprašili njihova svinjska čreva. Čakamo v popolnem dolgočasju: ko pridejo bo pač cirkus. Bog ve, kaj dobimo pri njih? Vročična radovednost me prežema vedno, kadar obračam žepe mrtvega sovražnika. Vsaka slika je zanimiva, ker je last bivšega človeka. Želim seveda, da bi inleli psi čimveč cigaret pri sebi, kak vžigalnik, pipico (s filtrom), najbolj pa potrebujem glavnik. Hrepenim za koščenim, tankim, dolgim glavnikom, da si bom počesal grive v lepo frizuro, kakor v mestu. Za nizkimi, valovitimi hribi se je pozibala kučma in izginila. Poglej! Mraz in dolgčas iz--gineta na mah. Rahel električni tok gre po nas. Morda lovska strast. Pod kučmo se pozibava velika glava. Še ena (precej nižja). Hudiča, samo dva sta. Puško ima s?rr>o manjši. Pljunem v Giieg; naslonim • se na rogovilo breze. Mitraljezec meri na pot, kjer so bosta pokazala naša mila gosta izza ovinka. t "Pusti ju blizu!" šepnem. "Pazite, streljajte samo pod noge. Ujemimo prašiča živa.'^ Rahlo nervozen potegnem gazer. Z neskončno škodoželjnostjo opazim oba prihty"ača. Že razločim črki IJ na kapah. Eden je ogromno govedo. Vendar ne lomasti preveč nerodno. Ima dolge noge; prožne krake, veliko bučo, rdeč obraz, zajetna pleča. Glava tiči globoko med rameni. ta svojo gostilno uu 1301 E. 54 St., ki sta tudi darovala $25. Nabiralne pole imajo naše vzorne članice, sestre Zupančič in Sitter; Leskovec, Dodič, Ju-laj!a in Vogrin, katere pa še niso sporočile nabrane vsote. Kakor vse izgleda, bomo, ali pa smo Ž3 dosegle kvoto, katero smo si namenile in sicer $5,000 od Progresivnih Slovenk. Torej drage sestre, le po-pogumno naprej. Nič ne bo škodilo, če bomo prekoračile kvoto, katero smo namenile zbrati skupaj. S ponosom bomo gledale na lepšo bodočnost naš: lepe in svobodne domovine Slovenije. Veliko je takih, ki ne bodo nikdar več slišali sladke materine besede, nikdar jih ne bo božala mehka materina roka. Dajmo jim vsaj malo utehe in zavetja, kamor bodo lahko brez skrbi in strahu pred krutim sovražnikom položili svojo bolno glavico, na mehko ameriško blazino. Imena vseh naših darovalcev bodo priobčena na drugem mestu. Še enkrat ])rav lepa in iskrena hvala vsem darovalcem za otroško bolnišnico. Z narodnim pozdravom, Mary Vogrin. Dedec je sklonjen naprej. Spominja me na bika. Pod pazduho vleče debelo aktovko. Mali je smešno cepetalo, ki ga kar o ■ naša s steze, kakor da bi bil pr® lahek za ta veter. Kadar se %% leti v velikega pajdaša, odleti ^ol metra v celo ih se potem . kakor preganjana uš histerično spet zaleti na stezo. "Stoj!" zaženem oster, kovinski klic, ki me celo samega hip prikuje ob drevo. . Mali zamiga'z vsemi štiri®' udi. Bik se nalahno zdrzne in nagne še bolj naprej. Zdi se da vidim majhne, s krvjo po plute oči, ki so zapičene naraj nost vame. Bogme tega člove ^ me je nehote strah. Bliskov o streljam. Breda zaropa skoraj hkrati. "Pqzabim na povelje, sem ga dal sam in merim nost v prsi in želodec. Tisti sem bil zelo presenečen. Mali J padel menda kar pii prvem stij^ lu. Velikan .pa je pograbil ve^^ ko pištolo, in dvakrat ustrelil naravnost vame. je skočil čez tovariševo trup in z neverjetno dolgim, pr° skokom izginil v snegu. ilbla- Vsak en dolar! Clevelandski Slovenci bi morali nabrati eno tretjino določene vsote za otroško bolnico v Sloveniji! Če se bo zavedal vsak Slovenec in Slovenka z pokolonom enega dolarja, pa se bo stvar uresničila! Tudi v uradu "Enakopravnosti" se sprejema/o doneski. za- "Za njim!" zavpijem P«' zen od jeze, planem poka da bi prekoračil jarek in ^e ženem v breg tja, kjer je živi ^ izginila. Vsi se vsuje jo za noj. Tedaj se kakih dvajset trov više za hip pokaže kuc seoG ^ Moj mitraljezec zaječi m fišek- sneg. O madona, to je vi Zdaj nas še postreli. ^tral. aljeze« ima samo prasko na temenu^^^^ grabim mitral jez. Kritje. se noče sprijazniti z usodo ^ jačine. Utrne se mi, da ^ 3Vojo parabelo drugega za gim postreli kakor bomo le malo neprevidni- . mo v breg. Glasno sopemo-stroj. To pot že precej Grizemo ustnice. Oklevi^'*-bi besno zavpil: nadenj! v • tTl6 Hudič se plazi za zivo skrit za zamet. Ako se i®^ trolo P" sreči pi iti do gozda ga ujamemo. Vgdim pa ^ jarku navzgor. Štiri pošljem spodaj na drugo s "Samo neprestano stre J nanj!" ukažem. Načrt je Dedec napreduje Vendar njegove krogle žvi presneto blizu ušes. pidojj" v Nimajo pravega se mu. Bombe prašijo ■ _ učinka: predebel. Dvakrat iman^ tek, da sem poslal rafal nost vanj. Naposled prid'' jg njegovo sled. Vsaka stop^^ luža krvi. Od zadovoljno® ' raj kriknem. silo. Za' id- Pritisnemo z dvojno g*, nji rafal je dobil, ko se J gnal čez zamet s slabotni črtom, da se zabije za d® ge kev in se tam utrdi. gpU' lahko branil še nekaj ?til sem mu ves šaržer v prsi. Obrnil se je in nas ^J jgggt gledal. Dobil je še kaki^ strelov. Padel je na gazi se je vlekla široka ^gg Dedec je vlačil svojo ^9 čas za seboj. Zdaj je ^^ ye® njej. S težavo ga obrne«' ' je prestreljen. Z gnusom opazujem P pO' kozavi obraz s potepta" som in odprtim okrog' som. Preiščem ntiu dem sliko, kjer se je z nožem med zobmi-je pobarval krvavoi'dej^®'^ jg pO' je zapisano: "Cokolon ljubac In torba! Z veliko^ ved" f '.e"': _ ,, v ...J ^ nostjo smo jo odprn-bilo kakih tristo i>^ * pos^^f parov človeških oči-vrečici so bile je napisal s tintnim "Plavc djevojačkc oc^ Pavcliča." ^ jo Edino pigareto, ki šel pri njem, sem dal (I: ' 'SloveBBki bof*' 1946 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 budhin demant GUSTAV LE ROUGE (Nadaljevanje) he je ponudil rešitev, to- ^ gotovimi pogoji. Če jih ^prejel — in sprejel jih je ® — so mu plačali njegove we in zopet upostavili nje- Njegovo blagosta- Je naenkrat začelo na ne- način večati. Toda od ®aprej_ ko* je bil sprejel to ^ozno pomoč, je postal 3 onih, ki so ga bili reši- ttioral je v slepi pokoršči- . 5fevati vsa naročila, ki jih %val. • onih .cili-% - se je doznalo, da so ygali, ki gQ imeli -podruž-® Vsem svetu in so šteli v krstah veliko število Ki-Japoncev in Indijcev, tajnih udruženj, ki oja veliko število na >Vztoku. ^združenja, ki si drugo 'j, ^ pomagajo, imajo samo pregnati belo pleme z eeline in pripomoči ru-^ plemenu, da stopnje-^ ^ Ameriko in Evropo. boksarjev na Kitaj-^'^apadi roparskih tolp v ^ 'n zadnji boji. v Šang-tudi nemiri, ki so ipj, povzročili Japonci v ^^ciscu, so samo epizode, ' ogromnega giba-n azijska ljudstva, L, na stari svet. te bojne organizacije ije v ®ioderne in štejejo za znanstvenike in in-®o izborno organizi-itjj|, ogleduhe po vseh bogato plačane agen-parlamentih. ^ I, ^orda Kitajca Wang-■ člani tega udruže- Poslušno orodje v ro-strahovite sile. Edino je vedel del šefovih % Si. o o r. je j- i' la je d-r r u-s« u-a« tO-■et 3D fS- -es 1)9 'ei itii joče-»y ati P pO' ed- ■f ijit' iP [1»' U- imeli svojo sejo. lil, ^druž, %ati %r Gnja pa so se zače-V podzemski dvo- ^Oi Hattl, 'Jeglav, ,^Wo da esnake, ki je bil je pogledal na uro in pri- zlato hiti čas naglo na- 4] čas, se je je-',bo ni. Čez eno da in nikakor no- u ' me kdo videl odha- z^adbe. f Wii J® dejal dra % y in • enako so se člani; toda zamahnil z roko, in je dejal: — Gotovo je neobhodno potrebno, da nihče ne ve, da se poznamo. Tajnost našega tukajšnjega skrivališča tvori polovico naše varnosti. Toda samo še trenutek potrpljenja: zdi se mi, da čujem šum dvigala. Tovariš Kennedy menda ni daleč; le poslušajte! Vsi so prisluškovali in začu-li lahen šum v debelem železnem zidu. Nekaj trenutkov nato so se železne plošče v steni razmaknile, s smehom na obličju se je prikazal yachtman Kennedy in prijazno voščil navzočim dober dan, medtem ko se je čul šum spet dvigajočega se lifta, ki ga je bil pripeljal in čigar mehanizem sta poznala samo on in W&ng-Tai. Peto poglavje Magično zrcalo Ob uri, ko so Mygali kakoi pošteni trgovci na koncu meseca sklepali svoje račune, se je komtesa Sara, ki je bila že pokonci, ali pa morda še ni legla, nahajala z yachtmanom Kennedyjem v malem salonu, ki je bil okrašen samo s kitajskimi in japonskimi umetninami. Oba sta z napeto pozornostjo opazovala kos porumenelega platna, ki ni bil nič drugega kot listina, pred par urami ukradena Lione-lu Bradyju. —- Ničesar več ne vemo kot prej, je dejal mladi mož razočaran; imamo pač zemljepisno dolžino, toda širina nam manjka. — Brady je res previden, je dejala komtesa in postala zamišljena. Skrbno je odstranil najzanimivejši podatek. Dolžina je odstrgana. Čfi bi bil v istini tako zelo previden, bi ne bil nikomur pokazal pisanja profesorja Par-kerja . . . Toda, nekaj mi je prišlo na misel. Ali imate povečal-no steklo? — Kaj hočete ž njim? — Če je Brady odstrgal posušeno kri pisave, ki je tvorila besedo in številko dolžine, je moralo ostati nekaj odtisov napisa na platnu. — Res je; barva platna je na onem mestu, kjer je stala pisava, bolj temna. Misterija je vzela iz predala malo, v zlato vdelano povečalno steklo. (Dalje prihodnjič) Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! ^ IZ STAREGA KRAJA |yj ^^^^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO* iz Štange pri Litiji; borba med Nem-91 in partizani na Jancjeh' pri Litiji. Pavle poznanega go-, |(j .Ghna Marna, na E. ije tudi prejel od nje-siične vsebine. Jasno opisuje ka %r, ■k ^?®he, 1116 E. 72 St. '^fa^ pričakovano pi-prijatelja in so-^ Marolta iz Velike otroci, ustrelili in zmetali v gorečo hišo. Pismo se glasi: "Štanga pri Litiji, 12. marca, 7946. "Dragi prijatelj Erazem! "Prejel sem Tvoje pismo, ki si ga pisalv29. decembra 1945 na 2. februarja 1946, kar me je prav razveselilo, ko si se spom- Nemci ugrabili nil tudi name, ker sva si bila Sina, Mirkota, ki je ^ ruskem ujctniš-druge novice, kot v Nemci pri Kon- ' mater s šestimi mobiliziran od Nemcev dne 27 vedno dobra prijatelja "Sedaj Ti opišem še moje življenje in moje družine. Moj starejši sin Mirko, je bil prisilno — 30 KOMADOV FLATWARE SET OSEB — DAMO Z VSAKIM HRASTOVIM DINETTE SETOM OD $39.95 NAPREJ E. CAMPUS FURNITURE CO. 10609 ST. CLAIR AVE., GL 6118 Cemetery Memorials 6 Spomeniki od $30. naprej. Oddajte vaša naročila I dan sedaj. Odprto vsaki dan do 9. zvečer sedaj. Odprto AVENUE—MElrote 1925—Cleveland, Ohio junija 1943 leta. Zjutraj ob 5 uri so obkolili hišo, ko je še spal in ga odpeljali kot razbojnika v sredino Nemčije in od tam na rusko fronto, v Kijev. Pozneje je bil ujet v Ljubljinu na Poljskem in sicer 27. julija 1944 leta in odpeljan v Ural, v mesto Nizi Fagili. Tam je umrl 6. januarja 1945 leta. To smo zvedeli po enemu njegovih kolegov, ki je bil doma iz Jesenic na Gorenjskem. "Drugi sin, Viktor, so ga rav-notako vzeli Nemci, kot Mirkota in sicer 15. decembra 1943 leta in ga odpeljali v Šmartno pri Litiji. Tam je bil dva dni v bunkarju zaprt, potem so ga odpeljali v Beljak na Koroško. Od tam bi moral iti v gornjo Italijo na fronto. Ob devetih dneh se mu je posrečilo uiti iz Beljaka. Kot zaveden Slovenec je šel v Osvobodilno fronto dne 26. decembra 1943 leta in je bil dvakrat ranjen. Enkrat v koleno, kjer ima še kroglo v nogi;' drugič pa v levo roko, kjer ima sedaj dva prsta trda. On še sedaj služi v vojski O. F. "Ko je Nemcem ušel mlajši sin, so spet prišli in obkolili hišo. Izvedli so strogo preiskavo in mene odpeljali na zaslišanje. Posrečilo se mi je se dobro zagovarjati in so me po enodnevnem zasliševanju izpustili. Nato sem bil spet aretiran 29. marca 1944 leta od Gestapov. To je bila najtežja aretacija. Izvedli so spet strogo preiskavo in meni zažugali, če bom naredil par korakov, da me bodo takoj ustrelili. "Ukazali so mi, da moram vzeti s seboj za tri dni hrane in potem so me odpeljali proti Jančjem. Ko smd tako šli po cesti, so že zaropotale strojnice od partizanov in so padli trije Švabi in več ranjenih. Med borbo pa se mi je posrečilo pobegniti k partizanom. Potem pa ni kazalo drugega, kakor takoj prvi večer pobrati svojo družino in pobegniti v, gpzdove. Pustiti smo morali seveda vse, kar smo imeli. Vzeli smo samo toliko s seboj, kar smo mogli nesti. Za en mesec smo šli čez mejo v Stično, ker je bila Stična takrat pod Italijo. Meja je bila čez Obolno in Leskovec med Nemčijo in Italijo. Meja je bila z dra-tom prepletena in podminirana. Ob mejah so bile stalno Švab-ske patrole. Zato smo morali uiti ponoči s partizansko vojsko. "Šli smo v Stično za en mesec, ker tam so imeli osvobojeno partizani. Po enem mesecu je bila švabska ofenziva, smo morali spet bežati. Nato smo naredili v domačem kraju šotor v gozdu in smo tam preživeli do 9. marca 1945 leta. Tega dne so nas polovili belogardisti. To so švabski pomagači. So bili večinoma domačini, kot plačani švabski izdajalci in so nas vse odpeljali istega dne v , Litijo in tam so nas izročili nem-' škemu Gestapu in zaprli. Bilo je 38 belogardistov, ki so nas vje-li in popolnoma oropali, kar smo še imeli v bunkerju. "Peti dan smo bili na zaslišanju. Prvi jaz, potem žena in hčerki. One tri so bile takoj izpuščene. Mene so pa pridržali in pri zaslišanju so- me mučili in tepli, tako, da sem bil ves krvav in tako pretepen, da mi je bilo zdravje uničeno. Nato sem bil vržen v temnico ali bunkar. To je najhujši zapor. V Litiji sem bil zaprt tri tedne. Nato so me ob polnoči odpeljali v Begunje na Gorenjsko. Tam je bila podružnica Mathausena in Da-chaua. V tem zaporu je bilo tisoče Slovencev zaprtih. V Begunjah sem bil zaprt pet tednov. Potem se je bližal konec vojne. Prišla je pomilostitev 20. aprila 1945 leta in na 23. aprila sem bil pa izpuščen. "Ko sem prišel domov, sem našel prazen dom. Srečo smo pa imeli veliko, da ni bilo poslopje požgano. Da, trpljenja in gorja smo mi prestali mnogo, največ v našciu kraju. V naši vasi sta dva kmeta pogorela, pri Špel-cii in pri Zavrlu. Zgorelo je tudi župnišče in šola. V Mali Štangi so požgani trije kmetje; v*Kresniškem vrhu pa na polovico kmetov. "Pri končarju v Kresniškem vrhu so mater in šest otrok zvezali z drotom in postrelili, nato vrgli v ogenj; Pri Kranelu v Kresniškem vrhu so dve stari ženski polili z bencinom in zažgali njiju in hišo in sta zgo- reli notri. Še en par takih slučajev je v naših krajih. "Jančje in Tuji grm, je vse gladko požgano. To so delali Nemci in domači izdajalci. Litija je bila bombardirana, *tako da je en del Litije uničen in mostovi po cestah so pAdrti. Tudi železniški most v Pogovni-ku je bil bombardiran. Tudi to Ti omenim, da je bila 1942 leta I meja na Jančjeh med Nemci in Partizani. Tam je bila huda borba med Nemci in. Partizani in je trajala neprestano dva dni. V tej borbi je padlo 350 Nemcev in — 12 Partizanov in 4 ranjeni. To je bila v našem kraju ena najhujša borba. Partizanov je bilo 500, Nemcev pa okrog 8,000. Partizani so'imeli v tej borbi dober položaj. Spopadi med nemškimi patrolami in Partizani so bili stalni. Ravnotako so tudi za nami streljali Nemci, pa smo jim srečno utekli. To je bilo v torek po Binkoštni nedelji 1944 leta. "Tvoja teta Helena Rome v Leskovcu pri Višnji gori še živi; njen mož Janez je umrl. Tudi Tvoj stric Anton Gorše (To- GETS NEW PAL . . . Life was meaningless for six-year-old Johnny Conklin when his dog, Rex, was killed by an auto, but things brightened when he acquired a new pal, six-weeks-old Lady,' given to him by a sympathetic reader who saw his picture in the paper. WORLD'S MOST FAMOUS QUINTS . . . Above is Dr. L. J. Smith with the Fairbury (Neb.) Cornhusker quints. They have been named after the Big Five. Left to right, England, Russia, China, United States and France. All but France are bulls. Although less than half the weight of average beef calves at birth, at months they are fully as big and as weighty as beef calves W the same age born singly. They will tour leading fairs this summer. Chamber of Commerce at Fairbury has built them a modern home. Wayne Photo. Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke • Trgovina odprta dnevno od 10. zj. do 5.30 pop. THE MAY CO'.S BASEMENT Deca in raslajoča mladina si bo pridobila mnogo solnčnega vitamina D v leh Play Suits in Sun Oblekah Mere 1 do 3 za deco Mere 3 do 6'/^ za večje Ducate prijetnih novih stilov fine kakovosti slub ' broadclotli blaga, pisani seersuckers in drugo blago, ki sc pere. Obleke ali playsuits v "pinafore" in "sun-back" stilu . . . solidne barve, pisane, progaste, itd. Najnovejše poletne barve. L Popularne potrebščine za novo- rojenčke Flannclottc srajcc ali Bombažne crepc kimone 55c srajce 50c JJhcnille Carriage Chenille pregrinjala seti 2.99 za zibelko 2.99 "Hankscraft" posoda Otroške bombažne ple- za gretje hrane 1.29 teno srajce, nerg. 32c "Stork" Castile milo, Blanketi, 27x36 35c 2 komada 25c • Otroški bombažni Steriliziran Q-Top, povitki 26c velik .45c "Dennison" papirnati ,"Davol" Anti-Colic "Liners," 200 1.00 sesalci, 3 za 25c Ncpremočljiva pogri- "Rand" garantirane njala za modroce 1.69 Latex hlače 46c Bombažne hlačke, 3-kumadni volneni pletene . __34c Bootee seti 2.99 Pletene turške Volnena ogrinjala brisače 1.04 s franžami 2.99 Bombažni povitki. Otroški stoli za pleteni 29c kopalnico 2.99 Izvrstne bole Batiste Poletne čepice in obleke 2.99 kape 1.99 Vse-volneni jopiči 1.99 —In v našemu oddelku za otroke—Vedno popolna izbera Neregularne boljših vrst, s kratkimi rokavi in iz bombaža. Mere 2 do 6. 'Baby Esmond" blanketi za zibelko Mere 36x50 otroški blanketi, obrobljeni z bombažnim satenom. Asorti-rani vzorci v rozasti ali modri barvi. V zaboju. "Childcraft" sedeži za treningo Povoščen brezov finiš i podložko za nogo, ki se premakne. Dobro narejeni. —In v našemu oddelku za otroke—Vedno popolna izbera Otroške "E-Z" Slipover srajce 28c Neregularne boljših vrst, s kratkimi rokavi in iz bombaža. Mere 2 do 6. 'Baby Esmond" blanketi za zibelko Mere 36x50 otroški blanketi, obrobljeni z bombažnim satenom. Asorti-rani vzorci v rozasti ali modri barvi. V zaboju. .24 "Childcraft" sedeži za treningo Povoščen brezov finiš i podložko za nogo, ki se premakne. Dobro narejeni. 1.25 Otroške pletene srajce ali kimone Neregularne iz zaloge boljših vrst; fine bombažne lisle kimone ali srajco. 58c X Otroške dolge bombažne nogavice Bele dolge bombažne ribbed nogavice, izvrstne kakovosti. Mere 4 do 61/2. 19c Rjuhe iz gumija Rjuhe iz gumija kot v bolnišnicah, bele ali rdeče barve. 36 inčev široke. Za otroško ali bolniško sobo. .00 Poštna in telefonska naročila sprejeta—Pokličite CHerry 3000 ____4 mažič) v Volčji jami, Šmartno pri Litiji še živi in mož od Tvoje pokojne tete Alojzije, Marko Anžur v Dolgem brdu, Jančje, še živi. Tvoji bratranci in se-strične Gorše na domu pri Stih, kjer si bil rojen, še tudi vsi živijo v Dragoškem. "Te prav lepo pozdravljam jaz in moja družina in tudi Tvojo družino. "Pavel Marolt". Odda se 4 sobe zgoraj v najem starejšim ljudem ali mlademu paru, ki je zaposlen. Brez otrok. Tudi garaža na razpolago. Proda se posteljo (kompletno). Na stanovanje se sprejme fanta. Vpraša se na 1146 E. 76 St. Hiša za dve družini, pet sob zgoraj, pet spodaj, na E. 61 St. Se lahko takoj vselite. Za tri družine na East 66th St., blizu St. Clair Ave. Dve garaži. — Za podrobnosti se zgla-site na 6704 St. Clair Ave., KE 4963 Ali se hočete seliti? Hiša s 7sobami; 4 spalne sobe, vse nanovo papirano. V treh tednih se lahko selite notri. — Cena $5,900. Podrobnosti dobite pri FRANK MACK 6603 ST. CLAIR AVE., EX 1494 I V ^ Isce se 5 ali 6 sob, spodaj ali zgoraj, za 4 odrasle osebe. Naslov se naj pusti v uradu tega lista. Želi se dobiti med E. 55 in E. 79 St. • DAJTE VAŠ FORNEZ SeiSTIT SEDAJ! Boljša postrežba in boljše delo. Fornez in dimnik sčiščen, po "vacuumu." $4 do $6 National Heating Co. Postrežba širom mesta FAizmount 6516 ŠIVALNE STROJE P O P R A V I M Ov^ Mi kupimo in popravimo stare šivalne stroje.—Pokličite ALLIANCE SEWING MACHINE % 15823 Arcade Ave. KE. 5557 POZOR, INVESTORJI! Tu imate priliko za dober nakup 4 stanovanja, 2 trgovini in 2 garaži, v okolici E. 75 St. in St. Clair Ave. Nobenih stroškov za gretje. Mesečni dohodek $167. Cena samo $13,900. Govorimo slovensko. PORATH REALTY RA 5777-10522 Superior-Mr. Pausic IŠČE SE. zanesljivo kuharico za delo v restavraciji; kratke ure, 5 ali 6 dni v tednu. Dobra plača. Po-izve se med 2. in 4. uro popoldne v Merrymakers Cafe, 4814 Superior Ave., ali pokličite HEn-derson 9395. Proda se 3 kuhinjske peči, v dobrem stanju. Kdor želi, naj se oglasi na 6527 St. Clair Ave. Here's Your Opportunity to so to COLLEGE, TRADE, or SUSIHESS SCHOOL with -your tuitioa and # living allowanc« FREE Every qualified young man who enlisls in the Regular Army before October 6, 1946/ receives benefits of th# G. I. BILL OF RIGHTS Under the G. I. Bill of l^ht«» If you enlist in the Regular Army for 3 year# and before October 6, 1946, you may have 48 months of education in your favorite college or trade or business school for which you can qualify after you are discharged. The Government will »ay your tuition and laboratory fees and incidentals up to $500 per ordinary school year and will provide S6S a month living allowance for single men, $90 a month for married men. In Army Training Schools you can study any of 200 skills, trades, and technical subjects. You'll be entitled to a 30-day paid furleugh every year. A 3 ki seje izvedla mirno in o® ° no. Spremitev žrtev zlocmf' civilne policije je bila mogoč manifestacija za kakršne Trst še ni videl. ostalo. , V 15 mesecih je tam umrlo 4,842 ljudi, koliko pa še drugod. Koliko so jih v Ljubljani za talce postrelili, same mlade fante in dekleta. Dragi brat. Dne 13. marca se je nad 150,-000 Tržačanov udeležilo pogreba dveh žrtev civilne policije, ki sta 10. marca padli v Skednju. Na čelu sprevoda je korakala četa garibaldincev z italijansko in jugoslovansko zastavo z rdečo zvezdo. Za četo so nosili nad 250 vencev. Pri cerkvi Sv. Jakoba se je množica ustavila in sledila izvajanjem govornikov, ki so zahtevali razpust fa- Jugoslavijo. bil Nakup klavne živine je ^ območju Slovenije urejen ZG ni v avgustu z uredbo odkupovati stva za trgovino. Po tej ima pravico odk^r- • , živino na območju S edino "Navod." Nakupov komisija nakupuje klavno^ no večinoma na semnji ^ i prodajalcem takoj uradno določenih cenah. kolje živino v lastni Ljubljani in v večjih sre reziji kjer so podružnice seki za meso, ru, Celju, ^ Ptuju, Kranju, Kamniku, ^ Ribnici in na Vrhniki. V Jesenu cA ost# krajih, kjer klanje žjvin® ■ r«- JqIJC žiji Navoda ni mogoče, ^ kalni mesarji na podlagi ^ okrajnih ljudskih ži' oblastila za nakup ^ vine. & t koliko gorja smo prestali te odpeljali, potem ga nisem več; čase, lakote, strahu in prega- videl. Je kmalu umrl. Na zemlji sva ležala in še toliko živali— uši, ko smo jih imeli. Ko bi ga njanje. "Veliko Ti imam še za pisati ali Ti povem, da sem slab v pisa- NAZNANILO IN ZAHVALA kdo od vas videl, kakšen je bil, j vi in tudi hudo sem živčen po-preden je umrl, sama kost in stal v tej vojni. Sedaj pa skon-koža. Vagal je 35 kilogramov.' gam to moje pisanje in Te vsa Jaz ga ne bom nikdar pozabil,' moja družina prisrčno pozdravi, kakšno smrt je naredil. | posebno pa jaz Tvoj brat "Veliko domačih je tam | "Ivan Zimmerman." 1946 1883 August Kollander v SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 6419 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio HEnderson 4148 NAZNANJA: Da pošilja denar v vse kraje stare domovine potom navadne ali zračne pošte (AIR MAIL) in potom kabelna. Vsaka pošiljate v je jamčena; Da prodaja zaboje za pošiljanje hrane in obleke v stari kraj; in Da opravlja notarske posle. Postrežba pri Kollander ju je vedno točna in vljudna. Obrnite se nanj v vseh zadevah, ki spadajo v njegov delokrog. Bodite sigurni... Bodite natančni! Vaša plinska grelna oprema bi morala imeti VSE te posebnosti 1. Avtomatični vžigalni pilot 2. Avtomatično plinsko zaklopko 3. Regulator za pritisk plina 4. Odobreno pokrivalo na cevi za izhajajoči plin in prepih 5. Sobni termostat 6. Omejitveno kontrolo, če je grelna enota 'boiler' in 7. Listek odobritve American Gaš Association pritrjen k grelni opremi Vztrajajte na teh zahtevah. To so vaša zagotovitev ekonomije in zadovoljstva, ki jo hočete in. imate pravico zahtevati jo od plinske gorkote. THE EAST OHIO GAS company vse"* so- ž žalostnim in potrtim s^cem naznanjamo ip rodnikom, prijateljem iij znancem, da je kruta ® p£c i trgala iz naše srede našega prelj ubij enega in niK zabljenega soproga in očeta Anton Stare ■ do® Blagopokojnik je nagloma podlegel srčni kaP' j6. aprila 1946. K večnemu počitku smo ga položili yj. aprila po opravljenih cerkvenih obredih v cerkvi da ter na Calvary pokopališče. Tem potom izrekamo našo iskreno zahvalo bral® sle položili tako krasne vence h krsti pokojnika« ^ vsem, ki ste darovali za sv. maše, ki se bodo mir in pokoj duše. Najlepša hvala vsem, ki sle ga prišli po kropit- , ki ste ga Ico sP' j« if«- ležal na mrtvaškemu odru kot tudi vsem, ki mili na njegovi zadnji poti na mirodvor. IskreB* tudi vsem, ki ste dali svoje avtomobile brezp razpolago pri pogrebu. P®" | Hvala pogrebcem, ki so nosili krsto ter služenci za častno spremstvo pri pogrebu. Najl^P®^^ Rev. Jagru za prvi obisk ob smrti pokojnega Ponikvarju za opravljene cerkvene pogrebno ■ede- Zahvalo izrekamo tudi pogrebnemu zavodu krajšek in Sinovi za vso poslugo in pomoč i®' jen pogreb. .g " Posebno zahvalo izrekamo Mrs. Mary Mila^®^ Ceciliji Škrbec, E. 61 St., ki ste nabirale za skup'*^ in za sv. maše, kot tudi vsem darovalcem. Pn® „ tudi Chandler Products Co. in Chandler P'° ^ ployees za darovane sv. maše. 1^*' Bodi vsem izrečena naša najlepša hvala 2® ^ pg;#' ste nam dobrega storili, nas tolažili in nam bili v dneh naše žalosti. Bog plačaj! _ Tebi, prelj ubij eni soprog in oče, pa kličei®®* -.jj tf ... _ v . ^ ^ v . «' v miru v grobu hladnemu. Tuga in žalost jo ^ gje cih, saj smo Te vsi tako ljubili. Odšel si iz o®®® , ko nenadoma in mnogo prerano. Spomin na ^ srce bomo ohranili med nami, dokler tudi mi Jcj®'/i. za Teboj v kraj večnega miru in blaženstva, ne solz ne trpljenja. Počivaj v miru v svobod®' grudil Žalujoči ostali: FRANCES STARC, soproga; CHAB^^^^er''' HEDWIG in FRANCES, poročena SCHAUE*' vnuk in v stari domovini sestra« Spomladanski koncert priredi PEVSKO DRUŠTVO "PLANINA" V NEDELJO, 26. MAJA ob 7. uri zvečer Cleveland, Ohio, dne 23. maja, 1946. V Slov. nar. domu na Stanley Ave., Mapi® Po koncertu bo ples. Igrala bo izvrstn® ^ SANDY AND HIS BUDDIES OU'I