Številka 243 TRST, v torek 3. septembra 1907. Tečaj XXXII. |f I shaja vsaki d&a tudi tb nedeljah In praznikih eb 5., eb ponedeljkih eb 9. zjutraj Potamične Številke se prodajajo po 3 nvč. (6 atotmk) v mnogih tobakamah v Trstu in okolid, Ljubljani, Gorici, Kranju, £t. Petru, Sežani, Nabreiini, 8v. Luciji, Tolminu, " Ajdovščini. FoHtojni, Dornbergu, Solkanu itd-CEIfE OGLASOV se račnnajo po vrstah (fiiroke 73 mm, visoke 2 V, mm) ; za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotimk ; z% osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih tavodov po M) stot. Za oglase v telratu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljna %reU K 2. Mah oglasi po S stot. beseda, najmanj pa bo 40 stot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Edinostr'. — Plačuje se irključno le upravi ..Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. F edinosti je moći Harofinlna snaia sa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K — t na caročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, I&isčilia na leden imanje .Eđlioiti'itaie: celoletno K 5-20, pol leta 2-60 Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankcvan* pisma se ne sprejemajo lm rokopisi se no vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Glorglo Galatti 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranil nični račun S t. £41*653. ooccs; - TELSFOI !t«T. 1187. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". BRZOJAVNE VESTI. Avdijence pri cesarja. IŠL 2. Včeraj ob 11. uri predpoludne je cesar vsprejel v avdijenci nadvojvoda Lu-dovika Salvatorja. Popoludne so bili povabljeni k cesaiju na obed nadvojvoda Ludovik Salvator, minister Bienert, namestnik Spie-gelfeld in ministerijalni tajnik dr. Schmitt-Gasteiner. Novi tirolski namestnik zaprisežen. IŠL 2. Včeraj je cesar v svojem dvorcu zaprisegel novega tirolskega namestnika barona Spiegelfelda. Navzoči so bili generalni adjutant grof Paar, minister za notranje stvari baron Bienerth in mitisterijalni svetnik dr. Schmitt-Gasteiner. Kazenska razprava proti malora-skim dijakom. DUNAJ 2. Danes je pričela pred sodiščem kazenska razprava proti maloruskim dijakom, ki bo trajala 4 dni. Obtoženi so radi napada na Lvovsko vseučilišče. Obtožencev je 17, 16 dijakov in en odvetniški kacdidat, dr. Baczvnski. Obtoženi so po $ 85 a radi javnega nasilstva, a Krat, ru3ki podanik, obtožen je tudi radi nevarnih groženj, krive prijave in lahke telesne poškodbe. Krat je obtožen, da je dne 23. januarija t. 1. udri v vseučiliščno avlo oborožen in v tpremstvu več ljudi, in da je dvema dijakoma pretil s smrtjo. Baczynski je obtožen, da je ostale ščuval. Obtožbd zastopa prvi državni pravdnik dr. Lux, V obtožnici se natanko pripoveduje o dogodkih pred napadom in tekom napada. Povodom slovesne imatrikulacije so Ma-iorusi zahtevali, da se slovesne obljube čita tudi maloruski. Ko se jim ni tega dovolilo, so sklenili, da ne bodo sodelovali na slavno-sti. Dne 24. januvarja se je imela vršiti naknadna imatrikulacija. Več dni prej je prejel rektor pismo, podpisano „Kasandra", v katerem se je zahtevalo, da ne dovoli javne imatrikulacije, ako noče prelivanja krvi. Dne 2-3. januvarja se je v prvem nadstropju vseučilišča zbralo mnogo maloraskih dijakov, oboroženih s palicami. Prišel je vseučiliščni tajnik dr. \Viniary z nekim profesorjem in hotel posredovati, a nek dijak ga je od zadej udaril s palico po glavi, tako da se je tajnik zgrudil krvav na tla. Na to so dijaki napravili v hodniku barikade, razbili so vrata avle in vdrli v dekanat, ter razbili vse v pisarni in nekih drugih dvoranah. Na oknu vseučilišča so razvesili inalorusko narodno zastavo. Ženske, nahajajoče se v avli, so se onesvestile, poljski slušatelji bogoslovja so se po vrveh spustili z okna na cesto. Na to so se dijaki zbrali v avli, kjer so 8 sekiro razbili glavna vrata. Na ulici so parlamentirali s policijo ter odšli po ( mestu v sprevodu, pevajoči maloruske pesmi,1 obkroženi od redarjev. Na to so na poziv re-daijev odšli na policijo. Škode je 1818.80 kron, poškodovane slike so cenjene na 10.000 kron. Državni pravdnik trdi, da je 200 dijakov vse to izvelo po načrtu, izlasti napad na vseučiliščnega tajnika, ki se je vedno ž njimi pogajal v imenu vseučilišča. Nekoliko dni prej so baje dijaki imeli tajno skupščino. Ra-zun obtoženih je na napadu sodelovalo še mnogo drugih dijakov, ali se jim to ni moglo PODLISTEK. Kolo zemlje ptretinie (M? Povest grofa Leva Tolstega. Ni hodil ne počasi ne hitro. Kako verst morda je bil premeril, ko je, ne da bi postal, velel zabiti kol. Enkrat v hoji, je pospešil svoj korak in je kmalu pustil zabiti drugi kol. Ozrl se je za trenutek: hrib je bilo še videti, tudi ljudi na njem. Ko je pogledal na solnce, je sklepal, da je moral prehoditi kakih pet verst. Ker se je bil segrel, je slekel suknjo. Po nadaljnih petih verstah ga je nadlegovala vročina ; pogled na solnce ga je poučil, da je čas za zajutrk. Dober kos sem že napravil, si je mislil — seveda se gre za njih štiri v dnevu — vendar je še prezgodaj, da bi zavil. Škornje hočem sezuti. Usedel se je, sezul škornje in šel naprej; zdaj je lahko hodil. Mislil je : še pet verst lahko grem, potem zavijem na levo. Čim dalje, tem lepše je postajalo. In šel je Še naravnost. Ko se je ozrl nazaj, je bil hrib komaj še viden in ljudje zgoraj so se dozdevali kakor mravlje. Zdaj pa treba zaviti, si je rekel. Kako sem se segrel ! Žejen sem: Vzel je steklenico, pil gredoč, pustil zabiti še en kol in je. zavil na levo. I dokazati. O priliki spopada med maloruskimi in poljskimi dijaki dne 4. marca je bil neki Poljak ranjen s palico na glavo, tako da se je onesvestil. Omenjeni Poljak je izjavil, da ga je ranil dijak Krat. DUNAJ 2. Kazun Krata so došli na razpravo vsi obtoženci. Branitelji so predla-gali, da se izključi zastopnik finančne proku-rature in vseučiliščni tajnik Wisriaz. Sodni dvor je to odbil. DUNAJ 2. Po prečitani obtožnici je branitelj ubežnega obtoženca Krata, dr. Kos prosil predsednika, naj se konstatira, da je ruska vlada zahtevala izročitev Krata radi političnih spletk. Krat je v slučaju izročitve videl pred seboj smrt ali pa pregnanstvo in zato je pobegnil. Predsednik je potrdil, da je res ruska vlada zahtevala izročitev Krata. Sedaj je branitelj dr. Rode prosil, naj sodni dvor odloči, da spadajo dejstva, na katerih temelji obtožba, pred porotno sodišče, da je torej razsodno sodišče nekompetentno. Državni pravdnik dr. Lux se je izjavil proti predlogu branitelja.. Tak predlog bi se bil moral uložiti kakor pritožba proti obtožnici. Predsednik je konštatiral, da je bila taka pritožba res uložena, da jo je pa deželno sodišče odbilo. DUNAJ 2. Na popoldanski razpravi proti maloruskim dijakom je pričelo zasliša-vanje obtožencev. Vsi danes zaslišani obtoženci se niso priznali krivimi. Izjavili so, da temelje izvajanja preiskovalnega zapisnika na slabo razumljenih podatkih v maloruskem jeziku. Razprava se jutri nadaljuje. Kose na Dunaja. DUNAJ 2. Danes je bilo mestnemu fizi-katu prijavljenih 6 novih slučajev koz, nadalje 3 sumljivi slučaji. Doslej je bilo skupno prijavljenih 73 slučajev koz, devet oseb je umrlo* Kolera nostras. BUDIMPEŠTA 2. (Ogr. biro) V To-ronyi ob Gališki meji je neka oseba obolela za kolero nostras. Več slučajev, ki kažejo enako znake kakor kolera nostras; so konstatirali tudi v Also Vissu v županiji Mar-maros. Na Gališki meji so izdane varnostne odredbe. Demonstracije na Reki. BUDIMPEŠTA 2. (Ogr. biro) poroča z Reke : Demonstracije so se ponovile tudi včeraj po noči. V pristanišču se je razširila vest, da prirede Hrvati na povratku s sokolske slavnosti v Volovski, demonstracije. To se pa ni zgodilo, kajti sokoli so povsem mirno korakali po mestu in niso izzivali. Med tem se je pa na mostu med Sušakom in Reko nabrala veliko množica Hrvatov, ki so hoteli na Reko. Orožniki so jim pa zastavili pot, nakar so demonstrantje večkrat vstrelili z revolverjem, ne da bi koga ranili. Okolu polu-noči je prišel redarjem in orožnikom na pomoč oddelek finančne straže in stotnija peš-polka. Na Reki je vladalo po noči veliko vz nemirjecje. Na Adamičevem trgu se je zbralo več sto oseb, ki so čakale Hrvate, ki pa niso mogli priti h Sušaka, ker jih je tamkaj zadrževalo orožništvo. Na Reki je prišlo po noči med Hrvati in Rečani do malih pretepov. Še le zjutraj je nastal mir. Prebivalstvo je radi demonstracij zelo vznemirjeno, ker je to že tretja noč, da se prirejajo take demonstracije. Sel je, šel — trava je stala visoko, njemu je bilo vedno bolj vroče. Trudnost se je pojavila. Pogled na solnce mu je pokazal, da je poldne. Treba odpočiti, je menil. Ustavil se je in je jedel malo kruha. Će se usedeš, potem zaspiš. Stal je torej nekoliko, se oddahnil, šel naprej. Spočetka mu je bilo lahko, od jedi mu je bila prišla nova moč. A postajalo je preneznosno vroče in spanec ga je obhajal — čutil se je preutrujenega. No, si je mislil : za urico trpljenja, sto let življenja. Na tej strani je šel pač kakih deset verst. Hotel je zaviti na levo, a glej — kraj je tako lep — bujna dolinica — škoda bi bilo, pustiti jo: lan mora tukaj izvrstno rasti. Naravnost je šel, si prisvojil tako dolino in pustil zabiti kol. Zdaj še-le je naredil drugi kot. Ko je vrgel pogled na daljni hrib, je komaj mogel videti ljudi tam. Do njih bo okoli petnajst verst. Ti dve strani sem vzel predolgi, tretjo treba torej napraviti krajšo. Sicer bo na ta način posest nekoliko v poštev — a kaj na« praviti drugega? Zabrniti moram —- potem naravnost k hribu — požuriti se moram — ne po nepotrebnem zavijati v stran — saj zemlje imam zdaj čezinčez dovolj. In obrnil se je in stopal naravnost proti hribu. ♦ * * Noge so bolele Pahoma, shodil jih je. Kolena se mu šibijo — počival bi — a ne Razgovor med Aehrenthalom in Pašićem. MARIJINE VARI 2. Srbski ministerski predsednik odpotuje od tukaj v torek zvečer. I V sredo zjutraj bo s soprogo na Dunaju, kjer se sestane z ministrom za unanje stvari baronom Aehrenthalom. Kakor je Pašić zatrdil nekemu novinarju, bo predmet razgovora trgovinska pogodba ; rekel je, da se pogodba v kvatkem sklene in da se potem zboljšajo razmere med Srbijo in Avstro-Ogrsko. Cesar Viljem. BEROLIN 2. Cesar Viljem je dospel včeraj iz Miinsterja. Ruski car v Finskem morju. KRONSTAT 2. Car in carica sta se sinoči podala v Finsko vodovje. Atentat na velikega vezirja perzijskega. LONDON 2. „Dailv Mailu poroča iz Teherana, da je pri atentatu na velikega vezirja sodelovalo več oseb. Eden od njih se je sam ubil, drugi je bil aretiran, ostali so pa pobegli. Utis tega dogodka poveča še anarhizem v deželi. Na glavnih cestah vlada velika nesigurnost. Ob sedanjem položaju je dvomljivo, ako prevzame kedo službo velikega vezirja. TEHERAN 2. (Nem. Kab. družba) Vzlic umorstva velikega vezirja vlada sedaj popolen mir. O osebi morilčevi, ki se je odtegnil kazni s samomorom, je poročati, da pripada neki revolucijonarni družbi in da je rodom Perzije. V zadnjem času je bival v Baku. Bil je aretovan tudi en njegov sokrivec. Dogodki v Maroku. LONDON 2. „Gaulois" poroča iz Tan-gerja: Zatrjuje se, da dobe za 15. t. m. vsa marokanska pristanišča posadke. „Matin" javlja iz Casablanke, da sovražnik ne polaga orožja. 3000 mož je sedaj utaborjenih okolo Benalija. „Echo de Pariš'* poroča iz Feza : Delajo se priprave za odhod sultanov v Rabat. Državna banka je posodila sultanu pol milijona pijastrov, ki jih vrne, ko dospe v Rabat. Journal" poroča iz Casablanke : Sa-vjaški rodovi so pooblastili nekega zaupnika, da se prične pogajati radi predaje. LONDON 2. „Tribune" poroča iz Tan-gerja: Zagotavlja se, da maršira Raisuli na čelu 25.000 Kabilov proti Tangerju. Hoče si pridobiti sredstev, da zopet zgradi svojo trdnjavo Zinat. Dvorec nekega Levignona. uglednega meščana iz Tangerja, je pogorel. Sodi se, da ga je dal zažgati Raisuli. Francoske obla9tnije nameravajo izkrcati 1000 mož v varstvo oddaljenih pristav, s 1000 Francozi in 600 Španci hočejo pa zasesti Tanger. Mirovna konferenca v Haagu. HAAG 2. Nizozemska vlada je vprašala Nelidova, ako bo vitežka dvorana svobodna ! za 17. t. m., ker se tega dne se6tanejo ge-! neralni stanovi. Nelidov je glasom sklepov načelnikov komisij odgovoril, da bo konferenca lahko za nekoliko dni dala na razpolago dvorano, ali da bo ista zborovala najbrž še do 21. t. m. in da se bo podpisovanje zapisnikov vršilo dne 28. t. m. Prestolonaslednik na Koroškem. ŠT. VID ob GLINI 2. Jutri ob 3. uri 20 min. zjutraj dospe semkaj nadvojvoda Fr. Ferdinand. sme — ne utegne — pred solnčnim zatonom mora dospeti. Solnce ne čaka. Kakor da bi ga kdo priganjal, tako je tekel. Ali se nisem zmotil ? ali nisem vzel ' preveč ? Če ne pridem pravočasno ! Daleč je še in jaz sem že ves zdelan. Će le ne pojdejo pri tem v izgubo vsi moji izdatki in trudi! O napeti moram vse svoje sile ! Stresel se je, se spustil v dir. Noge so krvavele — on je tekel. Tekel je, tekel, vrgel suknjo strani, škornje, steklenico, če-pico. Bil sem preveč požrešen — vse sem pokvaril — ne bom na cilju pred solnčnim zahodom... Še hujše je postajalo : od straha mu je pohajala sapa. Tekel je — srajca in hlače so lepile na životu — usta so bila kakor izsušena — kakor z mehovi v kovačnici je delalo v prsih — v srcu je tolklo kakor s kladivi — kolena, kakor da niso njegova, so klecala... Komaj je še mislil na zemljo; mislil je, kako bi napravil, da bi ne umrl od napora. Da, bal se je umreti, a ustaviti se vendar ni mogel. Toliko sem tekel, in če zdaj odneham, me bodo imenovali norca. Baskiiji — razločno je slišal — so cvilili, klicali. Od njih vpitja je še bolj gorelo njegovo srce. Zbral je svoje zadnje moči in je tekel — solnce je stalo skoro na robu — a do hriba je bilo že čisto blizu. Baškirji so migali, klicali — videl je lisičjo kučmo — f Polkovnik Fitz George. LUZERN 2. Danes zjutraj je tukaj umrl polkovnik Fitz George, sin umrlega vojvode Cambriškega. Požar. EPERIES 2. (Ogr. biro) Občina Kis Szeben je pričela sinoči ob 11. uri goreti. Vrsta hiš je že popolnoma pogorela. Lekcija vladi. O dogodkih minole nedelje govorimo na drugem mestu v celi vrsti notic. Bil je res kritičen dan prve vrste. Naši stareji ljudje, ki žive že mnogo let v Trstu, nam zatrjajo, da se ne spominjajo dneva, ki bi bil prinesel toliko navdušenja, vzhičenja, razburjenja, in toliko pojavov možatega ponosa, intenzivnega čutstvovanja, jeklene volje in nevstrašnega poguma za brambo svojega prava in svojega ugleda — kakor je bilo to minole nedelje povodom prvega nastopa naše narodne delavske organizacije. Vsi ti dogodki se združujejo v veselo proroštvo za bodočnost te naše nove organizacije. Kako je prišlo do teh erupcij, teh ekspul-zivnih pojavov slovenske duše ?! Kje so vzroki, ki so dovedli do takega oduševljenja naših mas ? Vzrok je bil dvojen. Bil je v terorizmu na eni in v strahopetnosti na drugi strani. Nedeljski dogodki pa so pokazali, da sta oba ta faktorja dosegla ravno nasprotno od tega, kar sta hotela doseči. Prvi faktor, terorizem, je moral pod-žgati v našem ljudstvu razžaljeni, ne samo narodni, ampak tudi človeški ponos. Kajti narod, ki bi ostajal indiferenten nasproti takemu terorizmu, ovaj al bi, da trpi že na mara-zmu, na popolni onemoglosti. Narod pa, v katerem vskipevajo mladeniške sile, moral je reagirati na žaljenje. In kdor ga obsoja radi tega, dela to v slabi veri ali iz zlobe, ali pa vsled popolnega nepoznavanja psihologije mas Kar se pa tiče druzega faktorja, morala je obnemoglost, ki jo je pokazala naša vlada nasproti temu terorizmu, ogorčiti, ker naravno je, ako ljudstvo vidi v dejstvu, da se vlada vedno umika pred vsako grožnjo, trajno nevarnost za svoj lastni interes tudi za bodoče čase. Vlada Be umika pred terorizmom in nič se ni čuditi, ako naše ljudstvo izvaja iz tega logično kon-sekvenco: če Be vlada umika pred fizično silo druzih, ne preostaja tudi nam nič druzega, nego da uporabimo tudi mi fizično silo. — Je sicer žalostno, da je tako, ali je že tako. S prepovedjo slavnosti „Del. podp. društva'4 si je vlada le poslabšala položaj, prišla je z dežja pod kap. Da se vlada ni umaknila, da ni izdala prepovedi in da je energično — kakor je njena dolžnost — zagrozila vsem, ki bi hoteli motiti drugim svobodno izvrševanje državljanskih pravic : elav-nost bi se bila vršila mirno in dostojno, ker ravno minola nedelja je dokazala, da terorizem imponira le tistim, ki Be boje. Bilo bi morda nekoliko nevolje in protestov na eni strani, sedaj pa ima ogorčenje na obeh straneh. Taki so sadovi režima polovičarstva. Vlada je dala nam lekcijo; radovedni smo, da li bo umela lekcijo, ki jo je ona sama dobila ?!! videl denar notri — videl starosto, kako je čepel na tleh in se držal za trebuh. In prišle so mu v spomin sanje : zemlje, si je mislil, je veliko — a bo-li Bog pustil živeti na njej ? Ah, uničil sem se — in pri tem je tekel, tekel... Pogledal je na solnce. Veliko je bilo, rdeče, se dotikalo zemlje, je že tonilo... Zdaj je dosegel hrib — solnce je zašlo. Bolesten vzfcnk se mu je izvil: menil je, da je vse izgubljeno. A spomnil se je, da se mora z višjega kraja solnce še videti. . . Planil je gor po hribu — tu je ležala kučma. Spoteknil se je, padel, segel z rokami do kučme. „Korenjak lu je zaklical starosta, „Si pridobil veliko zemlje.*4 Ko je hotel hlapec Pahomu priskočiti na pomoč, ga vzdigniti, je videl : iz ust mu je tekla kri, bilje mrtev. Hlapec je tarnal. Starosta je čepel na tleh, smejal se je na glas in se držal za trebuh. Zdaj se je vzdignil in vrgel hlapcu lopato : „Tu, kopaj !" Baškirji so vstali in so šli. Hlapec je ostal sam z mrličem. Izkopal je Pahomu grob, ravno tolik, kolikor je meril od glave do nog — tri aršine — in ga je zagrebel. (Konec.) Stran II »EDINOST« Btev. 243 V Trstu, dne 3. septembra 1907. Proti svobodni misli. rPravo lidu" je priobčilo dekret deželnega šolskeg* sveta. naslovljen na vse okrajne šolske svete, v katerem jih poživlja, naj mu poročajo o vseh manifestacijah, ki se prirede na Češkem o pri'iki mednarodnega kongresa ,.Svobodne misli", ki se bo te dni vršil v Pragi. Dekret je podpisal sam namestnik C'judenhove. Kadi tega ulože socijalisti v državni zbornici interpelacijo, v kateri bodo povdariali, dn so ta dekret navdihnili visoki prelati, ki bi hoteli omejevanje svobode proti klerikalnega časnikarstva. Drobne poiJtičae vesti. Japonska e s k a d r a je, kakor javljajo iz Napol]a, v nedeljo odplula od tamkaj proti Trstu. _ Dnevne vesti. Italijanska šola pri sv. Ivanu. Da ponovimo še enkrat v glavnih točkah zgo-govino ustanovljanju italij inske šole pri sv. Ivanu! Mestni svet je bil sklenil, da ustanovi italijanske paralelke na slovenski ljudski šoli pri sv. Ivanu. Name3tništvo je razveljavilo ta bklep utemelje vaje, da bi ta ustvarjal krivico nasproti ^Slovencem, katerim se v mestu odreka slovenska ljUd.ka šola, ki bi bila dosti bolj potrebna nego italijanske paralelke pri sv. Ivanu. Mestna občina je rekurirala na ministerstvo. To je sicer potrdilo odredbo namestništva, ali je v motivaciji izreklo, da pri sv. Ivanu ne bi zadoščale italijanske paralelke, ampak bi trebalo samostojne šole. Mestni svet je hitro pograbil po tej — ponudbi ministerstva. Odstopili so od rekurza in sklenili ustanoviti samostojno šolo. Namestništvu pa se je zdelo tisto utemeljevanje ministerstva tako čudno dani vedelo, pri čem da je!! Ž o to je nekaj navadnega, prava avstrijska specijaliteta. Ali prišlo je še huje. Namestništvo je povprašalo na ministerstvu za pojasnilo, kako prav za prav misli. In sedaj se je zgodilo nekaj, kar kričeče osvetljuje vse — avstrijstvo. Čajte in strmite : ministerstvo je odgovorilo, da mora še le preštudirati. Imamo torej kričeč fakt, da je centralna vlada izdala važno rešitev na podlagi motivov, katerih ni preštudirala ! Po dolgem čakanju še le je ministerstvo podalo o svojih motivih razlago, vsled katere je namestništvo odobrilo sklep mestnega sveta za ustanovo samostojne slovenske šole pri sv. Ivanu. Ko smo to doživeli in smo se ob enem spominjali, kako se postopa ob vprašanju slovenske šole v Trstu, nas je pograbila sveta jeza. Mi zahtevamo slovensko šolo ▼ mestu. Vlada odklanja našo zahtevo z izgovorom, da slovenski mestni otroci morejo hoditi v okolico v šolo. Ista vlada pa pravi, da za Italijeme pri sv. Ivanu treba, več nego paralelke, da jim treba posebne samostojne šole, ker paralelke da ne bi zadoščale vsem potrebam. Za nas je torej pomagano vsem potrebam, če se naše otroke pošilja v okolico; za „Italijane" pri sv. Ivanu pa ne bi zadoščale niti paralelke! A po vsem tem imajo Italijani še drzno čelo za trditev, da smo mi Benjamini vlade !! In kako hoče zahtevati ta poslednja, da bi imeli mi le trohico zaupanja do nje ? !! Kar je, je. Storjenega ni možao več storiti nestoijenim. S tem večo pravico pa nastopamo mi danes z odločno zahtevo, ki jo bomo odslej vedno in vedno ponavljali : zahtevamo, da to, kar se je zgodilo pri sv. Ivanu, se mora zgoditi povsodi po okolici kjer so italijanske paralelke na slovenskih šolah! ! Italijanske paralelke naj se povsodi odpravijo s slovenskih šol! Razlogi, ki veljajo za sv. Ivan, morajo veljati tudi za Skedenj, Barkovlje, Bojan! Da vidimo, da-li bo vlada toliko dosledna, da zavzame nasproti tej naši zahtevi isto stališče kakor pri sv. Ivanu: da namreč pedagogično načelo zahteva, da so šole ločene po narodnosti?! ! Demonstracija in razbojstvo pri sv. Jakobu v nedeljo zvečer. Bilo je okolo 10. ure zvečer. V gostilniških prostorih našega „Konsumnega društva" je bilo prilično le malo gostov, ker je bila naša masa še pri sv. Ivanu oziroma v mestu. H krat u se je začul pred gostilno hrop in vrišč. Mirni gostje so osupnili. Pred gostilno je došla družba kakih 20 mazzinijancev in socijalistov, ki so jeli žvižgati in kričati „Fora i ščavi!" „Viva Trieste italiana !a »Viva Garibaldi!" in razno drugo« Ajj ni ostalo samo pri kričanju, žvižganja in sramotenju. Marveč je kmalu začelo leteti ▼ gostilno kamelje tako debelo, gosto in s tako silo, da bo razbili okna gostilne in ulično 8 ve t i lj ko, nahajaj očo se pred hišo ter ranili dvojico naših gostov. Ranjena sta Peter Može (na roki) in Bernetić (na glavi). Ranjen pa je bil tudi eden organov policaje. Ker to bombardiranje le ni hotelo ponehati in je postajala vedno veča nevarnost za zdravje in morda tudi življenje gostov, so ti poslednji hiteli na dvorišče ter so od tam zapričeli hrambo z luča-njem steklenic in krogel na nasprotnike. Ves boj je trajal kake pol ure, dokler niso prišli redarji, ki so demonstrante razkropili in tri od njih aretirali. Nekaj nasprotnikov je bilo ranjenih. Se včeraj zjutraj so ležali ceU kupi kamenja pred hišo, na trotoarju in na cesti. Tudi radi tega dogodka kričijo italijanski listi na vse pretege in dolže naše ljudi barbarstva. Kolika drznost! Kolika nesramnost! Ni treba, da je človek ne državni pravdnik, ne učen sodnik, ne kriminalist, da poreče : krivda je na tistih, ki so prišli izzivat, žalit, razbijat tuje imetje in btavljat v nevarnost zdravje mirnih, nič hudega slutečih gostov. Kdo je zval tisto bando pred „Kon-sumno društvo" ? V kakov namen so prinesli kamenje seboj ? ! Kakova sila jih je primorala, da so razbijali tuje imatje ? ! So-li jih naši zvabili tja gori, da jih oni telesno poškodujejo ? ! Jasno je kakor beli dan, da so prišli ti razbojniki z razbojniškim namenom. In sedaj so še toliko nesramni, da dolže naše barbarstva, ker so se branili v skrajni sili!! Kdor ima le iskrico pravicoljubja v sebi, poreče, da so imeli naši ne le pravico, ampak naravnost dolžnost da so se branili kakor so vedeli in znali. Pravico, ker najdrago-ceneje je vsakemu človeku zdravje in življenje ! D o 1 ž n o s t, ker bi bilo naravnost na sramoto slovenskega imena, ako bi se mirno brez odpora — pobijati. In gotovo je, da bi bili „Piccolo" in vredni mu novinarski sorokovnjači sedaj brili norce iz naših, ako ne bi bili reagirali. Naši so mirno sedeli na svoji lasti, razbojniki pa so prišli razbijat tujo last in stavljati zdravje in življenje druzih v nevarnost! Pri teh poslednjih je bil napadalni namen, pri naših pa obramba. Kar so storili naši, storili so v siiobranu! Pošteni ljudje sodijo tako. razbojniki pa seveda drugače. Krivi smo, ker se — ne bojimo! Neki naš delavec nam poroča, da 60 ga so-drugi obsipali z najhujimi očitanji, ker je ,.Edinost" pisala, da se Slovenci nikogar ne boje! Ta je pa lepa! Čudno se sučejo v socijalistiških glavah pojmi o — svobodi. Navadno se misli, da tam, kjer je svoboda, ni strahu pred nikomur, a tam, kjer je strah, ni — svobode. Strah je antiteza svobode. Eno izključuje drugo. Socijalisti pa kriče vedno o svobodi in nam štejejo v zlo,v ker pravimo, da se ne bojimo nikogar!! Čemu neki naj bi se bali! ? Ravno to, da se Slovenci nikogar ne boje, je znakom, da so si v svesti opravičenosti svojih zahtev in namenov, da imajo — mirno vest! Če si socijalisti ne morejo misliti svoje svobode brez suženjstva in verig za druge, potem dokazujejo le, da ne umejo pojma svobode in d a niso zreli zanjo! Čudni svobodnjaki to, ki menijo, da mora biti tema za druge, ker drugače ne svetijo njihove zvezde ! NaSa narodna delavska organizacija in ,.Mir". „Mir" piše: „Slovenski socijalni demokrati. V Trstu nastalo je slovensko-socijalno-demokratično društvo, kateremu je pristopilo v teku nekaterih dni 1200 delavcev. Z laškimi soc.-dem. poslanci Slovenci niso zadovoljni in tudi z rudečimi laškimi tovariši ne. Voditolj slovenskih tovarišev j« JPranc Grod* nik. Kdo pa se zamore uspešno boriti zoper, socijalizem : liberalna gospoda ali klerikalci P Odgovor pričakujemo." Prečitali smo to notico in — je nismo umeli. Prečitali smo jo še enkrat in še je nismo umeli. Zato se obračamo do uredništva „Miraw s kolegijalno prošnjo, naj izvoli k tej priobčiti v prihodnji številki komentar, iz katerega bo razvidno, kaj je to uredništvo hotelo reči z gori navedeno notico. „Domovina" in naša narodna delavska organizacija. Kakor znano čitateljem je celjska „Domovina" obsojala ustanovitev naše narodne delavske organizacije, rekši da delavstvo mora biti združeno t mogočno stranko, ki bo znala braniti njihove stanovske, politične in narodno-kulturne interese. Vsled te sentence smo pozvali mi cel j si list, naj nam navede tisto mogočno stranko v Trstu, ki bo znala in hotela braniti tudi narodne interese slovenskih delavcev ! Na ta naš poziv smo dobili sledeči odgovor : „.Edinost" ježe zopet izgubila kontrolo nad svojimi živci: to pot pa samo zato, ker „Domovina" ne veruje v takozvane „narodne delavske organizacije" sploh in torej tudi ne v tržaško. Govoriti z „Edinostjo" o delavskem vprašanju bi bilo zastonj. O Trstu in tržaških dogodkih pa moramo ta pa tam spregovoriti, ne da bi „Edinosti" in tržaškim rodoljubom hoteli s tem provzročiti kako veselje ali jezo — ampak brez vsakega obzira na „Edinost" in na rodoljube — samo zaradi tega, ker je Trst velike važnosti za vse Slovence in Jugoslovane in se torej tudi mi pokrajinski Slovenci moramo zanimati za najvažnejše slovensko mesto in razvoj slovenskega življenja v njem. Će se pa naši nazori ne strinjajo z onimi tržaftke „Edinosti" to vendar ni nikaka nesreča in kritika gospodje tudi ni zlobno8t!" Je li to odgovor na naše vprašanje?! Zakaj ne da „Domovina" tega odgovora ? I Menda zato ne, ker „Domovino" vendar že* nira naravnost povedati, kar ▼ resnici misli, in kar je jasno razvidno ne le iz nje opazk o naši narodni delavski organizaciji, ampak se iz vsega nje vedenja pod sedanjim uredništvom, da naj bi namreč mi naše delavstvo popolnoma prepustili socijalni demokraciji!! Vse vedenja socijalne demokracije tržaške od nje začetka pa do danes in sosebno nje nesocijalistično postopanje ob vprašanju volilne reforme tržaške in ob državnozborskih volitvah v Istri se združuje v eklatanten dokaz, da socijalna demokracija ne le da ni tista »mogočna stranka", ki bi hotela braniti naše za katero v Trstu ki narodne interese, ampak je gotovo, di bi bil slovenski element v Trstu, ako bi tej stranki poveril skrb za svoj narodni obstanek in kulturni interes, neizogibno izgubljen v mal o letih, da bi si s tem sam podpisal smrtno sodbo. Ravno to, kar pripoveduje Domovina" j o veliki važnosti Trsta za vse „Slovence" in Jugoslovane, cjdolžnosti Slovencev, da se zanimajo za to najvažnejše slovensko mesto in razvoj slovenskega življenja v njem, ravno to je bil p deg misli na stanovsko korist našega slovenskega delavstva glavni moment, radi katerega je prišlo do narodne delavske organizacije. Morda pa ve „Domovina" drugo tako mogočno stranko bi hotela braniti narodni interes slov. delavstva ?! Poživljamo torej „Domovino" vnovič, naj nam imenom navede to stranko ! In če res ekzistira, obljubljamo „Domovini", da se ne bomo nič več zanimali za našo narodno delavsko organizacijo. „Lavoratoru" v aibum Iz sv. Marije Magd. spodnje nam pišejo : »Lavoratore« si je dovolil torei nečuveno žaljenje na škodo nas slovenskih okoličanov, Češ, da smo pravi razbojniki, pripravljeni tudi za ubojstvo ter da nam služi kakor orožje čaša v žepu. Preponosni smo, da bi s) branili pred takimi takimi nizkimi klevetami. Klevetnik se svojim strupenim jezikom nas ne more doseči. Ali ker že „Lavoratore" meni, da nas more svobodno označati pred svetom kakor razbojnike in divjake, pa smo tudi mi tako svobodni, da opozorimo »Lavoratora« na neki dogodek, ob katerem so se njegovi vedli kakor se ne vedejo civilizirani ljudje. Socijalno demokratična stranka je bila sklicala dne 12. maja 1907. shod v gostilni Josipa Kariša, po domače „pri Bakotu" pri sv. Mariji Magdaleni spodnii. Istega dne je sklicala v tudi naša narodna stranka velik shod v Skednju. Mi narodni delavci smo se seveda udeležili tega poslednjega shoda, ker je bil to zadnji naš shod pred volitvami. Doma smo ostavili le malo četo, 20 mož, da se udeleže socialističnega shoda, da vidijo, kakove načrte in namene ima socijalno-de-mokratična stranka. Ob 5. uri popoludue je prihrumela hrupna družba kakih 100 oseb, ki so bili vsi iz Trsta (oziroma s „stare Rene"). Vsi so bili oboroženi s palicami in — »bagoli-nami«. (Tiste težake je le redkokedaj videti v takem kroju). Na čelu so jim bili „patrulfuh-rerji" Menighetto, Mihevc in Hvastja ml. znani italijanski in slovenski sodrugi. Shod seje vršil pod predsedništvom Menighetta. Prvi je dobil besedo slovenski sodrug Mihevc, ki je v svojem referatu zlival ves strop in žolo na naSo poatoao vndifoljo in na našo narodno stranko. Potem je dobil besedo sodrug Hvastja ki je vspešno tekmoval s prejšnjim govornikom v žaljenju in zasramo-vanju naše narodne stranke ter je priporočal delavcem, naj se dobro organizirajo, naj pridno plačujejo prispevke, ker da njegov trebuh več potrebuje nego njihov! To so bile njegove lastne besede. Potem pa so prišli do besede naši narodni delavci. A ko so jim hoteli povedati, da mi ne potrebujemo* njihovih naukov, da smo narodni delavci, da hočemo ostati pri domačem ognjišču — veste, kaj se je zgodilo: zavihteli so palice in grozili 2 njimi, dočim — nota bene — večina njih niso niti umeli, kaj bo naši govorili!! Parola njihova, ki so jo glasno klicali, je bila : „Daghe daghe, quel porco, daghe col baston, ghe demo tutti!" In res je hotel eden njih udrihniti s palico po glavi, ali, ko so naši videli, s kakimi elementi imajo posla, in ker se v takov način polemike — kakor mirni in dostojni ljudje — niso hoteli spuščati, so obmolknili. Da se niso naši tako samozataje-vali, bi bila gotovo tekla kri in zdravniška postaja tržaška bi bila imela veliko posla pri sv. Mariji Magdaleni spodnji. Na tem resničnem poročilu vidi javnost, kakovi bo bili njihovi shodi po tržaški okolici. Vse drugače pa se glase njihovi članki v „Lavoratoru". Prosili bi slovenskega sodruga Regenta, ki je dal gradivo za tisti klevetniški članek v „Lavoratore", naj opozori urednike tega lista tudi na ta naš dopis, oziroma, naj ga jim prevede. Ča ima sodrug Regent nade, da mu za njegovo lažljivo šepetanje povišajo plačo, mu to privoščamo od srca, ali ob enem ga opozarjamo, da smo si njegovo ime dobro zabeležili v svojo črno knjigo. Sodrug Regent je sam okolčan in kakor tak bi moral vedeti, da se naš zavedni okoličan ne pušča nekažnjeno žaliti. Čegavo orožje je kamen ?!! Italijanskim listom je že od nekdaj v navadi, da trdijo, da Slovanom je kamen narodno orožje-V nedeljo pa smo doživeli, da so italijanski socialisti metali kamenje s ceste na tisočero množico, zbrano na vrtu sv. Ivana in da so zvečer Italijani s kamenjem bombardirali „Konsumno društvo" pri sv. Ivanu! Čegavo orožje je torej kamen ? ! „Lavoratore" je razglašal, da naše ljudstvo rabi kakor orožje kozarce, ki jih skriva po žepih. V nedeljo pa se je zgodilo, da so italijanski socijalisti steklenice od pokalic (pasaret) spravljali v žepe. V kake namene ? ! Ali doživeli so sramoto, da so morali na povelje višega redarstvenega komisarja, ki je bil opazil to, pred vsem ljudstvom vleči zopet steklenice iz žepa. Zakaj so socijaliste vrgli z vrta pri sv. Ivanu ? ! Otvorivši shod je predsednik takoj konstatiral, da je prišlo na shod ljudij z namenom, da bi motili, izzivali in eventu-velno razbili shod. Dotičnike je opozoril, da vsakemu bodana svobodna beseda, da si pa slov. delavci prepovedujejo strahovanju. Takoj po teh besedah so začeli navzoči socijalisti kričati o laškem jeziku.- Evviva il socialismo interna zionale ! Abbasso il nazionalismo sloveno ! M.... ! Žvižgali so tudi. To je bilo naši množici dovolj. Zavriščalo je po vsem vrtu in — v par minutah so bili socijalisti zunaj na cesti. To sc je zgodilo z naravnost neverjetno naglico. Bilo jih je po splošni sodbi nad 200. Lako je pa umeti, zakaj skuša „ Lavoratore" to potajiti in trdi, da je bilo le kakih 50. Sram ga jo menda malce. C. kr. avstrijske državne železnice. Pisarne oddelka (6) za trgovinsko službo so se preložile iz ulice Giorgio Galatti št. 9 v ulico della Zonta št. 2, oziroma ulico Gioa-chino Rossini št. I. nadstr. Z dnem 15. avgusta t. 1. otvorila se je med postajama Slovenji Gradec iu Turiška vas pri kui 101"5/6 proge Zelt\veg-Ce!je ležeča postajica. — Sv. Martin pri Slovenjem Gradcu za osebni in prtljažni promet. TBŽAŠEA MALA. SBONIKA. Izjalovljen poskus demonstracije. Socijalni deinokratje in pa onih 60—80 irre-dentovcev, ki zastopajo italijanstvo Trsta, so skušali sinoči priti pred ,.Narodni Dum**, da bi tu razgrajali provocirali in — dobili zopet po bučah. Policija je pa to neumno demonstracijo preprečila. Bilo je aretovanih 25 njih. Nesreča na delu. Sinoči ob 9. uri je delavec Andrej Sekolič, ki je delal na par-niku Filippo Artelli pred plavži pod Skednjem, padel s krova parnika v dolnje notrr.-nje prostore. Zdravnik ki je prihitel k njemu, je izjavil, da je nesrečnež tako težko ranjen, da bo težko okreval. Nesrečni Sekolič je iz Škofij ter je oženjen in ima otroke. Nesrečen v ljubezni je 43-letni Peter K. Zaljubljen je čez ušesa v 30-letno Heleno Svojanović, ki stanuje v ulici delle Ombrelle št. 7. Helena pa noče o Petru niti slišati. Predsinočnjim jo je on našel v ulici Malcan-ton in jo začel — kakGr že večkrat prej — zopet nadlegovati s svojo ljubeznijo. Ker pa ona ni hotela nič čuti, je zaljubljeni Peter izgubil potrpežljivost, se grozno razjezil in Heleno prav fino pretepel. Prišel je pa redar, in ta je Petra odvedel na policijo, kjer so ga vzeli na zapisnik. A tu pride najlepše, oziroma za ubozega zaljubljenega Petra najhujše. Vbogi Peter je namreč pobegnil iz ječe v Srbiji, kjer je imel presedeti 20 let. Presedel je že 4 leta, tako mu jih ostaja še 16. — Piiilx2ali su ga torej v zaporu in najbrže bo izročen Srbiji. Neznani tatovi so predminolo noč vlomili v krčmo Ivana Dvornika v ulici sv. Frančiška št. 2. A jako slabo so odpravili: odnesli so le krono drobiža in pa 6 buteljk vina, vsaka po pol litra. — Nadporočniku lovskega batalijona, g. Karolu Giorgy, ki stanuje v ulici Giustineili št. 2, je predvčerajšnjim popoludne neznan tat v kopališču ukral zlat prstan, vreden 30 kron. Mej selitvijo. Risar Bruno Kravos se je teh dni selil iz hiše št. 5 v ulici del Co-roneo v hišo Št. 49 v ulici sv. Frančiška. Mej selitvijo mu je pa bila ukradena iz predala neke mize škatlja, v kateri je bilo 12 srebrnih žlic, 12 srebrnih vilic in 12 srebrnih nožev, v skupni vrednosti 120 kron. SmeSnioa. A. : „Mi znaš li navesti 5 eni v tednu, ne da bi jih imenoval ?" — B. : Kakor je to možno ?u — A. : „Čisto lahko. Le poslušaj : Predvčerajšnjim, včeraj, danes, jntri, pojutraj-šnjim." Koledar In vreme. Danes: Štefan ; Milovan ; Lepa. — Jutri: Rozalija, devica; Neda-misi ; Rožica. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludne -J- 28.5° Celzius. — Vreme včeraj: de loma oblačno. Darovi. V znak protesta. Na izzivanje od strani teroristov in brutalnih nosilcev „culture avite* je naše ljudstvo iz vseh slojev začelo odgovarjati dostojanstvenim plemenitim načinom. Že smo donesli dve listi protesta. Danes do-našamo tretjo, a na naših rodoljubih je, da se te 8ubskripcije množe in postoterijo, ker bo to najbolji znak, da Slov&nstvo Trsta umeva, da le s prosveto pridemo k svobodi, Evo imena darovateljev: N. N. K 2.—, po jedno krono : Šolar, Pesso, Gulič, Jeraj. Franci, Stoka, Jože, Bratuž, Kovač, Zerjal, Podreka, Svarz, Kevc, Dekleva, dr. Povž, Umek, Z. Cotič, Steiner, Dular, Trost, B. J., Sk, Čopič, C. P., dr. J. Mandić — Leskovec —.80 po —.60 st. Ferluga, Pohar, Škerl, Rade-šček, po —.40 st. Jaklič, Petelin, DabinoviČ. Primožič, N. N. —.30 stotink, N. N. —.20 etotink. Poprej zbranih K 52*20 Danes „ . 42*30 Skupaj K 94.50 Daljne liste naj rodoljubi prinesejo __y uredništvo našega lista. Vesti iz Goriške. Slavnost odkritja S. Gregorčičeve ploSče v Rihembergu je za stranko, ki je hotela le pod roko proslaviti našega nesmrtnega pesnika, — ne oziraje se na narodna društva rihemberške okolice — prav klaverno vspela. Od njihove strani je bila udeležba liatu, dne 3. septembra IfcO"i >M)LN< BTc §tv, 243 Stran lir a v minimalna, kajti v protest proti njihovi 'rire d it vi so narodna društva ^Ilirija*1 iz Trsta, „Zvezda" iz Sovodenj, „Bralno pevsko društvo v Brjah" pela na slavnostnem prostoru nekaj lepih pesni v proslavo Simona Gregorčiča. Notri med govorom prof. Berbuča so peli domači narodni fantje in nekateri leni pevskega društva ^Iiirija" različne pesni, in ljudstvo je bilo navdušeno le za te zadnje, da so le-ti prireditelji slavnosti. Prostor v iotelu, ki je bil reserviran za prireditelje oficijelne slavnosti. je bil zaseden od narodnih društev in edino cerkveno vsko društvo, ki se je hotelo samo izkazati, o je ptpihalo s tamburaši vred v drugo irc tilno. Narod pa je proslavljal z navdušenimi rSlava !u-klici in z nastopom pevskih društev . ojega Gregorčiča. Ogromna večina kmetov -e bila le za to protestno prireditev in župan Pavlica se je lepo umaknil s svojim redarjem, ko so pela narodna pevska društva. Veselje je bilo neopisno. kadar se je videlo, da je gospod ž pnik doživel tako imenitno blamažo. V čast Kiiiemberžanom bodi povedano, da se ie kmalu odstranila nam neljuba zastava, ;atera je visela s strehe neke gostilne. Členi pev krga društva ..Ilirija" so bili burno akla-novani in ljudstvo jih je spremilo do kolodvora. Strela udarila v cerkev. — Grozni prizori. — Gorjansko, 1. septembra 1907 : Ko to pišem, se mi še srce krči in jdje tresejo vsled groznega prizora, ki smo qa doživeli pred malimi trenotki. Po dolgotrajni suši, ki je žugala vničiti vse pridelke, se na3 je nebo vsmililo ter je danes obljubljalo blagodejnega dežja žejni zemljici in hirajočemu rastlinstvu. Umevno je pa samo ob sebi, da primanjkuje pitna voda za ljudi in živino že več časa, ter si jo mo-ajo ljudje dovažati iz poldrugo uro oddaljene Nabrežine. Danes okoli osme ure je pričel padati dež, ravno ko so se duhovljani zbirali k sv. maši. Kmalu po pričetku iste pa je treščilo v zvonik. Ker je pa strelovod pokvarjen in pretrgan, razpršila se je električna moč na mnogo frakcij, od katerih jedna je šinila preko cerkve pod tlemi v zemljo. Vsi ljudje, osobito pa ženstvo, ki je stalo na samih tleh, je popadalo na 11 a vsled silnega zračnega pritiska. Vsa cerkev, razven onih na koru, pred glavnim altarjem in pri glavnih vratih, je bila omamljena. Nekaj trenutkov popolen mir, nato pa panika. Vsi, ki niso bili omamljeni, so begali sem ter tje iskaje svojih dragih. Na nasvet nekaternikov, osobito pa tukajšnjega g03p. nadučitelja, se je pričelo omamljene tresti, drgniti ter jih iznašati iz cerkve, kar je izdatno pomagalo, da so se pričeli onesveščeni polagoma zavedati. Pojavljali so se neopisni prizori. Ta grozna nesreča pa je zahtevala tudi jedno žrtev. — Pri vsem trudapolnem tresenju, drgnjenju in močenju ni bilo možno več obuditi v življenje 21 letne mladenke Petelin Rozalke. Ostalo bi jih bilo seveda mnogo več mrtvih, da se niso nekateri toliko trudili okolo onesveščenih. Kamor si obrnil pogled, povsodi so se ljudje trudili okolo onesveščenih ljudi vsake starosti in spola. Kes trpki in srce pretresujoči prizori. Drugi in najmočnejši tok je švignil na nasprotno stran ter je precej poškodoval hišico čevljarja Metljak Valentina, ne da bi otrokom in gospodarici kaj žalega storil, ter je z vršil svoj razdirajoči tok pri vodnjaku g. župana. Ta nesreča bodi pa tudi v pouk mnogo-katerim krajem po deželi, kjer nimajo strelovodov v najlepšem redu. Slab strelovod je velika nevarnost za poslopje samo kakor tudi za bližnjo okolico ; in stokrat bolje, ako ga ni. To nam svedočijo že razne nesreče, do-godivše se v kratkem času marsikje po našem kršnem Krasu. Nekoliko kontrole v tem ozira bi menda tudi ne Škodovalo. Iz Kobarida: Že dolgo časa ni bilo v Kobaridu toliko vojaštva kakor v dneh od 23.—28. avgusta. Samo ob sebi je umevno, da je bilo tu pri nas vse drugačno, vse nekako bolj praznično. Kadar so bili vojaki doma, je igrala na trgu vojaška godba, ki je privabljala s svojimi očarujočimi, tajinstvenimi zvoki marsikaterega od njegovega opravila ter ga vedla na trg, prisluškovat godbi. Navzlic toliki pestri množici in narodnostni različnosti se ni pripetilo nič posebnega med vojaštvom; vendar pa ne morem in ne smem zamolčati surovega žaljenja, naperjenega proti vsemu slovenskemu narodu iz ust nekega stotnika. Kakor znano, se je vršila dne 25. t. m. pri g. Andreju Mašera veselica. Neki stotnik, katerega kompanija je je bila pri g. Mašeru, je dal svojim vojakom strog ukaz, da se ne sme nikdo vdeležiti te veselice ter je sramotil nas Slovence z lepo psovko „windische Bagage". Ta gospod, z imenom Otto Schreyer, je bil bajč že enkrat ▼ preiskavi radi žaljenja drugih narodnostij. Sedaj je zadel v sršenovo gnezdo. Seveda je ljudstvo jako razjarjeno nad tako krutim žaljenjem svoje narodnosti in zahteva na vsak način zadoščenja. Napravi se baje pritožba na pristojno mesto, da bo prepričan omenjeni gospod, da imamo tudi mi življenjsko, reakcijsko silo ▼ sebi. Ta Blučaj kriči in priča o brezmejni za-^riženosti nemških kulturonoscev. Naši, za poletne mesece tukaj nameščeni oncirji so bili med ljudstvom sploh priljubljeni. Oni so spoštovali nas in mi nje, tako je tudi prav. Dobra, blatja duša je bil tukajšnji vojaški zdravnik dr. Rudolf Schindel, ki je na-mestoval za nekaj Časa našega zdravnika. ; Svojim klijentom ni računal nikdar nič. da. kjer je videl, da je vzrok bolezni zgolj uboštvo in pomanjkanje, je stisnil marsikateri ženici še svetlo kronico ali celo goldinar v pe3t. Seveda se je njegova požrtvovalnost in njegovo ime na daleč razslulo, da je dobival vsak dan več pacijentov, dokler ga ni rešil tega mučnega posla naš domači zdravnik. Gotovo ostane ta dobri mož marsikateremu v blagem spominu ! ! Tukajšnja občina je kupila hišo z vrtom, v kateri je nastanjena sedaj žendarmerija. Dala je za vse skupaj 20.000 K. Zadaj nahajajoči se prostorni hlev se preravna za vojašnico ; obsežni vrt bo služil lahko kakor vežbališče. Dijaška veselica je navzlic temu, da je na vrtu gospoda Mašera med proizvajanjem programa igrala vojaška godba, dobro izpadla. Imeli so istočasno koncert!! Ce ne ravno nalašč, sam Bog ga vedi ! ! Iz Sežane se nam poroča, da tamkajšnji c. kr. notar dr. Albert Rumer pogorel; škoda je velika. .Te-li bil zavarovan, nam ni znano. _ Vesti iz Istre. Iz Dekani. Dne 24. t. m. je gospod Ivan Fikon, občinski zastopnik iz sv. Antona, sklical zaupen shod k sv. Antonu, v krčmi Josipa Turko radi bodočih občinskih volitev. — Tu se je sestavil volilni odbor iz nastopnih mož : Josip ToŠkan, predsednik „Ivonsum-nega društva" v Dekani, Josip Zaje iz Ti-njana, Andrej Sik Rižana, Mihael Pavlic Črnikal, Josip Bucoj obč. odbornik Loka, Ivan Rodela Loka, Josip Cunja občinski odbornik Bezovica, Josip Lazar Podpeč, Ivan Lazar Zazid, Andrej Kočijančič Hrvastovlje, Ivan Kočijančič, vaški predstojnik Dol, Josip Franca Gračišče, Anton Skergat ob. svetovalec Kubed, Anton Mikec vaški predstojnik Ku-bed, Anton Kočijančič vaški predstojnik sv. Anton, Matija Jakomin sv. Anton, Josip Sto-kovič sv. Anton in Anton Jakomin obč. zastopnik «v. Anton. Ti udje volilnega odbora so si izvolili predsednikom Anton Škergata obč. svetovalca. Ob enem so tudi odposlali prošnjo na c. kr. namestništvo, da bi bo občinske volitve v smislu § 18. občinskega reda vršile pri sv. Antonu in ne v Dekani. In to iz raznih razlogov, posebno pa radi dejstva, da morajo volilci iz katastralnih občin Zazid, Podpeč, Loka itd. hoditi 3 ure na volišče v Dekani. Upajo, da kompetentne oblasti postrežejo tej prošnji temveč, ker so tudi naši državni poslanci Mandić, Laginja in Spinčić zadnjič v v zbornici poslancev interpelirali zaradi sličnih krivic, ki tepejo sploh občinske volilce v naši tužni Istri. Volitve bi se bile morale vršiti že lansko leto julija, ali vladajoča stranka odlaša in odlaša iz razlogov, ki jih dobro poznamo tudi mi. Tujci v Opatiji. Od 1. septembra 1906 do 28. avg. 1907 je prišlo v Opatijo 31.052 oseb. Od 22. do 28. avgusta 1907 je na novo došlo 865 oseb. Dne 28. avg. 1907 je bilo navzočih 2511 oseb. Vesti iz Kranjske. Iz Postojne. Kakor poroča „Slovenski Narod" je priznal presojevalni odbor za napravo najlepšega načrta za meščansko šolsko poslopje v Postojni prvo nagrado arhitektu Josipu Costaperarija v Trstu, drugo pa Maksu Zbrizaju, stavbenemu voditelju kranjske stav-binske družbe. Mestna hranilnica v Kamniku. — V mesecu avgustu 1907 je 192 strank vložilo K 49.655*39. 109 strank vzdignilo K 25.404*06. 12 strankam izplačalo se je hipotečmh posojil K 22,000*—. — Stanje hranilnih vlog K 1,575.388.04. Stanje hipotečnih posojil 1.265-692 08. Denarni promet K 221.866.31. Nesreča pri kopanju konj. — Jože Gnezda iz Vojskega, hlapec pri gostilničarju Didiču v Idriji, je peljal dva gospodarjeva konja kopat v Idrijo. V bližini tovarne za cinaber, pa je konj, ki ga je jahal Gnezda, zdrknil v vodo, pal na hrbet in pokopal pod seboj Gnezdo, da je utonil. Tujci v Ljubljani. Meseca avgusta je prišlo v Ljubljano 5196 tujcev; 487 več kakor prejšnji mesec in 200 več nego isti mesec lanskega leta. Vesti iz Koroike. Slovenski šolski družbi v premislek. Iz Borovelj: Šolske razmere postajajo tukaj od dne do dne žalostnejše in obupnejše. Z vso paro in nervozno naglico dela na germanizacijo slovenskih otrok ne samo vlada, katero, kakor znano, reprezentiraju naj-strastnejši Slovanofobi, ampak v zadnjem času s posebno vnemo tudi Schulverein in Siidmarka. In žal, da jim gre to uničevalno delo le s predobrim vspehom iz-pod rok! — Zagriženi nasprotniki so naglo spoznali temeljito spremembo časa in razmer in potem tudi sistematično uredili svoje postopanje. Se pred kratkim je bila slaboznana koroška šola le coklja za napredek in izobrazbo ljudstva, sredstvo, s katerim so se uklepale duševne sile Slovencev v jeklene spone. Dandanes pa je, kakor je videti posebno v Borovljah, šola že dovršila to prvo svojo nalogo; prestopila je v drugi stadij in prav ob- čutljivo je že opažati njeno ponemčevalno tendenco. Na otroka ne deluje namreč samo vpliv* šole, ampak prav posebno družabne in gospodarske razmere, ki so se spremenile Nemcem v prilog". Ne tolče se več samo v Šoli blažena nemščina v glavo, temveč otrok se je privaja s konverzacijo izven šole, začenja umevati učitelja in sedaj šele se nasrkuje onih strupenih in Slovencem sovražnih nazorov, ki jih fanatično učiteljstvo propagira s toliko vnemo. In ravno v Borovljah silijo te zunanjske družabne in gospodarske razmere najbolj k nemčevanju. odpirajo na široko vrata pogubonosnemu vplivu šole na deco in silijo tudi nas v resno premišljevanje, kako paralizirati ta vpliv. Veliko pa nam da misliti otroški vrtec, ki g-a v prihodnjem šolskem tečaju otvori Schulverein. Poslopje je na zunaj vabljivo, na lepem prostoru, obdano z vrtom, notranja uprava bo gotovo tudi prikupljiva — kako naj bi se priprost človek ne dal zavesti sirenskim glasovom vabljivcev, posebno še, čc se mu obeča gmoten prospuli z božičnimi in drugimi darili! Sedaj menda ne bodo pomagale več idealne besede narodnjakov o značajnosti in ne-omahljivosti, ampak treba bo tudi misliti na dejstva. In to dajamo prav resno v premislek naši šolski družbi in drugim poklicanim faktorjem, ker stvar in kraj, za katera se gre, sta vredna, da se zanje nekaj žrtvuje. Borovlje so bile že prej ključ k vsemu Spodnjemu Rožu in to so postale po sedanjih prometnih zvezah in industrijelnih podjetjih še v veliko večji meri. Nemci so to že zdavnaj spoznali. Od todi njih mrzlična agilnost; ali z naše strani je čuti veliko lepih besedij, dejanj pa nič. Slovenska šola in otroški vrtec sta ob sedanjih razmerah gotovo nujno potrebna v Borovljah, dokler se sedaj živo plapolajoča narodna zavednost ne poleže. Hic Rhodus . .. Razne vesti. Podrla se je jahalnica. V Virovitici se je v nedeljo podrl en zid in del strehe pokrite jahalnice. Jahalnica je bila zgradjena pred 4 leti in je stala 80.000 kron. Sreča, da ni bilo notri ljudi. Krivda leži v nemarnosti graditelja. Pričela je že preiskava. V najem ^c se oddajo prostori pripravni za gostilno ali ljudsko kuhinjo. Ulica Molino a vento štey. 29. — Ye §. Asdter TRST ulica Ma Caurm itov. 18, fL mM. Fratelli Rauber nkladiMa aatrojanik koš, kolo sa čevljarje in aadlarja. Taataa toraraa ustrojenih gornjih koi (tomaj®). — ■V Irrriujo oaročbo aa n« kraja ▼ pokrajini ;|< I BONI VENTO & Comp. grafični zavod I. reda. TRST, ulioa Tlzlano Veoellio št. 4. — TeL 19-87 Sprejema vsakovrstna trgovinska dela reklamne lepake, naslove, napisne listke itd. in jamči za perfektno in lepo izvrSitev. Poseduje stroj povsem nov, fn najnovejegra zlstema. - Dalmatia = Prva trgovinska družba = SESLIM & C. TRST — Borzni trg 3 — TRST Komisije in zastopstva izključno dalmatin. skih izdelkov, kakor: žganje, maraJkin, vina (Opollo in proseSki natin) oljkino olje, ma-raike, mandeljni, sardine, sardele, jedila v konservah, hrizantem, med, borovje seme, kože, volna, steklina itd. itd. Iščejo se zastopniki. solidno in elegantno ^^ a SOllunu in ^jalaa AMiA Bar po zmernih cenah *ai FOntStVO Rafaele Italia ^ TRST — VI« Malcanton 7 JUUUUUUU Stran IV »EDINOBT« St. 243 V Trstu, dne 3. septembra 1907 lOTEL BALKAI ^-"VtSfiB HOTEL. BALKAN Beseda „bojkot". Gotovo bo čitatelje zanimalo, da izvedo kaj, kako da je nastala beseda »bojkot«. Beseda »bojkot« prihaja od nekega angleškega kapitana ki se je zval Bovkott. Ta kapitan je upravljal posestvo nekega grofa na Angleškem. Radi svoje uprav pretirane strogosti ga je vse bližnje prebivalstvo silno sovražilo ter ni hotelo priti ž njim v nikako dotiko. Nihče ni hotel od njega kupiti, niti mu kaj prodati. Z vojaškim spremstvom mu je bil doveden letni prihod, tega so strogo čuvali, a tudi kapitan sam je moral imeti spremstvo, kadar je hotel iti v kako drugo mesto. Od tedaj je nastala beseda »bojkot« ali »bojkotirati«. Pričeli so jo rabiti v sličnih prilikah in kmalo je postala ta beseda običajna po celem kontingentu. — Boykott je umrl meseca junija 1897. Slovenci imajo v Združenih državah v Ameriki 25 župnij in 27 cerkev, od teh gradijo sedaj tri. Dve sta izven rabe in služita drugi svrhi. Slovenske župnije in cerkve so porazdeljene v 10 državah in sicer: Illinois 5 župnij, 6 cerkva (1 izven rabe) ; Ohio 6 župnij, 3 cerkve, eno gradijo; Pensilvanija 4 župnije, 4 cerkve; Mine sotta 3 župnije, 3 cerkve, 1 izven rabe in 1 brez duhovnika; Colorado 2 župniji, 2 cerkvi ; Michigan 1 župnijo, 1 cerkev; AVis-consin 1 župnijo, 1 cerkev; Kalifornija t župnija, 1 cerkev (jo gradijo); Montana 2 cerkvi brez župnije; Indiana 1 župnija 1 cerkev (jo gradijo) ; New-York 1 župnijo brez cerkve. Razun tega imajo Slovenci na mnogih mestih z drugimi narodi skupaj župnije in cerkve; na nekaterih takih župnijah delujejo tudi slovenski duhovniki. Češke šole v Šleziji. Češka zasebna šola v Reichwaldau pri Freistatu, kjer so leta 1900 našteli samo 11 Cehov, se mora s prihodnjim šolskim letom povečati, ker obstoječih 9 oddelkov ne zadostuje več navalu otrok. Alpinska mostarska družba je ustanovila nedaleč od šole delavsko naselbino, ki obstoja večinoma iz čeških roditeljev. Zblaznela od veselja radi imenovanja. Iz Budimpešte poročajo : V četrtek se je pripetil tukaj tragičen slučaj. Neka kandida-tinja učiteljstva imenom Schick, je čakala več let na svoje imenovanje za definitivno učiteljico. K.o je v četrtek 2 7letna provi--:orična učiteljica prejela dekret imenovanja, je od veselja zblaznela, in so jo morali odvesti v blaznico. Profesura za avtomobilizem. V H. Louisu v Severni Ameriki je po vseh formalnih pravilih ustanovljena profesorska stolica na vseučilišču za avtomobilizem. Prevzel jo je prof. M. Woosward. Poučeval bo v teoriji in praksi. Predavanje prične meseca septembra. Čudovita ura. Ruskem ucarju je poklonil kmet Karaš iz gubernije Radon nenavadno uro, za katere načrt je rabil celih 32 let in katero je delal 6 let. Ura je visoka iJ/3 m, težka 365 kg in izdelana iz lesa in kovine. Navije se ta ura le vsakih 400 dni, in kaže minute, ure, dni, tedne, mesece, dolžino dneva in noči, izhod in zahod solnca, navadna in prestopna leta, premembe meseca in gibanje zemlje okoli solnca. Mehanizem je tako umetniško izvršen, da gre ura popolnoma neslišno. Radi klobuka v smrt. V okraju Belovez-Bigec na Češkem je bila pred kratkim velika povodenj. Na večer sta se vračala brata Prozer iz gostilne, ko je veter Antonu odnesel klobuk v Vltavo. Nesrečnik je skočil za klobukom in izginil v valovih Vltave. Brat mu je hitel v pomoč a tudi njega so odnesli valovi. Oba sta utonila. Anton je bil oženjen in je zapustil pet otrok. Požigalci na polju. V okolici Debrecina na Ogrskem je pogorelo mnogo žita, tako nekemu kmetu 6900 snopov, drugemu 1300. Orožniki so prijeli do sedaj 24 hlapcev, ki so baje na prigovarjanje zavarovalnih agentov provzročili požige. Umoril soprogo. Iz Budimpešte poročajo : Brivec Karol Witting je v četrtek ustrelil svojo soprogo s 6 streli iz revolverja. Pred nekoliko dnevi se je povrnil iz Amerike i Ker je pa med tem njegova soproga pričela z nekim drugim mladim moškim ljubavno razmerje ter se ni hotela več vrniti k njemu, jo je umoril. Morilca so zaprli. Ženski docent na dunajskem vseučilišču. Naučno ministerstvo je dovolilo Elizi Rit* ter, da predava na dunajskem vseučilišču kakor privatni docent iz romanskih jezikov. To je prvi slučaj, da se je pri nas dovolila ženski docentura. Koliko bo stal drugi tir Sibirske železnice. Kakor poročajo iz Petrograda, je ministerski svet določil stroške drugega tira Sibirske železnice na 180,753.000 rabljev. Od tega bo proga Ačinsk-Omsk 41131 vrste) stati 28,0190.000, Irkutsk-Bajtal-Tancloj-Mandžurija (1235 vrst) 48,140.000, Jrkutsk-Kazy*-skaja (883 vrste) 34,437.000, Ačinsk-Irkutsk 67,148.900, a za povišanje prevoza na Bajkalu 3 mil. rubljev. r MALI OGLASI. 1 Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; OiEatrotiBkBne bepede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. . - Plača Be takoj. ~ a p----;- llrarlnilf 'z boljše rodbine, ae etalno službo Ur dUNIK jjče gospico ali udovo brez otrok v svrbo ženitve. Cen ene ponudbe, ako mogoče s sliko „ALBERTO 29u, poste restante. Stadion. 1066 | v v Isce qP dekle za popoldanske ure nositi dete na sprehod. Ulica Giulia 14, III., 17. 10»>8 Na nrnHoi Je 24 hekt- viPav*kf,gfl belega l«Cl pi UUttJ vina po nizki ceni. Naslov pove .Inseratni od delek Edinoetr 1065 UBIRALEC občinstva. — Alighierl 3. In popravlj&telj glasovir-jev se priporoča slavnemu Andrej Pečar, ulica Dante 1030 p ^čllkSI prodaja kuhinjsko opravo: omare, Ferriera štev. 25. mize itd. iz prve roke. Trst, ulica AO Ip+fjj mn7 prijetno zunanjosti, skrben IIIU£ gospodar, premožen, z dobro vpeljano trgovino, išče soprogo, gospodično ali udovo. starost postranska zadeva, s 5000—7000 gld. premoženja za razširjenje gospodarske ga delokroga. Glavnica pride vknjižena na novo poslopje v delu. Žalel bi Slovenko, znajočo kej laškega. Pismene ponudbe na „Inseratni oddelek Edinosti" pod, TRGOVEC 77u. 1056 r Ivanko Doreihini TRST - ulica Madonnina štev. 8 VELIKA ZALOGA pohiitva, mani faktur, ur, slik, zrcal in tapetarij. Popolne spalne in obedovalne sobe. Moške obleke na izbero. UGODNE CENE. L Prodaja proti takojšnjemu pla-■k. čilu in tudi na obroke. Slovenci in okoličanski delavci OOOOOOOOCOOOOOGG « BOGOMIL PINO Da-am J f Gospod Ivan Simič Vam naznanja ■ UfcUl ■ ■ da nima ničesar več opraviti s staro prodajalnico v ulici Torrente „Alla citta. di Trieste" in Vas opozaija, da odpre v prvi polovici meseca septembra novo prodajalnico izgotovljenih oblek in blaga za moške obleke po naročilu. Vse blago je bilo zbrano osebno iz najboijših čeških in moravskih tovarn. V zalogi bo specijaliteta srajc in h 1 a č iz pravega domačega blaga lastnega izdelka. LaBtnik Be priporoča za Vaš obisk, kakor v preteklem času. Ta prodajalnica se bo odprla v ulici Barrlera veochta 32 blizo lekarne Picciola. 1027) Udani IVAN SIMIČ. Prodaja tudi koruzno perje za postelje. M. ud. ZERQUENIK nlica im da Palestrina 2 (ogel ni. Coroneo) Električno vpeljavo izvršuje franjo S. Dalsass® TRST nlica S. Spiridione štev. 6. ^ Virgilio Cisilino TRST, ulica Barriera vecchia 4 Velika izbera igrač, drobnarin, srajc, ovratnikov, zapestnic, ovratnic, parfimov itd. po konkurenčnih cenah. A\ Kdor 15?« službo ali kakoršno-koli zaposlenje ; kdor išče uradni ke ali službeno osobje kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvorcev, kdor ima za prodati hiše, polja, dvoree ; kdor fell posojila, vknjižbe itd. prodati ali kopiti premičnine ali sploh rabljene predmete itd. itt,, naj se posluži VALIH OGLASOV v Edinost i", ki so najceneji, največ čitani i a najbolj pripravni v t os« gro namena. Franc Skok == tapecirar ===== Trst, ulica Giovanni Boccaceio 4 Izdeluje vsako tauecirsKo delo kakor posteljni vzmet, žimnice, zavese itd. — | — | — | CENE ZMERNE. | — j — | — rn^ 2)ve hiši na prodaj. Zaradi smrti posestnice gospe HEDVIGE SCHUTZ prodala se bo dne 18. septembra t. I. prostovoljno na dražbi enonadstropna hiša št. 99 na glaTliein trgu v Eoyem mestu, kjer se nahaja prostorna, za vsako trgovino pripravna prodajalna. Pri hiši je tudi gozdna parcela v Rasnem. Izklicna cena 9300 kron. — Dalje 10 minut od Novega me3ta blizo Božjega groba in deželne kmetijske sole na Grmu ur vila z balkonom, prostornim pritličnim in prostornim podstrešnim stanovanjem z vodovodom v hiši. Tudi prostorna klet in obširen vrt je pri hiši. Izklicna cena 11 -750 K. Ugodni dražbeni pogoji so na ugled pri c. kr. notarju dr* Poziliku V Novem mestu, kjer se bo ob 9. uri tudi vršila dražba. bivši urar v Sežani ima svojo novo prodajalnico ur v TRSTU a '"tfica Vincenzo Ilellinl štev. 13 - nasproti cerkve §t. Aiitona noveg* prodaja vsakovrstne ure in popravlja iste po zmernih cenah in z jamstvom. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl v nedeljo i. septempra t. 1. 3,Gostilno Kante" v ulici Giulia štev. 33 ter se priporočam za mnogobrojni obisk IVAN KA?jTE. Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih == mineralnih vod —r— Angelo DeuetaK - Trst ulica Acquedotto 22. — Tel. 1448 Angelo Lizza slikar, dekorater, slika izveske itd., lakir i Trst — ulica Paduina št. 9 (vogal ulica Chloua). Vsprejema vsakovrstno dekoracijsko, umetniško delo. kakor sobe izveske in lakiranja. Šipe, postavljene v delo ■i po zmernih cenah.-- tfolodi GitmeS ulica Rapicio št. 4 (vogal Giulia št. 17) PRODAJALNICA steklenih ilp v veliki Izberi. — Porcelan lončevlne, kuhinjsko potrebščine Iz železa in pločevine Itd ———— Vittorio Ualdevit Delalnica pohištva v modernem kroju za sobe in kuhinje. izdeluje priprave za prodajalnice Od zmaj in znotraj in dela za sta'. ■ TRST — ulica Valle št. 8. Grenkasti //ker PP 80 kr i« / Kličite na telefonu štev. 19-51 in imeli boste takoj na domu vxxw* '„ISTRIA Pivo 2-krat varjeno „TRIUMPH Furlansko vino iz posestev princa Hohenlohe Vino iz Visa, furlanski in istrski tropinovec, mm, slivovec- M. P. LEONI, ul. Giosue Carducci 39 Poslopje „Gledališče Goldoni". fi. JVtittovate mehanična delalnica Trst — ulica del Trionfo 1 izvršuje vsakovrstna kovaška in mehaniška deia kakor tudi nikelovanja. lanaam« mi v ur mn^MMggp* M. S AL A RINI v ulici Ponte della Fabbra it. 2. (Vo^al ul. Torrente.) | Poletje! Pomlad! Največja prihranitev časa. Sffir za izpit vojaškega dobrovoljstva Tečaj za sprejem v zadnji razred kake srednje šole. (Naučni jeziki italijanski in nemSki) Paralelni tečaji — italijansko in nemško — za zrelostni izpit na srednjih šolah. Avtorizovani od visokega c. kr. namestništva, pod ravnateljstvom prof. RlHARDA JJ1CKS. — Dvanajst usposobljenih in v službi stoječih profesorjev. TRST, ulica della Poste lO W*T TRST, ulica delle Poste lO Zaloga oblek in površnikov za gospode, dečke in otroke, velik izbor platnen? obleke in kostumov, raznovrstne jope ter rumena ir. _—— modra obleka za delavce. ■ ■ Nov dohod blaga za obleke po meri, koje se zvrSe točno in hitro po zelo nizkih cenah. Na deželo vzorci brezplačno in franko. PODRUŽNICA: „ALLA CITTA DI LONDRA" aj. Poste nuove št. J. (vogal nI. Torre bianoa FRANCESCO S. DONATI elektrotehnik TRST, mile a ««11* Acqme4«tW It. 1» Aitiriimn ddMnitu UiMa i KiMiii mehanično delalnlco lyi]wu •lcktrlta« rumll)»T«, manv. ItMMn, ftr*loTod*r, kakor tudi mehani««« 4*1», kl M v rasi ■ tlaktroMknika, kakor poprav« dlaamlff-Blfc M«t*rjrr I« rmuon rrotlJjk ka*«riBOf»* kodi dstoma, Ceas Jaks zaeras Is Izvriltsv pspslsa.