%A	KUPUJTE
^VOJNE BONDE! IE
CTORY
.WAR
ONDS
Najstarejši slovenski dnevnik
v Ohio ★
Oglasi v iem listu so uspešni
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
KUPUJTE
VOJNE BONDE!
The Oldest Slovene Daily
in'Ohio ★
Best Advertising Medium
VICTORY BUY
BONDS STAMPS
XXVin.—LETO xxvm.
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY (PETEK), JUNE 29, 1945
ŠTEVILKA (NUMBER) 151
0.
Kva vlada
VARŠAVI »»MIRANA
j^ikolajczyk je J TiPodpremier in minister poljedelstvo
Of^^ON, 28. junija. — Var-r je danes naznanila formi-i" p® nove poljske vlade nape	edinstva, kateri stoji se Edvard Osubka-Moraw-f ^ je premier od Rusije pri-' P® provizorične vlade. Član ' gjT vlade je tudi Stanislav Mi-premier zamej-od p režima v Londonu.
! iršavski radio je najprej na-■"^1 resignacijo stare provi-vlade, takoj nato pa je naznanilo, da je bila for-a vlada, kakor je bilo do-
Vsi trgovinski stiki med Francijo
k
in Francovim režimom so ukinjeni
n%jo
;ne i
v jaltskem sporazumu in Jedavni konferenci v Moskvi, ptero so bili povabljeni tudi.
voditelji iz inozemstva, ^olajczyk, vodja kmetiške
''fiki %
G, ki je bil prednik seda-premierja Tomaža Arczi-
US	zamejnega režima v
L j® bil imenovan pod-
j%erjem in ministrom za po-
bistvo.
9.
1%
^sija se vedno iva lend-lease armado v Sibiriji
)^SHINGT0N, 26. junija. — ^ l^einski ekonomski admini-, Leo T. Crowley je ob-I ™ kongres, da Zedinjene drse vedno pošiljajo lend-^ pomoč za rusko armado v kjer obstoji možnost. Sovjetska unija stopila v ® proti Japonski, posledica *" Je, da mora Japonska na
,,^ki meji držati močno ar-katera bi bila drugače po-V boj proti Amerikancem. I li^Griške pošiljatve v evrop-i<\ so se ustavile, čim je ^°jna v Evropi končana, '"^zvidno iz poročila, kate-^ 3e podal Crowley kongre-
11 J
^ loj "^^Mevno poročilo je bilo iz-kongresu že 13. junija, yV ^®st pa je prišlo šele se-
ar.
L
^Ggresni odsek je postavko ^ jitj ®'^d-lease pomoč, ki pred-$1,975,000,000 že in pričakuje se, da bo ^®akega zavlačevanja spre-^ kongresu.
ro*
..^li
Ane cene telefonskim klicem
naznanilo Mr. F. P. ji k ^ka, poslovodja komerci-oddelka The Ohio Bell pričenši s
jH^ 'jem znižalo ceno za klice jii^p^^jjavo, in sicer od 790 milj i( kar bo odjemalcem pri-
'^0 letno nad $21,000,000. %, ^ej odredbi se bo računalo J v C, Gfonski klic iz Clevelanda
Francisco $2.45 za tri ''"se,! razgovor, dočim se je računalo za ta čas • 2a klic iz Clevelanda v ^ Fla., je bila cena $2.30,
bo nova cena $2.05,



.». IM. MU^
E	I'/:
diiSlilMiNfi
PARIZ, 28. junija. — Danes se je zvedelo, da so bili med Francijo in Španijo ukinjeni vsi trgovinski stiki, medtem ko tudi diplomatski odnošaje med njima postajajo čedalje bolj napeti.
Francoska novinarska agencija javlja, da je španska vlada prekinila pogajanja za obnovitev posojila v znesku 40,000,000 peset, ki je bilo dano Franciji leta 1943, ko je bil na krmilu režim v Vichyju, za nakup blaga v Španiji, takoj po incidentu v Chamberyju, ko je bil vprizor-jen napad na vlak, s katerim so se baje vozili člani španske modre legije. (Peseta je po obstoječem kurzu vredna 9 centov.)*
Potem je madridska vlada zaprla vrata za ves eksport in import in od tedaj niti Francija niti Španija ne izdaja nikakih izvoznih in uvoznih dovolenj, niti ne dovoljujeta, da bi blago, nam'enjeno za druge dežele, šlo skozi njun teritorij.
■ ■■ w
bojisc
LOUIS MIKLICH
Ranam je podlegel 27. maja v Nemčiji Corp. Louis Miklich, star 33 let, sin Mr. in Mrs. Frank Miklich, 18509 Shawnee Ave. Pokojni je bil poklican k vojakom v decembru 1942, preko morja je bil poslan prošlega julija in je bil ranjen v Nemčiji 20. novembra.
Dovršil je Collinwood High School in je ob času odhoda k vojakom delal pri Consolidated Iron-Steel Manufacturing Co. Njegov brat, poročnik Ivan J. Miklich, je padel v Franciji prošlega julija.
Poleg staršev zapušča štiri brate; Franka, ki služi pri mornarici na Pacifiku, Avgusta, ki se nahaja v vojaškem taborišču v Alabami, sarženta Edwarda v Franciji, in Antona; zapušča tudi dve sestri, Mrs. Mary Žagar in Rose.
KLUB DRUŠTEV NA RECHER AVENUE
Nocoj ob osmih se vrši važna seja Kluba društev Slovenskega društvenega doma na Recher Ave., na katero se vabi vse društvene zastopnike.
v MINNESOTO
Mr. Erazmus Gorshe bo nocoj odpotoval v daljno Minnesoto, kjer bo v Minneapolisu obiskal John Jagra, v Duluthu pa Matijo "Pogorelca. Nazaj se vrne 8. julija zjutraj. Želimo mu obilo zabave in razvedrila na obisku, ter srečen povratek!
Diplomatski prelom s Francom na vidiku
Neki francoski zastopnik je danes rekel, da se je z Madridom izmenjalo diplomatske agente in vzdrževalo redne odnošaje navzlic temu, da je Fran-cov režim fašističen, iz sledečih razlogov.
Francija je upala dobiti domov skozi Španijo iz severne Afrike 30,000 francoskih beguncev, za katere ni bilo na razpolago ladij; upala je, da se podpiše trgovinski sporazum za nabavo olivnega olja, železne rude, volframa in živeža; dalje je Francija tudi želela dobiti tiral-nico za Pierre Lavala, ki se nahaja v Barceloni.
Francosko stališče je, da ako se v bližnji bodočnosti ne izpo-sluje nobene izmed omenjenih stvari, potem ni vzroka, zakaj bi se še nadalje vzdrževalo diplomatske stike s Francovim režimom.
12 ZRAKOPLOVSKIH DRUŽB NI IMELO NITI ENE SMRTI V L. 1944
CHICAGO, 26. junija. — Narodni varnostni svet je objavil poročilo, iz katerega je razvidno, da ni imelo 12 ameriških družb za civilno potniško službo v letu 1944 niti ene smrtne nesreče.
Glavno nagrado za varnost med največjimi zrakoplovskimi družbami, ki so preletele v letu nad 100 milijonov potniških milj, je dobila United Airlines Inc.
DEMOKRATSKI KLUB 32.
VARDE
Nocoj ob osmih se vrši važna seja Demokratskega kluba 32. varde, v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Vstoliči-lo se bo nove uradnike in ukrepalo o drugih važnih zadevah^ Po seji se bo serviralo okrepčila. Vabi se članstvo na veliko udeležbo.
^Pujte vojne bondei
Obilen ribolov
Nepoklicni ribiči, ki lovijo ribe v jezeru Erie s trnki poleg vodnega zidu v Edgewater parku, so zadnje dni zelo uspešni. En tak ribič je včeraj menda ujel 100 funtov rib.
UBOŽEN SAMOTAR ZAPUSTIL PREMOŽENJE ČETRT MILIJONA
CHICAGO, 28. junija. — Che-stino Chiesa, očividno Italijan, ki je živel v eni zanemarjeni sobi, je umrl prošli četrtek v okrajni bolnišnici. V njegovih umazanih hlačeh je bil najden zarjavel ključ, ki je odprl vrata v bančno varnostno shrambo, v kateri se je nahajala vsota $250,000.
Chioso je bil 75 let star in je bil svoj čas čuvaj na progi nad-ulične železnice. Sosedje sp ga smatrali za velikega siromaka. Živel je v najeti sobi na južni strani mesta, za/ katero je plačeval 50c na dan.
V oporoki, katero je napravil leta 1924, je samotar določil, da se vse premoženje z izjemo $500, zapusti čikaškemu katoliškemu škofu, ki ga ima porabiti za dobrodelne namene.
AMERIŠKE IZGUBE SO NARASTLE NA 1.030.679
WASHINGTON, 28. junija. — Ameriške izgube v ubitih, ranjenih, pogrešanih '' in ujetih so narastle na 1,-030,679 mož, kar predstavlja povišek za 7,226 od prošlega tedna.
Armada je imela do sedaj ubitih 190,277 mož, mornarica pa 46,458. JSanjenih v armadi je bilo 564,302, v mornarici pa 60^86.
TURKI VZNEMIRJENI RADI RUSKE ZAHTEVE GLEDE DARDANEL
ANKARA, 28. junija—Turški krogi sodijo, da se bo zunanji minister Hasan Saka v kratkem podal v London, z namenom, da izve kako stališče Mvzemata Anglija in Amerika glede poročil, da bo Rusija zahtevala, da se status Dardanel spremeni.
Iz Moskve se poroča, da je glasilo Rdeče vojske "Rdeča zvezda" objavilo ^lanek, v kateri se Turčijo dolgi, da je med vojno vodila fašizmu naklonjeno politiko.
V Ankari prevladuje prepričanje, da se glede Dardanel ne bo ukrenilo nič določenega, dokler se ne snide konferenca "velike trojice."
Kratke vesti
kitajski premier soong šel na obisk v moskvo
NEW YORK—Radijska-oddaja iz Chungkinga poroča, da se je kitajski premier T. V. Soong podal na obisk v Moskvo, in da je z njim odpotoval tudi najstarejši sin generalisima Chiang-Kaisheka, Ching-Kuo, ki se je izšolal v Moskvi.
tri osebe ubite v italijanskih nemirih
RIM—Poročila iz provinc javljajo, da so bile v novih izbru-hah proti italijanski policiji ubi' te tri osebe, šest pa je bilo ranjenih.
PROCES PROTI MARŠALU PETAINU JE ODLOŽEN
PARIZ, 28. junija. — Proces proti maršalu Petainu pod obtožbo veleizdaje je bil za nedoločen čas odložen radi bolezni državnega tožilca in predsednika sodišča. Obravnava se je imela začeti 5. julija.
UBIT, KO JE REŠIL MUCIKO VNUKINJE
WOOSTER, O., 28. junija. — Na električni drog je splezal 73-letni Henry Denbrooks, da reši muciko svoje vnukinje, in bil pri tem ubit od elektrike.
Zedinjene države pošljejo v Španijo 60 tisoč ton sladkorja
WASHINGTON, 28. junija. — Iz visokih vladnih virov se je danes zvedelo, da bodo Zed. države poslale v Španijo 60,000 ton sladkorja. To pošiljatev je prvotno obljubila Španiji angleška vlada, ki pa se je očividno premislila, akoravno ima danes Britanija večje zaloge sladkorja na rokah kot pa jih je imela v predvojnih letih.
Obenem se je zvedelo, da se drži, na rokah nadaljnih 10,000 ton sladkorja, ki bo poslan bodisi v Španijo ali Švico, ako treba.
Nobenega pojasnila za pošiljatev v Španijo
Vladni viri niso dali nobenega pojasnila, zakaj so Zed. države pristale na izpolnitev angleške obljube, to zlasti v času, ko obstoji v Ameriki občutno pomanjkanje sladkorja. V brit-skem parlamentu je bilo 22. maja poročano, da se bo napravil poizkus da se zaloge sladkorja v Angliji do konca vojne zniža, tako da ne bo večja od one, ki je obstojala v predvojni dobi. ,Leta 1941 je Ameriški rdeči križ za nekaj časa ustavil pošiljatev živeža v Španijo, ker se je zvedelo, da se darovani živež nepravilno rabi. Diktator Franco je nato javno napadel Zed. države, rekoč, da "nečejo pomagati Španiji v uri njene stiske" in izjavil, da se Španci ne bodo dali podkupiti z živežem.
VOJAŠKI ODPUSTNI POINTI SE UTEGNEJO ZNIŽATI NA 78
WASHINGTON, 28. junija— Iz zanesljivih virov je bilo danes poročano, da bo armada v teku par tednov znižala število službenih pointov za odpust iz armade iz 85 na 78.
Obenem se tudi pričakuje, da kongresni odsek za vojaške posle ne bo odredil nobene spremembe obstoječe armadne na-redbe, ki določa, da se vojaki z izpolnitvijo 40. leta avtomatično odpustijo iz armade.
Istočasno se poroča, da armada ne bo odstopila od svojega stališča, da mora imeti 7 milijonov mož za zžisiguranje japonskega poraza.
POROKA
Jutri se bosta poročila Miss Rosie Lukanc, hčerka Mr. in Mrs. Jerry Lukanc, 1125 E. 174 St., in Mr. Frank J. Petrič, sin Mrs. Barbare Petrič, 16306 Arcade Ave. Poroka se bo vršila v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ob 9:30 uri zjutraj. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se udeležijo poročnih obredov. Svatba se bo vršila zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Novoporočen-cema čestitamo in jima želimo vse najboljše v zakonskem življenju!
Novi grobovi
GEORGE SKILJAN
Staršem George in Mary Ski-Ijan, 1004 E. 72 St., je preminil tri in pol meseca star sinček George. Pogreb se bo vršil v soboto ob 1. uri popoldne iz Josip Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., v cerkeV sv. Vida in nato na Calvary pokopališče.
. # * #
SAMUEL R. KIKITZ
Včeraj ob 7:45 uri zjutraj je bil najden mrtev v postelji v sobi, v kateri je živel v Newman-Stem pQslopju, kjer je bil za oskrbnika, Samuel R. Kikitz, rodom Srb. Doma je bil iz sela Ku-man, Jugoslavija, ter je bil 60 let star. Zapušča edinega sina Roberta, ki se nahaja z mornarico nekje na Pacifiku. Pogreb se bo vršil v soboto ob 2. uri popoldne" iz pogrebnega zavoda A. Gr-dina in sinovi, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Save na 1565 E. 36 St., in nato na rusko pravoslavno pokopališče.
* * *
FRANK MEŽNARŠIČ
V mestni bolnišnici je snoči umrl Frank Mežnaršič, soprog Mrs. Josephine Mežnaršič, 4332 W. 52 St. Podrobnosti bomo poročali jutri.
PISMO IZ DOMOVINE
V našem uradu imamo pismo naslovljeno na Josef Kovač, Chardon, O., katefega je pisal brat Anton, ki je bil prvotno kot ujetnik zaveznikov, sedaj pa dela pod ameriško armado.
POPRAVEK
V poročilu, da se S. C. 1/c Louis Marolt, 14519 Thames Ave., nahaja na dopustu, bi se moralo glasiti, da je sin Mrs. Vugo, na 14615 Thames Ave,
Ameriška zračna ofenziva proti Japonski besni dalje
Superbombniki so stresli na japonske tarče nadaljnih 3,000 ton eksplozivov; samomorilna armada proti invaziji se pripravlja
GUAM, petek, 29. junija — Ameriške sile na kopnem, morju in v zraku so danes zadale Japoncem nov silovit udarec. Potopile ali poškodovale so 23 ladij, stresle nadaljnih 3,000 ton bomb na štiri japonska mesta, ter razširile svoje položaje na šestih nadaljnih Marijanskih otokih.
Naznanilo o besneči ameriški*-
ofenzivi je podal admiral Ni-mitz. Nekateri omenjenih uspehov so bili doseženi tekom sreda in četrtka, medtem ko je sila 450 bombnikov vprizorila napade na japonska mesta tekom današnjega dneva.
Ladje zasačene v bližini obale Koreje
Japonske ladje so bile zasačene v bližini Koreje v^japonskih domačih vodah, kakor tudi ob južnem koncu otoka Ryukyusa. V operacijah so sodelovala ar-madna in mornariška letala.
Zračni napad na japonska mesta je vprizorila zračna sila, ki ima bazo na Marijanskih otokih. Udarjena mesta so Sasebo, Moji, Nobeoka in Okayama.
Japonci v paniki pričakujejo invazije
SAN FRANCISCO, 28. juni-
I ja. — Japonski radio je danes j obširno poročal o pripravah, ki so v teku za odbitje pričakova-I ne ameriške invazije. Jasno je, da je vso Japonsko zajela silna panika.
V radijski oddaji je bilo med drugim rečeno, da se na Japonskem pripravlja posebna "samomorilna armada", ki bo opremljena z orožjem, ki bo povzročilo "svetovno osuplost."
Dalje, da bodo Japonci za odbitje invazije imeli na razpolago več tankov in drugega orožja kot so ga imele vse armade v evropski vojni.
Neki japonski časnikar je poročal, da se je baš vrnil z ogleda posebnih baz in rekel, da upa, da bodo Amerikanci čim preje udarili, ker želi uživati ob "smrtnem udarcu", ki jih bo zadel, kadar prično z invazijo.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
VRNITE LISTKE
Prosi se Vse tiste, ki imajo od podružnice št. 106 SANS listke za električno peč, katero se bo oddalo na Slovenskem dnevu 8. julija, da jih vrnejo najkasneje do 4. julija na donau Mrs. Mary Ster, 19302 Arrowhead Ave., KE 5773, ali pa Frank Česnu, 14204 Darwin Ave., LI 5570.
Avella, Pa. — Po petmesečni bolezni je 14. junija umrl Matt Mihelčjč, star 64 let, doma iz Tehova pri Brodu na Kolpi, Hrvatska, odkoder je prišel v Ameriko pred 44 leti. Poleg žene zapušča poročeno hčer v Leecr-fieldu. Pa., v Pittsburghu pa brata.
Bridgeport, O. — Iz nemškega ujetništva, v katerem je bil 20 mesecev, se je 18. junija vrnil Frank Matko ml. Njegov brat Joseph je bil 8. junija častno odpuščen od vojakov, dne 16. junija pa William Gliva, ki je služil skoro štiri leta na Pacifiku in bil v več bojih. Meseca aprila pa je bil odpuščen James Elash, ki je služil pri padalcih in izgubil sluh, ko je osem granat eksplodiralo v njegovi bližini. Sluh se mu zdaj zopet vrača.
Milwaukee. — Iz nemškega ujetništva se je nepričakovano vrnil poročnik Louis Martinčič mL, sin družine Louis Martinčič. V nemškem ujetništvu se je sestal tudi s sledečimi slovenskimi vojnimi ujetniki: Z Rudolfom Hlebcem iz Št. Vida nad Ljubljano, Ivanom Coffom iz Ljubljane, Borisom A. Under-manom iz Novega mesta, Francom Hribarjem iz Golice, Šmartno pri Kamniku, ter s svojim sorodnikom Julianom Maroltom iz Novega mesta (očeta obeh sta si bratranca).
Sheboygan, Wis. — Po skoro 25-letnem službovanju v armadi se je zopet vrnil v civilno življenje s častno odpustnico nekdanji Šebojgančan Frank Zorman, star 51 let. Po činu je bil strelski saržent in zadnja leta je vež-bal vojake v Norfolk Navy Yardu v Virginiji. V prvi svetovni vojni je bil v Franciji.
Windber, Pa. — Dne 15. junija je naglo umrl John Jordan, star 54 let, doma iz vasi Jorda-ni, občina Kastav pri Reki, od-
koder je prišel v Ameriko leta 1920. Bil je član SNPJ. Zapušča ženo, dve hčeri in dva brata, v starem kraju pa tudi dva brata in sestro.
New York. — Dne 19. junija je umrla v bolnišnici Fanny Lenarsich, stara 52 let in rojena v Kamniku. Zapušča moža in sestro Antonijo Svethn, v starem kraju pa sina.
Chicago, 111.—Theodore Gradi-šek je bil častno odpuščen iz vojaške službe dne 23. junija. V vojaški službi je bil čez štiri leta in imel čin narednika (sergeant). Večji del se je nahajal v Angliji, Afriki in Italiji.
Ely, Minn.—Tukaj je umrl za pljučnico Frank Samec, star 49 let in rojen na Ely ju. Bil je član SNPJ, kakor tudi ABZ in upo-slen pri Oliver Mining Co. 24 let. Zapušča ženo in dva mladoletna sinova.
Waukegan, 111.—V petek je umrl Rudolph Skala, star 59 let in doma iz Ljubljane. Bolehal je dalj časa radi uljesa na pljučih in bil tri tedne v bolnišnici v Chicagu. Bil je aktiven na kulturnem polju kot pevec in igralec, pri Slovenskem domu, zadrugi in samostojnemu -društvu, čigar član je bil, prejšnja leta pa tudi v socialističnem gibanju. Zapušča ženo Rozi.
Red Lodge, ^ Mont.—Dne 17. jun. je umrl v bolnišnici John Mayer, star 69 let in doma iz Spodnjega Wriža pri Žužemberku na Dolenjskem. Zapušča ženo, sedem odraslih hčera in sina in več vnukov, v Bear Creeku, Mont., pa brata. Bil je član SNPJ.
Fairport Harbor, O.—Domov k svojim staršem je prišel na dopust iz Nemčije Viktor Baje. Doma bo 30 dni in pravi, da bodo šli potem nad Japonce. On je služil v 1., 3., 7. in 15. armadi pri diviziji Blackhawk.
STRAN 2.
ENAKOPRAVNOST
29. junija, 1945
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
"ENAKOPRAVNOST"
[CAN
ST. C
Owned and Published by
1231 St. CLAIR AVXNT7E — HENDERSON 6311-11 Issued Every Day Except Bundayi and Holiday# BUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town:
(Po raznaialcu r Cleveland In po pošti Isven meata):
For One Year — (ga celo leto)___
Por Half Year — (Za pol leta)___
Por 3 Month! — (Za • mesece)____
_*0.50
_ *ao _ 2.00
By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi In M.hiwi;
For One Year — (Za celo leto) _
For Half Year — (Za pol leta)_
For > Montba — (Za • mewci)_
_ 4.00
_ mjs
For Europe, Boutb Amerte* and Other Foreign Countriee:
(Za Evropo, Juino Ameriko In druge incuemrte dišave);
For One Year — (Za celo leto) __T*""
For Half Year — (Za pol leta)________4.60
entered aa Second Clau Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March Srd, 1879.
104
Constanline Poulos (O. N. A.):
BOLGARIJA IN NJENI MEDNARODNI ODNOŠAJI
Sedanja bolgarska zunanja politika je usmerjena močno v pro-rusko smer, toda vzroki tega so mnogo globlji kot dejstvo, da se nahajajo ruske čete na Bolgarskem.
Bolgarski narod se ne more znebiti strahu, da utegneta Velika Britanija in Zedinjene države Amerike podpirati grške teritorij alne zahteve napram Bolgarski. Obenem pa se ljudstvo v polni meri zaveda dejstva, da pripada Bolgarija v tej dobi "interesnih sfer" — dokler bo ta formula veljala v mednarodni politiki — v področje ruskega sveta.
Tudi močnega in vplivnega komunističnega pokreta ne velja pozabljati v zvezi s tem, kajti to gibanje si prizadeva prikrojiti bolgarske zadeve potrebam in zahtevam Rusije.
Prepričanje, da utegne Sovjetska Rusija zagovarjati in ščititi Bolgarijo o priliki mirovne konference, ima ogromen vpliv na razvoj in na smernice bolgarske zunanje politike in je eden najvplivnejših faktorjev, ki drže skupaj takozvano "domovinsko fronto" navzlic prevladovanju komunistov. '	^
Vprašanja reparacij niti vlada niti narod ne vzemata resno v obzir. Jugoslovanska vlada je poslala v Sofijo posebno komisijo za reparacije, ki si prizacieva na vso moč, da bi rešila vsaj nekaj jugoslovanskega imetja, kije bilo odnešeno iz onih predelov jugoslovanskega ozemlja, katerega so bolgarske čete zasedle, ko je bilo treba razbremeniti nemške okupacijske sile. Ta komisija dozdaj baje ni imela mnogo uspeha.
Glede reparacij za Grčijo pa Bolgari sploh ne razpravljajo več, ker se nadejajo, da jim bo uspelo izogniti se jim popolnoma. Zelo verjetno je, da bodo Bolgari odgovorili na grške teritorij alne zahteve s protinapadom, in sicer tako, da bodo stavili svoje lastne zahteve na grška ozemlja. Trenotno se vsi bolgarski politiki in uradniki vlade skrbno ogibajo razpravljanja o bolgarskih zahtevah do izhoda na Egejsko morje.
Samo socialisti, komunisti in levičarski agrarci si zares žele — med vsemi političnimi strankami na Bolgarskem — mirnih in odkritosrčno prijateljskih odnošajev z Grčijo. Toda njihova težka naloga prevzgoje naroda v smotru razumevanja neobhodne potrebe, da se balkanski narodi sporazumejo med seboj, je silno otežkočena radi prenapete grške propagande. Grška vlada sama podpira hujskanje in proklamacije kot: "Naprej v Sofijo!" Ali; "Za-žgimo Sofijo" — ali "Grki morajo zasesti Bolgarijo za 55 let!"
Komunistični pokret še ni opustil svoje ideje, da se ustvari unija vseh južnih Slovanov. Propaganda v tej smeri je postala nekoliko bolj tiha, toda več radi sedanje hladnosti napram tej ideji na strani maršala Tita, kot radi opozicije med bolgarskim narodom samim, ki ni tako močna, da bi jo preprečila.
Glede macedonskega vprašanja je zanimivo, da je vključenje Macedonije v federativno Jugoslavijo, in sicer kot avtonomne enote, popolnoma zatrlo vse bolgarske zahteve po tem ozemlju, za katero je bilo toliko prepirov. Toda navzlic temu je neko macedonsko društvo v Sofiji v polnem razvoju in naporno deluje za ustanovitev "večje Macedonije," katere prestolnica naj bi bilo pristanišče Solun.
Vse te podrobnosti o bolgarskih zunanje političnih smernicah dajejo morda na prvi pogled sliko, ki je videti nekoliko neskladna in nejasna. Toda v bistvu so Bolgari v vseh teh vprašanjih svojih odnošajev z zunanjim svetom mnogo bolj realistični kot je mogoče premeriti v brzini.
Velika večina bolgarskega naroda navidezno še ni opustila nobene zgoclovinskih bolgarskih teritorijalnih zahtev in jih namerava prej ali slej na novo staviti — neglede na to, da so njihove upanja trenotno precej kompromitirana radi vojaške zveze, katero je bila Bolgarija sklenila s Hitlerjevo Nemčijo.
FRANK BUCK:
Zgodba o živalskih entuziastih
Oduševljenca za živali ne najdete tako pogosto kot njegovega tovariša na nogometnem ali kinematografskem polju, vendar oni, čigar strast se izživlja v tej smeri, je prav tako slepo vdan svojemu nagnjenju kot ostala dva, samo s to razliko, da je mogoče malo bolj junaški in požrtvovalnejši.
Vedno kadar so listi objavili vest, da se pripravljam na nov lovski pohod, sem dobil na kupe pisem od takih oduševljencev z vseh strani sveta, od najrazličnejših stanov in obeh spolov. Ponujali so se mi dečki, mladi možje, pa tudi lepe in brhke gospodične, zatrjujoč mi, da tako neodoljivo ljubijo živali, da bi bili pripravljeni spremljati me brez plače na konec sveta, v najdivjejšo džunglo ter opravljati tam vsak posel, ki ga bom zahteval, le da bi videli enkrat pravo živalsko življenje iz neposredne bližine. Spoznal sem po nekih pismih, da so jih pisali ljudje, ki so imeli v lovu vežbo in izurjenost, ki bi ju hoteli pri meni uporabiti, večinoma pa so napravljale te ponudbe vtis romantičnih izlivov ljudi, ki se jim je zahotelo v daljne nepoznane -kraje ter v način življenja, ki nima ničesar skupnega z enoličnostjo, na katero je navajen zapadni človek. Med temi pismi sem našel nekoč tudi naslednjo velezanimivo prošnjo:
Spoštovani gospod Buck! Zelo rad bi šel streljat z vami divje živali. Ustrelil jih bom gotovo toliko, da bom z njimi lahko poplačal stroške svojega potovanja, ker sem sijajen strelec in mi je komaj devetnajst let. Moj brat vam bo tu(^i pisal. Toda jaz sem se prvi na to spomnil, in ko sem mu zaupal svoj načrt, me je hotel pretepsti, če te misli ne opustim, češ da se vam bo sam ponudil. Zato ga ne vzemite. Vzemite rajši mene. Jaz sem boljši strelec, tudi sem prvi prišel na to misel, on mi je mojo misel le ukradel. Prav rad pristanem, da tekmujeva z bratom, kdo boljše strelja na kakršnokoli tarčo zahtevate. Sami boste odločili, kdo je boljši strelec in koga boste vzeli s seboj. Prepričan pa sem, da bbste vzeli mene, ker sem boljši strelec in sem se tudi prvi spomnil, da se vam ponudim. Pripravljen sem pridružiti se vam, kjerkoli hočete in če odpotujete iz New Yorka, vam tudi ne bo treba mnogo plačati za pot po železnici, ker živim v bližini New Yorka. Če odpotujemo iz San Fran-cisca, bo pot nekaj dražja, prepričan pa sem, da vam bom vse povrnil iz izkupička lova, ker sem 'izredno dober strelec."
Gotovo je fant kje čital moje opise ter pri tem ni spoznal, da obstoja moj posel v lovu na žive divje živali, ki jih dobavljam žive za zverinjake in cirkuse. Vse drugače pa je loviti živali žive ali pa jih streljati.
S takšnimi naivnimi ponudniki sem imel nekaj prav nerazve-seljivih izkušenj. Povod "ža eno i je bil tako zvani Jonesov zakon, neka uredba o morski plovbi, ki je sicer gotovo prav umestna in potrebna, pa je cesto zaradi svojega nepravilnega izvajanja naravnost škodljiva. Po odredbi tega zakona se ; mora vsak ameriški mornar, ki j je ostal brez sredstev v neki lu-ki, na prošnjo p r i najbližjem I ameriškem konzulatu, odpremiti i brezplačno v domovino. Konzul uredi običajno zadevo na ta način, da preda repatrijiranca kapitanu kake v Ameriko vračajoče se ladje. Ta mu dodeli neko delo, s katerim se pobota prevoz, če pa ni za moža nobenega
primernega dela na ladji, tedaj povrne stroške njegovega prevoza država. Seveda se te zakonske dobrote poslužujejo vsi mogoči ljudje, med njimi tudi dezerterji in lopovi, ki bi spadali vse drugam kot pa v svobodno življenje.
Eden med mnogimi, ki jim je ta uredba dala mnogo skrbi in dela, je bil tudi ameriški generalni konzul v Singaporu, Harris. Bil je zelo dobrega srca ter se je po očetovsko zavzel za take brezdomovince, jim dal zavetišče ter jih oskrboval s hrano, čeprav je bilo med njimi tudi mnogo takih, ki so se največ klatili po pristanišču in popivali po beznicah.
Nekega večera mi je Harris tožil, kakšne težave mu delajo ti ljudje. Pravil mi je tudi, kako je včasi težko dobiti ladjo, ki bi jih vzela seboj v domovino. V času, ko mi je to pripovedoval, je imel tri takšne brodolomce, ki so čakali na vrnitev v domovino. "Med njimi," je omenil Harris, "je celo tak, da bi ga mogoče vi lahko uporabili. Slišal je o vas in o vašem delu in sedaj bi hotel na vsak način vkrcati se z vami. Kar nor je na živali. Govorite z njim in oglejte si ga."
Harrisov predlog mi ni prav posebno ugajal, ker sem pravkar doživel pravo razočaranje z nekim drugim dobrovoljcem, ki je bil tudi "nor na živali". Toda Harris je bil tako dober znanec in poleg tega moj poltrovitelj, zato sem sklenil rešiti ga enega njegovih neprijetnih gostov,, če bi slednji pokazal le najmanjše veselje za moje vrsto poklica.
Pravkar sem se odpravljal na pot z večjo zbirko najrazličnejših živali od ogromnih krokodilov do majhnih kolibrijev, zato sem sklenil zaposliti moža kot delavca pri svojem živem tovoru. Konzul Harris je bil prepričan, da se bo fant prav dobro obnesel.
Tako sva se dogovorila, da mi pokaže svojega varovanca naslednjega dne. Reči moram, da sem bil prav veselo presenečen. Možakar je napravil prav dober vtis, kazal je veliko navdušenje za živali in kakor sem lahko sklepal, je bil dovolj inteligenten.
Fant — ime mu je bilo Bili — je bil ves vesel, ko sem mu povedal, da ga vzamem v službo na priporočilo konzula Harrisa. Popoldne, ko smo odpluli iz Sknga-pora, se je izkazal kot zelo izdaten delavec. Zadaj smo morali naložiti svoj tovor najprej na veliko tovorno palubo, nakar bi šele naslednjega dne prenesli zaboje in kletko na pravo mesto. Bili je delal kot vol. Prenašal je težke zaboje z večjim zanimanjem in požrtvovalnostjo, kot vsak mojih služabnikov. Okretno se je obračal, nič mu ni bilo treba dvakrat reči, tako da sem na tihem sklenil, da se z Billom ne bova zlepa razšla, zlasti še, ker je kazal celo večje znanje v živalstvu, kot sem si pri prvem srečanju mislil.
Naročil sem Billu, naj bo že zgodaj zjutraj na mestu, tako da bomo lahko čimprej zložili naše kletke na tako mesto, kjer bodo živali najbolj zavarovane proti vremenu. Moja zbirka je obstojala iz štirih velikih aligatorjev, treh slonov, štirih tigrov, dveh leopardov, dveh tapir jev; treh mladih orangutanov, šestih udavov, tri sto opic najrazličnejših vrst in preko sedem tisoč ptičev. Nameščanje živih živali po takem krovu pa je mnogo težja stvar kot bi si človek, ki ni imel nikoli s tem opravka, predstavljal. Dostikrat si mislite, da ste to ali ono žival prav postavili, pa se izkaže, da vleče od nekod prepih in zp-pet morate prenašati kletko naokrog, dokler ne najdete primernega zavetišča.
Naslednje jutro se mi Bili ni javil na delo, pač pa mi je poslal nekega mornarja, naj mi pove, da je bolan in da mu je nemogoče pomagati mi pri delu. Nadzornik ladje mi je na to odstopil enega mornarja in opravili smo delo tudi brez novega znanca.
Od tega časa pa je postal Bili za mene velika uganka. Dan za dnem mi je pošiljal pošto, da je bolan in da mi ne more pomagati. Če sem ga potem prišel obiskat, nisem opazil na njem ničesar, iz česar bi lahko sklepal, da je zares bolan. Kljub temu je zatrjeval, da je tako slab, da ne more stati na nogah, zato sem odredil, naj se mu hrana nosi v kajuto. Seveda se mi je vsa zadeva zdela malo sumljiva, nisem mu pa hotel ničesar reči, dokler me ni neke noči stražar poklical, naj si grem ogledat Billa, ki se vsake noči šeta po zadnjem krovu in zadovoljno kadi pipo. Sklenil sem, da ga počakam v zasedi in ga zagrabim.
Ko smo bili že peto noč na morju, sem tiho stopil za njim in ga mirno potolkel po rami. Naglo in prestrašeno se je obrnil.
"Oho, mislil sem si, da ste preslabi, da bi mogli zapustiti posteljo," sem ga ogovoril.
"Hotel sem preizkusiti noge," je jecljal, "danes sem vstal prvič, odkar smo odpluli."
"Razen včeraj in predvčerajšnjem," sem pripomnil.
"Kdo me je zalezoval," je vzrojil, "jaz mu bom že pokazal ..."
"Tiho," sem zakričal nanj. "Pojdite nazaj v posteljo in privoščite si počitek, ker jutri imam za vas zelo resno delo."
Naslednjega dne smo morali namreč čistiti kletke in hraniti in napajati zverine. Tako delo je vedno težavno, zato sem hotel na vsak način pritegniti tudi Billa. Naročil sem mu, da mora biti zjutraj ob zori pri meni.
Zjutraj se je sicer Bili javil, toda kazal ni nobenega posebnega navdušenja za odkazano delo. Moral sem ga ozmerjati, da je sploh prijel za posel. Ni se mu ljubilo izmenjavati vode v vedrih, iz katerih so pile živali, pa je namesto da bi izlil staro in smrdljivo vodo, enostavno prilil novo k stari.
Tretji dan mi je izpustil dva zelo draga ptiča. Ko je hranil rajčice, ki sem jih z veliko muko dobil v Novi Gvineji, je enostavno pustil vrata odprta in ptici sta izleteli, še preden sem imel čas zaloputniti vrata. Lepi stvarci sta se usmerili naravnost preko Pacifika k daljnemu cilju.
Preglednik posadke, ki si je ogledoval prizor s poveljniškega mosta, je zaradi tega postal tako srdit, da je skočil z mosta k nemarnemu pomočniku, da bi ga piemlatil. Potolažil sem ga, češ, da sem moža vzel pač le zato v službo, da naredim uslugo našemu prijatelju Harrisu.
2e drugi dan sem dognal, da si bom mnogo bolje pomagal brez Billa, zato sem se^ dogovoril z kapitanom, da mi je odstopil enega mornarja v pomoč,
Billa smo pa predali pregledniku moštva, ki mu je dodelil najzoprnejše delo na ladji, ribanje krova. Dan na dan je nesrečni Bili drgnil umazani krov v razbeljenem soncu, da se mi je kar smilil. To je bilo konec Billove karijere in konec mojih upov, ko sem si domišljal, da sem našel in da si bom ustvaril vdanega in navdušenega pomočnika za svoj težavni poklic.
Urednikova I pošta i
ZOPET BO LUŠTNO
Euclid, Ohio. — Kje pa vendar bo zopet luštno drugje kot pa tam, kjer pevski zbor Slovan priredi zabavo.
Zato seje zbor odločil prirediti za prihodnjo nedeljo, 1. julija zabavo na prijaznemu vrtu Slov. društvenega doma na Recher Ave. Tu bo razvedrila in dobre zabave za vsakega poset-nika, zato se zbor prav lepo priporoča, da se udeležite. Tudi izgovora ni skoro, da je preod-daljen prostor zaradi vožnje, kajti nahaja se na primernem kraju, kjer se zabava lahko nemoteno vrši za vsak slučaj, da ne bo vreme dobro.
Vsem je tudi znano kakšne težave imajo naše gospodinje s pointi za meso, itd., ampak za prihodnjo nedeljo se bomo vsemu temu izognili. Mary Furlan, kot naša kuharica si že sedaj viha rokave in pripravlja kako da bo nam bolj postregla. Kaj bo pa nam pripravila, je pa za sedaj še skrivnost. Zatorej, ^kar odločite se vsi, ki boste brali te vrstice, da pridete na vrt Društvenega doma, kjer boste dobro postreženi z ječmenovcem in drugimi okrepčili, ki spadajo k dobremu teku. Tudi za plesa-željne je dobro preskrbljeno. Naš pevec Grabnar je obljubil, da bo tako potegnil svoj meh, čeprav je še enkrat daljši. Pevci so pa tudi vedno pripravljeni, da vam delajo kratek čas s svojim ubranim petjem, kateremu se pridružijo navzoči, da se potem vsi skupaj par uric dobro zabavamo.
Prijazno vabimo tudi pevce in pevke sosednjih zborov, da nas posetite. Zbor Slovan je vedno pripravljen sodelovati pri raznih priredbah in zato se tudi priporoča občinstvu za čim večji poset. Baš sedaj se tudi pripravlja za nastop pri Slovenskemu dnevu, ki se bo vršil takisto na vrtu Društvenega doma na 8. julija, v korist pomoči stari domovini.
Torej, čeprav nismo kaj posebno oglaševali ta naš piknik za nedeljo, 1. julija, priporočamo se in pričakujemo, da nas obiščete v obilnem številu. Začetek zabave bo takoj popoldne. Na svidenje!
France iz Ljubljane
OGLAŠAJTE V
John Sebastian
Clevelandski poletni pod vodstvom dirigenta Dr-dolph Ringwalla, bo v sobo^^ večer podal deveto koncer ^ predstavo v seriji 16 po® . koncertov, ki se vršijo v dvorani vsako sredo in VGC6r.
Kot gostje na koncertn®®^ vsporedu bodo v soboto na pili Henry Pildner, u^^tn^ klavirju, ki s vir a na WGA dio postaji, ter štirje bratje, Aloms, WilliaiWi " Charles, ki igrajo truinp®^°'
John Sebastian, umetni^^|^^ orglice, bo nastopil kot 5° na predstavi v soboto, 7- J Prihodnjo sredo, 4. julija koncerta, ker se bo radi Neodvisnosti vršila velika slava v mestnemu stadion^ ta večer.
Kupujte vojne bon^®'
rOBEE
arn
VSAKO SOBOTO VEČER
Dobra zabava in
3. julija 1945
se vrši ^
Slovenski
večef
Igral bo JOE
Priporočamo se ^
len obisk
LUDWIG'S NlT®
BUY P
P
BONDS
20160 Lindberg
"ENAKOPRAVNOSTI"


A WAR BONP'
BUY YOUR BOND 5,S
• u. s.
WAR rUUNU DIVISION

a, 1945
ENAKOPRSVNOST,
BTRAR3
Dušica Rožamarija
(SVETNICA IN NJEN NOREC)
Agnes Gunther
Poslovenil Boris Rihteršič
%
(Nadaljevanje)
postajaj tragična, Roža.
moraš, da so bile nje-
^ke znanke same učen-^servatorija, ki imajo ^odrane lase in časih izpete. Princesa mu nobe-pred oči. O mojem Nm imenu dolgo ni nič ^ival sem ga, ker se ni podajal k mojemu sta-^ zraven likalnice . . ,0, "^Ike seje tudi zanimal.
v njih nenavadne du-^lobine. Sicer pa bo ne-^ te zagleda. Vroče srce ^se, kar je lepo. Tako srce v tako majhnih, ^ prsih. Nekoliko je ^ grbast. Če je sedel za starim klavirjem in dr-■^ti, ki so bili kakor paj-po tipkah, se mi je ^ zazdelo, da me je ne-^ega odneslo iz berlin-^kla na neko poljano bla-so šumeli palmovi u stopale nebeške hče-^tih čevljih —"
fto,
ali mu ne bi mogla
iviti?»
sladka Roža. To pot si kar mi je všeč. Br-•ftu bova:
"kar sva odkrila nekaj • koral iz sedemnajstega * Prosiva te, da bi bil za lužica se za to zelo za-bo prevzela stroške." — Piseš, Rožamarija? Jaz |%r ognjenik."
l^ro, moj najljubši!" 'j! Ostahi tam, kjer si!" 'edal Harro.
še tole; 'Voz te bo čakal
^ to bi bilo lepo. Čeprav ®sba ne bi bila dosti vre-|3n Friderik je zato toli-^'^eden. In tihi klavir, ka-^ Vesel! Zvečer bova se-, hjem in prisluškovala, nama bo vse dala pra-
"'isliš, da je sama napra-"bo?"
,oglej—ponekod je malo J®no z rdečim svinčni-fecej
!>,

(ii
[L r-vj površna moška roje najbrž prepisovala, ^tole je lepo. Z rdečim 'O, nebeška, vzemi ^^^enai sinje. Ne žalosti ^ /)a j pokorne j šega z rde-^ šlo trikrat skozi dež!'
to ni tudi navodilo za i^Sicer bi pa rajši imel ne-, 'njenega kakor pa same
Vreča prazna?" ^ zavitek raznih reči: 'Milena blazina, konji-l^'kan lesen ptič s piščal-in svilena mošnji-
1
je v njej?" ^0 orodje. Kakor veliko k iz jantarja in lepo s ^okovano."
^ moram dobiti jaz," ^ Rožamarija.
knjiga. Na njej je
napisano, da so 'Izpovedi lepe duše'."
Glavi obeh potomcev se sklonita nad staro knjigo. Nobenega imena ni v njej. Toda spet novo razočaranje. Knjiga je. popisana samo na nekaterih straneh s samimi mesti iz svetega pisma, ki so na videz brez zveze.
"Kakšno besedo bi bila lahko napisala vmes," zagode Harro.
"Poglej!" Rožamarija pokaže na list, kjer je napisano: Ljubi svoje sovražnike!
"Ali se je morala tudi ona tako boriti s temi besedami kakor nekoč ti, Rožamarija?"
"Jaz sem ostala pri skromnem zaletu, Harro. Pretežavno je bilo zame. Prišla sem le do prve stopnice."
"In to je?"
"Do višnjevega možička."
"Ne bodi tako skrivnostna, prosim te!"
"Ali ne razumeš, da ne bi rada o tem govorila, ko je tako bore malo."
"Do molka, si mislila?"
"Ali misliš, da se je ona bolj razumela na to?" vpraša Rožamarija.
"Tu za platnicami je še nekaj."
"Med ovitkom in platnicami je bilo res še nekaj zataknjeno. Kos zvitega papirja.
"Skrbno sta ga razvila. Temen, mehak koder se je pokazal. Zgoraj je bil privezan s srebrno nitjo, ki je imela ščitek. In na tem ščitku je bilo z roko poprav-Ijalca korala napisano:
" 'Nebeški—božji norec'."
"Božji norec! Ali si že kdaj slišala to besedo?"
"Da, časih sem jo že čula tu ali pa na Braunecku. Kot kletvico, ali pa če so hoteli komu reči, da je prismojen. In spodaj so spet note. To bi imenoval Ivan Friderik motiv. Dva motiva. Enega zanj in enega za 'nebeško' ... O, kako sva zdaj spet neumna, Rožamarija!—Glej tole je pa naposled nekaj njenega. Roža, če znaš brati, toda gladko, —mi preberi."
"Tole bo tudi kakšen motiv," reče Rožamarija in začne brati. Jasna pisava je zelo čitljiva . . .
"Motiv, Harro:
'Duša drhteča,
usta molčeča,
srca trdeča —
to je prava hožja sreča.'
Vidiš, Harro, da je to vedela!"
Duša gre skozi vrt, kjer je trava mokra od solza in kjer popije visoka, črna drevesa svetloba sonca. Kjer sede mnoge sive, molčeče ptice na visečih vejah. Kjer imajo grmi in trava in vsak cvet, ki cvete med njo, svoje bisere. Tam polzi temna voda, ki ne šumlja in ne mrmra, in premika v svojem počasnem teku hičje ob obrežju.
Duša ovije svoj pajčolan okoli sebe, povesi glavo in zakrije rane, ki so jih ji prizadele strupene puščice tistih, ki so zunaj. Tako gre duša skozi vrt, mimo sivih ptic, ki ne pojo, mimo potoka, ki ne šumlja, in mimo lilij, ki nosijo na svojih zlatih nitkah roso bolečine. In v poslednjem kotičku vrta, kjer so drevesa najvišja in padajo njihove bolne sence najgloblje ,tam stoji rožni grm in ima na vrhu bled popek.
Tedaj objame duša rožni grm in mu reče: "O, ti roža moje ljubezni, kako si hudo bleda in stojiš v mraku, kjer te ne more najti noben žarek, čeprav bi morali padati nate . jutrni lesket, opoldanska krasota in večerno zlato. In tvoj vonj bi moral biti krasnejši kakor vonj vseh cvetov, ki so na vrtu."
Tedaj se skloni duša čez grm in pritisne ostre trne na svoje prsi, da pije grm rdečo kri. Topli valovi mu gredo skozi žile in bledi kelih rože se pordeči od njih.
Ko pa bo prišel zvečer gospodar vrta, bo vprašal:	*
"Duša, kako uspeva tvoj vrt, ki sem ti ga dal, da bi lepe cvetice gojila v njem?
"Ali cvete rožni grm, ki ti ga je dih mojega diha zbudil iz globokega dna?"
Tedaj reče duša vsa žalostna:
"Gospod, moja trata je mokra od solza, moje sive ptice so brez pesmi, moje lilije so raztrgane in polomljene od puščic, ki so mi jih vrgli v vrt. In roža moje ljubezni je skrita v goščavi, kjer so sence najbolj črne."
In gospod bo s svojimi zlatimi očmi pogledal v vrt duše.
Tedaj se bo zalesketalo skozi temna drevesa, začelo bo kapljati z vsake veje in vejice, in mokra tla se bodo zaiskrila od de-mantov. Sive ptice bodo našle svoj glas in postale bodo slavci s svojimi pesmimi zahvale. Polomljene lilije se bodo spet zravnale. Tedaj bo roža ljubezni, ki
je pila kri duše, odprla kelih in zažarela v škrlatnem krasu, in njen vonj bo napolnil vrt. In temna voda, ki gre k prestolu večnosti, bo začela šumljati.
In potem bo duša oživela.
Molčeči grad, v oktobru 1672, ko sem dopolnila 12 let v četrtem mesecu moje žalosti.
Harro je oprezno zbral vse liste in odnesel knjigo in druge reči v svojo omaro, ki jo je zaklenil.
Rožomarijo je prijel za roko in jo odvedel v zavetje. Tam sta nekaj časa sedela nemo drug ob drugem. Potem je rekel veselo:
"Vrniva se v 20. stoletje. Morda ni prav, da se dotikava starih reči. Klicanje duhov ni bilo nikoli priporočljivo. Zdaj pa se moraš še ti izpovedati. Kaj si premišljala?"
"Marsikaj sem mislila danes, Harro—in govoriti moram še s teboj!"
"To zveni nevarno,—uvod, ki mu navadno ne slede preveč prijazna razmotrivanja. No, že sedim v spovednici. Začni!"
"Oh, če začenjaš tako in se igraš z menoj, se ne upam ničesar reči. Zmerom se igrate tako z menoj, ti in teti. Kakor ne bi mogla nikoli postati pametnejša, kakor sem zdaj. In,—saj imate prav. Neumni otrok sem. Tako neumna, kakor sem dolga. Ko sem bila majhna, so se mi vsi smejali. Samo ti ne! Harro, ti se mi nisi smejal! In zato sem te imela rada. Harro. Zakaj si se zdaj še ti pridružil njim?"
Thorsteinu zalije rdečica čelo. Glavo pobesi in stoji pred njenimi nežnimi sivimi, prose-čimi očmi kakor deček, ki so ga ošteli.
"Rožamarija, lažje mi je bilo tako. Vse skupaj je zame hudo težavno. Tega pa seveda še ne moreš vedeti. Ali sem ti s tem res storil krivico? Mislil sem si, da sem te pustil v srečnih otroških letih."
Army's Experimental Helicopter
Wni glede raci-joniranja
maslo^ konzervirane ju Wbe in mleko
Znamke V-2 do Z-2 so Vsaka za 10 pointov. j,'*'H3esirana jedila
znamke D-1 do H-1

"Ne smeš metati tenčice čez vse to, Harro. Povej mi, Harro, povej mi. Zakaj nisem tvoja žena? Ali je na meni kaj takega, da ti lie bi-mogla biti?"
Harro se je hudo prestrašil: "Pa vendar ne nosiš teh misli že dolgo s seboj v srcu? Prosim te, to bi bilo strašno. Moja Roža, moja uboga Roža! Ne, vse je tako preprosto! Premlada si še in paziti moram nate. Kako malo časa je šele poteklo, kar si ušla smrti! Strašno bi bilo, če bi prišla zaradi mene v nevarnost! Najhuje bi bilo zame. In zato ne morem. V marsikaterem oziru sem bojazljivec, šleva. Koliko sem pretrpel, ko sem stal zraven tebe v Bordigheri, ko si ležala kakor uboga, izmučena senca, si ne moreš niti misliti! In potem nisi marala ostati na Braunecku, saj si me vendar prosila—. In zato sem prosil tvojega očeta, da bi bila pri meni, kakor je bila nekoč Dušica. Besedo sem mu dal. Da sem ti s tem pripravil hude ure—"
"O, Harro, kako se moram sramovati pred teboj! O, Harro, in tako srečna sem zdaj, pa tako
BEFORE
YOU BORROW
ja Bur yi HOMf
GET OUR LOW RATES AND HELPFUL TERMS
"J®?
WStThe Point Is "Points"!
•t - M
What the helicopter of tomorrow may look like is pictured by this new army model. Seen in flight in Upper Darby, Pa., it looks like a giant bumble bee with its stubby fuselage. The craft is an experimental model and has been undergoing tests since August, *944. Early tests indicate that it has merits not found in previous models.
e vsaka za 10 pointov. Sladkor
znamka štev. 36 za sladkorja je veljavna ^gusta.
Kurilno olje ® štev. i, 2, 3, 4 in 5, i veljavne, vsaka za Ov.
Čevlji
® št. 1, 2 in 3 z zrako-knjižici št. 3 so ve-
A. GUDINA & SINOVI
Pogrebni zavod 1053 EAST 62nd ST. HEnderson 2088
Ambul^nčna posluga podnevi in ponoči
do
preklica.
Ustanovljeno 1908
ZAVAROVALNINO VSEH VRST VAM TOČNO
PRESKRBI
Haffner Insurance Agency 6106 St. Clair Ave.




Jane Froman, tinging »tar, accumulate# her »liart of point* on the home front, by salvaging used cooking fat under the watchful eye of husband Don Ross. Used cooking fat is needed to help make synthetic rubber, fabrics, soap, pharmaceuticals and thousands more war and civilian needs. Save every drop.
Dons Civvies for First Time in 8 Years
me je sram. In zdi se mi, da niti ne vem, kako bi se morala sramovati. Od tvoje dobrote živim že ves čas."
Ovil ji je roko okoli ramen in jo nežno pobožal po laseh.
"Srečo ti želim. Roža, samo srečo. In toliko si mi dala. Kako moreš vedeti, labodja devica, kaj čutimo moški ? In dala si mi vendar najlepše dneve življenja. Žrtvovala si se zame. Vihar blaženosti je besnel v meni. Glej, za druge je obraz človek, morda se vidijo še roke, ostalo pa poskrbi šivilja.
"Zame imajo ljubko nagnjena rama, tvoj hrbet, čudežna črta od pazduhe do nežno oblih meč prav toliko izraza kakor tvoj obraz. Zmerom sem slutil, da moraš biti čudovita. Toda to, kako lepo si je tvoja duša zgradila svoj dom in si ga okrasila, to sem doživel že zdaj. Sveta si mi postala. In lepo in mirno bi bil lahko živel ob tvoji strani, če ne bi tvoja sladkost postala prenevarna. Užival sem ure ustvarjanja, ko sem te slikal.
(Dalje prihodnjič)
COSTUME JEWELRY—COSMETICS—PERFUMES HAIR TONICS za moške in britve se dobri pri MERCHANTS SUPPLIES 12519 ST. CLAIR AVENUE ANTHONY KQPACK. Slovenec, poslovodja
mvEx
Vprašajte za Jennie Hrovat
Tu si lahko izberete kakor-šnekoli vrste zaves, katerih imamo v zalogi nad 300 različnih vzorcev.
Odprto ob večerih do 9. ure
Parkwood Home Furnishings
i 7110 St. Clair Ave. ENdicott 0511
DomaČi mall oglasnik

GOSTILNA

Mr. in Mrs. Frank Kopina
481 EAST 152nd St.
Fri nas vam vedno postrežemo z dobrim
2GANJEM, PIVOM IN VINOM. Okusen prigrizek. — Prijetna družba.
Se priporočamo za naklonjenost
Frank Mihčič Cafe
7114 St. Clair Ave.
DOBRO PIVO, ŽGANJE IN PRIGRIZEK ENdicott 9S59 Odprto od 6. zj. do 3.30 zj.
Ange's CaE#
Preje Louis Seme's 6507 St. Clair Aye.
Odprto od 6. zj. do 3.30 zj.
AVTOMOBILSKA POSTREŽBA
RE NU AUTO BODY CO.
982 East 152nd St.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fender-je. — Welding!
J. POZNIK — M ŽELODEC GLenville 3830
ELYBI4 AUTO BEPAIB AND WELDING
Joe Mrhar, lastnik Towing, Ftuts, Batteries. Painting Body Fenders
6815—31 SUPERIOR AVE. ENdicott 9361
Modema slovenska popravljalnica PRODAJAMO TUDI NOVE WILLYS AVTOMOBILE IN TBUKB
Pvt. Wesley Wilson of Johnson City, Tenn., purple heart wearer, and who rates 113'points under the new point system, dons a civilian coat for the first time !n almost eight years, as buddies at f^rt Dix, J., look on. Wilson is leaving the army for good.
Three Corner Cafe
1144 PAST 7l8t ST.
Andy ELavčnik in John Levstik, lastnika Izvrstno pivo - vino - žganje in okusen prigrizek. Se priporočamo
Mr. in Mrs. Joe Sustarsic
GOSTILNA 5379 St. Clair Ave.
Postrežemo z izvrstno pijačo in okrepčili
HECKER TAVERN
John Sustaršič in Frank Hribar 1194 EAST 71st ST.
ENdicott 8866 Pri nas dobite vedno dobro pivo, vino in žganje ter okusen prigrizek.
Odprto do 3.30 zj.
Superior Body & Paln% Co.
Popravimo ogrodje in fender je. Prvovrstno delo.
Frank Cvelbar
6605 St. Clair Ave. EN. 1633
E, 61st St. Garage
Frank Rich, lastnik.
Be priporočamo za popravilo In bar« vanje vaiega avtomobila. Delo točno In dobro.


Slovenska cvetličarna
f elercic Jf loristfi
15302 Waterloo Rd.
IVanhoe 0195
lOC
aoEaoE
lOB
GAY INN
J. Mam in J. Simčič, lastnika 6933 ST. CLAIR AVE.
Fino pivo, vino ih žganje, ter okusen prigrizek.—Za prijetno družbo obiščite nas.
JANSA'S CAFE
1297 E. 55 St
Serviramo najboljše pivo, vino in žganji ter okusen pregri-zek. Odprto do 3.30 zj. — Se priporočamo za obisk.

RAZNO
>01
aosaoi
I0C30
CARLSON'S HI-SPEED SERVICE 905 East 185th SL
PREJE STCyPAR'S Mi imamo avto-rack; najnovejšo napravo za mazanje avtomobilov. Delo garantirano. Se priporočamo.
JIM OKORN
Slovenski krojač Čistilnica ženskega in moškega oblačila 6906 ST. CLAIR AVE. Se priporočam
POZOR,
HIŠNI GOSPODARJI!
Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali lomezih, zglaslte se pri
LEO LADIBA 1336 E. 55th St. HEndenw« 77U

FranH Mack
Realtor — Broker's License Ako želite kupiti ali prodati dom, se zglasite pri meni. Točna in zadovoljiva posluga.
6603 St. Clair Ave. EX 1494
STRANI
ekakoprsvnost,
29. junija,
BOLTEŽAR
F. S. FINŽGAR
"Oj Čada ti, pridna moja ti, se prileze kajne? — Pa le pojdi! Ni samo robida zelena! — Že maklen poganja, in na leskah bingljajo mucke--. Oj
ti silna ti, natečna natečnica! Viš jo no! — Na, Iskrica, tudi tebi koscek, in Srnici zadnjo skorjo! Le pohramljaj jo! Tako le! Sedaj pa križ božji! Pojdite na poseko in se najejte in napa-site!"
Takole se je porazgovarjal Boltežar v zgodnjem jutru s svojo družino: s staro kozo Ča-do in njenima mladičema, ki šta, srborito poskakujoč, odšla za materjo na srenjsko poseko in oblizovanje svoje črne smrčke pravično hvalila dobroto Bolte-žarjevih suhih drobljancev. Takrat se je kar hipoma pol solnčne oble dvignilo izza hriba. Žarki so se usuli z zlatim bogastvom po rebri, Boltežarje-" va koča se je nasmehnila mlademu jutru, na jesenu tik nje je zapel ščinkavec, z bora sredi poseke se je razlegala kosova pesem.
Boltežar se je odkril, poveznil klobuk poleg tnala na tla in s suhimi, koščenimi prsti začel česati sivorumene niti dolge brade. Ko je izpukal iz nje rese in slamo, ki se je ponoči zapredla v brado, je pogladil iznad senc dolga vlakna belih las na široko plešo, dvignil trudno glavo proti solncu, ki je žarelo nad hribom, zamišal, se upognil in sklenil roke k molitvi.
Takole je molil:
"O Bog, tvoj hlapec je zdajle vstal. Zato je vstal, da bo Tebi čast dajal, sebi kruha služil. Požegnan ta kruh z žegnom šentjanževim, pokropljen s krop-Ijenjem angelskim! Ti si mi rekel vstati, daj še tri angelce k meni poslati: Bo prvi zame, za dušo in telo, bo drugi za kočo in hlev, in tretji, da živino pase in pana vse kače in modrase . . Ceščena Marija . . ki je bil zame z eno žlajfo trikrat udarjen .. . "
Ker so se mu tresli brki,^ pod nosom ščetinasto pristriženi, in ker je zmigavala dolga brada, je to kazalo, da je Boltežar še molil, dasi glasov ni bilo iz ust. Včasih je odklonil zaprte, nagr-bančene trepalnice in se ozrl na kočo. Polagoma so se''iunirjali brki, brada ni več zmigavala, in tamkaj, sredi svoje molitve, ko je začel nov odstavek: Ki je bil zame tri šlafernice prejel — se je Boltežar v molitvi izgubil in se zamislil. Zamislil se je v kočo in svoje bogastvo. Solnce je prelepo zlatilo- njegov brlog in iz najubomejšega bivališča je rastel v njegovi duši — grad. Za deset let nazaj je potoval starčkov duh skoz delo in trpljenje — in tega dela in trpljenja je bil vesel. Spomnil se je očaka Noeta in njegove barke, pa mu je prevzetno oponesel: Tudi ti si tesal in dotesal. Ali sam Bog ti je ukazal in Bog je bil za mojstra. Vsak bi tesal tako. Toda jaz sera se domislil sam, začel sam in dodelal sam. Seveda, krivičen ne bom nikomur. Tudi dobri ljudje so mi pomagali, ko sem jih prosil, lepo prosil, kakor se sam Bog prosi. Nič ne rečem zato. Pa kaj se jim pozna ena borka ali pa smrečka, ko imajo tega na stotine v gozdu. Meni se je pa poznalo — in se prileglo. O Bog, da nisem tega prej vedel, kaj se pravi imeti svoj dom, takle pripraven in miren dom. Da nisem tega vedel! Gostač biti — o nadloga! Kakor nepotreben kamen na gladki cesti. Kdor utegne, tisti ga sune. In sedaj je mir, in Boltežar počaka konca, kakor mu je zapisano in od
Boga usojeno. Ne bodo stale babe pred mojimi durmi in čakale moje smrti. Pa da bi govorile, kakor za Urbančkom, ki je pri meni umiral, berač, brez strehe in doma, pri meni gostaču. Ne bodo govorile kakor takrat: "Ne more umreti, kar ne more! Vsak krščanski človek bi že davno izdihnil, ali Urbanček ne more, dasi ni kaplje krvi več v njem, in srce se ne gane več. Do bele pogače nima veselja — in vendar ne umre. Kakšen greh mori njegovo dušo, da ne more od telesa in se ne upa pred božjo sodbo, ki je pravična in natančna." — Nak! Tako ne bodo govorili pred mojimi durmi, kadar bom umiral.
Boltežar je odprl oči in se s srčnim veseljem nasmehnil koči. Pogledal je na vegasto ob-tesane hlode, na mah, ki je molel iz špranj, in na robate kline, ki so napol nerodno zabiti gledali iz skladov. Toda samotar jih je bil vesel in je bil ponosen, in je govoril: Čigavo je to?
—	Moje! Kdo je delal? — Jaz. Kdo je gospodar? Nihče drugi
—	samo jaz, jaz . . . Kakor v gloriji se je svetilo njegovo lice v solncu. In ker se mu je bleščalo, je sklonil vnovič glavo in zagledal sklenjene svoje roke za molitev.
"Oh, glej, glej, kako sem se izgubil, kam sem zašel? Od molitve pa na kočo. Odpusti, Bog, meni ubogemu grešniku . . .
češčena Marija ..."
Dolga brada se je hitreje stresala, Boltežar se je podvizal, da bi dohitel, kar je zamudil.
Sredi sedme češčenamarije se je nenadoma ustavil. Glave ni nič dvignil, samo roko je naslonil za uho in prisluškoval. Precej dolgo.
"So, so, ljudje so, in sem gor gredo!"
Segel je naglo po klobuku in si ga poveznil na glavo, nato se je vzravnal na tnalo, iztegnil suhi vrat izza ohlapne srajce in pogledal po begu, po stezi, ki je vodila vprek proti koči. Nikogar ni zagledal. Še je prisluškoval in natanko ujel razne glasove, ki so se pogovarjali pretr-,goma, /ker jih je pehal klanec.
"Gredo, sem gor gredo!" je sklenil in se oprl ob izsušeni roki, ki sta se tresli od starosti, se dvignil s tnala in stoje, koli-k^r mu je dala upognjena majhna postava, gledal po stezi z griča proti dolini.
Zagledal je klobuk, gosposki klobuk. Izpod njega se je prikazal obraz. Tudi ta ni bil domač. Za obrazom še drugi, tretji
—	peti klobuk — in nad tem zadnjim klobukom je molela kvišku visoka, pisano pobarvana lata.
Boltežar se je prihulil v dve gubi in se izmuznil v kočo, preden so ga zagledali ljudje. Vrata je skrbno zarinil z zapahom, celo lino v steni je priprl do male špranje, odkoder je opazoval prihajače, zavarovan, kakor pred razbojniki. In to čudo se je zgodilo v njegovem srcu, da se je, tako pokojno, nenadoma vzburilo. Še ponoči je malokdaj zapiral lino in zaklepal vrata. To pot se je pri belem dnevu zbal in se zagradil v svoji trdnjavi. Ko je visel ob špranji in iz koče gledal na nepoznane ljudi, se mu je ohlapna, odpeta srajca razrahano obesila navzdol, da se je videlo za njo na suhe, kosmate prsi. In tamkaj na levi strani je kljuvalo srce, da je odskakovala guba namr-dane kože. Ko je videl, kako se čudno pisana lata na rami prihajajočega človeka viša in niža,
Refrigeration produkti
SUPER-COLD
OPREMLJENI

Vi lahko napravite vašo trgovino središče trgovanja, kjer bo vsakdo rad kupoval. Super-cold produkti omogočijo ves ta biznes.
Globoka oprema za zmrzloto, hladilniki. omare za razstavo mesa; zadovoljstvo jamčeno.
Super-Cold Ohio Co., Inc.
727 BOLIVER ROAD CH. 3316	CH. 3317
ga je stresel mraz. Kakor bi mu žugal sovražni prst.
Pred kočo so se možje ustavili in se oddihali.
"Lepo je tukaj," je izprego-voril tisti z gosposkim klobukom.
Boltežar je pomežiknil za lino. Veselila' ga je pohvala.
"Čigava je ta koča, gospod župan?" je vprašal dalje tujec. Boltežarja je za lino prejel kašelj. Pa ga je udušil s tako silo, da so mu stopile'solze v oči. Zato, da bi slišal županov odgovor.
"Prav za prav občinska, ker je na občinskem svetu brez številke in brez dovoljenja postavljena."
"Potem ne bo delala ovir; začnimo!"
Možje so se obrnili mimo koče proti srenjski poseki in skoz njo v globel poti širokemu gozdu. Boltežar za lino je ob županovem odgovoru vztrepetal — usta so se mu sama od sebe odprla na široko, iz prsi mu je za-grgralo, kakor bi hotel zakriča-ti — pa je krik obtičal v grlu in glasu ni bilo na dan. Roki, na kateri se je opiral, sta se pričeli
onemoglo tresti, da sta krog lakti pahala sem in tja preširoka rokava, čezdalje huje — dokler se ni sesedel na trinožno leseno kozo, iztesano iz gabrove rogovile.
"Razbojnik!"
Tako je zakričal obupno Boltežar, ko si je toliko opomogel od strahu, da je zopet našla beseda pot skoz zadrgnjeno grlo. Toda glas je bil tako obupno razklan, tako ogorčeno blazen, da se je Boltežar sam prestrašil in se zagrabil za usta ter se plašno ozrl po lesenih stenah naokrog, kjer poleg žage, ki je visela na leseni kljuki, in sekire, ki je tičala zasajena v hlodo-vi razpoki, ni bUo drugega lepo-tičja kakor bridka martra in pobarvana šipa, predstavljajoča okorno skupino sv. Treh kraljev. Prav na to podobo je sijal skoz priprto lino podolgast soln-čni žarek in starcu se je zdelo, da je ob njegovem kriku zako-pitljal Boltežarjev konj, kakor bi se bil preplašil.
Ko se njegovemu kriku ni nihče odzval in ni nihče jezno udaril po vratih, je pogledal zopet na sv. Tri kralje in na konja svojega patrona ter je resno razsodil:
(Dalje prihodnjič)
VAŽNA SEJA
Seja Centralnega odbora ameriških Slovencev v Clevelandu, se bo vršila v poneedljek, 2. julija ob osmi uri zvečer, v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Radi ukrepanja za prireditev Slovenskega dneva, ki se ga praznuje 8. julija, je vaša navzočnost potrebna. Pridite ob določenem času.
Vas vabi za odbor,
Joseph Okorn, tajnik.
Swashbuckling General Cries
MONCRIEF fomezi
80 na uslugo Clevelandčanom že nad 50 let Obiščite vašega MONCRIEF prodajalca
THE HENRY FURNACE CO., MEDINA, O.
Photo cliows that even Gea. George S. ("Blood and Guts") Patton may be overcome. At a reception given in his honor in Boston, at which time honor after honor was heaped upon him, General Patton responded with praises for his men and ended Ivith: "We thanlt God such men were born, i can'i L,.y more." At this point the photo was taken.
HepO£5
by WOODY COWAN

WOUNDED three times while carrying radio equipment to shore and going back to salvage more vital communications supplies from the sea, Technician John J. Finder still aided in establishing a communication system on a beachhead in France. He never gave up until fatally hit while (till at hii post. Are you matching his sacrifice? Buy and hold War Bonds!
OPERATORJI ZA Engine Lafhe Turret Lathe Boring Mills
tudi
Cutter-Grinders Bench Assemblers Warehouse Men
Dobra plača od ure 54—60 ur tedensko
The Osborn Mfg. Co.
5401 Hamilton Ave.
Za delavce
Za delavgj^
—i'
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ŽENSKE ZA HIŠNE SLUŽABNICE
ZA POSLOPJA V DOWNTOWN
ZA VES DAN ALI DELNI ČAS	^
Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 zj- Ml*
Stalno delo—Zahteva se izkaz državljanstva—Zglasite Employment Office. 700 Prospect Ave., soba 901 |
od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah iP i
The Ohio Bell Teler'--"
.XX-
Mali oglasi
Mali oglasi
ZA CEMENTNA DELA
kot pločnike in driveways pokličite JOHN ZUPANČIČ 18220 Marcella Rd. KE. 4993
EDINA slovenska unijska brivnica v iej okolici LOUIS LIP AN JE. lastnik LOUIS OKIČKI, pomočnik se priporočava Kadar vam čas dopušča, obiščite nas.
781 EAST IBSlh ST.
Dajte vaš fomez sčistit sedaj. Boljša postrežba in boljše delo. For-nez in dimnik sčiščen po "va-cuumu."
$4 do $6
National Heating Co.
Postrežba širom mesta FAirmount 6516
V COLLINWOODU
trgovsko poslopje, zidano, za 3 družine; ena trgovina je nenavadno dobro zgrajena; velika lota, 4 velike garaže. Dober dohodek. Cena samo $12,500.
Za 3 družine; mesečni dohodek $75. Lota 80x138. 3 garaže. Cena samo $6500.
v. s. TrtasHry Ditartmtnt
Blizu Grovewood Ave., za 2 družini, po 4—4 sobe; krasna lota. Ne zavrne se nobene zmerne ponudbe.
Za 2 družini, po 4 in 4 sobe; 4 zidane garaže. Zelo snažno znotraj in zunaj. Cena za hitro prodajo $6300.
JOHN KNIFIC
740 EAST 185th ST.
nasproti Muskoka Ave. IV. 7540	KE. 0288
THERAPEUTIC INVENTION!
S*ut'K>uiJt
COLD QUARTZ ULTRAVIOLET RAY THERAPY LAMP
MODCL A.1
w
Jamčeno za pet let
Najboljša preparacija ZA REVMATIZEM ZA TRGANJE ZA KOŽNE BOLEZNI ZA SINUS ZA ASTMO
ZA BOLEČINE V MIŠICAH
Mandel Drug $o.
LODI MANDEL PH. C. Slovenska lekarpa 15702 Waterloo Rd. IV. 9611 Odprto 9:30 do 10:00 vsak dan. Zaprto ves dan ob sredah.
Violine, banjo, saksofone
klarinete, harmonike, itd., po najnižjih cenah. Še vedno plačamo najvišjo ceno za rabljene harmonike, klavirje in druge godbene inštrumente.
Hoedl's Music House
7412 St. Clair Ave. HE 0139
KUPITE IN PRIHRANITE PRI
Northeast Sales & Service
Roper, Grand, Norge—plinske peči. Kombinacijski grelci na premog, plin in na olje. Oddajte vaše naročilo za ledenico in pralni stroj sedaj!
Northeast Sales & Service JERRY BOHINC, lastnik 819 E. 185 St.
Odprto do 8. zvečer

ŽENSKE
ZA ČIŠČENJE OTA?S|
od 10. zv. do 6. zj-Dobra plača od ure Katero zanima,
zglasi na
Employment Office
Marquette Metal M«' Wn
1145 Galewood Dr., o St. Clair Ave- '
^edse Zed lobrl Tter
Mali oglasi
sound
indoor 0= 0^
Posebni popust z» . ^
B. J. Radio M
BuuSi^Skl:;
St.
INCOME
Na E. 169 Shore Blvd. V 1-
jemna soba, jedilwca. ^ zajtrkovalni kot, ^ "
kopalnica; ima
fornez
V 2. nadstr. so 3 nica. Z vsem ^45.

Prijatel's Lekarna
ST. CLAIR AVE. VOGAL E. 68 ST.
PRESCRIPTION SPECIALISTS ENdicott 4212 ZastQDJLPripelJemo pa dom
DANICA'S CAFE
Vogal E. 169 St. in Grovewood Ave.
Danica in Joe Hrvatin
Priporočamo se za obisk. Fina pijača in prijetna družba.
OHIJSKA VINA
Prodajamo na debelo in drobno
Nottingham Winery
17721 Waterloo Rd.
Avtna zavarovalnina
za 5 ali 10 tisoč dolarjev "Liability" za samo $20.
Nova državna postava zahteva, da ima vsak voznik avtomobila zavarovalnino na avtu. Za nadaljna pojasnila se obrnite na
IMIHALJEVICH BROS. CO. 6424 St. Clair Ave.
Gray, White Dress o Spurs Bond Sales
Stripes catch the eye, when they are handled in a clever manner. Soft as a breeze is this gray and white dress with stripes forming a design in the pockets. Patterns available at your local stores. Savings by sewing will help win the war, when invested in an extra War Bond.
J.	U. S, Trtasitry Departmtnt
fcloi
jemnina je na mesec ren lot, dvojna se seli in mora P^»'goO s pohištvom vred -p ' podrobnosti set obrnit STRAINIC & BOB*
15607 Waterloo , IV 6561
Sprejme se
ki je nekoliko nju hiš ali izurjen®^^ vg tii i z unijsko plačo, aU ^^^pras®! tel iti za partnerja- poX na 698 E.159St.,al'P ^ čite MU 3729.
Hiša
za 2 družini, po 4 i® 1 na 3. nad»trorf.y j>
Mlad zakon%
z dvema majhniioa^^^^j,je ^ 5.^
»\1
nujno potrebuje st	]
sobami, v okolici Ave. ali Lakd
ima za oddati, na]	^
5.
3100, Extension za Mr. žužek, od 1 poldne.

3

je lesena hiša za apoi" » sobami in	M
zgoraj. Garaža za b)izU 35x140; na E. 61 poS perior Ave.
vu. Pokličite Mr. g CHerry
Zavarom
^ nC«f®
avtomobilski***
ita.
JANKO^y
""^?r67i«
H 'if
k ki,
ENdicoW
pralne	■■
VSAKOVRSTNE.	il
VACUUM JJfpred<5 4
SHORE
685 EAST 185^®* o44@

KADAR vaša
,vilfl>
potrebuje popra
Franks Refr'f
Sertn^lc RP
15523 SARA^f 4627
pokl^ ^ ii|

Tel. GLen
ville