s-YUjfacQ... NO. 48 A'fl/IERI E/%IU— HO IW1E AMCmCAN IN SfHRfT FOR€IGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 10, 1959 SLOVCNIAN MORNING NGWSPAPCR STEV. LVIIL—VOL. LVIII. Tito obljublja odgovor Novi grobovi na satelitske napade Predsednik FLRJ je na svojem povratku s trimesečne poti po Aziji in Afriki ob-Uubil odgovore na napade Moskve in satelitov. ^ Beograd, flrj. — Po se- -Icinku na otoku Rodu s pred-1 Ovniki Grčije se je Tito izkrcal v Solunu in se od tam popeljal z vlakom v Beograd. Ustavil se Jc v Skoplju in v ostrih besedah Zllvrnii napade iz Bolgarije in banije. Posebno ostro se je v°Bl Enver Hodže, komunisti-'criega oblastnika v Albaniji, ki Tita obdolžil, da kuje z Gtki ^aroto proti Albaniji. Grčija in ougoslaivija naj bi se tajno do-8°varjali o delitvi Jugoslavije... j prihodu v Beograd je Tito Jaii da bo prav tako ostro od-E°varjal, kot ga bodo Moskva in njetii sateliti napadali. Odgovo- r‘ ie napade iz Sofije in Ti-. 'rie> pa tudi na Mikojanovo iz-av° v Združenih državah, da je mogoče kupiti za $100,-'°00. Tito je zatrjeval, da Ju->uslovani n^so naprodaj ne za * 'Jone ne za bilijone, kot niso 1' ^kdar v preteklosti. Ic manj ostro ni zavrnil trdi-e> da bi on skušal napraviti Mary Gerbetz Po težki bolezni je preminula v Woman’s bolnišnici Mary Gerbetz, rojena Mramor, stara 57 let, stanujoča na 6052 Highland Rd., Highland Heights, Ohio. Bila je vdova; soprog Frank je I umrl leta 1943. Tukaj zapušča otroke: Franka v Cuyahoga Falls, Paula, WUliama v Texas, Joseph, Elsie Šporar, Isabelo Šporar, Daniela in Zeldo Whittemore lexas^O vnukov, brata Matta v Ashtabuli, Ohio, sestro Jennie Doles v Barberton, Ohio, in več 1 drugih sorodnikov. Rojena je bila v Cerkvenici, kjer zapušča brata Jožefa in sestro Antonijo in druge sorodnike. V Ameriki je bila 46 let. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob devetih iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. v cerkev Sv. Paschal Baylon na Wilson Mills Rd. ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob uedmih. tVi apcr , j med sovjetskim blokom in o^avami, ki jih je na svoji poti ^lskal, da j-jj on delal na razko-V komunističnem taboru in 1 bil Beograd povezan s Se-^no-atJantsko obrambno zve-o Pmko vojaškega dela pogodbe ^ alkanski zvezi. Zatrjeval je, Je ta del Balkanske zveze mr-m da ga on ne misli oživljati. Mstovi letalci bili dojeni na dolgo ječo SANTUGO, Kuba. - Višje let i ° socb^e je 43 vojaških j^a Cev> ki so po naročilu svo-Kl_ Odrejenih tekom državljan-sirelV0'’ne bombardirali in ob-Ot-j '|evab neko vas v pokrajini Iet er'*;e> obsodilo na zapor do 30 hg^b^olženi so trdili, da so bom-fatreiarnerno vrsB izven vasi in i'oč v Prazno> Pa potem po-fcocA v ° ZacJetkih. Nižje vojaško jijp1SCe Je oprostilo češ, da 2&ti u' .rnoS°oe posamezno doka-v0 . rlvde. Na Castrovo zahte-s° J,e vložen priziv in letalci 2aPor razen £lveb obsojeni za Jeklarne dosegle nov višek v proizvodnji! Pretekli teden so izdelale jeklarne v vsej deželi 2,562,-000 ton jekla, več kot kdajkoli v preteklosti. NEW YORK, N. Y. — “Steel” poroča, da so jeklarne pretekli l teden izdelale 2,562,000 ton jekla, i kar je več kot kdajkoli v prete-|klosti. Pri tem so jeklarne uporabile komaj 90% svoje zmog-|ijivosti, v treh področjih celo samo 89%. Če vzamemo produkcijo preteklega tedna za osnovo, potem je trenutna zmgoljivost naših jeklarn okoli 140,000,000 ton na leto ali celo nekaj čez, torej precej več kot dvakratna zmogljivost jeklarske industrije v Sovjetski zvezi. Skoraj poln obrat v naših jeklarnah ni toliko posledica tako (velikih trenutnih potreb kot težnje po zadostnih rezervah, ki jih je treba zbrati, preden se ■približa čas razgovorov za novo kolektivno pogodbo, ko pride lahko tudi do stavke. aršal Žukov zopet v milosti? PODAVA, Polj. — Dobro gneC^ krogi tod trdijo, da ute-Jnaraal žukov zasesti zopet precjn P°ložaj v Sovjetski zvezi, gla nv *30 berlinska kriza dose- fcostl^' Hruščev nai bi sa 1» c Slogo.' Vodja dprsih Grkov odredil konec upora Roman Komar, najsfarej-ši slov. duhovnik - umrl CLEVELAND O. — Pretekli ’POPUŠČANJE' HRUSCEVA JE DVOMLJIVE VREDNOSTI petek je umrl najstarejši slo-l olkovnik Georg-e Gmas, 62 venski duhovnik v Ameriki p. let stari vodja upora na Ci- Roman Homar, benediktinec, Nikita Hruščev je včeraj dejal, da nima nič proti te- K , pru, je pozval vse podreje- doma iz podhruške v sloveniji - - - - - .................Kdo ne, naj polože orožje in se ^ Včeraj so ga pokopali v bene-podrcde vodstvu nadškofa diktinskem samostanu v Minne-Makanja, sam s'e misli u- so^ kjer je živel v pokoju. nuakniti v pokoj. Iz Clevelanda in okolice NICOSIA, Ciper. — Od kar je P. Roman Homar se je rodil 16. oktobra 1864 in odšel s star- nadškof Makarij odobril spora- ši v Ameriko, ko mu je bilo 19 zum o Cipru, je bilo razvidno, da | let. Tu je stopil v samostan, bo isto storil tudi Grivas, vodja študiral bogoslovje in imel svo-upornikov, ki so dejansko pri-jjo novo mašo pri Sv. Štefanu v Hih “ znova na čelo oborože-t0(jro ’ da bi s tem pokazal “na- itiji °v Je bil že ponovno v ne-*’ Pa se je tudi ponovno pod aa vodilna mesta, enkrat Vijv,; taEnom, enkrat pod njego-bastedniki. Vremensh prerok pravi: Ofojo v ali Sl1 cn° z možnostjo dežja 36 „ ?^a- Naj viši a tmeperatura ' ’“Mija 25. ' Rdeče barve ne mara! LEIPZIG, Vzh. Nem. — Hruščev ne mara rdeče barve, čeprav ga: po vsem svetu imenujejo rdečega diktatorja in voditelja rdečih. Na velesejmu mu je uradnik britanskega dela razstave, ki je menda moral vedeti za to skrivnost, poklonil modro kravato, ko je Hruščev prišel mimo in ogledoval razstavo. Nekdo je brž pripomnil, da ibi kravata za Hruščeva prav za 'prav morala biti rdeča, pa ga j je rdeči predsednik prav tako j hitro in odločno zavrnil: Ne, ne, imel sem rdeče telefone, pa sem jih dal odstraniti, me bodejo v oči.” Fidel Castro pride V Združene države WASHINGTON, D. C. — Predsednik kubanske vlade Fidel Castro je sprejel povabilo Ameriškega društva urednikov časopisov in bo prišel na njihove zborovanje, kjer bo 16. aprila tudi govoril. Naša vlada j'e v zadregi, ker je Fidel Castro sedaj predsednik vlade in bo težko urediti stvar tako, da bi bil obisk zaseben, kakor si ga Castro želi. Urad-'no povabilo, ki mu je bilo ponu-|deno, je doslej odklanjal. znavali duhovno vodstvo Maka-riia. Uporniki so zahtevali združitev otoka z Grčijo, pa sprejeli njegovo neodvisnost, ko niso mogli doseči postavljenega cilja. Grivas ni dal ukaza za položitev orožja, k čemur je preje u-pornike posredno pozval sam Makarij, dokler ni V. Britanija dokončno odobrila dogovora in izpustila obsojene člane EOKA, Grškega osvobodilnega gibanja na otoku. V ponedeljek je izdal letake, v katerih poziva upornike k predaji orožja in jih vabi, naj sodelujejo pri graditvi neodvisne države pod vodstvom Maka rij a. Sam se bo potegnil iz javnega življenja na Cipru kot v Grčiji. Angleške kolonialne oblasti so Grivasa pomilostile, pa mu dale jamstvo za svoboden odhod z otoka. To so napravile tudi še z nekaterimi drugimi vodilnimi uporniki, ki so bili v zaporih. Makarij je pred časom napovedal za Grivasa še veliko vlogo na Cipru. Papež priporoča molitev za uspeh vesolj, zbora VATIKAN. — Janez XXIII. je pozval ves krščanski svet naj veliko moli za uspeh vesoljnega zbora katoliške cerkve, ki bo razpravljal o zedinjenju. Se vedno ni točno določeno, kdaj se bo zbor sestal, gotovo pa bo kraj sestanka Rim. Posebej pe papež prosil za molitve, da bi se doseglo zedinjenje z pravoslavno cerkvijo. Takole je določil vrstni red namenov molitve: Da bi bila pripravljalna dela za vesoljni zbor uspešna. Da bi se doseglo edinost vseh kristjanov. Da bi kristjani uspešno zavračali nasprotnike in sovražnike vere v Boga. Da bi molčeča Cerkev, to je množica trpečih kristjanov za železno zaveso in pod komunistično diktaturo, srečno prestala težke preizkušnje. Da bi človeštvo doseglo zedinjenje in mir. Število smrtnih obsodb se je zmanjšalo WASHINGTON, D. C. — Število smrtnih obsodb civilistov v Združenih državah je padlo lansko leto na 48. To leto je bilo najmanj obsojencev od leta 1930. ko so začeli objavljati te podatke. Smrtna obsodba je bila izvršena nad samimi moškimi; 40 jih je zagrešilo umore, sedem posilstvo, in eden pa rop s smrtonosnim; orožjem. Leta 1930 je bilo po obsodbi umrčenih 167 oseb, leta 1940 128, leta 1950 pa samo še 74. Sedem držav je že odpravilo smrtno obsodbo. Minnesoti, kjer je doma msgr. J. J. Oman, župnik 'fare sv. Lovrenca v Clevelandu, ki se te nove maše še prav dobro spominja. Večji del svojega življenja je prebil med Indijanci v severni Minnesoti. R.i.p.! Zvezni sodnik sodil v korist države Alabame Zvezna vlada nima pravice nastopiti proti posameznikom, če so kršili volilne pravice črncev. MONTGOMERY, Ala. — Zvezni sodnik Frank M. Johnson Jr. je zavrnil tožbo zvezne vlade proti državi'Alabami in proti njenemu glavnemu državnemu tožilcu, ki da naj bi zagrešila prestopek proti zveznemu zakonu o civilnih pravicah uzakonjenem 1. 1957. Ta zakon varuje volivne pravice črncev. V Alabami kot v večini drugih držav na jugu omejujejo belci volivno pravico črncev s tem, da jih enostavno ne dajejo v volilne imenike. Skupina črncev v Macon okraju v Alabami se je pritožila, da jo niso marali vpisati v volivni imenik, čeprav je imela polno pravico do tega. Zvezna vlada je slučaj hotela preiskati, pa ni mogla priti niti do volivnih spiskov. Da bi preprečila njihovo uničenje in jih dobila v svoje roke, se je obrnila na sodišče s tožbo proti glavnemu državnemu tožilcu. To je tožbo zavrnilo. Zvezna vlada je vložila priziv. Odločitev zveznega sodnika so na jugu proglasili za “največjo odločitev v zadnjih petih letih” borbe za segregacijo in proti njej. je izgubil- Najdeni so bili ključi od av- tega “popuščanja.” — Celoten Berlin neodvisna država? mu, če ostanejo v Zahodnem Berlinu, kakor hitro bo postal “svobodno” mesto, tudi male po- tomobila s številko FK-357, sadke zahodnih sil in morda še katerih drugih Ohio 1954. Kdor jih je izgubil, držav. — V Washingtonu dvomijo o vrednosti naJ SG zglasi v upravi lista. Rojenice— Gene in Geraldine Stermole s Colter Ave. se je preteklo sobo-WASHINGTON, D. C. — Nikita Hruščev je dal v zad- lo rofJil fantek, ki bo delal dru-njih dneh že toliko izjav o možnosti ureditve berlinske kri- šmno bratcu. S tem sta postala ze, da je težko presoditi njihovo pravo vrednost. Viri blizu JaGk in Jennie Jackson z 21550 državnemu tajništvu trdijo, da bodo Združene države odklo- Ivan Ave. 17-ič stari oče in sta-nile njegov predlog, da lahko ostanejo v Zah. Berlinu male ra mati. čestitamo' posadke zahodnih sil, kakor hitro bi bil ta proglašen za “svo- Seja— bodno mesto.” Posebno opozarjajo tu na to, da bi bila Društvo Collinwoodske Slo-Vzhodna Nemčija še vedno gospodar dohodkov in izhodov venke št. 22 SDZ ima jutri ob Zah. Berlina. Zastopnik državnega tajništva je dejal, da je L30 zv. sejo v Slov. domu na iz vseh izjav Hruščeva razvidno le to, da skuša Sovjetska Hjolmes Ave. Kriza v avstrijski vladi sprožila nove volitve DUNAJ, Avstr. — Avstrijska ljudska stranka zahteva takoj splošne volitve. Pooblastila je svojega predsednika kanclerja Raaba, naj prekine koalicijo s socijalistnično stranko in razpiše volitve. Vodstvo stranke je obdolžilo sccijaliste, da so nelojalni in zahrbtni v skupini vladi in hodijo stranpota v stvareh, ki so bistvene važnosti za državno varnost. Verjetna bodo nove volitve že v maju. Po Titovem nasvetu? KAIRO, Egipt. — V poučenih diplomatskih krogih trdijo, da naj bi oster nastop proti komunistom v Egiptu in Siriji sveto- med njimi tudi dva vodilna čla-val Naserju njegov nevtralisti- na. Cela zadeva pride pred sočni prijatelj — Tito. (dišče. Ponarejevalcem denarja prede trda CHICAGO, Ul. — Lansko jesen se je v Chicagu pojavilo v prometu precej ponarejenih bankovcev, FBI je začela takoj iskati ponarejevalce. Po nekaj mesecih se ji je posrečilo, da je odkrila pravo organizacijo, ki je delala in razpečavala ponarejena denar. Tekom letošnje zime so polovili 25 članov te organizacije, zveza kazati “prožnost” svojega stališča. Hruščev je dejal: “Nas ne bi motilo, če bi tudi Združene države, Britanija, Francija, Sovjetska zveza ali katera nevtralnih držav vzdrževala male sile v Zah. Berlinu.” Pri tem je mislil seveda, da to šele takrat, ko bi bil Zahodni Berlin proglašen za “svobodno mesto” brez neposrednega vojaškega jamstva zahodnih sil. V Washingtonu vidijo v gornjih besedah željo Hruščeva spraviti v Zah. Berlin sovjetske čete in s tem dobiti vpliv na njegovo upravo. Predlogi Hruščeva so še bolj omejeni, če upoštevamo to, kar je za njim povedal predsednik vzhodnonemške vlade Ulbricht. Po njegovem bi dejansko smelo mesto imeti le policijo. V njem ne bi smeli i-meti nobenega vpliva “fašisti,” to se pravi, nasprotniki komunizma, prav tako ne bi smelo biti v mestu nobene oboroževalne industrije. Ves Berlin neodvisna država ? WASHINGTON, D. C.-Pred-sednik britanske vlade Macmillan je baje pripravljen razpravljati z Eisenhowerjem, ko bo prišel 20. marca sem na obisk, o ustanovitvi nove neodvisne 'države, ki naj bi obsegala oba dela Berlina, zahodnega in vzhodnega. Novo državo naj bi priznale tako zahodne sile kot tudi Sovjetska zveza. Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima sejo jutri zv. ob 7.30 v navadnih Pr»e posledice berlinske š, 15 Sž2 lma ju. krize SO se Že pokazale l^i zv. ob 7:30 sejo v SND na E. WASHINGTON, D. C. — Pred- ,80 St. sednik Eisenhower je še začet- Molitev— kom leta nameraval začeti po Članice 'Podr. št. 41 SŽZ so vsej deželi veliko kampanjo pro-s VEibljene nocoj ob osmih v Za-ti inflaciji in za uravnovešen fe- krajškov pogreb, zavod k moli-deralni proračun. Govoriti je ho- pvi za pok. Mary Mohar, tel na televiziji in na shodih v Iz bolnišnice— posameznih državah. Vse te načrte je pokopala berlinska kriza. Louis Starman, 20151 Arbor Ave., se je vrnil iz bolnišnice Predsednik mora namreč ravno in se zahvaljuje za obiske, da-sedaj posvečati veliko več časa Tila in pozdrave. in pozornosti tej krizi, posebno radi tega, ker je njegov državni tajnik Dulles bolan. Tudi podpredsednik Nixon je spremenil svoj načrt o političnih potovanjih, še takrat, ko je bil Mikojan tu, je računal s tem, da obišče Moskvo. Sedaj je moral vse te načrte odložiti. Daleč stran od Washingtona in Bele hiše je berlinska kriza pokazala svoj voliv v nenavadni obliki. Na naših oporiščih za vodljive izstrelke so pohiteli z invest cijami, kajti oporišča morajo biti v uporabnem stanju vsaj do 27. maja, ta dan namreč poteče “ultimatum” tovariša Hruščeva. Za delo se posebno mudi na oporiščih v Kaliforniji. Od tam bodo namreč spuščali v zrak in na pot po celem svetu naše medcelinske rakete. Sukamo zgublja oblast nad ‘vodeno demokracijo’ JAKARTA, Indon. Pred- Macmillan v Parizu PARIZ, Fr. — Predsednik britanske vlade Macmillan je pri- , šel včeraj v Pariz ir^ se razgo- ^niku indonezijske republike varjal s predsednikom vlade Sukai;nu sf res Poučilo, da Debrejem, 'dlanes je napovedan P°koPal. evroPski vzorec df-sestanek z De Gaullom. Anglež ^okracije m vpeljal svojega ki ie razpravljal s predsednikom ga svet pozna pod imenom ‘din. , , j j girana demokracija. Sukarno- francoske vlade o novem pred- & , . , . , . , tt w i- i, lv& demokracija obstoja bistveno logu Hruščeva o končanju ber-. a j ■ T j ... . m ■ x u -u v tem, ua Je v Indoneziji zmanj- hnske krize. Pri teh razgovorih , .v, , , . yy -v sal število in vpliv političnih 12 prišlo na dan, da je Hruscev t . , . , . ’ , . . . strank in parlamenta, zato pa po- dejansko svoj predlog, ki ga je ..... , , . ' ... v . t, j litiko zaupal posebnemu drzav- objavil včeraj v Berlinu, pred- . ... . v.. ... v v . nemu svetu, ki sedijo v njem lozil Macmillanu ze v času nje- , .. . ..... , . , . v J ne samo zastopniki političnih Sovega ob,ska v Moskv., »prav „tran, k ,udi d(j| ta o njem m doslej javnost, mo strokovnih in kulturnih poroča . organizacij in seveda tudi ar- Francozi so do angleških pred- made logov precej nezaupljivi in sto- Sukarno je s -0 litično je z Zahodnimi Nemci na stali- reformo zadel ob veiik od ne scu, da bo vsako zahodno popu- samo pri političnih strankah, scanje v vprašanju Berlina vo- k tudi pri komunistih) ki v dilo k novemu Muenchenu m do 1.svetu pom,enijo malo... To je iz. vojne cez nekaj let pod slabsi- rabila armada in povečala svoj mi okoliščinami kot so danes. 1 vji i "i, v i," v i.'v^t Brooklyn, N. Y. — Obnavljam naročnino in se Vam zahvaljujem za redno pošiljanje. Zelo rrida čitam lepe povesti, novice Vrhenškega Tineta in pa Po vzhodu in zahodu, ki pa se bliža koncu. Lepe pozdrave vsem! Maria Stine. * Joliet, 111. — Pošiljam Vam naročnino. Prav lepa hvala za list, kateri mi ugaja, posebno novice in pa lepe povesti. Vaša naročnica, Frances Kerne. ’ , * Chardon, Ohio. — Pošiljam na-ločnino za eno leto. Zelo hvaležna sem, da dobivam ta priljubljeni časopis. Prav lepa hvala za redno pošiljanje. Prisrčen pozdrav! Jennie Marinček. Pomirljivejši glasovi iz Moskve, Washingtona in Londona napravljajo vtis ,da je medna-xodna napetost, ki je dosegla koncem preteklega meseca že nevarno točko, malo popustila. Hruščev je v Leipzigu na Nemškem dejal, da se predaja nadzorstva nad dohodi in izhodi Zah. Berlina lahko odloži za me. see ali dva, če bodo pogajanja potekala uspešno. Pri tem je dejansko še vedno odprto vprašanje, kaka pogajanja naj bi to bila in kdo naj bi se jih vse udeležil. -■> Predsednik Združenih držav Eisenhower je zavrnil vsako potrebo po trenutni mobilizaciji vojaških sil češ, da so Združene države in njihovi zavezniki za vsako slučajnost vedno pripravljeni. Njegov obrambni tajnik McElroy je poudaril, da je le malo verjetnosti, da bi bilo vojno zaradi Berlina, če do oboroženih spopadov res pride, mogoče omejiti. To bi bil po vsej verjetnosti splošni spopad med svobodnim in komunističnim svetom. Namen te izjave je bil brez dvoma opozoriti Sovjeti j o na- resno nevarnost tretje svetovne vojne, če pojde predaleč. Trenutno še nobena stran ni izvedla kakih posebnih korakov, ki naj bi kazali, da računa resno z oboroženim spopadom zaradi Berlina, čeprav sta obe ponovno podčrtali svoje odločno in nepopustljivo stališče. * Sredi preteklega tedna sta se sestala pri Parizu predsednik Francije De Gaulle in zahodno-nemški kancler dr. Konrad A-denauer. Poleg vprašanj, ki zadevajo odnose med obema državama, sta se posebej ukvarjala tudi z vprašanjem Berlina in sedanjo mednarodno napetostjo. Iz poročil o razgovorih ni videti, da bi napravila kake posebne sklepe. Oba čakata, kaj jima bo povedal angleški ministrski predsednik Macmillan, ki je včeraj obiskal Pariz, jutri pa pojde v Bonn. Sredi prihodnjega tedna bo prišel Macmillan v spremstvu zun. ministra v Ottawo, nato v Washington, kjer bo ostal nekaj dni v razgovorih s predsednikom Eisenhower jem in njegovimi ožjimi sodelovci. V teh razgovorih bo določeno stališče in rešena načelna vprašanja v zvezi s krizo okoli Berlina, ki trenutno precej vznemirja: svet. Vesti iz Londona trdijo, da se Vel. Britanija nagibje k razpravi o vzpostavitvi brezatomske-ga pasu sredi Evrope in da je v načelu za sestanek na vrhu, ki da je edini možen preprečiti o-borožen spopad. K tej misli sta se začela nagibati tudi Pariz in Bonn, čeprav s precejšnjo ne-voljo. Ta dva tudi nista odobravala Macmillanovega obiska v Sovjetski zvezi. V Washingtonu kažejo odločnost in trdtnost. Ike je dejal, da se ne umakne niti za palec. Ne marajo dosti za sestanek na vrhu, ker se boje, da bo prinesel Zahodu samo blamažo in škodo ter mednarodno napetost preje povečal kot zmanjšal. Eisenhower se je izjavil tudi proti vsaki oslabitvi vojaškega položaja Zahoda v Srednji Evropi brez trdnih in jasnih jamstev. na, to se pravi, da so Francozi v zadnjih mesecih začeli več izvažati kot pa uvažati. m Kancler Adenauer je menda hotel spraviti svojega gospodarskega ministra dr. Erharda za predsednika republike, ki ga bo morala skoro voliti zvezna skupščina. Ta je kandidaturo odklonil in pri tem dobil oporo v sami stranki. Njega smatrajo na splošno za naslednika 84 let starega Adenauerja, seveda pa pri tem ne ve nihče, kaj ima “stari” sam v mislih. Nemčija je sklenila zgraditi lastno letalsko industrijo. Tej bo v naslednjih letih sledila še druga oboroževalna industrija. Ta razvoj je začel vznemirjati nekatere ljudi v sami Nemčiji) še bolj pa njene sosede na vzhodu in jugu. Boje se prevelike nemške vojaške moči. * Italijani in Avstrijci so si v laseh zaradi Južnih Tirolcev. F talijani trdijo, da je to notranje zadeva Italije, v katero se Avstrija nima nič mešati, na Dunaju pa odgovarjajo, da je vprašanje mednarodnega značaja, ker je bilo urejeno z dogovorom med obema vladama. Napovedujejo) da bodo šli pred Združene narode, če Italija le ne bo hotela ju?-notirolskim Nemcem dati samouprave, ki jim gre, ter ne k0 prenehala poitalijančevati nemško deželico. Pri tem so Avstrijci sami v o-starem sporu s svojimi slovenskimi državljani na. južnem Koroškem, ki dejansko ne uživajo niti tolikih pravic kot Nemci v Italiji. Vprašanje slovenskih, oziroma dvojezičnih šol na Koroškem je postalo tako ostro, da se je Beograd čutil že ponovno prisiljenega protestirati zaradi njega na: Dunaju. « Jugoslovanski Tito se je za nekaj dni ustavil na grškem otoku Rodu in se tam razgovarjal9 predsednikom grške vlade Ka ramanlisem in njenim zunanji111 ministrom Averoffom. Pomirj6' nje na 'Cipru je odprlo znova vrata tesnejšemu sodelovanj11 med tremi balkanskimi državami Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo, ki so se 1. 1954 povezale v Balkansko zvezo. Z Roda se i6 Tito preko Soluna z vlakom vinil 'dlomiov potem, ko se je voz' blizu tri mesece po južni Azi.1 in Afriki. >i< V turški prestolnici Ankari s° pretekli teden Iran, Pakistan 111 Turčija podpisali vojaško 0 brambne pogodbe z Združen1 mi državami. Sovjeti so vse . države preje posvarili pred te pogodbami, kar pa ni dosti zaD glo. Najbolj so dejansko Prltl skali na Iran, s katerim so ge nekaj časa sami razgovarjah sklenitvi nerapadalne pogodb6' * Na Srednjem vzhodu je tre nutno nekam tiho, zato pa je stalo vroče v srednji Afr1 Pretekli teden je prišlo do dih nemirov in izgredov v si, eni izmed treh dežel Centra -ne afriške federacije, na pol sj\ moupravne angleške kolonije, naj bi v nekaj letih postala 0 minion. Oblasti so prijele vodnike d<^ mačinov in skušajo streti vsa Francija sredi mednarodne -------- ---------- krize posveča več pažnje svojim nadaljni odpor in propagando lastnim težavam v Alžiriji, pa ločitev Njase od federacije s si- tudi -dloma, kjer je delavstvo ne- (lo. V Londonu so postali za^ kam nemirno in se pripravlja J di tega zaskrbljeni in svare Pr^ na zahtevo po zvišanju plač. j novo Kenijo, kjer so mauna^ Vlada se temu upira češ, da mo-j ovce pomirili šele po več le ^ rajo Francozi za nekaj časa za-,napornih borb in vojaških op tegniti malo pasove, da se spra- racij. vij o državne in -narodne finance * . • ie v red. Bolivija V Južni Ameriki ^ De Gaullu je to v neki meri že pretekli teden vzkipela zar^r uspelo.. Rezerve Francoske na-1 nekega članka v ameriškem c rodne banke v zlatu in devizah'sopisu “Time” proti Zdlružen1^ so dosegle višino, kot jo Franci- državam. Osobje poslaništva ja po drugi svetovni vojni ni po- drugi ameriški državljani so znala. Izvoz se je povečal, uvoz morali za nekaj dni umaknit1 ^ zmanjšal in trgovska bilanca jCjLa Paza. Sedaj je v deželi zop postala v precejšnji meri aktiv- mirno. ^ />ANO rjju&ice. /Imeri$k/i Domovi m e n i e/% m— h o/vi e AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOV6NIAN MORNING NEWSPAPER Iz slovenskega Toronta Komunistična mreža v Kanadi (Nadaljevanje.) / Komunistična stranka v ^anadi. _ Ta se zdaj skuša Odstavljati kot dobra politična ^lanka pod imenom Labor-r°gresi3ive Party. Je to prizna-*COrnunistična stranka v Ka-int ' ^ so^asno z navodili tretje ernacionale vodi javne in pod-ga ne organizacije. Njeni člani ° °dločni in dobro izvežbani ko-^nisti — bodisi kot znani ko-v Un'sti, podtalni agentje ali to-arJski sopotniki. tr f . frontne skupine. — Ta n ;a skupina ima vedno zadost-stovilo partijcev in prikritih .gentov, ki ^ . -•> »vi delajo vedno tako, r' Partija stalno nadzorstvo ja ^e^0m- Navadno ima parti-Pri • ^ dovoli kontrole, da pre-nevedneže in take, ki še ti *,• ne delujej0) da so prav leUo nezavedno orodje, vri sPadu vsakdo, ki se živi' V naa demokratski način obl^en^a Sre za ^em’ da c;: v nad katerokoli organiza- Ijj;.’ so^°. občinskim svetom pojo ^ s^ranko ali trgovsko uni-det- 6 ^art^ec partijka pri-p 9 fako do ugledne in trdne ski de^a^a ^ak° kot je v 9 a z navodili iz Moskve. Vek na v^dez brezbrižni člo-dih S* Pr*dobil ugled pri sose-stil ^ ^e^avcih, da bi to izkori-Tok' °-^ Prišel čas za akcije. vSaj| ^udje dajejo informacije ščev Vrs^e komunistični obve-tp0ga.ni službi, kadarkoli je le rov0lje v°hunstva in podtalnega s0 krfvenja je tisto, v katerem ševiki uspeli doma 1. 1918. ^JKIŠKE agencije *jfke in avionske karte Avi vseh družb. uP*nski izleti v Evropo in Slovenijo. P0^8ke iiarte na kredit. »EBN1 POPUSTI za emi-kOMRtxANTE* »EUžINE POTM,ACIJE avion ladja iim . ISTI za državljane in zadp... avl)ane. Imigracijske lNle 'n OBISKI Vaših svojcev. POštV?Me taX formularji siavijp yANJEiDENARJA v Jugo-pA’ U|n 600 $1. in druge države. KETl VSEH vrst ZNIŽANE 100 Ib„ . CENE - kif moke najfinejše $ 8.75 ki i Ve .................$18.50 100 i£ kave ................$ 8.00 100 n*' r‘ža ................$16.25 ihc a ...................... 37 Ibs f.ladkoria...............$14.25 masti ...............$11.00 ®66 $]a,a dinarskih bankovcev Din k?vce . >..tu‘di 100 dinarske ban k‘ v i,,1 Hh lahko vzamejo potni-Pi^Soslavijo; strok0v alovensko. — Solidna in vna postrežba. lit Pos “orlil T ravel Service, Ud. 258 Coli St* Catherine St. WE 5-5306 W. Montreal eKe St. WA 3-486^ Toronto, Ont. Imajo ogromno izkušenj iz podtalnih predrevolucionarnih dni v Rusiji in v Evropi. Zato ni nič čudno, da sta bili njihova obveščevalna služba in vohunstvo zelo zgodaj ena najbolj dobro razvitih delavnosti. Vemo, da je za časa Gouzenko-vega špijonažnega odkritja v Ottawi Royal Commission Report poročal ne samo o eni ampak o več vohunskih mrežah v Kanadi. Jasno je, da bi moral biti vsak zvest državljan skrajno previden, kadar ima opravka s komunističnimi funkcionarji, s kanadskimi komunisti, s potujočimi tovariši, z ljudmi iz frontnih skupin in z obiski izza železne in bambusove zavese. Treba je vedeti, da so ti ljudje, ne glede na to kaj so, lahko zelo dobro izvežbani obveščevalni agentje, ki znajo dobiti informacije iz najbolj slučajnih opazk. Tudi si znajo ustvariti zaupanje. To zadeva Kanadčane bolj kot kdajkoli poprej, ker ni črte med vojnim in gospodarskim vohunstvom. In še eno: Vohunska mreža vedno rekrutira na vse mogoče načine. Iz tega sledi, da je vsak državljan odgovoren, da sporoči vsako sumljivo zadevo pristojnim varnostnim organom. Ni treba reči: “To ni moja stvar!” V resnici namreč je. SKAS Zadnji petek v februarju je imelo starešinstvo svoj redni mesečni sestanek. Udeležba je nila prav lepa. Predavanje pa tudi zelo zanimivo in sodobno: O nastanku življenja na zemlji in o razvojnih teorijah. Lepo in jasno je povedal č. g. Sodja, kc je rekel, da ima znanost proste pot pri raziskavanju, da pa so vsi njeni izsledki še vedno teorije, ki danes drže, čez nekaj let pa lahko zastare, le resnica, da je Bog stvarnik vsega, bo vedno držala in nikoli zastarela. Iz domovine je prišla Iz Krke pri Stični je prišla v Toronto 8. fberuarja ga. Darinka Zabukovec. Na letališču je sprejel njen mož g. Frank Zabukovec, ki živi v Torontu. Potovala je z letalom in sicer z KLM — Royal Dutch Airlines. Potovanje ji je uredila Travel-ways Service iz Toronta. načrt za popuščanje Moskvi. Macmillan bo iz Ottawe odletel v Washington, kjer se bo raz-govarjal s predsednikom Eisenhower jem in člani vlade o berlinski krizi. Najboljše leto! OTTAWA. — Poljedelski minister Harkness je zatrjeval, da so po vladnih podatkih imeli kanadski farmarji tekom leta 1958 skupno $,869,000,000 dohodkov, več kot kdajkoli od 1. 1953 sem. Po njegovem so zato izjave, da je bilo lansko leto za farmarje slabo vsaj močno pretirane, če ne naravnost brez osnove. To njegovo trditev naj bi dokazovalo tudi dejstvo, da je bilo lani na prerijah prodanih več avtomobilov kot kdajkoli preje. Zlata obloga naj bi zaprla pot plinom OTTAWA. — Dr. John Convey od Oddleka za rude je dejal, da utegnejo v bodočnosti upo-labljati zlato za zavarovanje kovin pred razjedanjem od vročih plinov. To je posebno važno pri jet motorjih in pri atomskih reaktorjih. Visoka cena zlata bo odmerjena z veliko daljšo uporabnostjo dragih delov in naprav. P o d p iranje begunskih študentov iz Madžarske mu m vsec OTTAWA. — Ko je bil zlomljen madžarski upor proti komu-nustični vladi jeseni 1956,^ je bila Macmillan pride v Ottawo OTTAWA. — Predsednik britanske vlade Harold Macmillan bo prišel 18. marca sem na razgovore z vodniki kanadske vlade o medsebojnih odnosih in o položaju med zahodnimi silami in Moskvi v vprašanju Zah. Berlina. Verjetno bo skušal Anglež vpreči kanadsko vlado v svoj ČE SE SELITE i ^Polnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. NI d°^rebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo Vftkrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio ^°j stari naslov: °J novi naslov: Amerika in Kanada se sporazumelih rabi atomskih glav za vodljive izstrelke Vladi obeh držav sta dosegli načelni sporazum o uporabi atomskih glav za vodljive izstrelke na podobnem temelju kot Velika Britanija in Združene države. Atomske glave bodo neposredno v oskrbi ameriškega vojaštva, toda to jih ne bo smelo rabiti brez predhodne kanadske odobritve. nove unije, se je včeraj začel pogajati z Anglo-Newfoundland Development Co. o končanju stavke. Lane trdi, da ima organiziranih 4,000 drvarjev. Smallwood je spravil skozi državno zakonodajo posebne zakone, ki so mu dali polnomočje za razveljavitev, oziroma umik pravil unije in za prepoved delovanja Unije voznikov (Teamsters) v tej pokrajini. Delavske unije po vsej Kanadi so proti temu poskušu ostro protestirale češ, da ima delavec polno pravico, la si sam izbira delavske unije, ne pa da bi mu jih odkazovala vlada. Vodniki stavke so odločeni to nadaljevati, pri tem uživajo polno moralno pa tudi precejšnjo materialno podporo delavskih unij v vseh delih dežele. WASHINGTON, D. C. — V razgovorih v preteklih tednih je bilo načelno rešeno, naj bo raba atomskih glav pri obrambi Severne Amerike odvisna od obeh prizadetih držav, Kanade in Združenih držav. Te bodo dale , . . 1 . on .odj-no.t med onimi, ki so zbezali na zahod tudi cela gospodarska fakulteta iz šoprona. Kanadska vlada je sprejela celo skupino, v kateri je bilo poleg 190 študentov tudi 28 profesorjev in 90 članov njihovih družin. Za prevoz in vzdrževanje teh ljudi in šole je zvezna vlada izdala doslej $452,-190. Gospodarske težave, ki jih preživljamo v zadnjem letu, sc vzbudile ponekod kritiko češ, da vlada podpira madžarske begun-ie, med tem ko domači študentje, ki ne morejo nadaljevati študija, ne dobe nobene podpore. To mnenje je pretekli teden iznesel v parlamentu poslanec Herridge in izjavil, da bo glasoval proti nadaljni podpori madžarskim študentom, v kolikor ne bi bila taka podpora predvidena tudi za kanadske študente v Britski Kolumbiji. Te pripombe so naletele na ostro kritiko tako med vladnimi poslanci kot tudi med opozicijo. Bivši minister za vseljevanje je dejal, da je bilo v času sprejema na razpolago atomske glave za vodljive izstrelke Bomarc, ki bodo v bodoče varovali Kanado in Ameriko pred napadi iz zraka. Računajo, da se bodo v kratkem začeli razgovori o podrobnih določilih nove pogodbe, ki bo še tesneje povezala obe deželi v obrambi pred skupno nevarnostjo. Združene države bodo dale na razpolago attomske glave, ki bodo spravljene v posebnih skladiščih pod nadzorstvom ameriškega vojaštva v bliži oporišč Bomarc izstrelkov. Te glave bodo pa smeli uporabljati le s predhodnim soglasjem Kanade,-Na podobnem temelju je urejena uporaba atomskih glav na oporiščih vodljivih izstrelkov v Veliki Britaniji. Kanada in Združene države imata skupno poveljstvo za o-brambo pred napadi iz zraka s skupnimi obrambnimi silami. Poveljnik te obrambe, ki ima glavni stan v Colorado Springs, Colo., je ameriški gen. Earle Partridge, njegov namestnik pa kanadski gen. Roy. Slemon, bivši načelnik glavnega stana ka- nadskih letalskih sil. Skupna obramba obsega eska-drile ameriških in kanadskih lovskih letal, radarskih naprav, ki tečejo od oceana do oceana in vzdolž obeh obal, da bi deželo o pravem času obvestile o bližajoči se nevarnosti. V zadnjem času so začeli nadomeščati lovska letala z vodljivimi izstrelki Bomarc. Ti so veliko hitrejši in so sposobni sestreliti ne samo sovražne bombnike, ampak tudi nekatere vrste vodljivih izstrelkov. Kanada je v zadnjem času sklenila vpeljati te izstrelke, čeprav niso učinkoviti v obrambi proti medcelinskim raketam, ki naj bi po sodbi nekaterih vojaških strokovnjakov predstavljale naj večjo nevarnost za našo de-želo. Novi sporazum naj bi še utrdil sedanje obrambne naprave in dogovore ter obe deželi v skupni nevarnosti še tesneje povezal. Ni izključeno, da bo kasneje služil tudi za postavitev oporišč za medcelinske rakete na kanadskih tleh, kadar jih bodo seveda Združene države imele v zadostni količini. omenjenih študentov splošno mnenje, da bi bilo zelo slabo znamenje za ves svobodni svet, če ne bi bil sposoben in voljan tem ljudem, ki so se borili za njegove ideale pomagati. Ta dolžnost nas veže še tudi danes! Drvarska unija na New Foundland prepovedana GRAND FALLS, Nfld. _ Vlada predsednika Smallwooda je prepovedala delovanje International Woodworkers of America, ki so od začetka leta v ostrem sporu z dvema podjetema. Vlada je omenjeni uniji drvarjev vzela dovoljenje za delovanje in podpira ustanovitev samostojne unije po njenim vplivom. Max Lane, ki ga je predsednik vlade pooblastil za ustanovitev Nezadovoljni poglavarji prevzeli oblast OHSWEKEN, Ont. — Brez vsakega nasilja so dedni poglavarji Indijancev šestih narodov sredi preteklega tedna prevzeli oblast, iki jim je bila odvzeta pred 35 leti. Člani sveta so odšli, med tem ko so poglavarji zavzeli njegove prostore. Nova vlada se je obrnila na predsednika vlade Diefenbakerja in celo na predsednika Združenih držav za priznanje neodvisnosti. Trdijo, da se utegnejo Indijanci obrniti tudi na Združene narode. Trezni presojevalci razmer sodijo, da bo ves spor urejen v okviru Kanade. Najbrž bo imelo opraviti z njim kanadsko vrhovno sodišče. Menažerska bolezen nevarna spremljevalka poslovnih ljudi Neka ameriška zdravstvena da poslovni ljudje v njihovi de-ustanova je pregledala krvni ob- želi delajo 9 do 11.5 ur dnevno tok 5000 poslovnih ljudi, direk- in da razvedrilu in kulturnim torjev, šefov oddelkov itd. No- potrebam ne posvečajo več kot beden izrped teh 5000 ljudi se ni poldrugo uro v celem delovnem pred tem pritoževal, da čuti ka- i tednu! kršnekoli motnje. Vzlic temu je v polovici primerov elektro-kardiogram ugotovil opazn* motnje v krvnem obtoku. Pri pregledu 5000 ljudi iste starosti, toda drugih poklicev, živečih v drugih socialnih pogojih (kmetje, delavci, meščani) pa je pokazal, da je samo 9.7 odstotka bilo obteženih z raznimi motnjami v krvnem obtoku. Podobne preiskave so napra-vilitudi v Franciji in ugotovili, Novi tip ameriškega business-mana je čedalje bolj podoben zmaju š sedmimi glavami in štirinajstimi rokami, katerih vsaka drži v rokah telefonsko slušalko. To je človek, ki dela petnajst ur dnevno, je, kadar utegne in golta pomirjevalna sredstva. Rektor oxfordske univerze profesor A. L. Goodhart pravi o ameriških poslovnih ljudeh tole: “Na splošno se malone nikoli ne umakne j or- ali se zrušijo da je 85 odstotkov preiskanihi pri delu ali pa skočijo skozi ok-industrijskih voditeljev preu- no.” TRAVRWAYS SERVICE Vam nudi svojo pomoč v sledečih zadevah: 1. Vam preskrbi vozne listke po suhem, p omorju in po zraku.. 2. Ureruje različne dokumente in preskrbi prevode. 3. Pomaga vam dobiti svojce iz Evrope. 4. Pošilja denar in pakete v Jugoslavijo. Sprejemamo tudi naročila po pošti! TEL.: LE 6-3089 626 BLOOR ST. W. TORONTO 4, CANADA Darilne pakete lahko naročite pri naših uslužbencih: JANEZ CVETKO: 643 Euclid Ave., Toronto. LUDVIK STAJAN: 174 Delta St., Toronto 14. Tel.: LE 5-5136 Tel.: CL 1-2417 L IME: ..................... PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO. ) trujenih, kar vpliva na delovanje njihovih živcev, srca in prebavil. V poslovnem svetu vlada nenehna napetost, ki je tem večja, čim više se kdo povzpne na hierarhijski lestvici. Zapletenost in kočljivost dela, ki ga opravljajo ti ljudje, jih sili, da se telesno in duševno izčrpavajo. Kje tiči vzrok tega? Zdravniki in sociologi menijo, da je tega krivo okolje, za katerega je značilno nenehno kosanje in številni poklicni konflikti. Vsem tem bolezenskim pojavom so dali zdravniki v zadnjih letih skupno ime “menažerska bolezen.” Prvi znaki te bolezni so skorajda neopazni. Gre za občasno nespečnost, razdražljivost, kdaj pa kdaj pa se pojavi tudi določen odpor do dela. V drugi fazi menažerske bolezni se ta, do nedavna trudni in razdraženi bolnijc, iznenada čuti čil, mrzlično dela celo po 18 ur dnevno, zanima se za vse, celo za nepomembne stvari. Pri tem je po navadi dlakocepski, sleherno pomoč zavrača in loteva se novim in novih nalog. Tako pride kriza do vrhunca. Temu pa sledi prav kmalu zlom. Nastanejo hude motnje v prebavi, srčni krči, nespečnost in naposled globoka depresija, ki se kaže v ravnodušnosti do vsega in vsakogar, v popolni duševni in telesni otopelost;, v naj hujših — Francoska kolonialna posest v Ameriki, Srednji in Južni, v Afriki, Aziji in Oceaniji obsega po površini 4,621,000 kv. milj ter ima preko 80 milijonov prebivalcev. Zenske dobijo delo Delo za žensko Išče se ženska, ki stanuje v Collinwoodu, Nottingham ali v Euclid za čiščenje sob enkrat na teden. Kličite KE 1-3845 od 6. do 7. ure večer. (10,12 mar) MILI OGLAS! Sobe se odda Tri sobe se oddajo na E. 185 primerne za zdravnika, odvetnika itd. Kličite IV 1-4026. (501 Lastnik prodaja 1-družinsko hišo v Euclidu, 2 minute od sv. Kristine, 7 let stara, 4 spalnice, klet dekorira-na, IVz garaža, aluminijasta zimska okna, preproge, nobenih popravil. Se lahko takoj vselite. Kličite za sestanek KE 1-3593. (48) Naprodaj Pet in pol let star hladilnik (refrigerator) v prvovrstnem stanju in mizne lampe. Kličite UT 1-5076. (48) V najem se dobi hiša z dvema oprem- Iprimerih pa celo v maniji prega-i^erdma so^ama *n kopalnico na A A j r- o , nnn t« ca oj. tjt 1 n c n n njanja. V tej fazi je poslovni človek dozorel za kliniko. Švedski statistiki so ugotovili, 999 E. 64 St. Kličite IV 1-2679. (X) ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH, Agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo IVanhoe 1-4221 181 IS NEFF ROAD Sobe sc odda V najem se dobi 5 sob. Vprašajte v Šornovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (X) KONJU V ZOBE? — June Thompson, u poslenka v živalskem vrtu .v Chessington na Angleškem, konju zob ne le ogleduje ampak mu jih tudi čisti. AH ste prehlajeni? Pri nas imamo izborno zdravik 4a vam ustavi kašelj in prehlad Pridite taaoj. ko čutite prehlad. Mandel Drag 15702 WATERLOO RD. KE 1-0034 'emo po pošti tudi ra Clcvelnad Naročila sprejemamo in U^uta Naprodaj Opremo za dve spalnice in “Magic Chef” peč se proda zaradi odhoda iz mesta, peč komaj tri leta stara. Kličite po 4. uri naprej KE 1-2958. (49) Naprodaj Hiša ranch tipa, 3 spalnice, edina Je na razpologo v slovenski okolici, poploščena kopalnica, vzidana peč, zidano pročelje, predeljena klet, ometan strop, cestne udobnosti plačane na Rush Rd. v Wickliffe. LOU SAJOVIC AN 1-0606 . : (51) IVAN TAVČAR s VISOŠKA KRONIKA Ki si mrtvo hčer kneza sinagoge v življenje poklical!” — Vse-kdar je sam odgovarjal: “Gospod, usmili se je!” — in množica je vpila za njim: “Usmili se je! — To klicanje se je dvigalo do prestola, na katerem je sedel naš gospod Jezus Kristus, ki jo je potem sodil pravično ter ji podaljšal življenje, kakor ga je podaljšal mrtvi hčeri kneza sinagoge! — Črez noč so bili prenesli tudi ograjo. Danes je bil zagrajen manjiša prostor neposredno tam, kjer napravlja prod precej dolg in od1 pričetka širok jezik med o-bema vodama, ki se ondi izlivata ena v drugo. Zopet je stala miza za sodnika in njegove ase-sorje. Vsi so že bili na mestu. Sam Joannes Franciscus je sedel na posebnem stolu, a danes je nosil ob rami debelo zlato verižico in na nji križ, ki se je lesketal od dragih kamenov. Tudi meni in Juriju se je bilo dovolilo, da sva smela prestopiti ograjo. Spodaj ob vodi je bilo še nekaj grajskih uslužbencev, med njimi v čolnu lovski mojster, ki je bil obenem grajski ribič. Vsa druga množica je morala ostati zunaj ograje. Nasproti na puštalskem bregu pa so bile zbrane loške ženice, o katerih sem že toliko pisal. Z Agato so obstali na kraju, kjer je imela stopiti v vodo, v Poljanščico, Tcer je bila iz Poljanske doline. Ker litani še ni bil izmolil, je gospod Urh nadaljeval: “S Tvojimi solzami in s Tvojo žalostjo! ---- S Tvojo grozo in krvavim Tvojim potom! — S Tvojimi svetimi ranami, s Tvojim križem in trpljenjem!—” Množice so klicale: “Reši jo, o Gospod!’1—in ta klic, pomnožen od vrste do vrste, se je končno razlegal kakor grom nad gorovjem. “Na dan sodbe!” Zopet je zagrmelo: “Prosim Te, reši jo, o Gospod!” — Le škof Janez Frančišek je sedel na svojem stolu kakor izsekan iz kamena. Pri Sv. Jakobu je udarilo e-najstkrat. Zvon je spet zabučal iz visokih lin. Litanije so bile pri kraju. Utihnil je vsak hrup. Škof je mignil z belo roko. Protlt je pristopil k Agati in je nekaj govoril ž njo. Tedaj se je imela pričeti bridka in grenka ura-------Sveta Trojica, Ti nam pomagaj! Agata se je najprej ozrla za gospodom proštom, ko je odhajal od nje. Gotovo ji je bil povedal, da je sedaj prišel čas zanjo. Nato je pogledala po vodi proti naši dolini. Gledala je tja precej časa, da smo videli, kako so se ji od globoke sape dvigale prsi. iPblagomo se je obrnila. Tudi danes je počivalo njeno oko na sivih planinah, kjer so bili vrhovi ravnotako beli, kakor njen obraz, v katerem1 ni bilo kaplje krvi. Nato je pogledala pred se v vodo. Tu pred njo je bila plitvina, bolj spodaj pa je bila površina temnikasto zelena, kakor vselej pri globočini. Tudi se je sukala tam in umazane pene je okrog vrtila. AVB AVI N G S «13 last HSIh StrMl 35000 Euclid Avunu* «235 St. Clair Avcnu« Cleveland, Ohio Agata je napravila križ, se sklonila, stisnila srajčico okrog nog in pogumno stopila v vodo. :Pri kraju je bila drobna sipa (in lehko se je hodilo. Potem pa so se pričele škrljavke, da jo je bodlo, ko je stopala po njih. Že ji je segalo črez kolena, da so se pokazali zaokroženi udje in ^a je že nekaj njenih las pla-.valo po vršini. Gledavcem je zastajala sapa. (Takrat je zavpila mati mesari-c: | “Obrni se, revišče, saj si že v vodi! — Obrni se, pa prideš ži jva na suho!” Ker se Agata za klic ni zmenila, se je zatogotila mesarica: “Saj vendar nisi gluha!” In tudi druge so vpile: “Obrni se!” Zmeden bi bil v takem položaju vsak človek, in tudi Agato ie to kričanje gotovo še bolj spravilo v zmedo. Naprej je silila, zašla je v curek, da je voda zašumela okrog nje in da jo je prav hitro izpodineslo. Naenkrat je ležala deklica v valovih pa se je zopet vzdignila, oblačil-se se je bilo tesno oprijelo njenih udov in prav kakor brez vsake obleke je stala pred svojimi sodniki. Množice so otrpnile in niti glas ni prišel iz črnih krdel. Takrat se je zgodil čudež — kaj drugega ne morem zapisati. Tik vode je rastel jesen in star je že moral biti, ker je vrh kazal suho vejevje. Pri tolikem šumu, pri tolikem številu zbranih ljudi je bil sedel na suho vejo mlad muhovček. Ni se bal ne vpitja, ne množic. “Ček!” — je dejal in se je spustil z jesena. Agati okrog glave se je poganjal za mušicami, ki jih je mrgolelo po zraku. Tudi dve lastovki sta se pripodili nizdol po Poljanščini ter parkrat zaplesali okrog dekliča, o katerem smo že skoraj vedeli, da ne pride živa iz vode. — O tem se je pozneje govorilo še leta in leta. — Loško ženstvo je padlo na kolena, in glasno je zadonela molitev svetega očenaša. Mene pa vse to ni presunilo in še vedno se mi je v duši oglašalo: “morda je pa le kriva—” Sedaj je Agata poizkušala, da bi bredla naprej. In res je zabredla dva koraka: v curek, pa omagala. Takrat sem imel pril-ko ,da sem prav natanko opazil, kako je škof Joannes Franciscus dvignil roko in dal znamenje z njo. Nato znamenje je grajski lovski mojster, ki je bil obenem grajski ribič, kaj spretno odrinil z malim čolničem od kraja ter ga obrnil proti globočini. V tem je moč valov izpodne'-sla Agato, da je hitro izginila pod površino. Ljudstvo je kričalo, lovski mojster pa je z vso silo veslal proti kraju, kjer se je deklica potopila. Schwaiff-strigkh in njegova gvardija so vpili: “Mir, ljudje, mir!” Takrat je bilo, da sem tičal jaz ob bregu prav ko da bi imel na vsaki nogi težko železje in z mesta se niti premekniti nisem mogel, Takrat pa se je tudi zgodilo, da je brat Juri v obleki in obutvi skočil v. vodo------okrog njega je završalo in visoko je zapljuskalo, da sem, ker sem tičal v bližini, prišel pod ploho in da sem bil moker skoraj ravnotako, kakor on, ki je že plaval sredi vodovja. Parkrat se je pognal, pa je bil pri nji, ki se bila sredi globočine zopet prikazala. Z močno roko se je je oklenil, Z drugo pa je dtelal mogočne kroge, da sta bila prav kmalu pri kraju, kjer je bila voda plitva. Tu je po- stavil dekleta na mehko sipo in dejal: “In sedaj, Agata, prosim te v imenu Boga, stopaj, da prideš živa iz vode!” Ali ga je Agata umela ali ne, ne vem. iP'arkrat se je vendar prestopila, a večkrat se ji treba ni bilo, ker se- je loško ženstvo vlilo s proda proti nji, še v vodi jo je obstopilo s svojimi telesi ter jo zakrilo pred gledavci, da ni moglo nepoklicano oko gledati njene pfemočene in le slabo oblečene postavice. Pred’ sodniki so jo vzele iz vode in jo ta-korekoč odnesle z nesrečnega kraja. Tudi Jurija so klicale, da mora ž njimi, ker je premočen in se mora preobleči. Kamor je prišlo to krdelo, povsod je ljudstvo stopalo s prostora, dokler je niso prinesli do Wohlgemu-eta, kjer gospodinja ni prej odnehala, da so jo položili v široko in mehko zakonsko posteljo Wohlgemuetove matere. Pri teh prizorih se ni mogla krotiti Bergantova. V plitvi vodi je obtičala in ko so tovarišice odlesle dekliča, je dvignila pesti proti sodnikom in na vso moč vpila: “Ne boste je gledali več, vi stari grešniki! In ti, plesnjivi Frueberger, če že češ s šivankami šivati človeška telesa!, krpaj svoje! Ti nečvrednež!” Zabučal je smeh naokrog in še celo Joannes Franciscus je na rdečem svojem stolu nekoliko zategnil usta. — Tako so se loške žene in dekleta vedle pri tisti priliki! Zapišem to-le: Naj preteko stoletja za stoletji, loiško ženstvo pa naj ohrani tisto dušo, kakor jo je nosilo v sebi v Gospodovem letu 1695., ko je bila ta duša vetla kakor zlato in čista kakor žarki solnca! Da bi me nebo u-slišalo! (Ta prošnja je bila uslišana.) Nekaj gledavcev je bilo odšlo , za Agato, ker ni bilo več kaj j posebnega pričakovati, ko je bila: prilila živa iz vode. Čakalo jih je pa še mnogo, ker so škof in sodniki še vedno mirno sedeli, in ti so morali vendar izreči sodbo. Že je škof poslal prošta k sodnikom, ki so se med sabo ne- j kaj posvetovali, kar pristopi Schwaiffstrigkh in pove, da stoji pred ograjo ženska, ki zahteva z vso silo, da jo sodnici zaslišijo. Gospod “Flekte” se ni dal pregovoriti, češ, da je bilo odpraviti,” je zagotavljal Schwaiffstrigkh. Škof je nekaj izpregovoril v latinskem jeziku, nakar je glavar zapovedal, 'dla naj se postavi ženska pred njega in sodnike, Ko je prišla, je bila — Margareta Wulffingova. Videlo se ji je, da je imela dolgo pot za sor bo, ker je bila v neredu njena obleka in njen obraz ves utrujen. Kar pričela je: “Šele včeraj smo slišali, da hočete v Loki sežgati Izidorjevo nevesto in da je naš Marks pri-| čal proti nji. — Vso noč sem hodila in vso pot sem premolila. — Le tega ne! Človek ni žival in ne kurite drv pod njim! Le tega ne!” Janez Frančišek jo je miril: “Ne hiti tako, deklica! Povej nam, kdo si in odkod prihajaš!” V svoji zmedenosti ni spoznala gospoda škofa. Odgovorila mu je: “Govorila bi rada s tistimi, ki sede v sodbi in ki hočejo življenje vzeti Izidorjevi nevesti —” “Kdo si in kaj hočeš?” jo je zavrnil škof nekoliko ostreje, 'ker ni rad prenašal ugovorov. “Poglej no, pomisli no, saj govoriš z našim previsokim gospodom škofom!” se je vmešal Schwaiffstrigkh — “M a r k s a Wulffinga sestra je, Vaša milost!” PAŽNJA VSEM GOSPODINJAM! NAROČITE ŽE SEDAJ ZA VELIKO NOČ naše IZVRSTNE domače KLOBASE, ŽELODCE, ŠUNKE! VSE te mesne izdelke izdelujejo rtaši IZVRSTNI SLOVENSKI MESARJI: Louis TIsovec in Bill Ockum Obrnite se na nje in dobro boste posluženi! Imamo pa tui vse potrebščine za POTICE in druge velikonočne SLADKARIJE! EDWARD PLANIŠEK, lastnik STANDARD PAYFAIR MARKET .854 East 185 Street KE 1-5683 J? XTYXYYYjf^YXlfYTnrYTXYTYYXXT YXX1 POZIMI CENE NIŽJE STREHE ŽLEBOVI MIZARSKA DELA Preprečile spomladno hitenje! CHAS. KRAMER & SONS BR 1-4800 3690 E. 93 St. Eves. SK 1-4429 f XXxxXX YYYXXXXXX YxYYXxxxXxxxTirYTYYTYYYYY YYYTTYY YYYXXxi Mull ally Funeral Home ZRAČEVAUMI SISTEM AMBULANČNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street KEnmore 1-9411 “Govori!” je ukazal Joanne3 Franciscus kratko in ostro. (Dalje prihodnjič.) — Na Novi Zelandiji ni vel1' kih senikov in silosov, ker ostaja živina celo leto zunaj. P0^' nebje je namreč izredno milo- Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA i m Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 63. leto Premoženje nad $11,600,000 Članstvo nad 45,700 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.69% če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboli*! pošteni in nadsolventni podporni organizaciji— Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti kjer se lahko zavaruješ za amrtnino, razne poškodbe, operacije, pr0** bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilie moške in žensk* od 16. do 60. leta. otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $6,000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi čl811 ali članice te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti ue obrnile na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na- GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. DEBELO JAJCE — Janelle Dunn, 6 let stara deklica v Bryan, Texas, kaže kakšno jajce je nedavno znesla ena izmed domačih kokoši. V desni roki drži jajce običajne velikosti, v levi pa izredno, ki ima, šest in pol palca premera. attnsi' r' iwi'Jat f it—r