Uredništvo in nprav-ništvo Glasila je v Chicagi, 111., 2821 S. Crawford Ave., kamor je pošiljati vse rokopise, denarne pošiljatve, sploh vse, kar ima stik z listom.
J*
Celoletna naročnina na Zdr. Države in Cana-do je $1.00, za inozemstvo $1.50.


SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Entered as second-class matter January 28,1910, at the postjofifice at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
V združenju je moč!
“Glasilo” izjaha vsaki teden v petek.—Cirkulacija je dosegla nad deset tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi i stari domovini.
Jt
Cene za oglas po pogodbi. Eno s topna 10 point vrsta 8 centov.
J*
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.

LETO-YEAR VI.
Chicago, 111., 7. novembra (November) 1913.
ŠTEV.—NUMBER 45.
Slovenski delavci pozor!
Proč od države Colorado in Michigan! V* Coloradu štrajkajo premogarji, v Michiganu pa rudarji v bakrenih rudnikih. Noben pošten slovenski delavec ne sprejme dela kot stavkokaz!
Štrajk v michiganskem bakrenem okrožju.
Baroni bakra so po podkupljenem kapitalističnem časopisju, med katerim je tudi glasilo g. Lukčiča, razbobnali v svet, da je štrajk zgubljen in končan. Od te navadne laži so baroni bakra pričakovali velik vspeh in njih kolovodja “Jimmy” je mislil, da bodo štrajkujoči rudarji, kar na kolenih prosili za delo. Laž o zgubljeni in končani stavki je šla v svet, ali vspeh je popolnoma izostal. Izmišljena laž je imela takšen učinek na štrajkujoče rudarje, kakor če bi bil pes lajal v luno.
V	resnici poraženi v tej stavki so že danes baroni bakra. Vsled obratovanja rudnikov po skebih, ki razumejo toliko o 'rudarskem delu, kakor osel o citranju, so rudniki v takem stanju, da bi vzelo šest mesecev do enega leta, ako bi se takoj vrnili vsi rudarji na delo, da bi rudniki dajali toliko rude, kot se je jo izvažalo iz njih pred štrajkom. Baroni bakra so s svojo trmo napravili sebi največjo škodo, kar pripoznajo že sami. Umaknili bi se radi iz tega' boja zdaj častno. Sram jih je, da sn jih delavci, na katere e o preje zrli kot na brezpravne sužnje z zaničevanjem, naklestili v tem boju tako hudo in jim prizadeli nrav občntmo izgubo.
V	kapitalističnem listu “Gazette” so že priznali, da so pripravljeni z novim letom uvesti osemurni delavnik. Iz te izjave se da sklepati, da kapitalisti nevedoma priznavajo svoj poraz in da ške-bje niso izvršili dela, katerega so pričakovali baroni bakra od njih. Res je, da so sesalke v obratu, iali iz rudnikov Calumet & Hecla prihaja tako malo rade na svitlo, da‘jim obratovanje s skebi nosi ogromno izgubo. Na dan prihaja komaj 10 do 15 odstotkov rade od množine, ki je prihajala na svitlo pred štrajkom. Ako vpošte-vamo to dejstvo in da stanejo o-boroženi najemniki in skebje mnogo denarja, potem smo na jasnem, da kralji bakra “obratujejo” svoje rudnike z ogromno izgubo in da je le še vprašanje časa, da se kralji balkra podajo.
Obljuba ene osebe, da se z novim letom uvede osemurni delavnik, je za štrajkujoče radarje toliko vredna kakor lanski sneg. Ako smiatrajo kralji bakra svoje obljube za resne in se za njimi ne skrivajo nečedni nameni, potem naj podpišejo pogodbo z unijo in priznajo še ostale zahteve. Noben razsoden delavec ni tako neumen, da bo po več tedenskem štrajku verjel obljubam, katere je storil kakšen kapitalist ali njegov priganjač v ¡kakšnem kapitalističnem lističu. Za take obljube ne dajo pametni delavci prav nič, ker vedo, kako znajo kapitalisti spolnjevati svoje obljube, ako niso bile s črnim na belem zapisane v pogodbi in tudi od njih podpi sane.
Rudarji! Prisilili ste kapitaliste, da so pričeli postajati malo bolj pohlevni, kakor so bili v začetku štrajka. Ne odnehajte niti za las od svojih zahtev in kapitalisti bodo postali še bolj. ponižni, kakor so že danes. Kapitalistični ošabnosti postavite nasproti svojo solidarnost: vsi za enega, eden za-vse. Zavedajte se, ako ste složni in solidarni, da morajo biti končno le kapitalisti na kolenih. Res je, da sedaj trpite, Iko ste že toli-
ko tednov na štrajku. Ali trpeli ste tudi, ko ste delali. Ako bi vaše trplenje ne bilo postalo neznosno, gotovo bi ne bili zaštrajkali. Dokler ne greste delati, pomeni vsaki dan za kapitaliste izgubo, vi ste pg, z vsakim dnem bliže svoji zmagi. Ako kapitalisti v svoji ošabni zaslepljenosti drve v svojo pogubo, naj drve, naj k starim izgubam pridenejo nove. Končno jim bo le padla mrena z oči in spoznali bodo, da je najboljše, ako se s svojimi starimi delavci, ki so sedaj na štrajku, mirno pobotajo, >ako se nočejo finančno popolnoma uničiti.
Vztrajajte v štrajku! Za vami je vse strokovno organizirano delavstvo v Ameriki!
Inozemstvo.
— Avstrija. Vsled izselniškega škandala (Kanadian Pacific črta je en četrt miljona vojaških obveznikov izselila iz Avstrije) so nastale spremembe v ministrstvu. Trgovskemu ministrstvu so odvzeli nadzorstvo na parobrodnimi dražbami in jih podredili ministrstvu za notranje zadeve. Trgovski minister je direktno podpiral kupčijo- Oanadian Pacific črte, kakör da bi bil nastavljen agent. Do $edaj so v Avstriji zaprli 14 agentov in glavnega zastopnika Canadian Pacific črte. Ta kupčija z ljudmi postajia pikantna, ker so ljudi, ki so bili zapleteni v kupčijo in pospeševali izseljevanje v Ameriko proti mastni podkupnini, odlikovali s častmi in redovi, kakor da bi izvršili kakšno slavno delo zia. svojo domovino.
Kanadian Pacific črta, ki kot ameriška dražba razume svoj “biznis”, je darovala avstrijskim železnicam razgledne vozove, ki so vozili tudi po Gorenjskem. Dunajski mestni svet je priredil slavnostno žretje, ker se je Kanadian Pacific črta žrtvovala nesebično za povzdigo prometa tujcev v Avstriji. Samoposebi se razume, da so tudi kranjski klerikalci — dr. Šušteršič, dr. Krek in dragi — peli visoko pesen hvaležnosti premetenim ameriškim biznisma-nom, ki so Avstriji žrtvovali malenkost, da'iz nje izsesajo najboljši človeški materijal in tiste kron-ee, ki se še nahajajo v sestradani ernožolti monarhiji.
Družba je znižala vožnjo iz Trsta v Ameriko na 26 dolarjev. Vsled nizke cene in vsled po vojni nevarnosti povzročene gospodarske krize je seveda vse drlo v Ameriko. Vojaški obvezniki so bežali v Kanado, da se izognejo doma stradanju in vedno ponavljajoči mobilizaciji. Ako bi ne bila vlada posegla vmes, bi se bilo izselilo polovico avstrijske armade v Kanado. Za avstrijskemu ljudstvu sovražno vledo, ki smatra, da se človek prične še le pri baronu, bi bila to dobra šola, ako bi zbežali vsi vojaški obvezniki v tujino. ‘
— Huerta je s svojo vlado v veliki demarni stiski. Inozemski kapitalisti nočejo zaupati temu krvoloku niti enega rdečega centa, ker nimajo najmanjše garancije, diai bodo še kedaj videli posojilo.
General Feliks Diaz, ki je naj-prvo pobegnil v ameriški konzulat in od tam na ameriško bojno ladjo, se je na bojni ladji “Michigan” odpeljial v Havano.
Iz Dallasa, Tex. poročajo, da so vladne čete pred prihodom vsta-šev zbežale iz Chihuahue v smeri proti Juarezu. Vsi, za katere ni bilo prostora na vojaških vlakih, beže na vse strani pred vstaši.
Iz San Louisa, Potosi, poročajo, dia so vstaši zajeli 50 vladnih policajev, s katerimi so napravili naglo sodbo: obesili so jih na bližnjo drevje. Le trije policaji so srečno odnesli svoje pete.
— Avstralija. Iz 'Wellingtona, Nova Zelandija, poročajo, da je vsled splošne stavke pričelo primanjkovati živeža in kuriva po vsej Novi Zelandiji. V Wellingto-nu in Aucklandu so izkrcali pomorščake z bojnih ladij, ki so zasidrani v luki. Pomorščaki imajo nalog braniti skebe, ki, nakladajo in razkladajo ladje.
Prvi so zastavkali ladjestavbin-ski delavci, ki so zahtevali boljše delavske razmere in priznanje unije. Njim so sledili premogarji, pristaniščni delavci in dragi.
—	Anglija. Angleške parobrod-ne dražbe in veletrgovci se že sedaj pripravljajo, da bodo kos nalogi, ki jih čaka, ko se odpre panamski prekop. Pomnožili bodo trgovsko brodovje in med Colo-nom in Anglijo ustanovili nove postaje za premog. Veletrgovci bodo zvršili vse, da Anglija obdrži vrhovno gospodstvo na morju.
—	Grčija. Po naročilu velesil sta; Avstrija in Italija izročili Grški skupno noto. Grška vlada noče pripoznati meje za Albanijo, kakor so jo določile velesile. Mednarodni komisiji, ki ima urediti mejo za Albanijo, je grška vlada delala vsakovrstne ovire in zapreke.
— Italija.’ Pri ožjih volitvah so dobili socialisti še 20 mandatov. Pri ožjih volitvah je bila udeležba mnogo večja kakor prejšno nedeljo. Ožje volitve niso z ozirom na moč strank prinesle nobenih pomembnih sprememb. Zmagala je vladna:, to je liberalna stranka.
— Romunija. Velik požar na petrolejskem polju je napravil nad 5 miljonov dolarjev škode Ogenj je nastal vsled eksplozije nekega velikega petrolejskega vrelca in se takoj_ razširil na druge vrelce, da je bilo nakrat vse polje v plamenu. 25. petrolejskih vrelcev je v ongnju. Vsi gasilni poizkusi zaman.
— Nemčija. Ernst Avgust pl. Cumberland, novopečeni vladar po božji milosti, in njegova soproga, rojena princezinja Lujiza, Viktorija sta dospela s svojim spremstvom v Braunschweig. Šolski otroci, patriot je'in rlajeti ljudje so pozdravljali parček s “hoch” klici. Druge nesreče ni bilo!
— Švica. Švicarska zvezna vla da je odločila $7,600.000, da se parni obnat na železnici sv. Got-tharda spremeni v električnega. Ta korak se smatra kot začetek, da se na vseh železnicah v Švici uvede električni obrat.
Ameriške vesti.
— Mehikansko vprašanje. Pred sednik Wilson je po poslaniku O’ Shaughnesiju izročil Huerti ultimatum. V ultimatumu se zahteva, da mora Huerta odstopiti, ravno tako ne sme minister Blanquet in noben elan sedanjega kabineta sprejeti urada. Huerta se obotavlja z odgovorom.
Krvoloku Hnerti sta opdrta le dva pota. Priznati mora zahteve Združenih držav in takoj odstopiti, ali pa odkloniti zahteve in pretrgati vse diplomatične vezi z Združenimi državami.
— V podružnici zvezne denarnice v New Yorku, ki se nahaja v Wallstreetu, šteje devet mož gotovino. V denarnici je 84 ton zlata in približno 30,000 ton srebra. Poslopje je zastraženo z vojaki in strojnimi puškami. Za štetje denarja bodo potrebovali približno tri tedne.
Vzlic temu dejstvu pa bankirji tarnajo, da je malo denarja v deželi.
— V Chicagi so prijeli nevarnega sleparja, angleškega kapitana C. G. Collinsa. Slepar je bil preje angleški častnik in se je oženil v Newportu z gdč. Natalijo Schenkovo, katero je 'smatral za bogato nevesto. Ko je spoznal, da Sehenkova nima toliko drobiža, kakor ga potrebuje za svoje potratno življenje) se je ločil od nje. Iz Newporta se je pripeljal 'v Chicago, da prisotstvuje konvenciji bankirjev. Oblekel je frak, pokril svojo glavo s cilindrom in na roke nataknil glace— rokavice. Namaškeradil se je, kakor je to navada pri vseh sleparjih, da z.nastopom učinkujejo na lahkoverne ljudi in jih na eden ali drag način olajšajo za denar. Na zborovanju bankirjev se je predstavil kot zastopnik banke Robert Fleming & Co. iz Londonu, ako je res poslala svo-s katero je imel vstop do vseh bank. Predsednik konvencije bankirjev ni bil letošnji zajee. Brzojavno je vprašal banko v Londonu, akoje res poslala svojega zastopnika ik zborovanju bankirjev. Dobil je odgovar, ds človeka ne poznajo. Ko je “kapitan” uvideL da je razkrinkan, je pobegnil iz hotela in pustil neplačan račun v znesku $40 ter kovčeg, v katerem je bil en ovratnik, dvoje strganih nogavic in nekaj opeke. Dolgo ni užival svobode. Na križišču Monroe in La Salie ulice sta ga prijela de-, tektiva in odgnala v špehkiamro. Zdaj se bo v prisilni delavnici prepričal, ko bo tolkel oksamenje, da tudi kapitanu ne škodi delo.
— Jennie M. Eatonova, ki je
bila obtožena) da je umorila svojega soproga, admirala Eatona, je bila pred porotnim sodiščem v Plymouthu, Mass. oproščena vsake, krivde.
— Iz Halifaxa, N. S. poročajo da je parnik “Soevall” dospel pravočasno v luko, da ga ni zadela ista usoda kakor parnik “Volturno”. Parnik je bil naložen z bombaževimo, ki je pričela goreti, ko jo bil parnik oddaljen še štiri sto milj od luke. Morje je bilo nemirno in poškodovalo se je krmilo. Pet/ ur je bil parnik igraeica na razburkanem morju. Ko je bilo krmilo popravljeno) je parnik pl.ul proti bližnjemu pristanu, katerega je dosegel z razbeljenim krovom.
— V East Liverpoolu, O. so za-
stavkali delavci v tovarnah, v katerih izdelujejo lončeno in porcelanasto posodo. To je prvi štrajk tekom 20 let. Lastniki tovarn se nočejo pogajati s štrajkujoeimi delavci, ravnobako pa še niso do sedaj poskusili obratovati tovarne s kebi.
— McManigal, znani vohun v železostavbinski uniji, ki je spravil br. Me Namana v ječo, bo kmalu prost. Uložil je priziv na zvezno prizivno sodišče v Chica-di in izvedenci v kazenskih zadevah trdijo, da bo prost. Sedel je dve leti in pol.	•
Stara pesem: Vohune, ki opravljajo zia izkoriščevalce umazano delo, se je še vedno prijemalo z glaee — rokavicami.
— V Indianapolisu, Ind. so za-
štrajkali cestnoželezniiški uslužbenci. Seveda je družba nastavila nekaj stavkokazev, ki so povzročili že več nezgod. Stavkokaze varuje policija, da lahko izvršujejo umazano delo. Družba je večjo število stavkokazev najela v Chicagi. Večinoma so ljudje, ki se potikajo p obeznicah in delajo le takrat, kadar je štrajk.
Pri remizi na Louisiana ulici je policija naskočila ljudstvo, ker je nekdo prerezal električno žico. Polieaji so udrihali s količi slepo
na desno in levo. Več oseb je bilo poškodovanih.
Vseh cestnoželezniških uslužben cev je 700. Pogajanja glede skrajšanega delavnika, višje mezde in priznanje unije so trajala že nekaj mesecev. Governer Ralston se je ponudil za posredovalca. Ali cestnoželezniške družbe so vse Donudbe in zahteve na kratko odklonile. Cestnoželezni-škim uslužbencev ni preostalo druzega kakor poslužiti se zadnjega orožja — štrajka, da si tako izvojujejo boljše življenske razmere.
— Zmaga delavcev. Razsodišče v Detroitu, Mieb. je poravnalo spor med 2,200 cestnoželezniškimi uslužbenci in dražbo. Razsodišče je od štirih zahtev rešilo tri v pri-log uslužbencem. Tekom enega leta se bo mezda povišala od 25c na 32 od ure. Izvojevali so tudi krajši delavnik. Dražba bo imela vsako leto $300,000 več troskov.
— Rudniška industrija je druga največja industrija v Združenih državah; nadkriljuje je le poljedelstvo. V rudniški industriji je zaposlenih 1,500,000 oseb, letni nrodukti se pa cenijo nad $2,-000,000,000.
— Adolphus Bush, pred kratkim umrli miljonar in pivovarnar je zapustil svojim trem hčeram premoženje, ki jim bo neslo vsaki dan $1000. Koliko pa oče delavske družine zapusti svojcem?
—- V Bostonu je bil obsojen Joe Mach na dva, meseca v prisilno delavnico, ker je vrgel kamen v restavracijo, v kateri so mu za 15c prinesli na krožniku 42 fižolov.
—Iz Galvestona, Tex. poročajo, da ‘leži v pristanu 4,010,691 zavojev bombaževine. To je najvišje število, ki se je kedaj doseglo v kateri luki širom sveta.
— Morris Gerber, agent za pro-sredovanje dela v Chicagi, je bil obsojen na $50 denarne globe, ker je sprejemal od strank denar, ne da bi jim preskrbel delo.
— Iz St. Francisca, Cal. poročajo, da je jadrnica ‘Necanicam’, naložena z lesom, zadela v gosti megli ob parnik “Beaver”, 22 milj južno od Pont Arene. Na par niku je 560 potnikov. Zadet je bil nad vodno črto, vendar so pa poškodbe tako lahkega značaja, da nadaljuje svojo pot.
— Po novem zakonu proti izkoriščanju ženske delovne sile je v Pennsylvaniji prepovedano delati ženam pod 21 letom po devetih zvečer. Izvzete so le telefonistke.
— Generalni pravdnih McRey-nold je izjavil, da bo uvedel na podlagi obtožbe Julija Hawthor-na preiskave v zvezni ječi v Atlanti. Obtožnica se glasi, da ravnajo z jetniki kruto in jim ne dajo dosti hrane.
— Mej tem ko je E. Floydova v
Luoisvillu, Ky., bila na obisku pri sosedih, je pričelo doma goreti Požar se je tako hitro razširil, da ni bilo nič za rešiti, ko je na lice mesta prihitela požarna bramba. Zgorela je hiša in trije otroci, ki so bili zaklenjeni v nji.
— Dne 29. oktobra so praznovali rudarji v Pennsylvaniji. Bil je spominski dan ogromnega štrajka z leta 1900. Na delu so o-stali le strojniki pri sesalkah.
— Dr. Ernest Muret, ki je bil v
zvezi z duhovnom in morilcem Schmidom, je bil obsojen radi ponarejanja denarja na . sedem in pol let ječe. Muret je izjavil, da je pripravljen obrniti Združenim državam hrbet, ako mu sodnik
odpusti kazen. Zvezni sodnik je izjavil, da tega ne mora izvršiti, pač pa mu je omilil kazen. Kaz-nilniški zdravnik v “Tombsu” je izjavil, da Muret boleha za jetiko.
Duhoven in morilec Schmidt je pri obravnavi kot priča igral dobro premišljeno komedijo za svojo obravnavo. Izjavil jc, da je on ponarejal denar in ne Muret, za kar je odgovoren le Bogu' in nobenemu drugemu. Hotel je napraviti na navzoec vtis, da ni pri zdravi pameti.
— Povest o otroku hudiča. Na
Kranjskem so imeli Johane,o, ki je prodajala smrdljivo telečjo kri za denar. V Chicagi si jc pa zvita butiča izmislila pravljico o hudičevem otroku, da bi iztisnila denar iz tistih ljudi, katerih nikdar ne sreča pamet tekom njih življenja.
Bajka se glasi:
Mati je ležala na smrtni postelji in še ni hotela spraviti z Bogom. Smrt je prihajala bliže in bliže. Njen mož je bil pobožnjak in ni hotel, da bi žeiia umrla v neveri. Poklical je svetega moža, da bi jo spreobrnil.
Blagi mož je prišel in ji je pokazal podobo Krista na križu. Pogledala je podobno cinično in se zakrohotala.
“Vzemi podobo proč,” je vpila bolnica”,- vzemi jo proč, ker bi rajše videla hudiča na svoji strani.”
Komaj je to izgovorila, se je stemnilo v sobi. Rdeč svetlobni žarek je razsvetil sobo, soprog in sveti mož sta pa opazovala bolnico. Preko obraza bolnice se je razlila groza in skušala je zapreti svoje oči, pa jih ni mogla. Rdeča svetloba, ki je nakrat izginila, je vplivala na bolnico.
In glej! ob strani bolnice je ležala tuja oseba. Pogledali so jo vsi trije. Bolestni krik se je izvil iz prsi bolnice. — Oseba je bil podobna pol hudiču pol otroku.
Sveti mož je padel na kolena in molil. Soprog se je obrnil proti steni in govoril molitvice. Žena je pa pričela vpiti histerično:
“Vbij to bitje! Veliki Bog, zakaj si to storil meni. Pravim, da vbij to bitje! ’ ’
Sveti mož je le molil, soprog se je pa ojunačil, poiskal količek in šel proti neznanemu bitju,. Nakrat se je pa tuje, neznano bitje postavilo po konci in pogledalo tako ostro soproga, da se je prestrašil.
*
Hudičev otrok je pričel govoriti in njegov glas je bil votel, kakor da bi prihajal iz sredine zemlje:
“Vbij me in imeli bodete sedem takih kakor sem jaz!
Soprog se ni vpal vdariti.
Mnogo neumnih ljudi je seveda verjelo v to bajko, in ko se je raznesla vest, da so hudičevega otroka odnesli v “Hull House”, je znana elovekoljubkinja miss Jano Adams dobila na stotine vprašanj potom telefona, ako je bajka resnična. Jane Adams je odgovorila, da jc bil na zapadni strani Chicage mogoče rojen nestvor in da so ga stariši skrili radi hudobnih jezikov.
Cbikaška policija, ki se ne boji hudičev in svetnic, kakor orožniš-tvo na Kranjskem, je takoj posegla vmes. Uvedla je obširno preiskavo in dognala, da je vse navadna laž, da se ni zgodilo draze-ga, kakor da je bilo dete rojeno v neki hiši koncem Douglas parka.
— Oderuštvo. Neka priča, ki je bila povabljena pred bostonsko sodišče radi oderuštva, je izpovedala, da je neka eikaška družba s kapitalom $1000 napravila tekom štirih let $24,000.
Gdč. Helena Foster je izpovedala, da je bila pred štirimi leti nastavljena kot poslovodja za tvrdko. Dobila je le $1000 obratnega kapitala. Tekom te dobe je poslala $24,000 v Chicago.
1 DOPISI.
Cumberland, Wyo.
Pred nekaj leti bila je imenovana kampa ena največjih slovenskih naselbin v zapadnem delu ■države Wyoming, danes pa se nahaja takorekoč v zadnjih “eu-gih”. Tram je društvo S. N. P. J., ki šteje okoli 40 članov, a izmed teh jih je v kampi komaj toliko» da tvorijo odbor, drugi pa so razkropljeni po okoliških kampah in mestecih. V cumberlandskih premogovih rovih dela čimdalje manj delavcev, ker rovi so že stari, ter bodo baje v letu ali dvea popolnoma izčrpani. Nekako čudno je človeku pri srcu, ko pride iz zelenega Wiashingtona in Oregona, kjer je še vse polno cvete-čih vrtnic, pa zlatih lirušek in rdečeličnih jabolk — v viharni Wyoming, v katnpo, kot je naš Cumberland, kjer ne vidi druze-ga, kot divji pelin, kakega male ga zajčka, pa cel« vrste s planka-mi zabitih hiš, v kterih bivajo celi rodovi prezebajočih strahov. Jaz se torej tam, vkljub prijaznim rojakom in fini postrežbi, nika kor nisem mogel privaditi, že zaradi tega ne» ker en samski človek nima nobenih pravic, niti delati mu ne puste, če bi še tako rad. Mi ubogi samski grešniki smo v očeh teh cumberlandskih premogarskih mogotcev, ničvredne pare, ki nismo ustvarjeni zato, da, bi se nas bali duhovi teme, ki vladajo v hišah zaplankanih. Kdor misli torej priti sem za delom, naj se hitro oženi, ako se še ni» pa bo našel milost v očeh premogarskih bogov Cumberlandskih. Kdor pta je pod tako nesrečno zvezdo rojen kot jaz, da ima
večno smolo v sweetheartskih in ženitvenskih zadevah, morda lah ko zadosti cumberlandskim paragrafom, če si boljšo polovico samo izposodi. To je v najnovejšem času zelo moderno postalo, kot se vidi iz različnih listov, ki prinašajo dan za dnem žalostne jeremi.ja de ostavljenih možičkov, »ki se. proti svoji »volji iz “slabših” polovic preleve v samostojne celote Well, za silo zadostovala bi mor da tudi punca iz cunj; dobro na šminkati bi jo bilo treba, pa postaviti k oknu, kjer bi markiral; ulogo dobre gospodinje.
Torej, kot rečeno, v Cumber-landu nobeden neoženjen dela ne dobi, ker ima premogarska družba na stotine praznih hiš, ki ji ne ueso najemnine: hoče torej delav ce z družino. V Sublet, Frontier Susie» Kemmerer in Diamondville toziadevno niso tako strogi, ter je mogoče delo dobiti tudi zapriseženemu pečlarju. Dela se v vseh omenjenih kampah iu mestecih vsak dan, zaslužek je pa različen kakor povsod.
Druzih posebnih novic vam iz viharnega Wyominga za enkrat ne vem poročati, samo suša je letos taka, da celo pri hlačnih gumbih niti vedno popokajo. Me je sicer malo sram, pa nič ne pomaga, zdaj to, zdaj ono slovensko mamico na tihem poprosim» da mi gumb prišije. (V takih slučajih moram seveda en čas za “rafen-kam” sedeti). Ali, komaj je eden dobro utrjen na poziciji, kamor spada, odpove pokorščino drugi in neredkokrat v vsako drugo hišo južno polovico moje obleke v rokah prinesem. Tak trubel imam s temi gumbi, da včasih spati ne morem, drugi pa, mesto dia- bi me milovali, se pa še smejejo. Oj kolikokrat. sem že vzkliknil: Blagor oženjenim, blagor vsem tistim» ki imajo skrbne boljše polovice in trdno prišite gumbe na vseh delih svoje uniforme.
A jaz te čakam zaman Ti bajka iztočna, prelestna, Ti zlata razkošna Vesna,
Ti ljubezni veliki dan!
I am wait — wait — waiting, ali vedno brez uspeha in moj “dress” ima- po navadi večino gumbov na velikh počitnicah, njih mesta pa zastopajo vžigalice, žeblji in -zobotrebci! —
Bratski pozdrav vsem, posebno sočutnega pa onim. ki si morajo .gumbe sami prišivtati, kakor jaz!
A. J. Terbovec.
čim se bodo hranili in oblačili, • kje stanovali» ako ne bodo nič zaslužili. Delavce, »ki še delajo, pa seveda nesramno izkoriščajo. Priganjači so delavcem vedno za petami, da iztisnejo zadnjo delavno moč iz njih. Tukajšni Slovenci so večinoma zaposleni v tovarni za usnje, pravem peklu za izkoriščan je človeške delovne sile, ki je lastnina trusta za usnje. Proti izkoriščanju ne moremo napraviti nič, dokler so delavci malomarni in brezbrižni, ker jih bo kapitalizem vedno tiščal k tlom. Pred vsem je treba delavstvu sloge, sa-movesti in izobrazbe. Ali dandanes se večina delavcev zanima bolj za salune kot za svojo izobrazbo. Prijatelj delavec» otresi se brezbrižnosti, ki ti škodi in či-taj delavsko časopisje, peieg pa misli o prebranem čtivu in prona-šel boš, kakšna krivica se godi delavstvu v danšnji kapitalistični družbi. Vse kaže, da mogoče zopet dobimo kmalu gospodarski polom ali paniko. V tukajšnem mestu zapirajo tovarne. V tovarni “Bain Wagon Co.” so vse de lavce, kakih 400, poslali na počitnice. ne da bi jih »vprašali, ako žele ali ne počitnic. Delavec» preveč produciraš in zato te kaznujejo s paniko. Ravnotako so napravi’e tovarne Ameriean Brass, Badger, Brass in Simumds Co.” Odslovili so stotine delavcev, ker je preveč izdelanega blaga za trg. Brezposelni delavci zdaj tavajo po ulicah in premišljujejo, kako se je to vendar zgodilo. Na volilni dan smo glasovali za boljše čase, sedaj pa nas klofutajo. Delavci! Kapitalistične stranke vas ne bodo osvobodile, pa magari če gla sujete še sto let zanje. Delavci, ako hočete biti svobo-dni, potem morate na volilni dan glasovati za delavsko» oziroma socialistično stranko. Delavci zapomnite si to!
Delavstvo v Kenoshi, posebno iugoslovansko, simpatizira s štraj kujočimi rudarji v Calumetu. Prvo pomoč smo poslali predzadnji leden. $92.50 smo poslali gl. uradu W. F. of M. Društvo “Ilirija ie dalo $20. društvo sv. Rock N. II. Z. pa $25. Ostalo se je nabralo pri Jugoslovanih. Ne podajte se izkoriščevalcem in ne vrnite se v staro sužnost! Bodite složni in zmaga vam je gotova. Mi stojimo ma vaši strani. Naprej -do zmage!
F. Žerovec.
organizaciji, škodi le svojim otrokom v slučaju bolezni in smrti. Žalujoči:
Otroci:
L. Bonaeh oče. Louis Ana, Frank, Maria, Francis, Margareta.
Gilbert, Minn.
Brat urednik! — Odstopite mi malo prostora v našem “Glasilu” za poročilo o tukajšnih razmerah. Z delom gre še precej dobro, vendar se pa delo precej težko dobi. Rudniki so prenapolneni z delavci, pa tudi zaslužek je bolj pičel.
Zima je kakor vsako leto» tako tudi letos prikimala sredi oktobra. Imeli smo prvi sneg iu burja je žvižgala svojo pesem okrog hišnih voglov. Pia naj žvižga in poje, saj smo jo vajeni. Stari pregovor se glasi, da traja zima v Minnesoti trinajst mesecev.
Imamo več podpornih društev, ki spadjo k različnim jednotam in zvezam. Vsakdo se lahko zavaruje za slučaj nesreče in smrti pri enem ali drugem društvu. Vsem, ki še niso pri podporni organizaciji, priporočam naše društvo Sparta, štev. 61 S. N. P. J.
Dne 23. oktobra je umrl za pljučnico John Gros. Ker je!k dru štvu pristopil šele v mesecu septembru, ni bil deležen posmrtnine. Pomagati so monali dobri ljudje, da smo mu napravili dostojen pogreb. V Ameriki je bil štiri mesece. Zakaj ni preje pristopil k društvu» ne vem. Nekateri pravijo, da je na opomine, da naj se pridruži jednoti, odgovarjal, da ima še dosti časa, To naj bo za zgled »vsem tistim, ki odlašajo z vstopom v jednoto, da ne bo kone no zanje tudi prepozno.
John Gros je bil star 34 let, doma je bil iz »vasi Mače pri Kranju. V domovini zapušča očeta» enega brata in dve sestri. Bodi mu lahka tuja gruda.
John Komatar, tajnik.
Kemosha, Wis.
Redkokedaj se sliši lcahšen glas iz naše naselbine, dasiravno smo tako blizo Chicage. Poročati nimam nič novega. Kar se tiče dela. je zelo slabo, ker je vsaki dan več ljudi brez dela. Tovarne zapirajo,'ne da bi delavce vprašali, s
Manor, Pa.
•Malokdaj se oglasi kakšen do pisnik iz tega kraja, da poroča o dogodkih v naselbini. Tudi meni je težko pisati, ker se nahajam v zelo tužnem položaju.
Dne 24. oktobra t. 1. sem izgubil, kar mi je bilo najljubše na svetu, svojo soprogo. Zapustila mi je sedem otrok: najstarejši je star 14 let» najmlajši pa 13 mese-ce»v. Zjutraj mi je pripravila še zajtrk. Ko se pa vrnem opoldne k obedu, sem jo našel že nezavestno. Zdravnik je bil takoj po klican, pa seveda brez‘vspeha. Po zdravnikovi izjavi jo je zadela kap in ji pretrgala nit življenja. Stara je bila šele 32 let. Drugi dan po pogrebu je bil zopet žalosten dan zame. Niagstarejšega dečka sem poslal v Greensburg v sirotišnico, ker je bolan na umu. Brez varstva ga nisem mogel pustiti v družbi mlajših otrok. Toliko sem »vendar srečen, da imam hčerko staro 12 let, ki bo sedaj v družbi stare, mamice gospodarila doma. Tolažim se, da imam dobre prijiatelie in sorodnike. Br. Frank Boštjančič, krušni oče rajne, je položil na krsto pokojnice dva lepa venca in kupil dečku vse potrebno za slovo od svojcev. Vsi tukajšni rojaki so bili na moji strani vpričo tega žalostnega dogodka.
Slovenske žene,, matere, ki niste pri nobeni podporni organizaciji, pridružite se “Slovenski narodni podporni jednoti”, da ne bodete svojih malih pustile v žalostnem položaju, ako vas smrt pokliče s tega sveta. Šest let sem društveni tajnik pri štev. 78 in vedno sem nagovarjal svojo soprogo, da naj se pridruži podporni organizaciji. Ali vedno sem dobil za odgovor: “Za menoj ne boš dobil centa. Dobro vem, da bom preje umrla kakor Ti.”
Slovenske matere! Ako bi se pokojnica zavedala, »da bom moral prihraniti pogrebne troske pri družini, da bodo s tem oškodova ni otroci, ne bi gotovo tako govorila. Zato pa/ priporočam slovenskim ženam pridružite se naši je-dnoti. Mati» ki ni pri podporni
Johnston City, Ul.
Z delom gre bolj slabo. Dela se le tri do štiri dni v tednu, zaslužek je pa odvisen od prostora : boljši prostor boljši zaslužek, slab prostor slab zaslužek. Tako je, kakor povsod, kjer se dela v premogovnikih. Rojakom ne svetujem, da bi sem hodili za delom, ker se ga težko dobi.
V društvenih ozirih prav dobro napredujemo. Imamo dvoje podpornih društev: eno je združeno s S. N. P. J., drugo pa s S. S. P. Z. Vsak rojak se lahko zavaruje za slučaj nesreče in bolezni, za katero ne ve, kje ga čaka.
Žalostna nesreča je zadela rojaka, ki se je pozno v noč vračal domov. Na potu so ga napadli tolovaji, pretepli in oropali za trdo zasluženi denar. Pretepli so ga tako silno, da bo težko okreval. Mislim, da ni bil pri nobenem pod pomeni društvu. Zopet zgled za ti ste, ki še niso pri nobenem podpornem društvu. Nihče naj ne odlaša s pristopom k društvu. Tukaj' imamo dvoje društev in nihče se ne more izgovarjati, da nima prilike zavarovati se za slučaj bolezni in nesree.
Zopet se bliža čas, ko poteče naša pogodba s kapitalisti in bo treba napraviti novo plačilno lestvico za leto 1914 in 1915. Seve da neverno, kakšna bo ta plačilna lestvica. Kljub slabim razmeram in neznosni draginji kapitalisti hudo odirajo delavce, posebno pa tam, kjer še niso organizirani.
Slovenski rudarji v Coloradu in Michiganu, ki ste sedaj na štrajku, ne poslušajte kapitalistič nih petolizcev, ki vam obetajo mastne plače in stalno delo, ako se vrnete na delo. Petolizei so dobro plačani za svoje rovarsko in izdajalsko delo. Pregovoriti vas hočejo, dia bi šli pod zemljo trgat zemlji iz njenega osrčja zaklade, ne da bi kaj po dolgem boju dosegli, da bi vi, vaše žene in otroci še v prihodnje stradali, kapitalistom se pa redila njih nikdar sita -denarna mošnja. Priliznenci in petolizei hočejo, da bi vi sebi kovali suženjske verige. Ne poslušajte jih! Bodite složni v tem bo ju in ne odnehajte za en las, dokler ne priznajo vaših zahtev.
Tisti malovredni Slovenci, ki o pravljajo skebsko delo, katerih tudi jaz nekaj poznam, ker sem čital njih imena v “Proletarcu pa niso toliko vredni, dia bi jim nošten delavec pljunil v obraz, ker kradejo kruh lačnim ženam in setradanim otrokom in obleko z njih teles: podpirajo kapitaliste — sovražnike delavstva s svojim skebskim delom.
Skrajni čas je, čla bi se vzdramile tudi druge slovenske podpor ne organizacije in pometale te Judeže iz svojih vrst. Delavski Judeži naj imajo svojo organizacijo, nikakor pa ne spadajo v poštene slovenske organizacije.
Vam zavednim štraj kar jem želim, da bi vaš boj končal z zmago za vas, slovenskim delavskim iz-dajioam pa kličem: Fej, izvjržek slovenskega naroda!
F. J., član društva štev. 91.
Dawson, N. M.
Brat urednik! -— Srce rrfi krvavi, ko vam poročam o strašni nezgodi» ki se je dogodila dne 22. oktobra v tukajšnem rovu štev. 2. Vžgal se je plin in v zvezi s premogovim prahom je povzročil silno razstrelbo, ko je bilo na delu 292 do 340 rudarjev. Rešilo se jih je le 23, vsi drugi so po mojem mnenju mrtvi.
Med mrt\imi je tudi Jakob Šu-bat, član društva “Pobratimija”, štev. 188. Izročili smo ga materi zemlji dne 25 m. m. Ponesre»ieni brat zapušča tukaj ženo, tri nedorasle otročiče in enega brata. Med ponesrečenimi Slovenci in Hrvati so: Janez Miklavčič, Rud. Čampa, Valeni in Raitz, Pio in Sebastijan Šporar in Mihael Kar.
Srce presunljiv je bil prizor» ko so pred rov prišli \sakovrstui narodi. Vse je jokalo, zdihovali ir» vpraševalo, če bodo ponesrečeni rudarji ostali živi. Ali upa ni bilo nobenega, ker so bili vsi vhod-niki v premogovnik vsled silne eksplozije zrušeni.
Rešilni delavci so pričeli takoj z delom. Srce je vtripalo vsakemu človeku, ko je videl te junake dela prodirati pogumno v žrelo, do katerem so se razprostrli smrtonosni plini. Ali delo je napredovalo počasi. Prostori, na katerih so delali ponesrečeni rudarji, so bili predaleč od vhoda.
Lljudje so prihiteli od vseh strani na pomoč. Ali do 26. oktobra, ko to pišem» so dobili iz premogovnika le 104 žrtev katastrofe na površje. Vsi mrliči so bili strašno obžgani, da jih je bilo težko poznati. Med ponesrečenimi je bil tudi superintendent Me. Der-mott, ki je tukaj veljal za najboljšega izvedenca v rudarskem delu? Ali to so vprašanja?
Ko bi ne bilo hrepenenja po dobičku s strani kapitalistov, bi bilo za trpina rudarja mnogo boljše in mogoče, bi se ne bila dogodila ta nesreča. Kapitalistični Žakelj hoče imeti mnogo dobička, pa malo izdatka. Dokler ne bodo »vsi delavci solidarni, bo težko pri praviti ktpitialiste do tega, da bodo uvedli varnostne naprave v toliki meri» da bo delavec viaren pred nezgodo pri delu.
Slovenci in Hrvati! Ta nezgoda naj služi za zgled, da spoznate ka ko potrebna je podporna organizacija za delavce v Ameriki. Pridružite se podpornim društvom, ki vam pomagajo v bolezni in nezgodi, po »vaši smrti pa vaše svojce obvarujejo pred najhujšim. Sami si moramo pomagati v vseh slučajih in boriti se za boljšo bodočnost. Pridružite se podporni organizaciji, ki vas uči, kako si lahko olajšamo današnji življen-ski jarem in za svojo mladino iz-vojujemo boljšo prihodnost. Naša “Slovenska narodna podporna jednota” in njena krajevna društva vršijo to nalogo v polni meri.
Našega ponesrečenega člana Ja koba. Subata je spremil k zadnjemu počitku tudi avstrijski konzul iz Denverja, kateremu izrekamo zahvalo.
John Kopriva, predsednik.
Jenny Lind, Ark.
Z delom gre še precej dobro» vendar pa ne svetujem rojakom, da bi sem hodili za delom, iker se delo težko dobi. Hudo je za rojaka. ako pride v tuji kraj, pa ne dobi dela. Ziato je boljše, da se vsakdo preje dobro poduči o razmerah y naselbini, predno se poda na pot. Marsikdo, ki je nepremišljeno ravnal, je zapravil svoje težko prislužene prihranke in se še zadolžil» ko je čakal na delo.
Vsem članom in članicam priporočam, da naj vedno obiskujejo društvene seje, ker so vedno važne točke na dnevnem redu. Člane, ki so oddaljeni od društvenega sedeža društva “Šmarnica”, štev 24. opozarjam, da je asesment za bolniški sklad povišan za 50 e: 25 c se plača v mesecu oktobru in 25 e v novembru.
Na seji dne 12. o»ktobra je na-
še društvo izvolilo štiri člane, da so nabirali prispevke za štrajkar-je v Michiganu. Izvoljeni so bili Alojz Grilc, Jožef Kogej» Frank Gorenc in Math Rus. Darovali so:
Po $1.00: John Seritori; A. Ra»v nikar, F. Dolar, J. Pungaršič in
V.	Klerk; po 25 c: M. Cuž, J. Mo-span, J. Eržen I., J. Pedi, V. Pungaršič» F. Štucin, F. Punpi in V. Klark; po 25 c: J. Logaj, L. Lo-giaj, M. Cirar, F. Grile, J. Klemen čič, M. Lopornik, C. W. Dueknot, F. Križe, S. liak» P. Jenko, M. Kolenc, F. Ciarr, F. Juvan, M. Rihard, P. Kirn, F. Blenkac, A. Bob nič, F. Pelko» J. Lavrič, A. Kolbe, F. Sivic, A. »Škerlj, S. Niklovič, F. Vodišek, J. eBrvar, J. Krofel, F. Zaverlj, A. Pajk» J. Eržen II., F. Ocepek, J. Sodar, J. Lavtar, J. Močivnik. J. Tratnik, M. Mrak, P. Verbič, J. Golar» J. Kle, K. Cirar, M. Ocepek, J. Verbič, A. Ver-bi , H. Sodabir, E. O. Nonci, F. Gorenc, M. Rus» J. Bombač, J. Rutar, J. Porenta, J. Peve, A. Stermec, F. Maček, M. Ribnikar, J. Pouha, M. Luznar» J. Lovrin, F. Landa, A. Pudles, J. C. Rabets,
W.	Franklin, M. Lovrin. M. Gril, F. Preme, I. Raziršek» J. Zaic, J. Ocepek, A. Ocepek, F. F. Barnett, J. Smergut, F. Ocepek, J. Lam-brecht, R. C. Pattij, I. Juvan» F. Planovšek, J. Prisland, B. Coeis, J. Sperlič, R. Rozoršek, F. Terop-šič, T. Kerhlikar» J. Rus, J. Vi-lems, L. Grile in J. Kogej; M. Paučnik 30 c; F. Klinc 30 e; J. Fink 30 e; L. Kolenc 20 c; L. Zupančič 20 e ; F. Prestope 15 c; M. Kaučič 15 c: A. Opelca 15 c; po 10 c: A. Logaj, M. Stucm, Frank Kralj, J. Močivnik II, J. Ocepek, V. Štucin, E. Grilc I» F. Grilc II, E. Grilc II, in F. Dolar II,
To vsoto $32.75 sem poslal gl. tajniku br. John Verderbarju. Vsem bratom in dobrosrčnim rojakom, ki so pripomogli do vsote v podporo štrajku,jočim bratom v Michiganu, izrekam najtoplejšo zahvalo.
Frank Grile, tajnik.
Chishodm, Minn.
Brez “biznisa” se ne more nič storiti! — Kedaj bodo pa delavci pričeli “biznis” zase?
Vsi ljudje seveda ne morejo biti bogati. — Kapitalistu je pa ven dar lahko držati del ljudstva v suženstvu, dokler se ljudje ne zavedajo svojih pravic.
Trpin — delavec ne more obogateti, dokler bo mislil izključno le na to» kako bo bolj garal za svojega bosa. — čas je že, da bi enkrat mislil zase.
Kedar se kapitalisti raznih narodov ne razumejo med seboj, pa povzročijo'vojno. Delavce pa v imenu domovine povabijo, da se koljejo in mesarijo zavoljo njih intereso»v. Ko je krvavi ples končan, pa pritisnejo še ostale delavce, da plačajo troške za človeško klanje.
Marsikdo vpije: Umreti hočem za donjovino! — Well, boljše je umreti za domovino, kakor biti vedno lačen suženj v nji.
V domovini, v kateri delijo človeku njegov pridelek» je zelo žalostno.
Dobre so božje zapovedi za domovino, posebno če duhovni priporočajo »vojakom, kedar gredo v vojno, peto božjo zapoved: Ne vbijaj!
Ivedor ne dela, naj tudi ne je. — Ali bi ne bilo umestno dostaviti : Kdor človeški družbi dela le troške, maj tudi ne je. — Koliko časa bi potem čakali postopači na stavko, da bi šli pobijat delavce?
Vera mora biti. Do sedaj smo imeli vedno dve: V srcu suženst-vo, ma jeziku pa pobožnost.
Kam bi pa ljudje prišli, ako bi ne imeli vere? — Tako daleč gotovo ne» da bi bili delavci sužnji kapitalistov, ker bi zahtevali fakta in bi se ne zadovoljili z obljubami.
Oljnato veličanstvo — Rooke-feller — je že zdavnej zavrglo vero. — Zdaj prodaje olje le proti gotovini. Trdil je, da je z vero imel preveč izgube.
Anton Mahne.
Ely, Minn.
Cenjeno uredništvo! V resnici, da kot elan naše stare organizacije »S. N. P. J. in bralec več slovenskih časopisov in med temi našega “Glasila”, nisem imel priložnosti, že dolgo časa citati v našem društvenem listu nobenega dopisa iz naše slovenske naselbine! Mogoče mislite, da smo zaspali. A kaj še!
Na društvenem polju napredujemo prav lepo, in še najlepše se razvija naše staro društvo “Sokol” štev. 20 S. N. P. J.
Naši Slovenci so vendar stopili na noge. Pripravili so si svojo poslopje “Slovensko čitalnico”; stem so pokazali, da gojijo, čeravno smo v tuji deželi med tujim narodom, ljubezen do svojega preljubega, nepozabljenega, materinega slovenskega jezika.
V	par dnevih bode “Čitalniški
dom” popolnoma dograjen, in poslopje stoji poleg našega rojaka John Terana, kateri je prodal zemljo čitalničarjem z dobrimi	*
nameni za $350.00.
V	podporo zgradbi so darovala vsa društva nekaj, in največ podarilo je dr. “Sokol”, štev. 20 »S. N. P. J., katero je dalo $25.00. Lepa hvala vsem članom društva “Sokol”, ker stem ste pokazali, da vaša srca hrepene po napredku. Po nesreči mi je prišel v roke, nekega jutra “Kalameeko kislo mleko” “Glasnik” (in to vsak ve, zakaj se v jutro take liste prebira). Jako lep časopis imate ubogi trjrini: list bi moral vas povzdigniti, vas pa tlači v črno zemljo. Le korajžo, in pokažite vsem, kakor tudi vašemu duhovnu, kaj premorejo ubogi delavci, Če ravno morajo držati in “futrati” celo kapitalistično piramido. Tebe pa dragi “Kalameški mlekar” ne-maram za nič pod mojo streho, ker če bi mi prinesel mesar klobase v njem zavite, takoj vržem vse v jezero, ker bi se bal, da nepride do kakega psa, kateri lahko crkne, zaradi strupa, katerega nosi v sebi “Glasnik”. Prihodnič kaj več, za danes pa pika . . .
Frank M. Delatch.
Chicago, 111.
Dragi brat urednik! Nimam sicer nobenih podatkov pri rokah, a motim se gotovo veliko ne, če trdim, da je chicaško društvo Slovenija št. 44 Č. S. B. J., če že ne najstarejše, pa gotovo med najstarejšimi slovenskim društvi. Dvajset let — pomislite, kako dolga doba. Pred dvajsetimi leti so se sestali ustanovitelji Slovenije in postavili podlago društvu, ktero zavzema še danes odlično mesto med našimi društvi.
Za časa, ko se je ustanovila Slovenija, nismo imeli še nobene slovenske jednote in zveze. Slovenci niso bili še tako znani med seboj, kot so danes ,ko nas veže nad ducat časopisov. Tedaj je bila še slaba na tem polji. Zato ni začetnim elanom preostajalo druze-ga, kot pristopiti k Češko Slovanski Bratski Podporni Jednoti. Dobila je številko 44 in ostala od tedaj neprestano po okriljem rečene jednote.
Pomembna pa je Slovenija še v jednem oziru. V Sloveniji so se zbrali takoj v prvem začetku prvi naši svobodomiselni ljudje, kteri so orali celino za naše časopisje in za naše svobodomiselne podporne organizacije. Tedaj je bilo v vsfej ehicaški naselbini komaj ducat svobodomiselnih ljudi j. In zato je bilo treba še dolgo čakati, predno se je zamoglo misliti na ustanovitev svobodomiselne jednote. In minilo je v resnici več kot deset let od ustanovitve Slovenije, ko se je itstanovila prva naša svobodomiselna organizacija, to je Slovenska Narodna Podporna Jednota.
Slovenija je torej bila prvo naše društvo, ktero je oralo celino med nami. Iz Slovenije so se potem porodila dru£a društva — veliko njih, ktera so pa vsa dobila zavetje pri naših domačih organizacijah.
Bratje — dvajset let — to je dolga doba kaj ne. In ne pomen ja dvajset let samo odstanka, ampak dela. Slovenija je do par let nazaj prirejevala vedno sijajne maškarade in kostumne plese, kjer se je videlo našo mladino v najpomembnejših skupinah. Kot društvo si je znalo pridobiti pri bratih Čebib tak upliv, da so dali radi jednega samega slovenskega društva prestaviti vsa pravila na slovenščino. To je že nekaj, kajne.
Dvajset let — kako dolga doba. Koliko dela in bojev, koliko spre-
memb v življenju. Veliko jih je prišlo — veliko odšlo, nekaj jih pa je še krepkih in zdravih pri Sloveniji, kteri so člani po dvajset let. Društvo je sklenilo, da se jih odlikuje v ta namen. Kupi se jim zlate spominske medalje, kte-re se jim podare pri veselici dne
9.	novembra. Osem je še teh članov — osem začetnih bojevnikov, kteri so stali v dobrih in slabih časih zvesto z društvom.
Da, 9. novembra. Skoro bi bil pozabil. Kot sem omenjal prej, je društvo Slovenija prirejevalo po-gostoma razne veselice do par let nazaj. Zdaj je pa že toliko društev med nami, da se je Slovenija u-maknila in prepušča prostor drugim, mlajšim društvom.
Pa vendar — 9. novembra — kaj pa bode tedaj? Da, 9. novembra se zberemo v Narodni Dvorani v proslavo dvajset letnice Slovenije, našega najstarejšega krajevnega svobodomiselnega društva, fn kdor je danes član kake svobodomiselne podporne organizacije, gotovo ne bode pozabil priti na slavje Slovenije, da pomaga vsaj pri častni dvajsetletnici društva, ktero je bilo dolgo, dolgo samo, ktero ima danes na stotine sestra po vsej Zedinjenih državah.
To se nam je zdelo ppt.rebno, da povemo članom S. N. P. J., ker je nad vse zanimivo, da je svobodomiselno gibanje med Slovenci v Ameriki le nekaj let mlajše, kot v naši stari domovini. A gibanje tukaj je krepko, živahno, čvrsto, ktero gre preko vseh ovir po poti napredka.
Chieaške rojake in rojake iz okolice vabimo, naj pridejo na slavje 'Slovenije, ktera je vselej podpirala s svojim obiskom vse naše zabave. Če pa kterikrat ni bila tako izrazovito zastopana, je vzrok to, ker je velika večina njenih članov med elani naših društev.	' F. K.
Naznanila in vabila.
Aguilar, Colo.
Od društva, ki je imelo preje svoj sedež v Delagui, je sedaj o-stalo osem članov na Aguilarju. Vsak član, ki spada k društvu “Pivka”) štev. 201,'naj se zglasi na naslednji naslov
Frank Keš, 343 bx.,
Aguilar, Colo.
Lorain, O.
Članom društva “Bled”, štev. 17, priporočam, da. se naj polnoštevilno udeleže seje dne šestnajstega novembra. Na dnevnem redu imamo volitev društvenega odbora za leto 1914. S člani) ki se' ne bodo udeležili seje, se bo ravnalo po nravilih.
Odbor.
Forest City, Pa.
Naznanjam članom društva “Mednarodna Zveza”, štev. 124, da se vrši nia. mesečni seji v novembru volitev društvenega odbora za leto 1914. V interesu društva je, da se člani in članice udeleže te velevažne seje v polnem številu.
Priporočam tudi članom in članicam, da redno plačujejo mesečne prispevke. Kdor je prvi mesec suspendiran, zgubi bolniško podporo za dotični mesec) pri suspendaciji za drugi mesec pa izgubi pravico do bolniške podpore in posmrtnine. Vsakdo naj se redno udeleži sej in plača prispevke, pa ne bo nobenih sitnosti in društveni tajnik ne bo imel nepotrebnega posla.
Fnank Verbajs.
Rockland, Mine, Colo.
V zadnjem mojem dopisu je napravil tisikovi škrat neljubo pomoto. Glasiti bi se moralo Rockland, Colo. in ne Rockland, Ohio. Enako je tudi z društvom “V slogi je moč”, ki ima štev. 127 in ne 124.
M.	J. Bajuk.
IZOBČENI STAVKOKAZI.
Društvo “Pivka”, štev. 201, je izključilo naslednje člane, ker delajo kot stavkokazi: 1512 Anton Udovič, 10521 Math Benigar, 15682 John Peček, 15888 John Ludvik, 15887 Karel Leniči.
Chicago, 111.
Člani (ce) društva “Francisco Ferrer” št. 131 se naj zberejo v nedeljo popoldne ob četrti uri v gostilni br. Martina Potokarja, od koder pojdemo na proslavo 201etnice društva “Slovenija”, ki
se vrši v Narodni dvorani. Tako se namreč glasi sklep naše zadnje redne seje.	Tajnik.
Milwaukee, Wis.
Članom in članicam društva “Sloga”, štev. 16, naznanjam, da sedaj stanujem na 311—1st ave., nasproti slovenske prodajalne, kjer imam svojo krojaško delavnico. Ako ima kateri posel z društ. — plačati asesment, prijaviti se bolnim ali želi prošnje za vstop v društvo — naj se kar tukaj zglasi, ker je za vse člane in članice bolj pripravno, kakor me iskati na stanovanju.
V bodoče bomo obdržavali mesečne seje v Slovenski dvorani, 310—1st ave., in sicer vsako prvo nedeljo v mesecu ob devetih dopoldne. V mesecu decembru bo glavna seja in volitev novega odbora za prihodnje leto. Vsak član naj se te velevažne seje udeleži, ker se bo v nasprotnem slučaju ravnalo z njim po pravilih.
Fr. Perko.
Chisholm, Minn.
Članom društvia» “Slovenski Rudar”, štev. 110, se naznanja, da se je na zadnji seji sklenilo, da naj se seje dne šestnajstega novembra udeleže vsi člani. Na dnev nem redu je poslovanje društva za prihodnjo leto. Uljudno se priporoča za mnogobrojno udeležbo.
Ant. Mahne, tajnik. .
Presto, Pa.
Društvo “Slap Peričnik”, štev. 166, priredi dne 26. novembra 1.1. veselico, katere čisti dobiečk je namenjen za nabavo nove društvene zastave. Vljudno se vabi na to veselico vse brate in rojake od tukaj in okolici. Veselica se prične 26. novembra ob sedmih zvečer.
Vsem bratom se naznanja, da je prihodnja seja glavna, na kateri se voli odbor za leto 1914. Torej vsi na sejo!
Frank Smolej, tajnik.
IZ GLAVNEGA URADA.
ZAPISNIK
jednotine seje, ki se je vršila dne
7.	oktobra v navzočnosti glavnega in pomožnega odbora. Prečita se imena odbornikov in navzoči so vsi.
Po prečitanju in odobrenju zapisnika vpraša br. tajnik, od katerih članov naj se pobira izvan-redni asesment za bolniški sklad. Po daljši razpravi je bil predlog sprejet, da plačajo ta prispevek vsi člani (ice), izvzeti so le novi člani, ki pristopijo v mesecu oktobru in novembru.
. Brat tajnik predloži uredniku poslani dopis, katerega ni priobčil) ker je vsebina dopisa napad na enega članov. Po razpravi je bil sprejet predlog, da se dopis odpošlje njih društvu, katero naj zadevo preišče.
Brat tajnik predloži zadevo br. Mariča, člana društva “Slovenski Dom”, štev. 86. Omenjeni brat je bil bolan ter je ob pozni uri igral karte za denar, vsled česar se mu je pridržala podpora. Po razpravi je bil predlog sprejet, da se mu ne izplačai podpore.
Br. tajnik predloži ponovno zadevo umrlega brata Vidmerja, člana društva “Svoboda”, štev. 80. Po razpravi se na podlagi predloženih podatkov sprejme predlog, da se zapuščnina izroči g. Černetu kot administratorju otrok.
Brat tajnik predloži zadevo br. Lavriča) člana društva “Slovenski Rudar”, štev. 110. Omenjeni brat se je poškodoval na očeh v rovu. Predložene so izjave dveh zdravnikov radi njegovih očes. Ker zdravniške izjave ne soglaša -jo, je bil po razpravi stavljen in sprejet predlog, da se zadevo preloži n se dobi bolj natančne podatke.
Brat tajnik predloži pritožbo društva “Slov. Sokol”, štev. 118. radi brata Regenta, kateri se je že večkrat izrazil z grožnjami, ter da si bode končal življenje. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se ga črta iz S.
N.	P. J.
Predložena je ponovna zadeva br. Benčana, člana društva “Studenček”) štev. 105. Prečitajo se poročila društva, zdravniške izjave in vse plačilne nakaznice. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se mu izplača odpravnino. Bolniške podpore se mu ne izplača, ker so vse njegove bolez-
ni v zvezi, kakor enainista bolezen.
Brat tajnik predloži zadevo brata Hofa, člana društva “Slovenski Lovec,” štev. 143. Omenjenemu bratu se je pridržala bolniška podpora, ker se ne ravna1 po pravilih in popiva po salonih. Prečitajo se poročila brata Vider -vola, brata Terbovca in društvenega tajnika. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet) da se mu ne izplača, podpore.
Predloženo je vprašanje tajnika društva “Jutranja Zora”, štev. 54, ki se glasi, če se sme spre jeti v društvo osebo, ki je gluha. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se to odkloni.
Brat tajnik poroča o nabranem denarju za štrajkarje ter vpraša, kateri člani so ga deležni. Po razpravi je bil sprejet predlog, da se denar odpošlje po številu članstva na vsako društvo in društvo naj pa razsodi, kedo je bolj potreben. O vsem naj vodijo društva natančen račun, koliko so izplačali in koliko jim preostaja.
Brat tajnik predloži prošnjo socialističnega kluba štev. 49. iz Collimvooda. Klub je osnoval svojo čitalnico ter prosi> da bi se mu pripomoglo v toliko, da bi se pošiljalo “Glasilo” brezplačno za čitalnico. Po razpravi je bil predlog sprejet, da se prošnji ugodi.
Brat tajnik poroča glede omare za urad. Po poročilu se sprejme predlog, da naj se nabavi omaro kakoršno brat tajnik priporoča, ne oda naj se pa nobene prejšne.
Brat tajnik nasvetuje, da bi bilo dobro posvetovati se o združitvi vseh slovenskih podpornih organizacij, da se prihrani delo za prihodnjo zborovanje. Po razpravi se sklene, da se v kratkem skliče za to zadevo sejo.
Joseph Kuhelj) zapisnikar.
bili komu kaj povedali. Žato ni mogel priti nihče ponesrečenemu dečku na pomoč in so dobili dečka šele čez nekaj dni.
— Lahkoveren kmet. Posestnik Alojzij Škerlj iz Sp. Senice pri Jablanici je prišel nedavno v neko gostilno v Radohi vasi. Kmalu za njim je prišel v gostilno tujec ter prisedel k njemu. Ko sta bila nekaj časa skupaj, sta šla v neko drugo gostilno v Hrastje, kjer sta nadalje popivala. Precej vinjen se je Šekrlj poslovil zvečer od tujca ter odšel na kolodvor v Št. Peter, da bi se odpeljal domov. Ker pa je zamudil vlak, se je vle-gel v kolodvorski restavraciji na klop in zaspal. Okolo 4. zjutraj je začutil Škerlj, da stika nekdo po njegovih žepih. Ko se je zbudil, je zagledal pred seboj znanca od prejšjnega dne. Ta mu je zašepetal v uho, da je našel v restavraciji listnico, z 2000 kronami ter da hoče denar ž njim deliti. Na ta način ga je zvabil iz restavracije. Komaj pa sta. bila zunaj, je pristopil k Škerlju nek drug tujec ter zahteval energično od njega listnico, ki jo je baje izgubil v restavraciji. Škerlj je seveda trdil, da ni ničesar našel in v dokaz pokazal svojo listnico. Tujec pa je neopaženo vzel. iz njegove listnice 320 K in nato pobegnil s tovarišem.
— Nesreča ali samomor? Iz
Litije pišejo: Ponoči je prišla 20 metrov od železniškega prelaza 221etna tovarniška delavka Marija Štih s Štajerskega pod vlak štev. 31. Dobila je smrtne rane na glavi, levi roki in po telesu. Dr. Premrov, ki je bil takoj na mestu, ni mogel nič druzcga kakor kon-štatirati smrt..
njim prepeljali v bolnico, česar pa ni bilo potreba, ker so ga spravili k sebi in na mestu obvezali.
— Nesreča na železniški progi.
Pri Ležecah se je, zgodila velika nesreča. Poštni vlak, ki pride ob treh popoldne iz Trsta v Ljubljano, je pri Ležecah povozil brzojavnega mojstra Franca Gobanca iz Št. Petra na Krasu. Zapušča ženo in tri otroke. Ponesrečenec je bil doma iz Vodic na Kranjskem.
— Nesreča v Rožni dolini. Pred Končanovo restavracijo v Rožni dolini je prišla pod voz nekemu razvažalcu piva dveletna Pavlina Končanova, kateri je zadnje kolo zlomilo in pretrlo obe roki in tudi nogo močno poškodovalo. Poklicali so zdravnika in je dekletce, za katero nimajo upanja, da bi okrevalo, ostalo v domači oskrbi. Koga zadene krivda, še ni natančno pojasnjeno.
ŠTAJERSKO.
'. :— Iz ljubosumnosti je ustrelil svojo ženo. Iz Arveža poročajo: Živinski trgovec Jožef Tinaher je ustrelil v kleti svoje hiše svojo ženo. Zadel jo je ravno v srce. Tinaher je storil dejanje iz ljubosumnosti ; žena mu ni bila zvesta.
—- Poizkusen samomor rekruta.
Iz Celja poročajo: K tukajšnjemu drugemu bataljonu deželno-brambnega infanterijskega regimenta št. 26 je prišel posestnikov sin France Ilofer. Že prihodnji dan se je zabodel z žepnim nožem v bližino srca. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, a upanja ni, da okreva. Vzrok samomora ni znan.
— Pes požrl 1000 K. V Celju se je zabaval polkovni zdravnik dr. Leisner z velikim psom. Pokazal mu je tudi tisoekronski bankovec, po katerem pa je pes hlastnil in ga požrl. Kljub temu, da so psa ustrelili in secirali, je bil bankovec izgubljen.
—- Vlak je povozil blizu postaje Slovenska Bistrica dveletnega sinčka železniškega čuvaja Osval-diča. Fant ima strto desno pleče in desno nog a nad kolenom.
— Obesil se je iz neznanih razlogov posestnik Vincencij Dove-ear na Šardinjah pri Vel. Nedelji.
KOROŠKO.
— Dva kranjska vlomilca aretirana v Celovcu. Celovški policiji se je posrečilo, da je prijela nevarna tatova, vlomilca in napadalca in sicer 311etnega Leopolda Jereba iz Podgorja, ki je pobegnil meseca julija iz ljubljanske prisilne delavnice, in 291etnega Ivana Pavliča iz Vodic na Kranjskem, ki je pobegnil iz sodnih zaporov v Cirkovcu na Hrvaškem. Po Koroškem in po drugih sosednjih deželah sta izvrševala vlome in tatvine in sta vlomila tudi v kamniško glavarstvo, dalje sta izvršila napad pod Rožnikom in sta vlomila v tobakarno na južnem kolodvoru v Ljubljani. Nevarna tička bodo pripeljali po izvršenih presikavah v Celovcu tudi v Ljubljano.
—Slepar s Kranjskega aretiran v Celovcu. Iz Celovca poročajo: V zadnjem času je po različnih poštno hranilničnih uradih po Koroškem neznan slepar dvigal denar s ponarejenimi knjižicami. Slepar je postopal sledeče: Pri uradu je vložil neznatno svoto, pripisal številki vsote še eno številko in dvignil potem pri drugem uradu vsoto ,a ne vso. Slepar, ki je bil vedno eni in isti, si je na-djal različna imena. Celovški policiji se je posrečilo, da je izsledila sleparja. Slepar je 231etni, brezposelni čevljarski pomočnik Fr. Hostnik iz Moravč na Kranjskem. Hostnika so aretirali na njegovem stanovanju v Celovcu. Ko ga je pripeljal stražnik že pred magistrat, je sunil slepar stražnika, in potem zbežal. Dobili so ga pa kmalu in ga izročili deželnemu sodišču v Celovcu.
— Nesreča pri delu. Pri čiščenju jame za gnojnico pri neki hiši v Lidmanskega ulici v Celovcu je padel delavec v gnojnico. Ko ga je hotel njegov tovariš potegniti iz jame, ga je potegnil ponesrečenec za sabo. Na srečo so prišli pravočasno sosedje in so potegnili
ponesrečenca iz jame. Odpeljati so ju morali v bolnišnico, ker sta se akutno zastrupila.
— Obesil se je v Spodnjih Go-ričicah čez Glino na neko drevo 401etni magistratni sluga v Celovcu. Vzrok samomora ni znan.
— Poskusen roparski napad. V
malem gozdiču pri Hrastju je napadel neki neznanec 601etno služkinjo Magdaleno Weisenbacher-jevo. Nesla je na glavi jerbas, napadalec se ji je počasi približal in ji hotel strgati verižico in uro, ki jo je imela v žepu. Ženska je zavpila na pomoč, nakar je predrzni napadalec pobegnil in izginil v gozdu.
— Ponesrečen lovec. V lovišču pri Št. Pavlu se je razletela lovcu
M.	Pucherju puška. Odtrgalo mu je popolnoma desni palec in ga osmodilo po roki. Ponesrečenca je obvezal za silo dr. Wild.
ISTRA.
— Igralnica v Opatiji je zaprta. V ministrstvu 'za notranje zadeve so dobili napad 'moralnosti, in elegantni potepuhi, ki so doslej ubijali čas ob “Rogne et noir”, so izgubili Svoj najimenitnejši posel. Podjetnik tega kulturnega zavoda sicer pravi; da je igralnica le začasno zaprta zaradi pre-uredbe ; ali -njegove besebc so nepopolne, ker bo préuredba onih prostorov taka, da se menda nikdar več toe bo; igralo v njih. Mogoče, da je ta Ukrep visoke vlade nekoliko okruten, kajti kako naj razni resnični ih izmišljeni ari-stokratje zapravijo dolgi čas, če ne smejo• “delati” ob igralni mizi? Ali vladi se ne sme ta brezobzirnost prestrogo očitati. Mižala je. dokler, je le mogla, pa si je nemara mislila, da ni treba nikomur braniti da zaigra svoj denar, če se ga hoče na vsak način iznebiti. Toda ko so se ob tej prijazni prizanesljivosti .množile igralnice po zdraviliščih . kakor gobe po dežju, se je. dvignil pogum takih podjetnikov, pa so zahtevali naravnost koncesije.za svoje “zavode”. Ni jim več zadostovalo, da so bili tolerirani, pa so hoteli postati privilegirani. To je bilo pač nekoliko preveč. In ker so jeli po kopališčih oglašati drugi intere-sentje, se je moralo zdramiti uho visoke vlade. Prej so trdili, da so igralnice potrebne; za pospešitev tujskega ,pro.meta, ki prinaša dobička, hotelirjem, trgovcem itd. Zdaj pa pravijo, hotelirji, gostilničar ji,. trgovci; da so to prazne marnje, kajti- kdor zaigra svoj denar pri “Roulette”, ga ne more izdati pri njih ; in če privabi igralnica tujca enkrat, ga potem, ko mu je vzela denar, odpodi za vse čase. To so. sicer taki argumenti, da bi jih bili tudi pri visoki vladi lehko že, davno ugenili. Toda kaj se hoče ! Država,,ki sama dobiva velik del svojih,dohodkov iz loterije, v kateri obira revne ljudi, najde težko pretvezo za prepoved iger, pri katerih prihajajo bogataši in defravdanti ob denar. Seveda je na drugi strani res, da bi morale tiste, oči, ki pazijo par pobalinov, če igrata za vinar, opaziti tudi ljudi, ,ki igrajo za tisočake, in pogostoma celo za tuje.
— Ponesrečen potapljač. Tz
Pulja poročajo, da se je ponesrečil v Valdifigo, kjer se dela za vojno mornarico, potapljač Pavel Verni er. Delal je v veliki globo-’ čini; kako se je ponesrečil, se še ne ve. Potegnili so ga iz vode mrtvega. Mož. zapušča ženo in štiri otroke.
— Samomor stavbnega mojstra vojne mornarice. Stavbni mojster vojne mornarice Hugo Lahartin-ger, doma iz Kufsteina, se je v svoji vili na Monte Paradiso u-strelil. Lahartinger je bil oženjen. Vzrok samomora ni znan.
GORIŠKO.
— Delavec streljal na poslovodjo. Nek dalmatinski delavec je v tržiški ladjedelnici petkrat ustrelil na poslovodjo Koniga. Delavec je mislil, da je Koniga zadel do smrti in si je potem prerezal z britvijo vrat. Oba so prepeljali v bolnišnico.
— V Solkanu so okradli tatovi I krojača Vugo ter mu odnesli blaga in oblek v vrednosti okolo 5000 K. Dva tatova so že prijeli.
Vesti iz domovine.
LJUBLJANA IN KRANJSKA.
4	_____
— Roparski umor pri Škofji Loki. V Zmincu v Poljanski dolini stoji precej na samoti ob deželni cesti gostilnica in prodajalna “pri Jurju”. Gostilničarka Marijana Krajnik, ki gospodinji svojemu bratu Matevžu Dolencu, je bila sama doma s petletnim sinom. Nakrat pride v kuhinjo človek, ki ga otrok ni poznal, in reče otroku, naj gre v sobo. Ko pride otrok zopet čez nekaj minut iz sobe, najde mater v mlaki krvi v zadnjih zdihljajih. Umor se je zgodil tako hitro in tiho, da niti otrok ni slišal ničesar, niti ponesrečena tea, ki stanuje v posebni sobi pod gostilno. Komisija, ki je došla kmalu na lice mesta, je kon-štatirala, da jo je morilec udaril s težkim orodjem — morebiti s sekiro — umrlo po glavi silno močno, da je bil udarec takoj smrten. Nesrečna žena je dobila na glavo tri smrtonosne silne udarce tako, da so se videli možgani. Nato je pobral iz prodajalne denar — nekaj nad 40 K — ter odnesel še tri škatlje cigaret. Umor ni rop se je izvršil tako hitro, da ni roparja videl nihče, dasi so ljudje hodili mimo k maši. Kakih osem ur po upioru je prišel iz Ljubljane g. Toplikar s svojima psičkoma, ki sta našla sled, držečo v grmovje nad hišo, kamor je morilec bržkone pobegnil.
— Otrok je zažgal. Pogorela so vsa poslopja v Dvorski vasi, okr. Radovljica, pri Lenčku. Zažgal je otrok, ki se je igral z vžigalicami. Požarne brambe so prišle prepozno. Zavarovano je bilo baje samo za 600 kron, medtem ko presega škoda zavarovalnino trikrat.
— Nezgoda pri streljanju. V
Rašici pri Trebljevem so streljali lovci v tarčo. Pri tarči je pazil na učinek strelov 191etni Ignacij Čoš. Ker dalje časa lovci niso ustrelili, je radovedni fant pomolil glavo izza tarče. V tem trenot-ku pa je počil strel in fant je dobil strel v desno oko. Poškodba je jako nevarna.
— Utonil je desetletni učenec Avgust Ločnar s Save. Več šolarjev se je kopalo v Savi in Ločnar je hotel pokazati svojim tovarišem, kako dobro da zna plavati. Plaval je predaleč in naenkrat izginil v valovih. Otroci so prestrašeni odhiteli, ne da bi
— Smrtna nesreča. V predoru med Hrastnikom in Trbovljami je prišel neki železniški delavec, ko je šel na delo, pod vlak št. 36. Stroj ga je popolnoma razmrcvaril.
— Drama nezakonskega sina.
Franc Bivee, delavec iz Dul je nezakonski sin Terezije Bivec in Franceta Verbiča, pokojnega posestnika iz Dul. Verbič, se je oženil. Z1 ženo ni imel otrok in je zapustil celo svoje posestvo svoji preživeli ženi Frančiški, sedaj zopet omoženi RuSs. Posestvo se ceni na 30.000 K. Bivec je bil dlje časa brez dela. Spomnil se je na svojega očeta, zato se je podal v rojstni kraj. Pred hišo v Dulah je dobil gospodinjo Frančiško Rus, ki ga ni spoznala. Prosil jo je, naj mu da kaj jesti, ker je lačen. Ko mu gospodinja ni mogla ustreči, se je dal spoznati in obenem prosil, naj mu pomore,-da pojde v Ameriko. Rusova mu je odgovorila, da ona ne da ničesar, ko jo je pa le prosil, mu je dala 20 vinarjev, nakar je odšel proti njivi, kjer je zopet prosil Rusa (moža Rusovke). Rus mu je po dolgem prerekanju dal 1 K, nakar je Bivec odšel. Ko sta pa zakonska Rus peljala na vozu poljske pridelke, je prišel zopet Bivec in ponujal 20vinarski novec Rusovki nazaj. Ker ni hotela vzeti denarja, pač pa pripomnila, da ga je darovala in ga ne mara nazaj, je potegnil samokres in ustrelil dvakrat proti Rusovki. Zadel jo je v levi kolk tako, da ji je po mnenju izvedencev prizadjal lahko telesno poškodbo. Po drugem strelu je Bivee zbežal. Drugi dan pa se je sam javil orožnikom v Vevčah in priznal dejanje.
— Samomor. V Stepanji vasi, v Grubarjev kanal je skočil Karel Nachtigal, ohromeli delavec, ki se je zadnje čase zadrževal na Kodeljevem. Siromaku je pred par leti v Marijanišču (klerikalnem zavodu) stroj za rezanje slame odrezal obe roki, vsled česar se je moral preživeti s prosjačenjem. Oblačila in slačila ga je neka ženska, kateri je plačeval zato po 10 vinarjev. Siromak si je vzel življenje edino zaradi tega, ker se je čutil nadležnega sam sebi in drugim. Njegovega trupla še niso dobili.
— Z zida padel. Pri podiranju hiše kmetijske družbe v Salendro-vi ulici je precej visoko z zida padel nadzirajoči polir, ter pri padcu na glavi zadobil močno rano. Ker je bil skoraj nezavesten, so poklicali rešilni voz, da bi ga z
--------- GLASILO-------------<
Slovciibuc Narodna j Foflporne Jedrne i
Izhaja tedensko.
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE . PODPORNE JEDNOTE.
Uredništvo in upravništvo:
2821 SOUTH CRAWFORD AVE. Chicago, 111.
Velja za vse loto $1.00.
ORGAN
of the
SL0VEH1G NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Issued weekly.
OWNED BY T11E~BL0VENIC NA-T10NAL BENEFIT SOCIETY.
1 OFFICE:
2821 SOUTH CRAWFORD AVE.
Chicago, 111.
Subscription, $1.00 per year.
^*83HKS*'"’
Dva sistema.
Imamo dva sistema, po katerih se vodi ali Lahko upravlja industrijo.
En sistem je na podlagi privatne lastnine, kapitalizma, po ¡katerem se lahko en sam človek maizi-'vlje Lastnik ali tvrdko, ali se več oseb imenuje tvrdko ali pa korporacijo, ki Last uje poslopja, stroje, orodje» sploh vse, kar je potrebno pri proizvodnji. Korporacije in tvrdke lastujejo tudi naravne zaklade, premog, rude in druge surovine, katere je ustvarila narava potom tisoč in tisočletnega kemičnega procesa. Korporacije in tvrdke so Lastniki skladišč, velikih pro dajaln, železnic in ladij, sploh vseh sredstev, ki sa potrebna v današnji družbi, da se proizvodi razdele.
Ti lastniki so danes poznani pod imenom kapitalisti, ki najamejo ljudi, da zanje izvršujejo vse ročno in duševno delo. Kapitalisti imajo v svoji službi naravoslovce, tehnike, narodne ekonome, rokodelce, navtadne delavce itd. Tem ljudem, ki delajo zanje, dajejo del vrednosti njihovega produkta (zvršenega dela), kateremu pravimo mezda. Večji del vrednosti pri-drže kapitalisti zase» in temu delu rečemo dobiček.
Mezda delojemalcev (duševnih in ročnih delavcev) je odvisna od konkurence. Kadar kapitalist želi delavca in se jih deset oglasi za delo, tedaj da dela tistemu delavcu, od katerega pričakuje največ dobička; kdor dela za nižjo, mezdo in producira največ, ima najboljšo priliko, da dobi delo. Iz tega sledi, da se v dobi kapitalizma stremi za tem, da se dobi delavce za tako nizko mezdo, da jim ne zadostuje niti za najnujnejše, življenske potrebščine. Tudi cena produkta bi se morala ravnati dandanes po konkurenci. Na tem je bilo nekaj resnice, dokler je bil kapitalizem še v povojih. Ali danes je pa to bajka. Kapitalisti, ki niso primorani konkurirati cin: g druzemu kakor delavci, katerim preti glad, ako ne delajo, so se naučili, da ima jo večji dobiček, ako se združijo in produktu določijo skupno ceno. Tako so nastali v Ameriki trusti, •v Evropi karteli in sindikati.
V Ameriki se zadnjih dvajset let trudijo, da hi razbili kapitalistične zveze — tniste in uvedli zopet svobodno konkurenco. Ali vsa taka prizadevanja so podobna de-* lu oslabelega človeka, ki v puščavi v zadnjih izdihlejih z rokami odkopava pesek» da bi našel živ studenec in si pogasil žejo. Zakaj ? Mi ne poznamo metode, dokler imiaimvuveljavljen kapitalizem, po kateri bi lahko dvem ali dvajsetim osebam zabranili, da se ne smejo sestati privatno in določiti cene produktu. Demokratična stranka, ki je sedaj v sedlu, je strašno grmela v zadnjem volilnem boju proti trustom. Zdaj je stranka na krmilu in tnistjanom se ni skrivil las na glavi, kakor se njim tudi ni nič zgodilo, ko so bdi pri vladnih jaslih republikanci. Zakaj? Demokratična stranka je ravnotako kapitalistična, kakor je republikanska. Ako bi demokratična stranka hotela nastopiti resno proti trast-janom, nastopiti bi morala proti kapitalizmu, ki je oče vseh trustov, kartelov in sindikatov.
Oglejmo si industrijalni sistem, ki je poznan pod imenom kolektivna lastnina — ali socializem. Ta ideja je danes le deloma uresničena v javnih napravah: pošti, javnih šolah, javnih cestah, javnih mostovih, (ki so bdi nekoč privat-
na last), policajskem sistemu» požarni straži, javnih vodovodnih napravah in pri panamskem prekopu.
Socialisti hočejo, da iste sile iztrgajo osrčju zemlje baker, premog, olje in druge rude, ki so zgra dile panamski prekop. Socialisti zahtevajo, da postanejo železnice splošna ljudska last, kakor so postale makadamovane ceste. Socialisti zahtevajo» da preidejo vse tovarne za čevlje, obleko, sploh za vse potrebščine v splošno ljudsko last. Socialisti zahtevajo, da se vsa industrijalna podjetja obratujejo na ljudski podlagi.
Zakaj zahtevajo socialisti, da hi se vsia industrijalna podjetja obratovala le v ljudsko korist in ne v dobro in 'v dobiček peščici kapitalistov. Na to odgovarja zdrava človeška pamet. Kapitalisti so pod vrženi vedno trem skušnjavam.
Prvič. Zvišati ceno produktu, Iker to pomeni za nje več dobička.
Drugič. Znižati mezdo kolikor mogoče, kar je zopet za nje več profita.
Tretjič. Ponarejati produkte, goljufati konzumente glede kakovosti, ker jim to zopet vrže več dobička.
Ako hi strmoglavili kapitalizem in ga nadomestili s socializmom» hi noben človek ne imel takih skušnjav, ker bi ljudstvo proizvajalo za ljudstvo in bi bilo vse splošna ljudska last.
V kapitalistični družbi ne dobi delavec niti polovico vrednosti od svojega produkta, ker bi ne bilo oseb, ki bi se redile o sadovih delavcev.
Marsikdo pravi, je že res, da ne dobim toliko za svoj produkt, kolikor je vreden, vsega dobička pa tudi ne spravi v žep moj delodajalec. Da ne gre ves dobiček direktno v žep delodajalca, je resnica. Za pronajti to resnico» ni treba bog ve koliko pameti. Ali tisti delavec, ki govori tako in se mu smili njegov delodajalec, naj misli še dalje in seznanil se bo z resnico, da njegov delodajalec plačuje profit za tovarniško poslopje, za zemljišče, na katerem stoji tovarna, plin, elektriko, premog» surovine, orodje, stroje. Delodajalec je kapitalist in vsi tisti so kapitalisti, ki prodajajo delodajalcu električno silo, premog, surovine, orodje in druge potrebščine, ki so potrebne za obratovanje tovarne. Vsi ti kapitalisti hočejo imeti profit» katerega izsesajo iz delavčevega dela. Profit povzroča, da imamo visoke cene za življenske potrebščine in nizke delavske mezde. Ako se hoče odstraniti profit, mora pasti kapitalizem.
Socialisti ne morejo uničiti kapitalizem z enim mahlejem in obenem uvesti kar čez noč socializem Zato se socialisti že v mejah današnje dražbe bojujejo, da naj industrija za industrijo postane splošna ljudska last. Kako naj se izvrši ?
Za to imamo tri pota.
Prvič. Konfiscira se lahko njih imetek, kakor so to izvršile Združene države v civilni vojni s sužnji, ki so tvorili za sužnjodržce neprecenljiv imetek.
Drugič. Industrije se lahko pokupi potom obveznic, in se jih odplačuje stopnjevaje, kakor se je to zgodilo z vodovodnimi napravami. — To je mjslabša pot.
Tretjič. Država lahko ustanovi svoje tovarne, odpre isvoje rudnike» železnice in obratuje vse brez profita, kar mora uničiti privatne podjetnike, ki ne morejo obratovati svojih podjetij brez dobička.
Kadar bo ljudstvo odločalo o socializmu, bo tudi gotovo odločilo, po kateri metodi naj se uvede socializem in strmoglavi kapitalizem.
Mejtem se število socialistov množi od dne do dne in socialistična stranka, ki se edina bori za uresničenje socialističnih načel, vabi vse, da se organizirajo pod njenim praporom, ki hočejo» da se upro-pasti kapitalizem in nadomesti s socializmom. Socialistična stranka priporoča vsem, ki žele, da se strmoglavi današnji kapitalistični sistem, ki spreminja današnjega delavca v brezpravnega sužnja, da svojo voljo izrazijo z volilnim listkom na ta način, da pri vseh volitvah v postavodajne zastope in zbore, oddajo svoj glas za socialistične kandidate.
— Pri Lexingtonu, Ky. je skočil stroj in sedem voz raz tir. Strojevodja je mrtev, kurjač in e-den zaviračev sta pa opasno ranjena.
Kapitalisti in panamski prekop.
Kapitalistični listi so večkrat, seveda ne radi» priznali, da bi brez pomoči iz državnih sredstev nikdar ne bil dograjen panamski prekop. Lesseps, ženialni vodja pri gradnji sueškega prekopa, ki danes deli malo Azijo in Afriko in ki je skrajšal pot za tisoče in tisoče milj v vzhodno Indijo, ni mogel dovršiti panamskega prekopa, dasiravno so mu diali francoski kapitalisti ogromna sredstva na razpolago. Delo sta mu otežko-eili dve reči: korupcija, ki je bila pri panamskem podjetju tako obsežna, da danes po vsem svetu rabijo besedo panamist za skozinskoz korumpiranega človeka ino-gromnost dela. Korupcija je v zve zi z vsakim ikapitalistienim podjetjem. Vsako veliko* kapitalistično podjetje je'pravi Eldorado za ko-rampcioniste (grafterje). Korupcija se je šopirila tudi pri gradnji sueškega prekopa, seveda v manjši meri. Na korupcijo naletimo tudi pri dobavah za državo, ko je delo oddano privatnim podjetnikom. V Rusiji so n. pr. izginili železniški tiri in tračnice na transibirski železnici. Tiri so bili narisani na mapi» a ko je prišlo do rusko -japonske vojne, se ie vlada seznanila z bridko resnico, da jih ni: ukradli so jih g r h f ta rji, še pred-no so položili tračnice za tire na postajah. V drugih državah so zopet dobavatelji za mornarico izdelali take jefklene plošče, da so se razletele kakor lončena posoda, že pri strelu iz topa majhnega kalibra.
Ptnamski prekop je tako ogrom-n odelo, da so dvomili nekateri franc, strokovnjaki, ki so bili izkušeni v tem, da bo to delo sploh dokončano v sedanjem času in s sredstvi» ki so dandanes na razpolago za taka ogromna dela. Kljub temu je bil pa panamski prekop dograjen preje, ikot se je določilo, da bo dovršen. Kaj je temu vzrok? Vrhovno nadzorstvo pri gradnji prekopa je vlada izročila možu, ki je imel poleg tehnične sposobnosti tudi poštenost v sebi, ki se ni dal omamiti z mastnimi podkupninami. Temu možu je dala vlada tudi neomejeno moč, da odloča pri gradnji prekopa po svoji pameti tali nasvetu njemu podrejenih inženirjev. Mogoče se je pri dobavi raznega materijala zvršilo kakšno majhno sleparstvo, ker je nemogo če, da bi pri tako ogromnem delu en sam človek s svojim majhnim štabom zvestih in zanesljivih inženirjev šel do dna vsaki malenkosti. Vendar se pa majhno sleparstvo ni moglo nikdar razširiti v korupcijsko močvirje. Kapitalistič ni časniki so večkrat javno stresali svojo jezo, ker je kapitalistom odšel bogat plen. Pa tudi z delavci pri gradnji prekopa se je ravnalo človeško» po kapitalističnih načelih še preveč človeško. Upeljan je bil osemurni delavnik. Delavci so stanovali v ličnih hišicah, ki so odgovarjale vsem potrebam modeme higijene. Hrana je bila dobra in sveža. Ustanovili so knjižnice, da so lahko delavci ob prostih urah bodrili svoj duh. Imeli so brezplačno zdravniško pomoč in mnogo dragih socialnih naprav, o katerih delavci v Združenih državah niti ne sanjajo. Samoposebi se razume, da je bila delovna moč delavcev v takih razmerah čila, njih duh bister, da so mnogo več producirali in zvršili na kakovost dobro delo. Kapitalistični listi so pred letom dni zagnali silen krik, da se delavcem iz panamskega prekopnega pasu ne sme dovoliti, da bi prišli v Združene države» ker bi kot nevarni prekucuhi okužili še druge delavce, da bi zahtevali ureditev delavskih razmer po načinu, ki je bil uveljavljen v panamskem prekopnem pasu.
Zdaj, ko je to ogromno delo skoraj popolnoma dovršeno, menijo kapitalisti, da je napočila doba žetve zanje. Kapitalisti upajo, da se njim izroči v oplenitev podjetje, ki je bilo dovršeno z državnimi sredstvi — s sredstvi vseh. Pred kratkem za panamski pre-kopni pas imenovani governer, gospod Metcalfe» ki je bil preje urednik, hoče kot uljuden človek pomagati kapitalistom do vspeha; Izdelal je načrt, po katerem naj bi se uprava prekopa postavila na drug temelj. V svojem načrtu je sporočil vladi, da je ves načrt, po katerem se je gradil prekop, narobe. Polkovnik Goethal, vodja pri gradnji, je imel preveliko oseb no oblast, katero mu je treba vze-
ti. On predlaga komisijo treh oseb» nekakšen triumvirat v vodstvo uprave; železnice, parobrodne črte in druge obrate naj se izroči privatnim družbam.
Ves svet strmi nad delom, ki so ga zvršile Združene države po svo jem poverjeniku Goethalu in res mora človek imeti že lepo porcijo predrznosti in domišljavosti, da ja-vno izreče, da je bil načrt, po katerem se je zgradil panamski prekop, narobe. Vprav osebna oblast, katero je imel Goethal» mu je dala moč, da se požrešni kapitalistični volkovi niso mogli približati težavnemu podjetju, in da.je bil prekop srečno dovršen še preje, kakor je bilo določeno. Kapitalistično konjsko kopito novopečenega governerja zija tako jasno iz njegovega načrta v svet,- da ga lahko opazi vsak človek, ki ni bolan na umu. Kljub temu je pa našel njegov načrt v Washingtonu odmev. Sodeč po nasprotujočih vesteh, se zdi človeku, da je Wilson postal omahljiv. Razume se» da ima governer velik vpliv, saj je bil preje urednik lista “The Commoner”, lastnina Bryana. Ali zakaj ta modrijan ni prišel na dan s svojimi načrti, kako naj se gradi prekop, še predno so ga pričeli graditi? Kje je bil takrat? Zakaj je molčal? Zakaj ni predložil kot urednik svojih načrtov javnosti in si tako stekel zasluge in se odel z lavorikami večne slave?------------
Načrt, da naj se uprava panamskega prekopa 'reformira in da kapitalistom pravico izkoriščati podjetje, ki je lastnina vseh ameriških državljanov, je bil že zdavnej dogovorjen. Gospodje so le čakali, da bo prekop dovršen in da jim zrelo jabolko pade brez najmanjšega truda v roke.
Motreč sedanjo kapitalistično taktiko se pride do zaključka» da so kapitalisti izumili novo metodo za oplenitev ljudstva. Duh časa je prinesel, da so države in občine večalimanj prisiljene sodelovati pri velikih javnih napraviah. Kapitalisti so iznašli, da tudi tukaj lahko odpade zanje mastna pečenka. Ko je na zborovanju “Ameriške zveze električnih železnic” prišlo na razpravo vprašanje, “ali naj občine grade železnice”, je gospod Sargent, predsednik bostonske električne železnice odgovoril: Kakor je dolžnost mesta ali države skrbeti m ceste, tako mora skrbeti tudi za druga prometna sredstva, ali obratovanje se mora izročiti privatnim osebam in če so dobili od obratovanja že primeren dobiček, potem ima občina še le pravico zahtevati nekaj malega’ .
Kako milostni so kapitalisti! Državljani naj grade ž»eleznice, električne centrale, tovarne itd., kapitalisti naj pa imajo dobiček brez najmanjšega rizika. Neumni niso kapitalisti, to se jim mora priznati. Ali neumno ni tudi ljudstvo, ziato bo skrbelo, da kapitalistično drevje na račun ljudstva ne bo zrastlo do neba!
Odlomki iz zgodovine Zdr. držav.
Zguba forte William Henry je Webba, zapovednika v forti E-duard, navdala s strahom. Vzlic-temu, da so se Francozi umaknili proti jezera Champlain, se je hotel Webb umakniti proti Albany -ju. Lord Laudon, ki je 'dospel v New York, je bil prepričan o preteči nevarnosti, in stavil je predlog, da nai se umakne z armado na Long Island in nai od tam brani angleške naselbine.
Ker je padla forta William Henry, so bili Francozi gospodarji nakanadskih jezerih in zemlju, izvzemši Akadije. Po razdejanju forte Oswego, so imeli veliko jezero, ki sta ga vezali reki iSt. Lorenz in Mississippi, v svoji oblasti in na ta način zvezo z Lousiano in Kanado ; vse ozemlje v Ohiju, radi katerega je nastal spor, je bilo pod vrhovnim gospodstvom Francozov.
Angleški naselniki so bili ogorčeni nad nezmožnostjo in strahopetnostjo kraljevskih angleških generalov. Domišljija., da so brit-ski vojaki nepremagljivi, se je skadilai v nič. Naselniki so izgubili vse spoštovanje do angleških vojakov, ki so prišli v Ameriko, da bi jih branili. Začeli so spoznavati, da je vsaka zveza z Anglijo le prokletstvo za naselbine. Bojevanje pod poveljstvom krat-Ijevih angleških generalov so smatrali za strahopetno in brezmiselno. 'Prepričani so bili, da se
Francozov in Indijancev lahko obvarujejo brez pomoči iz Anglije.
Kraljevi častniki so prikrivali svoje poraize s tožbami proti na-selnikom. Poročali so v domovino, da jin naselniki obsipajo z zaničevanjem. Na Angleškem so ta poročila smatrali za dokaz, da se naselniki puntajo. V vseh naselbinah je Anglija stremila le za enim ciljem: združiti vse naselbine v eno provineijo, ki mora biti podložna v vseh zadevah le kroni.
Slaba uprava naselbin v Ameriki je iz via'la med ljudstvom v stari Angliji ogorčenje. Da bi kralj potolažil ljudsko jezo, je imenoval ministrskim predsednikom Williama Pitta, voditelja ljudske stranke. Pitt je bil duševno. zelo nadarjen in je bil ob času ,ko je .postal ministrski predsednik, praporščak v gardi. Pitt ni verjel, da so kralji nastali po božji volji, kakor je takrat verovala in trdila večina aristokratov.
Sprememba v ministrstvu je dobro učinkovala na naselnike v A-meriki. Pitt je obljubil naselbinam izdatno pomoč iz stare domovine. Visoko je cenil Ameri-kanee in simpatiziral je z njimi, kakor malokateri pred njim, ki je postal ministrski predsednik. Izposloval je, da je angleška vlada' prevzela troške za vojno. Razglasil je, da bo angleška vlada nosila vse troške od začetka vojne. Naselnikom se bo vrnilo vse, kar so izdali za obrambp naselbin. Vsaka» naselbina je bila primorana dati zadostno število vojakov. Ali Pitt je izjavil, da bodo nasel-niški vojaki z vsem potrebnim — strelivom, orožjem, šotori, živežem itd. — kakor regularni vojaki preskrbljeni na račun kralja. Naselbine so imele skrbeti le za novačenje, obleko in mezdo vojakov. Governer ji so imeli pravico imenovati častnike od polkovnika nizdól. Ako bi bili uvedli te pametne uredbe že preje, ne bi bili Angleži tako hudo poraženi v vojni s Francozi in Indijanci. Kolonisti so na te reforme odgovorili s tem, da so v kratki dobi zbrali armado, ki je štela osem in dvajset tisoč mož; k tej armadi je pa Pitt poslal še dva in dvajset tisoč regularnih vojakov. Armada je skupno štela petdeset tisoč mož, torej več, kakor je imela Kanada' prebivalcev.
Grofa Laudona so odpoklicali in mesto da bi izročili vrhovno poveljstvo enemu generalu, so armado razdelili na tri oddelke, katerim so izpovedovali trije poveljniki. Armadi proti Louisbur-gu je zapovedoval lord Jeffrey Amherst, ki je bil sposoben in odkritosrčen vojak. Podpiral ga je brigadni general James Wolf, ki je že osemnajst let služil kot vojak, dasi je bil komaj trideset let star. V bitki je bil pri Dettingu, Fontenoyju in Lafeldtu. Smatrali so ga za najzmožnejšega poveljnika v angleški armadi in bil je splošno priljubljen. General Forbes je dobil nalog osvojiti dolino Ohio; ekspedicijo proti Ticonde-rogi je pa vodil general Abercrombie, ki je bil intimen prijatelj generala' Laudona. Pitt je imel vsled tega malo zaupanja v Abercrombieja, vendar mn je pa izročil poveljstvo nad tretjo armado, da je izkazal vslugo lordu Butu. Kot podpoveljnika mu je dodal mladega lorda Jurija Howa v nadi, da bo mladi Howe popravil napake Abercrombieja.
Ekspedicija proti Louisburgu je sestala iz dvajset linijskih ladij in osemnajst fregat pod poveljstvom admirala' Boscawena in armade pod poveljstvom generala Amhersta, ki je štela štirinajst tisoč mož. Brodovje je priplulo v zaliv Cabares dne 2. junija 1758. Utrdbe Louisburga, ki ga je branil Drucour, pogumen častnik, z dva' in trideset sto možmi, so bile malo pokvarjene. Nekaj starih fregat je dal potopiti ob vbodu v luko, da bi tako onemogočil sovražnemu brodovju prihod v luko. Y pristanu je bilo pet linijskih ladij in dve fregati, ki so pomagale braniti trdnjavo.
Morje je bilo tako razburkano, da Amherst ni mogel izkrcati svojih čet pred osmim junijem. Prvo divizijo, kateri je zapovedoval Wolf, so izkrcali pod varstvom topov na bojnih ladjah. Svojim vojakom je prepovedal streljati. Ko so se čolni približali obrežju, je skočil med prvimi v vodo in je z drznim napadom pognal francoske predstraže proti trdnjavi. Potem je s svojimi vojaki, kakor
obroč objel trdnjavo. Po petdeset dnevnem bombardiranju, ko so bile vse francoske bojne ladje v luki uničene, so Francozi dne 27. julija izročili trdnjavo Angležem. Angleži so zajeli pet tisoč jetnikov in mnogo bojnega materijala. Angleška vlada je izrekla Am-herstu, Wolfu in Boscawenu priznanje za njih zmago. Ker se je bližala jesen, je bilo prepozno, da bi se pričelo z obleganjem Quebe-ca, pa tudi Amhersta so odpoklicali in mu izročili vrhovno poveljstvo nad armado ob jezeru George.
Abercrombie je imel armado, ki je štela sedem tisoč rdgularnih in deset tisoč ameriških prostovoljcev, s katero se je utaboril ob jezeru George. Med ameriškimi prostovoljci sta bila Stark in Putman, ki sta se kasneje odlikovala v ameriški revoluciji. Prvi je služil kot stotnik pri nekem polku iz New Hampshira, drugi pa kot major pri četah iz Conee-tieuta. Abercrombie je bil vrhovni poveljnik, v katerega so imeli vojaki prav malo zaupanja in so bolj ljubili lorda Howa, ki je bil v resnici pravi voditelj ekspedicije.
Dne petega julija se je armada ukrcala v sto trideset čolnov. Topništvo so ukrcali na velike plave. Ko so srečno prejadrali jezero, so poveljniki odločili, da armada najprvo osvoji forto Carillon, ki je bila nekakšna predutrdba Ti-eonderoge. Drago jutro po izkrcanju je pričela armada previdno prodirati proti forti. Kmalu je naletela na majhno četico francoskih strelcev, ki je imela nalog opazovati gibanje sovražnika. Vnela se je kratka bitka> in med prvimi je padel general Howe. Po tem vspehu se je majhna četica strelcev umaknila in zginila v zaraščenem terenu. Smrt generala Howa je mučno učinkovala na vso armado in nekateri so prerokovali, da bo napad popolnoma ponesrečil.
Abercrombie je prodiral naprej. Dne 9. je poslal glavnega inženirja Clerka, da» naj izsledi postojanke Francozov pri Ticonde-rogi. Clerk je poročal, da so francoske postojanke slabe in da jih ne brani zadostno število brambovcev. Stark in nekateri dragi angleški častniki so ugovarjali poročilu Clerka. Ali Abercrombie je verjel Clerku in odločil se je napasti francoske postojanke, še predno mu pride topništvo na pomoč.
Pri Ticonderogi je marki Montcalm zapovedoval v osebi. Imel je v primeri z Angleži zelo majhno armado: šest in trideset sto in petdeset mož, s katerimi je pričakoval Angleže v polj milje dolgem prekopu, ki se je razprostiral pred gričem, na katerem je stala forta. S smrtjo Howa so izgubili Angleži edinega moža, ki je bil sposoben voditi armado proti izkušenemu francoskemu poveljniku.
Abercrombie je, sanjal o lahki zmagi. Izbral si je varno postojanko, dve milji za fronto, potem je pa ukazal, da naj čete z bajonetom naskočijo francoske postojanke. Vojaki so vbogali in naskakovali postojanke do popoldne z veliko srčnostjo, za katerimi So francoski strelci z neprestanim, ognjem odbijali napade. Montcalm je bil povsod in je spodbujal francoske vojake k srčnosti. Ko je popoldne neka maiprej prodirajoča stotnija izstrelila salvo, je nastala zmešnjava v angleških vrstah. Angleške vrste so se razredčile in vojaki so pričeli bežati proti jezeru. Abercrombie ni storil najmanjšega poizkusa, da bi vojake na begu ustavil, zbral in jih peljal k ponovnemu napadu, marveč je ukazal, da naj se armada vrne zopet k čolnom. Da ni polkovnik Bradstreet nastopil energično, bi bili vojaki poskakali v čolne in odrinili na jezero, kar bi bilo povzročilo še večjo zmešnjavo.
(Dalje prihodnjič).
— V New Yorku so zaprli J. C. Schildknechta, knjigovodjo z o-semnajstimi dolarji tedenske mezde, ker je igral ulogo miljonarja-razsipnika. Zaposlen je bil pri Washburn-Crosby Flour Co.” in jo tekom enega leta osleparil za $50,000.
Skozi leto dni je živel z neko žensko v Garden City hotelu in dajal veasi pojedine. Pred dvema mesecema je izginil, ker se je zbal, da pridejo kmalu njegovim sleparijam na sled.
Slovenska Narodna
U*ttnorljena S. april«
1904
Podporna Jednota
Inkorp. 17. junija 1907 ▼ dri. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
UPRAVNI ODSEK:
Predsednik: Jakob Miklaučič, Lock Box 3, Willock, Pa.
I.	Podpredsednik: Martin Štefančič, R. R. 2, Pittsburg, Kans.
II.	Podpredsednik: Louis Skubic, 2727 S. Tripp St. Chicago, 111. Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale, ave., Chicago, 111. Tel. Lawndale 4635.
Blagajnik: Martin Potokar, 1625 S. Racine ave., Chicago, 111. ‘Zapisnikar: Jožef Kuhelj, 9476 Ewing ave., So. Chicago, HI.
NADZORNI ODSEK:
Anton J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo.
Dragotin Pogorelec, &08 Moffat St., Pueblo, Colo.
Thomas Golob, Cor. 8th & Wright St., La Salle, 111.
POROTNI ODSEK:
.Anton Hrast, P. O. New Duluth, Minn.
Martin Železnikar, Box 276, Barberton, O.
John Šarc, Box 131, Evergreen, Alta., Canada.
UREDNIK “GLASILA”:
Jože Zavertnik, 2821 So. Crawford ave., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1801 So. Ashland ave., Chicago, 111. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se vimajo pošiljati na gl. tajnika.
Pritožbe glede nerednega poslovanja,, na predsednika nadzorne-i* odseka A. J. Terbovcu.
Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A. Hrastu.
Vse druge stvari, ki imajo stik z “Glasilom”, izvzemši spremembe naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu 2821 ‘So. Crawford Ave., Chicago, 111.
goji. Ti imaš močnejšega konja kateri je bil oblečen ravno tako nego jaz, ljubček moji”	j kakor Tremacoldo in dozdevno
“Res, je res”! je zaklical nek-'ves on, je šel kakor veter naprej, do izmed rediteljev. “Naj se pri Ouk je došel ravno še za časa, pelje drugi konj za Tremacolda, da je mogel tam daleč zagledati in njegov naj se odvede v hlev njegovi rameni, in naj ostane tam, dokler sodni-1 “Kako je to?” je dejal sam se-ki ne izrečejo svoje sodbe. Bil je - bi. “Ta hip sem ga pustil ven, priveden krasen rujavec, tisti, in je že tam! Ali ima ta živega katerega so bili vzeli Ottorinu. vraga v sebi, da ga tako naglo ‘Sedaj je stvar v redu”, je de-'nese naprej?” jal glumee, ničesar ni ugovarja- j Lupo je tekel v dir po glavni ti”. In oponašaje s smešnim kre-: cesti, Tremacoldo pa na vso moč tanjem viteza, kateri pod spopa-! po mejah in stranskih poteh, in dom poteguje doli železno krin- na večer sta dospela oba v hišo ko, si je pokril obraz z mrežo, in grofa Del Balzo v Milanu, je zaklical, na j se da znamenje, j Lehko si mislimo, kako so bili Troblja je zatrobila, da se je pobiti lopovi v gradu, kadar so slišalo po celem gradu. In zašli- videli, da se glumee ne vrne več šal je njen glas tudi nekdo, na in so našli prazen Lupov zapor, katerga tačas ni nobeden mislil ter so pomislili, da so povrh še razun glumca, kateremu je pri pripravljeni ob najlepšega konja tistem znamenju začelo srce moč v svojih hlevih; a po glavi jim je no biti. Izzvani vojak je spodbo- šlo, da jih je najhujše še čaka-del konja, in v hipu je že bil pri lo, kadar bi grajščak izvedel vse
Marco Visconti.
Zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi
K sklepu obeda je bil prinešen na mizo pečen pav. Sicer bi se bilo smelo po tedanjih postavah ¡kaj takega le “pri viteških obedih” zavživati. Vendar, ker so bili povabljenci sami prijatelji in sorodniki, jih je oskrbnik zauplji vo počastil tudi s to prepovedano jedjo.
‘Meni”, je dejal Tremacoldo,
“Vrata čumnate”, je dejal Lupo, niso tako trdna, da bi se ne upal potegniti kake deske iz njih, ali pa sneti doli ključavnice, ali sploh na katerisibodi način zlesti ven. Ali denimo, da bi tudi dosegel to, bi mi nič ne koristilo, irajti bil bi še vedno v gra du z dvignjenim mostom in do bvo straženimi vrati.”
“Za to hočem pa jaz iskati kako pomoč”, je dejal glumee in mu povedal, da se prihodnjo ne-* del j o vrne, ali da ga še pred tem časom zopet poseti.
Tremacoldo je dolgo premišlja
“pristoji, da razrežein pava, kaj-!yal in si lomi, „lav0. nazadnje ie ti mi glumcismo deležni viteških (1a] napraviti dve glumgevi oble-,pravic, tudi ce nismo vitezi . o popo]noma jednaki z nekima reksi je izvlekel izpod pasa svo- gudnima gepif: Ka< kf ste bili pre je nedavno omisljeno bodalo, m vlpg ga vbodel v meso plemenite živa-
li na sredi mize, v znak, da si jo do\. na obraz kak(>r kji^ka pn
bojni opravi. To ni bilo nič kaj
osvaja. Vsi prisotni so uprli oči v tisto orožje z bliščečim srebrnim ročem in z zlatimi okraski, udelanimi v rezilo. Nato so pogledali drug y druzega, in nekdo je rekel z razločnim glasom: “Ravno tako”.
Tedaj je hišni gospodar namignil nekemu gostu, ki je sedel ravno nasproti njemu, in mu je dejal:
“Kaj pa se je zgodilo s tistima dvema kosoma?”
“Jednega, tistega gorskega”, je odgovoril gost, “imamo še vedno v kletki pri nas v gradu, u-nega smo oddali proč, a menda ne bo dolgo pel”.
“Sem te že •¡azurnel!” je dejal Tremacoldo za se, a Kazal se je, kakor da bi ga to nič ne zanimalo
Po končanem obedu so vojaki povabili novega gosta in vse dru-geu ki so bili pri obedu, k sebi v grad, kateri je bil prav blizu, da bi ga še tam jedno steklenico izpili. Odšli so vsi skupaj, in tam je glumee zopet znal z godbo in petjem vso družbo zabavati, iz-ra.slil je nebroj napitnic, pesmij in burk, tako kratkočasnih, dov-tipnih, veselih in primernih okusil tistih predrznih samcev, da jih je kar vse očaral. In ko se je zvečer odpravljal, jim je moral obeeati, da se naslednjo nedeljo
izvanrednega ali sumljivega, če so nataknile naše osebe kaj takega, ki so se bavile s tem, da so kratkočasile ljudstvo. V soboto po noči je Tremacoldo vzel jedilo teh dveh oblek in je dno čepico ter šel tje k Lapovi ječi, in z neko dolgo prekljo je z rovinovega roba podal skozi okno tiste reči Lupu, rozlagaje mu, kaj bi imel storiti. Porazumela sta se glede kraja in časa, dolo čila znamenja, in lahko noč. “Na snovala sva, sedaj pa Bog da.! srečo”, je dejal glmncc in odšel.
Prišla je nedelja. Glumee je dospel v grad z nove obleko, kaj čudno čeoicj na glavi. Vse se je gnetlo ve*eio okolo njega. On je pel, godel, poskakoval, u-ganjai vsakovrstne burke, potegoval doli na obraz svileno mrežo pri čepici, dvigal jo zopet pa zopet doli, potegoval, izmišljuje' se mej tem polno primernih smeš-nic in dovtipov. Nazadnje je začelo tekanje proti kviutani. Graj ski vojaki so se skušali z drugimi iz neke bližnje trdnjave. Ko so nekolikokrat potekli, se je Tremacoldo postavil pred najspret-nejšega borilca in se ponudil, da steče ž njim dvakrat proti kvin-tani za stavo; kdor bi se bolje izkazal, naj hi dobil nasprotniko-
tarči, katero je zadel v središče. Mej tem ko so mu od vseh strani klicali: “Dobro, dobro!” 'se je vrnil na prejšnje mesto, pognal zopet konja in nameril sulico v obraz zamorca, ter zopet iz-
te lepe reci.
Šestindvajseto poglavje.
Ubogi Lupo je bil ušel že tolikim opasnostim, če upoštevamo le tiste, o katerih smo mi povedali!
vrstno zadel. Gledalci so zopet Kolikokrat so se že njegovi stari
odobravali in klicali :“Živio”. “Sedaj je pa Tremacoldo na vrsti. Kje je Tremacoldo?” — Nikjer ga ni bilo videti. Neki deček je držal za uzdo konja, namenjenega zanj, a njega ni bilo. “Tremacoldo ! Tremacoldo! — Kam se je zgubil? Si je že zopet kakšno smešnico izmislil. — Saj sem rekel jaz, da on ni mislil resno staviti. A k sreči imamo še njegovega konja tu. — Tremacoldo! Tremacoldo!”
Toda nenadoma so ga zagledali, prihajal je kar skokoma doli po nekih stopnicah. Mahoma je skočil na konja, nameril sulico,
ši tresli zaradi njega! Pa ker( so vendar vsakikrat imeli veselje, “da so ga: videli srečno odnesti pete, bi skoro mislil človek, da so se morali že vsemu privaditi. Vendar ni bilo tako, in bralec naj bo prepričan, da tudi takrat je bil od svojih roditeljev sprejet s skazo-vanjem majprisrčnejše ljubezni.
Žal le» da je srečo tistih prvih trenotkov kar hitro skalila misel na ubogo Lauretto, o kateri ni vedel povrneni Lupo čisto nič povedati starišem, in tudi oni niso mogli njemu nič sporočiti.
Ermelinda in grof sta si dala večkrat povedati od Lupa vse naj
stekel v dir proti zamorcu, zadel manjše podrobnosti tiste grozne
zopet vrne, ker v gradu so vsak ] vega konja.	’
praznik veseli in tekajo proti! “Toda, prijatelj”, je zarohnel
kv'ntani Bili so torej tako spo-razumljeni. Ali Tremacoldo pred no ie odšel, je vse prevohal in pregledal, spravil jedno besedo iz tega, jedno iz drugega, in tako se 'je konečno uveril, da je Lupo res ondi v gradu, in da ga imajo zaprtega v neki čumnati tik rova okolo gradu na severni strani.
Ko se je stemnilo se je vrli glumee, zavit v svoj plašč, potikal tam okoli. Opazoval je vse m kmalu se je prepričal, da ni nobenega človeka v bi'dni. Storil je k zidu pod dobro zaromnje no okence. Pregovoru je in se je dal spoznati Lupu ter mu povedal, da je prišel z namenom, da bi ga rešil. Toda okeneč. skozi katero sta se pogovarjala, je ime lo dvojnato jako močno železno omrežje, in zid je bil trden in debel, ter ni bilo misliti, da bi se ga moglo prevrtati.
nad njim tisti, ki je bil izzvan,
ga, zlomil kol, na katerem je stal, ter podrl vse skupaj na tla. Glu-mec, ali bolje rečeno, Lupo — naši bralci so menda že tako sami uganili, da je bil on — kateri oblečen natanko kakor Tremacoldo, z mrežo na obrazu, je bil ta-koi zborno udaril, da je med gromkim odobravnjem obrnil konja, zdirjal čez dvorišče skozi vrata in preko spuščenega mosta ter urno kakor veter bežal proč.
Vse ljudstvo je steklo čez most, in videli so ga hiteti naravnost po cesti naprej.
‘ ‘ Tremacoldo! Tremacoldo! konj je tvoj! saj si zmagal ti!”
Ali on v dir naprej, kakor da bi ga vrag nesel. Gledalci ne vedo, kaj bi mislili, ta pravi tako, drugi drugače.
“On si najbrž misli, da je zgubil stavo, in sedaj beži, da bi ne moral plačati.”
“Pojdi, pojdi! Glumee ve pač bolje kot mi, da je to najbolji u-daree, če se podere zamorca”.
“Torej, kaj more biti?”
“I, no! bo že kaka njegova zvi jača. Kdo ve, kaj si je izmislil, __ da osramoti tega medveda, ki je jjfi mislil, da se mora on vstrašiti njegovega grdega obraza. Morda ga hoče na kak način osmešiti”.
“Kaj misliš, ale se vrne	JSfi
No, jaz bi rekel! Kaj meniš, da pusti tu svoj ego konja, ker m-vprašaš: ali se vrne?”	|nj
Mej tem, ko je krivi Tremacol- |i-do šel po svoji poti, je bil pravi q! Tremacoldo skrit v gradu. Ali se 33 mu posreči oditi tudi njemu, ne ^ da bi opazili zvijačo? O, le prepustite njemu vso skrb! On je že vse premislil in uredil. Mimo glavnih vrat v gradu so bil.a še neka druva stranska, koder bi se moglo oditi v sili. Tam skozi se j eprihajalo na piano z nekega dvorišča, kjer so bili hlevi. Na ta
dogodbe, v katero je bil tudi on
—	očividno le kot stranska oseba
—	vpleten. Toda mladenič je mogel le malo zadovoljni gosposko radovednost. Od tistega trenotka, ko je bil pustil Biče v Galarati, idoč v Seprio iskat Ottorina, ni vedel nič povedati o izginjenih. Kajti predno je došel v grad, ga je bila vloviki četa oboroženih mož, kateri so mu bili zavezali oči ter ga dolgo časa peljali naprej in nazadnje zaprli v neko čumnato» iz katere gia je bil konečno rešil Tremacoldo.
Cela zadeva je bila še zagrnjena v skrivnostno temo. Le Marko vo pismo, vsled katerega je bil Ottorino pohitel v Seprio, je menda bilo neki šibki žarek, ki bi mogel kazati pot nadaljnemu raziska-vanju. Mogoče je bilo pa tudi, da
bi bila Markov podpis v pismu po naredila roka tistega hudobneža, ki si je izmislil napad na ženina. Lupo je bil tega mnenja, in grof, ki je ves prezebel, ko je slišal Markovo ime» se je oprijel te misli z udanostjo plašijivca, kateri se hoče na vsak način pomiriti. Toda Ermelinda, kateri je bilo znano Markovo nagnjenje do njene hčere, ni bila tega mnenja, ampak je zatrdno verjela, da jo je dal on ugrabiti. Vendar se ni hotela izjaviti proti grofu o tej svoji bojazni, ker se je bala, da bi ji on vsled svoje strahopetnosti preprečil pot, katero je nameravala nastopiti, da bi dospela do zaže-ljenega smotra.
Zato je tajno poklicala Lupa v svoje sobe, in mu dejala: “Slišiš, moram ti poveriti neko zelo važno in težko nalogo. Ali jo hočeš prevzeti iz ljubezni do svojih nek danjih gospodarjev? Jaz se ne zanesem na nobenga bolje kot na te.
“O, kaj nravite, milostljiva gospa!” je odgovoril Lupo, ginjen a zajedno nekoliko užaljen, ker Je videl, da je grofica izražala svojo namero le nekako boječe in skoro dvomeč o njegovi udanosti. “Ali nisem jaz vedno vaš Lupo, vaš služabnik? Ali nisem pri vas svoje prve hrane užival? Ali niso moj oče» moja mati, uboga moja sestra vedno spali pod vašo streho? Ali niso dobivali od vas oble-
ke, živeža in vsega, česar so potrebovali ? ’ ’
“O, ni treba o tem govoriti”..
“Zakaj ne? In tudi če sem že dalje časa odsoten od doma, ne mi šiite, milostljiva, da bi bil kedaj te vaše dobrote pozabil. In pa, ali mi ni tudi zadnji čas plemeniti vaš soprog rešil življenja, ko je preprosil za me Marka? A soproga vašega so k temu najbolj ganile vaše prošnje in prošnje tistega angelja . . . tiste vaše . . .” toda nehal je» ker je videl, kako žalost vzbuja v srcu nesrečne matere slutnja, da sedaj pa sedaj izreče ono drago ime. Ona si je obrisala oči in odgovorila je:
“Vem, da si dober, vem”.
“Dober, pravite? O, bil bi najslabši malopridnež, če bi bil drugačen! Torej, milostljiva gospa, izvolite mi povedati» v čem vam morem postreči. Tako, da bi jaz le mogel srečno izvršiti, kakor vam obljubljam svojo zvestobo”.
“Nameravam te poslati v Luc-co s pismom do Marka Visconti-ja”, je dejala Ermelinda.
“In dragega ni nič? — Iti pred Marka! Ne vem, koliko bi bil rad plačal, da bi bil mogel dobiti priliko k temu.”
“Tudi jaz mislim, Lupo, da če se on ni popolnoma spremenil, da če ni popolnoma zatajil svoje prejšne narave se ti ni ničesar bati”.
(Dalje prihodnjič.)
Razredči sluze!
Vsim, ki trpijo vsled kašlja ali hripavosti naznajamo, da
Severov Balzam za pljuča
Severa’s
Balsam for Longs
razredči sluze ter s tem podeli hitro olajš-bo. Je tudi najboljše zdravi lo zoper kašelj, hripavost, davico in enake neprilike dihalnih organov. Cena 25 in 50 centov.
Naprodaj je v lekarnah. Vprašajte za Severov. Ako ga nima, naročile ga od nas.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
¡ Nerednostl prebave.

neki črni samec, kosmat in grd ata ge -e zanašal glumec. Brž, kakor strašilo, “ne misli, da jo ko je bd jzzvai vojaka, je rekel
takrat odneseš s kako svojo neumnostjo, kakor tam doli v Milanu ob času bojnih iger, ker tu
nas krivnem čuvaju tistih vrat, ! da stava, kakor si more pač tudi .„ v	.	sam misliti, ni resna, in ga 'je
ne dobiš cuka, katerega si dobil ( pregovoril, naj pusti odprte duri, tam doli, zapomni si to!”	(ter naj mu ,drgi tam pripravljene-
“Treba ti je bilo še praviti!” Iga njegovega konja, ker hoče oji je odgovoril šaljivec. “Iz soda dot na skrivnem oditi, ter potem se more točiti le tako vino, ka- vrniti se nenadoma, pri velikih koršno je v njem. Kdo si bo do- vratih in prirediti nekaj . . . nu, mišljal, da se dobi kri v repi, ali bo že videl, da vsi kar popokajo pa viteška uljudnost pod oslov- j 0d smeha. Dobrodušni mož, ki sko kožo?”	j je ljubil šalo ter ni bil ravno Bog
Vsi, razun divjaka, ki jo je bil ve kako prebrisan, je storil vse, skupil, so se smejali tej grozni kar je hotel glumee: odprl mu je zaušnici, a on, t. j. divjak, je 'iz- vrata, privedel konja ter mu ce-bulil oči in ga srepo pogledal, lo pomagal na sedlo. Potem je Šaljivec, ne mené se za njegov lepo zopet zapahnil duri in se strupeni pogled, se mu je pri- podal v glavno dvorišče čakat, bližal in mu dejal zasmehljivo :	kedaj se vrne. Toda tam ni našel
“Slišiš, dragi bratec, skoro da ¡žive duše, ker so bili vsi stekli I stava ne' teče pod jednakimi po- na trg onkraj mosta gledat Lupa, |
8ITTER-W1HE
s%#3gá
HoškIviho
V,*>'-dty JOSEPH TRlNtR *16-622 S.A*W«nd Av« CHICAGO, IU
Za ohranitev dobrega zdravja ne smemo pustiti nobenih nered-nosti prebave, ker te so posledice kake bolezni, vsekako celega života ali posameznih delov telesa. Brez prave hrane in dobre prebave ne moremo živeti. Zato je važno, da imamo vedno pri rokah kakšno zdravilo, katero v slučaju nereda prebavnosti, zamore takoj odpo-moči. V takih slučajih se zamore priporočati vsakemu, dobro znano, staro, pravilno delajoče
Trinerjovo Amerikansko Grenko Vino
To visoko cenjeno zdravilo, bode očistilo prebavni sistem, brez vsake bolečine ali druge zapreke; poveča vašo slast, daje boljše moči notranjim delom telesa in odpravi zaprtnico, kot vse druge neredno-sti tikajoče se teh. Moralo bi se rabiti za vsako nepriliko prebave.
Imejte vedno to zdravilo v svojem pohištvu in rabite za
Zaprtnico Bolečine v črevji Glavobol Slabosti Nervoznost Slabo prebavo Zgubo slasti Ujed
Nerednost po jedih.
Ne odlašajte stem misleč, da proide samo. Ako se ne zdravi pravilno in ob pravem času, tedaj vedno oslabi živce. Najboljše zdravilo vseh takih slučajih je
V lekarnah.
TRINERJEVO GRENKO VINO.
Ne jemljite druzih.
UVAŽALEC IN IZVAŽALEC.
1333.39 So. Ashland Ave., Chicago, lil.
Kenilworth.
Roman. Spisal Walter Scott. Poslovenil J. Z.
—	Moj sin, dovolite, da vas spomnim, — je pričel astrolog, — da nisem obljubil njegove smrti ... Iz zvezd se ne more citati nol-benega prerokovanja, ki bi ga Bog ne mogel nadzorovati. Astras regnnt homines, sed regit astra Deus.
—	Koliko je pa potem vredna vaša tajnost? — je vprašal grof.
—	Mnogo, moj sin, — je odgovoril stari mož, — kar nam naznanja, kako se bodo dozdevno za-vršili dogodki, dasiravno jib nadzoruje višja sila . . . Cetoj. lord, ako hočete opazovati horoskop, tedaj bodete opazili, da Saturn, ker je v šesti hiši nasproti Marta in se giblje proti zvezdi življenja, ne more druizega pomeniti, kakor dolgo, nevarno bolezen, o izidu ka tere bo odločilo nebo, dasiravno bi ji morala slediti smrt . . . ako bi vedel za ime dotičnega, bi izdelal drug načrt.
—	Tajnost je njegovo ime,. — je rekel grof; — vendar pa ni bilo tvoje prerokovanje popolnoima na pačno. Bil je bolan, nevarno! bolan, dasiravno ne smrtno bolan. Ali si zame zopet sestavil horois-skop, kakor ti je Varnej naročil. Ali si pripravljen povedati, kaj zvezde pripovedujejo o moji bodoči usodi.
—	Moja umetiniolst je vam na tr slugo. — je rekel stari mož. — Moj sin, tu je tablica tvoje usode. Izgledi so tako sijajni, kakor jih le malokedaj naša ljuba znamenja na nebu pripovedujejo, vendar pa niso prosta znamenj, ki potvzroča-jo skrbi, težkoče in nevarnosti.
—	Moja usoda bi ne bila usoda umrljivega človeka, ako bi bilo1 drugače, — je odgovoril grof; — oče, 'nadaljujte in verjemite, da govorite človeku', ki je pripravljen rositi svojo usodo, kakor se spodobi za angleškega plemenit-nika.
—	Tvoj pogum za trpljenje in delovanje se mora dvigniti, — je rekel starček. — Zvezde kažejo še višje dostojanstvo in ponosnej-še ime. Ti ugani pomen, meni ga ni treba povedati.
—	Govori, prosim te, govori ... zapovem ti! — je rekel grof in njegove oči so zasvetlikale.
—	Ne smem in nočem, — je odgovoril stari mož. — Jeza knezov je kakor besnost leva . . . Ali pazi in sodi sam. Tu stoji Venera so-rodniško združena v hiši življenja in razliva s solne e m združena ta tok srebrne svetlobe nizdol, ki obljublja vse . . . moč, dostojanstvo in bogastvo, kar lahko zahteva ponosno človeško srce ... in sicer v taki meri, da bodoči August starega, mogočnega Rima ni slišal od svojih vedeževalk tako slav-neara prerokovanja, kakor ga jaz lahko raztolmačim iz bogatega čtiva, svojemu majijubšemu sinu.
—	Oče, ti se norčuješ ! — je rekel grof, ki je strmel nad 'navdušenim glasom', s katerim je govoril starček.
’— Ali naj se norčuje čloivek, katerega oko hiti k nebu in 'katerega noga se bliža gomili.
Grof je storil nekaj korakov po sohi s stegneno roko, kafcolr človek, ki sledi migljajem bitja, ki, ga spodbuja k važnemu1 delu.
Ko se je obrnil, so njegove oči ujele pogled astrologa, ki ga je opazoval lokavo in izprašujoče s svojimi temnimi očmi izpod košatih obrvi. Leicestrov ponosen in sumljiv značaj je takoj' vzplamtel. Planil je proti starčku.
—	Zavrženee, — je vzkliknil, — ako se hočeš norčevati iz mene, te bom dal, živega 'odreti . . . Priznaj, najeli so te, da me varaš in izdaš ... Ti si slepar ... jaz sem pa tvoja neumna žrtev.
Na starčku so se prikazali znaki razburjenja, pa vendar ne več, kakor jih je povzročil grof s svojim nastopom in jib je bilo treba, da se izkaže, da je nedolžen
—	Cenjeni lord, zakaj se razburjate? — je vprašal astrolog. — Kedaj sem zaslužil, da tako ravnate z menoj.
—	Dokažite, je rekel grof, — da se niste igrali z mojimi čut-stvi! I
—	Lord, — je odgovoril starček svečano. —< Ne morete imeti boljšega dokaza, kakeršnega ste sami izbrali. Zadnjih štiri in dvajset lir sem bival zaprt v tem stolpu ... Vi ste imeli ključ. Ure v temi sem. preživel takioi, da sem s temi kalnimi očmi opazoval ne-
beška telesa. Tista svetloba pa je mučila moje možgane, da sem u-redil najdene kombinacije. Zemeljske hrane nisem užival . . nisem slišal zemeljskega glasu. vzlictemu pa vam povem, da sem v samoti študiral, da se je tekom teh štiri in dvajset ur vaša zvez da na horizontu razlila v najbolj bliščeči svetlobi . . . Ali kaže nebeška knjiga, ali se je pa v vaši zemeljski uisloidi Z vršila velika sprememba. Ako se v tej dobi ni uič zvršilo, kar bi utrdilo vašo moč in dostojanstvo, potem sem jaz tepec ali slepar in plemenita umetnost, ki so jo gojili v Kaldeji, je navadna sleparija.
—	Toi je res, — je rekel Leiee ster po kratkem premišljevanju
—	ti si bil zaprt ... in res je. da se je moj položaj spremenil, ka kor ti praviš, da ga je naznanil moj horoskop.
—	Moj sin, zakaj mi ne zaupaš,
—	je rekel astrolog in njegov glasi je postal karajoč; — nebeške sile ne trpe nobenga dvoma . . . četudi prihajajo od njegovih ljubljencev.
—	Oče, umirite se. — je odgovoril Leicester. — Storil sem krivico, ker sem dvomil na tebi. Več besed Leirester ne bo rabil pri o-pravičevanju.pred nobeno umrljivo ali .nebeško silo. izvzeta je le najvišja. Ali ti praviš, da se za tem sijajem skriva nevarnost... Ali tvoja umetlnost lahko, pove, odkod prihaja nevarnost.
Moja umetnost mi ne daje toliko! moči. da bi odgovoril na to vprašanje. Nesreča preti od sovražne zvezde potom nekega mladeniča . . . kakor se mi dozdeva, nekega tekmeca. Vendar pa ne vem. ali v ljubeznji ali kraljevski milosti. Le toliko lahko povem o njem, da prihaja od zapada.
—Iz zapada, — je vzkliknil Leicester. — Zadostuje! . . . Vihar res prihaja 'oki tam . . . Kom val in Devon . . . Tresiljan in Ra-lij. . . . Enega se tiče prerokovanje. Varovati se moram obeh ... ako sem bil napram tebi nepravičen. te bom knežje obdaril'
Tz skrinjice je vzel mošnjo polno zlata.
___ Tukaj je še enkrat toliko,
kakor je obljubil Varnej . . ; Bodi zvest . . . molči in ubogaj mojega konjarja ter se ne žalosti, ako moraš radi mene trpeti . . . Nagradil te bom bogato . . . Var nej! Pelji tega častitljevega moža v svoje stanovanje, ali pazi, da ne pride z nobenim, človekom v do-tiko.
Varnej se je priklonil in astrolog je grofu poljubil reko in je sledil konjarju, v drago sobo, v kateri so čakala nanj okrepčila in vino.
Astrolog se je vsedel k mizi, Varnej je pa skrbno zaprl vrata in preiskal je zavese, da se je prepričal, da nihče ne prisluškuje. Potem se je pa. vsedel1 poleg zvezdor slovca.
___Ali ste videli moje znamenje
ha dvorišču? — je vprašal Varnej.
—	Seveda, — je odgovoril Al-sako, — in sestavil sem po tem znamenju horoskop.
—	Tn lord je verjel, — je nadaljeval Varnej.
—	Ne brez ugovora, — je odgovoril astrolog. — Končno je le verjel in natvezil sem mu nekaj o nevarnosti, ki prihaja po nekem mladeniču iz zapada.
___ Strah lorda bo podpiral eno
prerokovanje, njegova vest pa drugo prerokbo, — je rekel Varnej. _Gotovo do danes še ni bilo
človeka, ki stremi za takim ^ciljem, ki se pa vendar noče rešiti pomislekov. Moram ga varati, da mu koristim. Kar se pa tiče vaših zadev, modri zvezdoslovec, pa vam svetujem, da zapustite ta kraj.
—	To ne bom zvršil, — je odgovoril Alsako slabe volje. — Zadnje čase so mi naprtali preveč dela ... po dnevu in po noči sem bil zaprt v samotni sobici na stolpu . . . Uživati moram svojo svobodo in nadaljevati s svojimi študijami, ki so bolj važne kot usoda petdesetih državnikov in priliznežev, ki se dvigajo v dvornem ozračju in pokajo kakor mehurčki, narejeni iz mila.
(Dalje prihodnjič.)
—	Poslanca R. P. Hobsona iz Alabame, ki je pred kratkem predlagal v kongresni zbornici, da naj se v vseh Združenih državah prepove prodajati opojne pijače, je “Liga krščanskih temperenč-nih žen” imenovala častnim dosmrtnim članom.
Razne vesti.
—Vojno upravo v Avstriji je začela skrbeti bodočnost armade. Avstrijski patriotizem je zelo velik, in četudi se včasi celo Tisza tako dela, kakor da mu je že preveč vojaških zahtev, se vendar v Avstriji in na Ogrskem težko zgodi, da bi se vojnemu ministru odrekla kakšna srčna želja. Zakoni o povišanju števila rekrutov se za sedaj še lahko sklepajo. Ali kljub temu straši po Avstriji nevarnost, da nam danes ali jutri zmanjka vojakov. Ljubezen do domovine raste namreč med mladimi ljudmi tako čudovito, da jo — trumoma zapuščajo. Iz Krakova v Galiciji poročajo, da je on-dotna policija na povelje vojnega ministrstva v kratkih dneh ustavila in zaprla na kolodvoru 1500 čitaj 'in izgovarjaj tisoepetsto vojnih beguncev. Med temi jih je bilo 400 z Ogrske. To je bilo na enem samem kolodvoru. Ljudje pa se ne vozijo iz habsburških dežel v Ameriko le čez Krakov. V prvi polovici letošnjega leta jo je po uradnih podatkih 121.000 vojnih obveznikov popihalo iz Avstrije, in če pojde tako dalje, jih bo do konca leta gotovo četrt miljena. To pa so številke, ki se nanašajo le na Avstrijo. Na Ogrskem pa ni ljubezen do rodne grude nie manjša, in obrt sleparskih izseljeniških agentov cvete tam bolj kot marsikatera produktivna armadnih mestih lasje po livna industrija. Ob takih dejstvih je že razumljivo, da stoje gospodom na najvišjih armadnih mestih lasje po konci, kajiti če bodo mladi ljudje kakor doslej obračali črnorumenim deželam hrbet, se da po pratiki izračunati, kdaj ne pride noben rekrut pod naborno komisijo. Vojno ministrstvo bi rado prišlo temu begu pred cesarsko suknjo v okom, pa zahteva poostreno nadzorovanje kolodvorov. Ali mi smo že davno izgubili vero v taka policijska sredstva, in če bi vojno ministrstvo malo bolje poznalo življenje, jim tudi ne bi preveč zaupalo. Če bo možnost uhajanja čez mejo težja, bo pa previdnost beguncev večja. Policisti in žandarji na kolodvorih bodo le povod povečane bistroumnosti, in relativno bo domovina pri tem le na izgubi, ker bodo ostajali butci, ki ne bodo znali preslepiti straž, odhajali pa bodo fantje močnejših možgan, ki bodo znali uspešno konkurirati z loka-vostjo biričev. Tudi nas ne veseli ta selitev narodov, čeprav bi imeli svoje ljudi iz drugih razlogov radi doma kakor vojaška uprava. Toda prepričani smo, da beg iz dežele ne preneha, dokler ne bodo odstranjeni njegovi vzroki. Če bi ljudje doma imeli dovolj kruha in dovolj svobode, ne bi iskali obojega v Ameriki. Dokler pa bo domovina držala svoje člane le zato za suknjo, da bo imela dovolj materiala, za kasarne in za istiskanje davkov, jih bo vedno mikala tujina. Ne žandarji, ne policisti jih ne bodo naučili ljubezni do domovine.
-— Duševno delo se v Avstriji včasi zelo imenitno izplača: treba je le, da ima duševni delavec nekoliko talenta in samostojnosti. Krasen zgled zato daje sledeči oklic, ki je bil te dni objavljen v
dunajski Novi Preši in ki se glasi:	“Akademično izobražen Av-
strijanee, ki je posvetil dvajset let svojega življenja izključno preiskavanju in tehniki, letanja in na tem polju izvršil priznana dela, se nahaja v moreči bedi. Ne manjkajo mu le sredstva za nadaljevanje njegovih konstruktivnih del, ampak tudi kar je nujno potrebno za življenje. Neprestane finančne žrtve za njegove preiskave so ga naposled spravile na beraško palico in danes ima z ženo in dvema otrokoma prazen nič pred sabo. Razpustiti je moral svoje hišno gospodarstvo in po prodati svoje skromno imetje, ker ni mogel pokriti stroškov za stanarino. Trajno stradanje je tega marljivega in uspešnega raziskovalca tako ugonobilo, da se boje njegovi prijatelji najhušega.” — Uredništvo omenjenega lista nabira prostovoljne darove za moža ki je očividno prezrl, da živi v Avstriji, kjer se ceni duševno delo le tedaj, če se hlapčevsko vdi-nja kapitalizmu ali pa kaki mogočni kliki. Pa pravijo, da bo socializem uničil kulturo!
— Molitev namesto zdravnika,
V mestecu Wernesgriin na Saksonskem je pred kratkim 241etni .Kurt Lučke napravil izlet na kolesu. Ko se je zvečer vračal je v temi zadel že' blizu stanovanja svojih staršev v voz in je dobil težke notranje poškodbe. Oje ga je sunilo v trebuh, in le z največjim naporom je dosegel hišo staršev, kjer se je takoj nezaveden zgrudil. Starši pa pripadajo neki sekti, ki se je zadnja leta precej razširila po Nemčiji in je nekaj časa uživala tudi simpatije nemškega cesarja Viljema. Glavno načelo njenih pristašev je to, da zdravijo z — molitvijo. Tudi v tem žalostnem slučaju so starši namesto zdravnika poklicali šest tercijalk, katerim se je pridružila še neka nuna. Štiri dni in štiri noči je ta družba menjevaje se čepela ob postelji, molila, ter uganjala vsakovrstne “verske” komedije. Tudi starši sami so se pridružili temu procesu, tako da je bilo včasi po pet molilcev obenem ob postelji. Ali čudeža ni bilo od nikoder. Med tem je občinski predstojnik izvedel, kaj se godi v hiši,pa je odšel tja in izpodil vso molečo družbo, starše pa je upozoril, da bodo obtoženi zaradi malomarne usmrtitve, če ne napravijo konec komediji. Poklical je tudi hitro zdravnika, ali ta je že prišel prepozno. Mladega moža so v hudih bolečinah prepeljali v bolnišnico, ali tja so ga pripeljali že mrtvega.
Vse dopise, važna naznanila je treba poslati uredništvu najka-snejše do torka zjutraj. List je dosegel sedaj naklado 10.000. Zato mora že v sredo v tiskarski stroj. Na dopise in naznanila, ki bodo došla kasneje, pojdejo v list še 1« drugi teden.
ROJAKINJE	POZOR!
Lepa prilika
za učenke, ki se žele naučiti ši vati ženske slamnike. Učenke st sprejemajo po dogovoru vsaki dan od osmih dopoldan do osmih zvečer. Naslov: 458 N. Halsted St., Chicago, 111., 2. nadstropje zadaj.	(Advertisement.)
Delavci na prostem,
iz postavljeni mrazu in vlagi, se lahko izognejo dolgotrajnim bolečinam vsled reumatizma in nevralije, ako rabijo dr. Richter, jev “PAIN-EXPELLER”, kakor hitro počutijo prve znake bolečine.
To sredstvo ima za- seboj 431etno zgodovino.
Uporablja se ga po celem sveitu ter ga je dobiti v -vseh lekarnah Združenih držav, za 25 in 50 centov steklenica.
Rabite ga tudi, ako si izvinete mišice, sklepe, kadar čutite bolečine v bokih in v prsih, zobobolj, v ušesih in za krč v želodcu.
Bodite pazlivi ter izogibajte se ponaredb.
Pravi PairrExpeller je dobiti le v zavojih kot je naslikan tukaj. Izdelan pri
F. Ad. Richter,
78-80 Washington Street, New York.
J. F. ŠTEPINA,
BLAGAJNIK.
tW|E
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Bliie Island Avenue vogal Loomls ulice
Chicago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,850,000.00
Naše podjetje je pod nazorstvom “Clearing Housa” čik&škhi bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet S. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure odpoldne.
Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvjereni, da je pri nas denar naložen varno in dobičkanosno.
SLOVENSKO - HRVAŠKI STAROKRAJSKI ODVETNIK,
---	(ADVOKATI------------
DR. PERO PERIC
office Room 1503-4 City Hall Sqare BVcTg 139 N. Clark Street, Chicago, 111.
Odvetniška pisarna za vse avstro-ogrske in ameriške pravne posle zastopa na vseh sodiščih. Tirja delavske poškodbe v slučaju nezgode in smrti. Prevzema vse odvetniške-sodnijske posle za stari kraj. Kdor želi o moji pisarni podatkov, naj se popraša pri Mr. Martinu Potokarju. -:- -:- -:-Pišite v slovenskem jeziku.
za J^IU.UU
takoj in §2 mesečno.
$75 “Columbia” stroj za $38
z 12 pesmi prosto.
$40 Gramofon za.........!
in zraven plošče prosto.
Pišite še danes po krasen katalog.
TRANSATLANTIC C0
76 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y.
RAJVEČJA SLOVAKU«	TISKARN« V AMERIKI SE	£
Narodna	Tiskarna	f
2146*50 Blua Island Avs., Chicago, lil.
Mi	tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem,	Češkem,	«$►
Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša A, posebnost bo tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO’’ X. in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	V
I	V
T
f
t
T
t
f
❖
f
T
T
THAT’S THE BEER
h* 7’’MU M H -«if • Sbl-:	v v
Atlas Brewing Company
Pravo češko pivo iz žateckega hmelja.
Naročite si en zaboj pri nas.
Gotovi smo, da Vam bode ugajal.
Tel. Canal 991.	JAMES A. SHALEK, ravnatelj.
Med ptiči.
Spisal Andrej Smrekar.
S po d vratnikom povodnji kos Za mizo s kosovko sedi,
Nikdo ne ve, da kos je bos, Nožiče skriva pred ;?ostrni.
Piv, piv! Ček, ček! Tako, tako! Natoči kupo do vrha!
Jaz pijem, veste rad vodo Pa hvalim Boiga, da jo da.
Pod jezom pet otrok imam, Četvero sinov, eno hčer,
In dobro vem in trdno znam,
Na svetu Jepše ni nikjer.
Snubačev pride dosti k nam. Vsak vpraša se: čeigava bo?
Ne dam je še ne tu ne tam,
Naj pride jih magari sto..
Za doto naj je ne skrbi.
Tako na koncu nismo še,
Pri zdravi pameti pa ni,
Če v prazno kdo se ženit gre.
Saj moja stara — kaj ni res? — Imela reva nisi nič,
Ko prišla k meni si podi jez,
Iz revne koče v moj gradič.
Oh, molči, sitni blebetač.
Ne nehaš biti stari kos!
Kdaj pamet sreča te berač,
Prej bos si 'bil in še si bos.
da bi spustili rešilne čolne v mor- na videz. To ni denar, temveč le je, je nekdo zakričal: “Zveri so pena, le dim. Končno imamo leh-svobodne!” Nekateri mornarji so ko tudi za deset tisoč požarno hoteli v tem osodepolnem treno- hrambo, ali kakšno? Le v za-tku poskakati v morje, da bi u- smeh! Le poglejte . . . Najvažnej-šli požrešnim zverskim žrelom, še v človeškem življenju je — vendar je pa kapitan zopet zado-1 razgledni stolp za požarno bram-
Dogodovščine na parniku “Neptun”.
Dne 30. marca leta 1880 je parnik “Neptun” odplul iz Liverpoola v New York. Ukrcal je večje število roparskih živali za neki ameriški zverinjak. Na sprednjem krovu je imel v posebnih kurni-kih šest levov, dva tigra, tri leo parde, sedem hijen, tri slone in druge manjše roparske živali. Za prehranjevanje roparskih živali so ukrcali več kljuset, ki bi drugače zapadle konjedrcu. Parnik je bil lastnina nekega James Ro binsona, pustolovca na slabem glasu. Disciplina na “Neptunu” ni bila vzorna, kar se je kasneje dognalo pred pomorskim sodiščem v Liverpoolu. Moštvo je bilo udano pijači in ni svojih dolžno sti jemalo resno. Najtreznejši med vsem moštvom so bili štirje hlapci, ki so tekom vožnje oskrbovali roparske živali.
Dne 12. aprila je nastopila go sta megla. To je bila zadnja vknjižba, ki jo je zvršil kapitan dnevniku. Megla je ležala štiri dni in nemogoče je bilo kapitanu dognati, kje se pravzaprav nahaja s parnikom. Vzlictemu pa kapitan ni znižal brzine parnika marveč je vozil s hitrico, kakor da bi bilo nebo jasno kot ribje o-ko. Parnik je plul ob tem času prek morja, ki je bilo spomladi zelo nevarno radi ledenikov, ki so plavali proti jugu.
Dne 16. aprila je plul parnik mimo dveh ledenikov, katerih ni so mogli videti vsled goste me gle, vendar so jih čutili vsled o strega mraza in culi so, kako morski valovi udarjajo ob ledeni ka. Vzlictemu ni kapitan pom nožil straž, pa tudi moštvo ni pre nehalo s pijančevanjem. Nasled njo noč je neki hlapec zapustil svojo kabino in odšel na krov ker so zveri strašno tulile. Hlapec je takoj opazil, ko je stopil na krov, da se je znižala temperatu ra, poleg tega se mu je zdelo, da čuje gromenje udarjajočih va lov. Pričel je iskati stražo, da bi ji povedal svoja razkritja. Seveda zaman. Nikjer ni videl žive duše. Le na nizkem poveljniškem mostu je slonel mornar na krmilu. Temu je hlapec povedal rezul-tat svojega opazovanja, a mornar ga je zavrnil; da naj se briga za reči, ki se tičejo njega in naj ne vtika svojih prstov v reci, ki ga ne pečejo.
Komaj četrt ure kasneje je parnik dobil strašen sunek, kateremu je sledilo pokanje, kakor da bi se parnik drobil na kosce. Vse je hitelo na krov, ker se je vsakdo bal, da se parnik pogrezne.
Ker se je pričelo še le daniti, kroginkrog je pa parnik obdajala gosta, nepredorna megla’, je nastala strašna zmešnjava. Pa tudi na krovu je ležalo vse križem; jambore, jaderniki in drogovi. “Neptun” je imel poleg parnega stroja, tudi takelažo za dvojadr-nico, da je v slučaju ugodnega vetra lahko razpel jadra in tako hranil na kurivu. Vsled močnega sunka je padla takelaža na krov.
Ko so se mornarji pripravljali,
ril svojo eneržijo in je preprečil nezmiselno početje mornarjev. Kapitan je namreč takoj spoznal, da je zavozil na plavajoče ledeno polje, ker je prenehalo gujajoče gibanje parnika.
Vse moštvo je zopet bežalo na zadnji del krova, v kabino kapitana, in je skrbno zaprlo vsa vrata in okna.
Ko je napočil dan, se je dokazalo, da je bila sodba kapitana pravilna. “Neptun” je ležal nepremakljiv v brezdnu ledenika, na ledenem podvodnem pomolu, ki je segal daleč v morje. Pri belem dnevu so še lahko opazili, kakšno opustošitev je povzročil sunek. Poveljniški most je bil po-drtina, prek njega so ležali jaderniki in jambore. Tudi stena nad krovom je bila na nekaterih mestih zrušena. Med podrtinami so pa prežali trije levi, en tiger in trije leopardi.
Še isto jutro so poskusili hlapci in nekateri pogumni pomorščaki pognati zveri nazaj. Oborožili so se s samokresi, ker niso imeli dru-zega strelnega orožja na parniku, in dolgimi drogovi, katere so na konceh ovili s smolnatimi sunjami. S temi bakljami so hoteli vžugati zveri. Poizkus je ponesrečil in en mornar je zgubil svoje življenje. Šel je predaleč in nanj je planil lev in ga raztrgal na kosce. Njegovi tovariši so se hitro umaknili v zavarovano postojanko na zadnjem delu parnika. Moštvo je bilo v tej postojanki brez hrane in vode.
Tako so minoli trije dnevi. Le kedar so se približale zveri kapitanovi kabini, so jih sprejeli s streli iz samokresov, ki jim niso napravili najmanjše škode.
Žeja in glad sta prisilila mornarje, da so izsekali luknjo v krov in so skušali pod krovom prodreti na sprednji del parnika, kjer je bila shramba za živež in vodo. Trije hlapci oboroženi s samokresi in bakljami so se podali na nevarno pot. Minolo je dolgih petnajst minut, ki so se čakojo-čim dozdevale večnost. Nakrat je bilo slišati strele in dva sta zopet pribežala skozi luknjo v ka bino, tretjega je razmesaril tiger, ki je pri kuhinji prežal na svojo žrtev.
Zopet je minol dan. Potem so pa občutili, da nekaj gori. Šesti dan je opazilo moštvo, da prihaja izpod krova na sprednjem delu dim, ki se počasi dviga proti nebu. Baklja hlapca, ki ga je raztrgal tiger, je zanetila ogenj
Opoldne je bil dim tako močan da so zveri bežale na zadnji del parnika. Pričeli so zopet s samokresi streljati nanje, ne da bi jim škodili. Dosegli so le toliko, da so zveri zbežale na ledenik. Posluži-le so se jadrnika kot most, ki je ležal počez na parniku in tvoril naravno zvezo z ledenikom, Vzlictemu je moštvo še le sedmi dan zjutraj zapustilo svojo ječo
Mejtem časom se je ogenj tako razširil, da je bil sprednji konec parnika v plamenu. Zveri v kur nikih so strašno tulile in vzele klavrn konec. Proti poldnevu se je na zapadu prikazal parnik, ki je opazil dvigajoči dim proti ne bu. Bil je ameriški parnik “Ka hiada”, ki je rešil moštvo, zver: na ledeniku in “Neptuna” je pa prepustil njih usodi.
Teden kasneje je priplul na li ce mesta angleški križar “Cum berland”. Na ledeniku sta živela še en lev in tiger. Obe zveri sta bili tako izmučeni in sestradani da so ju ujeli brez nevarnosti in odvedli na križarja.
bo, in to vam potrdi vsak u£e-
Anton Čehov:
Požarna bramba.
(Drama v dveh dejanjih.)
Prvo dejanje.
Na rotovžu. Občinska seja Župan (požvekuje z ustni in se počasi popraska za ušesom).
Ali bi ne hoteli, gospoda, zaslišati mnenje gasilskega vodja Semjo na Vaviliča, ki je veščak v tej re či? Naj nam jo pojasni, a potem bomo sklepali!
Gasilski vodja—Menim ... (u sekne se v karirast robec). Deset tisoč rubljev, namenjenih za požarno hrambo je morda lep denar, a . . . (obriše si plešo) samo
jak. Naš mestni stolp, da govo-imo kar naravnost, pa je povsem nezadosten, ker je premajhen. Hiše so visoke (roke dvigne kvišku), vsenaokolo zakrivalo razgledni stolp, da je videti komaj nebo, nikar ogenj. Ognjegasce sicer oštevam,, ali kaj morejo zato, če ne vidijo? In potem z ozirom na konje in upoštevajoč čebre za odo . . . (odpne si vestjo, zdihne in nadaljuje svoj govor v enakem duhu).
Občinski svetniki (soglasno). Postavko zvišamo za dva tisoč rubljev!
(Župan prekine sejo za eno minuto, da spravijo časnikarskega poročevalca iz dvorane.)
Gasilski vodja.—Dobro. Sedaj sklenete, da se razgledni stolp vzdigne za dva vatla . . . Dobro. Če pa presojamo s tega stališča in tem smislu, da gre tu za občin-ike, človek bi dejal, za državne interese, moram pripomniti, gospodje svetniki sledeče: Če se delo izroči podjetniku, vas opozarjam, da bo stalo mesto dvakrat toliko, ker bode stavbni podjetnik iskal svoj lastni dobiček, a ne občinsko korist. Če gradi gospodarno, ne prenaglo, tedaj bo, če računamo opeko recimo po petnajst rubljev za tisoč — dovoz s konji požarne brambe in če vzamemo (oči zavije k stropu, kakor da bi v mislih računal) in če vzamemo petdeset brun, dvanajst vatlov dolgih in pet palcev v debelih . . . (računa).
Občinski svetniki (z ogromno večino glasov.) — Prezidavo razglednega stolpa izročamo gasilskemu vodji Semjonu Vaviliču; in dovoljujemo v to svrho kot prvi obrok tisočpetstointriindvajset rubljev in štiriinštirideset kopejk!
Žena gasilskega vodje (sedi sredi občinstva in šepeče sosedi.) —Ne vem, zakaj si moj Semjon nalaga taka bremena! Prezidava gotovo ne bo njegovemu zdravju na korist? In potem, ali je prijetno, pretepati ves dan delavce? S prezidavo zasluži siromašno malenkost, kakih petsto rubljev, a zdravje si pokonča za tisoče. Dobrota bo bedaka pogubila!.
Gasilski vodja.—Dobro! Sedaj pa izpregovorimo o službenem o-sobju. Lahko reče kdo, da jaz kot interesent (v zadregi) . . . pripo minjam pa, da mi ... da mi je vseeno . . . Mlad nisem več, bolehen, pa lahko umrem danes ali jutri. Zdravnik mi je dejal, da se mi v životu zbira in da mi, če ne pazim na svoje zdravje, poči žila in da umrem, ne da bi se spovedal . . ,
Šepet med občinstvom. — Pes pogine po pasje.
Gasilski vodja. — Ampak za se se ne potegujem. Moje življenje je pri koncu in lahko boga zahvalim. Ničesar več ne potrebujem... Le čudim se in . . . in žali me ('brezupno zamahne z roko). Za svojo plačo služiš pošteno, neopo rečno . . . Miru nimaš ne po dnevi ne po noči, svoje zdravje žrtvu ješ, in . . . in ne veš čemu? Čemu se trudiš? Kaj imaš za to? Ne mislim nase, ampak sploh . . . Drug bi v teh razmerah ne mogel živeti .. . Pijanec pač prevzame to službo, ampak soliden, delaven človek pogine raje gladu, kakor da bi se za tako plačico ukvarjal s konji in z ognjegasci . . . (sko mizgne z ramo). Kaj imaš za to? Če bi tujci videli, kakšne razme re so pri nas, to bi jih dobili po grbi v tujem časopisju. V zapad ni Evropi, irzemimo za primero Pariz, je v vsaki ulici gasilski stolp in gasilski vodje dobivajo vsako leto nagrado po svoji plači. Tam je služba že drugačna!
Občinski svetniki. — Semjonu Vaviliču dovoljujemo za njegovo mnogoletno službovanje, enkratno nagrado dvesto rubljev!
Žena gasilskega vodje (zašepeta sosedi). — To je prav, da si je nekaj izprosil . . . Pametna buča One dni smo obiskali prošta, pa smo zaigrali pri njem sto rubljev — kako nas še sedaj izguba boli! (Zazeva). Eb, kako nas boli Ampak čas je že, da grem domov na čaj.
Drugo dejanje
Pred gasilskim stolpom Straža.
Čuvaj na stolpu (kriči).—Hej! Na dvorišču parne žage gori! Zatrobi !
Čuvaj pred stolpom. — Kaj šele sedaj si opazil? Ljudstvo vre že pol ure z vseh strani, a ti, tepec, si opazil šele sedaj! (Zamišljeno.) Če postaviš takega bedaka na stolp, ali ne, je vseeno. (Zatrobi.)
("Čez tri minute se prikaže na j oknu svojega stanovanja, nasproti gasilskemu stolpu, gasilski vodja, površno oblečen, z zaspanimi očmi.)
Gasilski vodja. — Kje gori, Denis ?
Čuvaj pred stolpom (se zravna in salutira). — Na dvorišču parne žage, visokorodje!
Da ne prihajaš med socialiste, so krivi predsodki, dostikrat osebno sovraštvo, ki nima nič opraviti z bojem za osvoboditev delavstva iz kapitalistične sužnosti. Tega' so krive duševne verige, v katere si ukovan, ne da bi jih opazil.
Prijatelj, ti nisi svoboden! Ako hočeš biti svoboden, moraš razbiti j duševne verige, tvoj duh mora biti prost predsodkov.
Misli in zopet misli, misli o vsem in pretresaj vse stvarno, pa bodo razbite tvoje duševne veri-in postal boš socialist.
Gasilski vodja i zmaje z glavo), — za božjo voljo! Tako močan veter, pa vse suho . . . (Vzdigne roko.) Bog nas varuj! Žalostno je s temi nezgodami! . . . (Pogladi nekolikokrat po obrazu.) Veš kaj, Denis . . . Reci jim, dragi moj, naj brž naprežejo in se odpeljejo, jaz pridem takoj . . . Obleči se moram za silo . . .
Čuvaj pred stolpom. — Ne morejo se odpeljati, visokorodje! Vsi so odšli, le Andrej je doma.
ge
Tedenske beležke.
Delavcu nesocialistu.
Zakaj naj se za socializem agitira neumorno in vztrajno? Naj-modrejši in najboljši ljudje širom sveta so se izrekli v prilog socializmu. Storili so še mnogo več. Izjavili so, da napredek civilizacije zahteva nov družaben red po socialističnem načrtu; da je današnji družabni red gnil in da razpada.
Prijatelj, družabni in moralni propad lahko vidiš vsepovsod. 1 Mogoče priznaš, da' smo ob robu družabnega propada?
Naš politični ;red ni več v soglasju z našim industrij alnim redom. Kajti povsod vidimo zločine, bolezen, smrt in dekadenco. Mi ne moremo nazadovati v industriji, lahko pa napredujemo v politiki. Zakaj bi ne storili tega?
Da, prijatelj, ti priznaš, da mora človeška družba propasti, ako ne zvršimo tega? Tisoči in tisoči priznajo, kar priznavaš ti. Vendar pa stojiš izven socialistične organizacije, kakor da bi bili socialisti nekai izvanrednega, tujega, ki prinašajo človeštvu gorje, bedo in nesrečo.
Prijatelj, kaj te odtujuje socialističnim vrstam? Kaj vpliva na te, da ne proglasiš resnice za resnico in krivico za krivico? Ali nisi mar svoboden?
Zakaj se bojiš obiskati zborovanja socialistov, ki se vrše vedno pri odprtih vratih, ker socialisti nimajo nič za prikriti na svojih sestankih in zborovanjih? Zakaj se bojiš, da bi te nesocialistični višji videli v družbe socialistov?
Prijatelj, ti ne veš zakaj, ali tvoji socialistični prijatelji to vedo. Ti mogoče dvomiš o tem, da bi socialisti vedeli, zakaj se jih ogiblješ.
— Ali naj se strmoglavi kapitalistični sistem? V Atlantic City-ju je novi komisar za korporacije J. K. Davies izrekel na zborovanju zveze tovarnarjei^ za kleparske izdelke,” da 200 korporacij lastujc $22,500,000, ki so se ustanovile tekom zadnjih petnajst let. Z drugimi besedami se pravi, da 200 umetno izmišljenih oseb” la-stuje trikrat toliko, kot so lasto-vali vsi ljudje v Združenih državah leta 1850. Potem je nadaljeval komisar:
“Na programu prihodnjega kongresnega zasedanja bo vprašanje trustov. — Kongres mora sprejeti zakone, da se uničijo tru-sti, ali da se jih postavi pod državno kontrolo.”
Odgovarjoč na vprašanje, da je nemogoče razbiti truste, je Davies rekel: Ker so uveljavljene sedanje razmere, še ni dokazano, da temeljijo na naravnih in gospodarskih zakonih. Civilizacija bi bila velika laž, ako bi bile te institucije v takem položaju, da bi se jim ne moglo vzeti moči, da ne postanejo Frankenstein in uničijo svobodo mož.”
Socialisti so to povedali tisočkrat mnogo boljše in razumljivo. Ako se hoče ohraniti svobodo, je treba strmoglaviti kapitalizem in nadomestiti ga s socializmom.
so bili neunijski delavci, ki so obdolžili Hitta, da jih nadleguje in preganja, ker niso organizirani. Sodnik Wade je nekaj časa poslušal tožitelje, potem je pa vstal in rekel:
“Jaz simpatiziram z linijskimi delavci in nimam prav nobene simpatije do neunijskih delavcev. Jaz mislim, da delavec nima pravice delati v tej deželi pod unij-sko mezdo. Jaz ne morem pravično soditi o tej zadevi in radi tega pošljem, obtožbnieo sodniku 01-sonu, da določi druzega sodnika.”
Javni tožitelj je na to umaknil obtožbo, kapitalistično časopisje je pa padlo po sodniku, ker je imel pogum povedati svoje prepričanje javno v sodni dvorani.
— Iz Fort Smitha, Ark. poročajo, da je stavka rudarjev za državi Arkansas in Oklahoma končana. Prizadetih je bilo približno 700 rudarjev.
— Iz New Yorka poročajo, da je W. W. Moore, nastavljenec pri listu “New. York World”, uložil pri zveznem sodišču priziv za revizijo obsodbe odstavljenega go-vernerja Sulzerja. Moore utemeljuje svoj priziv s tem, da država New York nima sedaj od ljudstva izvoljene državne uprave. Obtožnica je dvignena proti governerju Glynnu, vsem državnim eksekul tivnim uradnikom, državnim senatorjem in državnemu prizivnemu sodišču. Zvezno sodišče naj bi obravnavo proti Sulzerju proglasilo za ničevno in Sulzerja zopet proglasilo governerjem.
— Pameten sodnik. Municipal-
ni sodnik Wade v Chicagi ima svoje prepričanje in si ga ne da sugestirati od kapitalističnega časopisja.
Na obtožni klopi je sedel Eimer
L.	Hitt, poslovodja unije pleskarjev in sobnih slikarjev. Tožitelji
— Surova mladina. Iz Minnea-polisa poročajo, da je 500 dijakov, ki so praznovali odhod svojega kluba za nogometno žogo, naskočilo neko gledališče. Vratarja, ki jim je branil vstop, so po-' bili na tla in tako težko poškodovali, da je obležal nezavesten. Z velikim trudom so preprečili paniko v gledališču. Občinstvo je mislilo, da je nastal požar.
Na pomoč došli policaji so jim pomolili samokrese pod nos, da so jih ustrahovali, dokler ni došla pomoč. No pozorišče je kmalu dospelo 30 policajev in nastal je boj z dijaki in njihovimi prijatelji.
Kolovodje in mnogo drugih dijakov so zaprli.
Vabilo na veselico
katero priredi —
I Pevsko društvo ‘Slovan’j
v Stanček-ovi dvorani 205 E. 115 St., (Kensington) v nedeljo dne 9tega novembra t.l.
Na sporedu so razno zanimave točke in za dobro postrežbo bode skerbel to zadevni veselični odbor. Za naj obilnejši poset se priporoča vsem slov. rojakom in rojakinjom ODBOR.
\\vx\\v\v\vvvx\\x\v\xvvv\\\\\\vx\v\v\\\v\\vx\\\\x\\v\\vl

BOŽIC IN
Ü
NOVO LETO
se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini in jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le GOTOVE -DENARJE; v tem oziru je najboljše, da se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri : : : : : vse hitro in točno odredi. : :	:	: :
Prank: Sakser
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
6104 ST. CLAIR AVENUE, N. C., CLEVELAND, O.
JE
Radij potrustjanjen.
Alfred Du Pont, poznan v A-meriki tudi pod imenom 'kralj smodnika, je spravil pod svoje nadzorstvo 80 odstotkov rudnine, iz katere delajo radij.
Radij spada med najbolj čudodelne prvine. Znanstveniki pravijo, da vsebuje močno energijo v podobi svetlobinih žarkov, ne da bi pri izžarevanju izgubil mnogo od svoje teže. Nekateri ga imenujejo vrelec življenja. Pridobivajo ga iz zelo redke rude, ki je v rudninarstvu poznana pod imenom “pitchblende.” Iz deset ton te rude napravijo potom kri-stilizacije in distilacije en gram radija, ki ima vrednost $115,000.
Radij ima veliko zdravilno moč in zdravniki ga rabijo pri zdravljenju raka. Razkrila ga je v letu 1898 Mme. Curiejeva v Parizu. Znanstveniki, posebno kemiki, trdijo, da obdrži svojo energijo do 2500 let, ne da bi jo vidno izgubil. Ker je radij zelo dragocena prvina, so rudo, iz katere ga 'izdelujejo, iskali po celem svetu. Zdaj so odkrili, da v gorovju države Colorado počiva mnogo te rude, iz katere se lahko dobi radij. In ker je radij najbolj dragocena prvina, ne kupil rudnike DuPont, kralj smodnika.
Čitateljem ni treba vse verjeti, kar se danes piše o lastnostih radija in o pridobivanju istega. Težko je ločiti resnico od domišljije. Ali čitatelji so lahko prepričani, da je resnica naslednje:
Alfred Du Pont ni dal radija v rudnike v Coloradu. Ako bo sedaj izčrpaval te rudnike in k starim miljonom pridjal nove, se to vrši, ker ljudstvo v večini še spi in ne vidi, kako posamezni človek jemlje naravne zaklade, ki so lastnina vseh. in jih spreminja v denar le v svoj dobrobit.
Naravni zakladi bi se morali črpati v dobro vseh ljudi, ker so po naravnem zakonu tudi lastnina vseh.
Pozor Slovenci!
Sveže Amerikan pivo, domač* vino in dobre smodke, se dobi vedno pri Tony Qualiza, 731 Is
Warman Ave.. Indianapolis, Ind
ZA VSEBINO oglasov je ured ništvo le toliko odgovorno, kolikor zahteva zakon.
1913 — SVETOVALEC — 1913'
Vse, kar morate vedeti o paketni pošti, poštnih hranilnicah! — Kako postanem državljan. —
Najnovejša slovenska izdaj» (1913) z novimi zakonitimi od redbami. Vse v eni lični priroen) knjižici. Koristno za vsakogar Unijski tisk. Cena samo 25c. — Naroči se samo pri Bert. P. Lakner, 1595 3rd ave., New York,
N.	Y.	(Adv.)
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač, obsega slov.-angl. slovnico, razgovore, pisma in na/vodilo kako postati državljan poleg največjega slov.-angl. in angl. slov. slovarja. Knjiga je nujno potrebno vsim onim, ki se res želijo naučiti angleščine.. Cena v platnu trdo vezana (420 strani) je $2. .er se dobi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y.
(Advertisem ent.'
Kužne bolezni.
Profesor Mathein, ravnatelj E thnologične postaje v Beaune na Italijanskem, piše in dokazuje v članku svojega časnika pod naslovom: “Vino in kuge”, da je vino najboljše sredstvo proti kužnim boleznim in da je bila dokazana, vrednost vina v takih časih* ko so kolera in vročinska bolezen razsajale in da tisti, ki so rabili vino niso podlegli, medtem ko so vodopiv ci podlegli tem boleznim. Mnogokrat smo opominjali naše eitatelje na to, da je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino najzanesljivejše zdravilo proti boleznim v želodcu in črevah. Zelišča, ki so v tem vinu, imajo velikansko zdravil no moč; ista izčistijo telo naravno, brez vsake bolečine ali katere druge težkoče in ojačijo obenem tudi prebavne organe. V lekarnah. Jos. Triner, 1333—1339 S. Ashland Ave., Chicago* 111. Za revmatične in nevralične bolečine ne dobite boljšega zdravila kot je Trinerjev Liniment.
(Advertisement)
i FRANK J. PETRU «. I
JAVNI NOTAR	¡5
p Posolila na zemljišča in zavarovalnica j|
ijj	k Varnostne shrambe za denar in dragulje. i£j
jjf*	^ Najemnina $2.50 na leto ali 5c na teden. Hi
^	1443 West 18th St. blizo Laflin trlice, ¡jj
iR fe .111,	Zastopnik sledečih stavbin- S
tf» j	sMl*. in posojilnih društev. Sfi
Krajnsko, Češko HrvatBko stavbinsko in posojilno društvo.	»
Prvo Hrvatsko Btavbinnko in posojilno društvo.
Benatky-* vo stavbinsko in posojilno druš. Hrad Rabi stavbinsko ”
Unijsko stavbinsko	”	”	”
Zemljišča in hiše na prodaj v vseh krajih mesta.
Denarna posojila proti nizkim obrestim.
Zavarovanje proti ognju pri najboljših družbah.
t 4 f # Ustanovljeno leta 1900 ¡p
PROSTO!
40 najlepših slovenskih 40 PESNI
3 mesece na poskušnjo $1.00 mesečno
Te izvrstne mednarodno govoreče stroje, vam prodamo na niz-ke, mesečne obroke $1.00 in poleg dobite 40 slovenskih pesmi brez plačno, katere si sami izberete iz našega cenika (kataloga).
Pošljite nam samo $5.00 vna-pred in mi' vam odpošljemo stroj z rekordami. Pišite še danes po naš cenik, katerega vam takoj pošljemo, brezplačno. Pišite na
INTERNATIONAL PHONOGRAPH CO.
196 E. HUSTON ST.	DEP’T G.	NEW YORK, N. Y.
Potovanje v staro domovino potom Kašparjeve Državne Banke je najceneje in naj--	bolj varno. --
Naša parobrodna poslovnica je največja na Zapadu in ima vse najboljše oceanske črte (linije). Vozni listki, (šifkarte) po kompanljsklh cenah. Menjalnica starokrajskega denarja. Kupujemo denar vseh držav sveta pozmemih cenah Kašpar Državna Banka izplača za 6K - $1 bres odbitka. Pošiljamo denar v vse dele sveta po jako nizkih cenah; ravnotako Izdajamo drafte. Stojimo v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari domovini, in pri nas ni še nobeden, kar ta banka obstoji, (23 let), zgubil še centa. Pišite po cene v slovenskem jeziku. Kašpar Državna Banka sprejema denar na hranilne vloge in plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Banka ima $5,31 P,821 premoženja. Slov. Narod. Podp. Jednota vrši svoj denarni promet s Kašpar Državno Banko. -:- -:-
Kašpar Stale Bank 1
1900 Blue Island Ave., Chicago, 111
F. Kerže Co., 2711 So. Mlllarnd Ave., Chicago, III.

brat zlatarjev Jacoba in Johna Stonicha, se priporoča cenjenim rojakom širom Amerike.
Kadar potrebujete ali kupujete zlatnino n. pr. ure, verižice, prstane, broške itd., se obrnite name, ker bodete dobili blago prve vrste.
VSE GARANTIRAN O!
V zalogi imam znake, prstane, f riveske, broške raznih jednot in svet
FRANK S X O IM I C H,
7 W. Madison St., Savin« Bank Bldg., Room 005, CHICAGO, tt.t. »<X"X‘44*<X“;~:“»-X“XX~X”X":“X"X"X“:“X"5 k»x*<- x-:-<"X‘^ooo*x/ »<T
Importirane slovenske grafo fonske plošče, Columbia grafofo ue, ure, verižice in sploh vseh vrst zlatnino in srebrnino dobite pri nas. Pišite po cenik! A, J. Terbo-vec & Co., P. O. Box 25, Denver, Colo.	(Adver.)
POZOR, ROJAKI!
Ako želite sebi in svoji družini boljše življenje in brezskrbno bodočnost, ne ukvarjajte se po za-duhlih tovarnah in nevarnih ru-dokopih, dokler Vaše zdravje še ni popolnoma uničeno. Pridite v zdravo in prosto naravo, in kupite si kos dobre in rodovitne zemlje, katera rodi vse iste pridelke kod v starem kraju in na kateri se Vaše delo stotero izplača.
Vprašanje je, kam se obrniti in kje kupiti, kajti zemljiških a-gentov je veliko in vsak svoje hvali. Veliko hvale in vpitja navadno ni veliko prida, radi tega ne tratite po nepotrebnem denarja in časa po takih krajih. Pridite naravnost v zdrav in prijazen kraj WAUSAUKEE, WISCONSIN, kjer se Vam nudijo vse u-godnosti, kd jih potrebujete kot po velikih mestih. Kjer je dobra in rodovitna zemlja, zdrava in čista voda, vedno dovolj dežja in gorkote, zdrav in čist zrak, ugodno podnebje in klima, dober trg in izvrstna železniška zveza glavne progQ z vsemi večjimi mesti.
Tukaj ni potreba zemlje in kraja hvaliti, ker ta se sama hvali in se lahko vsak sam na lastne oči, pri tukajšnjih farmerjih in rojakih prepriča o vsem. Cene zemlji so sedaj še nizke, kupni pogoji lahki in ugodni, vožnji stroški se po zaključku kupčije povrnejo, postrežba je solidna in poštena, o čemur se je v zadnjih par mesecih nad 80 rojakov prepričalo, ki so tukaj svet kupili, kar Vam je lahko j^sen dokaz, da je to resnica in da imamo tukaj to, kar iščete in potrebujete. Pridite tora j naravnost v prijazno mesto Wausaukee, Wisconsin, kjer še vedno lahko kupite kos dobre in rodovitne zemlje v središču nove in jako hitro razvijajoče se slovenske farmerske naselbine. Ko dospete sem, pridite naravnost v moj urad, ki se nahaja nasproti železniške postaje in prepričani smete biti, da bodete dobro in pošteno postreženi, ter da bodete z vsem popolnoma zadovoljni, kakor so vsi rojaki, ki so se do mene obrnili. Ako pa želite kaj več pojasnil»', pišite takoj na:
A. MANTEL,
L.	Box 221, Wausaukee, Wis.
Advertisement.
NA PRODAJ
hiša s petimi sobami in kletjo, 6% akrov zemlje in hlev za živino, oddaljena samo pol milje od mesta Herminie proti Madison-u, Pa. V bližini je sedem rudokopov, v katerih se lahko vedno dobi de-
lo.	Cena za vse skupaj je $2.200. Samo $500 se plača takoj, za drugo pa rad počakam dolgo časa. Kupi se lahko tudi samo hiša in dve loti zemlje. Za natančnejše podatke se obrnite pismeno na MARGARET SHAPPEK, P. O. Box 213, So. Fork, Pa. (Cambria Co.) ali pa na JAKOBA LUCK, P. O. Box 34, Herminie, Pa. (Westmoreland Co.)
3x	(Advertisement.)
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
‘-Vi	1 -=
FRANCOZKA LINIJA
Samo 6 dni preko morja! Tma vse samo brze parnike: Odidejo vsako sredo ob 10 tmj iz pristanišča.
uri zju
Vsem rojakom na znanje.
Vedno na razpolago sveže pivo, domače vino in izvrstne smodke pri Louis Fon, 739 N. Warman Ave., Indianapolis, Ind.
ROJAKI V CHICAGO
- obiščite-
Bernardovo Vinarno
POŠILJA PO POŠTI NA ZAHTEVO.
Ako živite izven Chicage, pišite po naš cenik za dobro vino in žganje, na:
JOS. BERNARD,
1903 BLUE ISLAND AVENUE, (DEPT. Z.) CHICAGO, ILLINOIS.
SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regalije, znake kape, pečate, in vse potrebščine za društva in jednote.
Pod ugodnimi pogoji jenaprodaj
HIŠA
močno zidana s 4 stanovanji pripravna za obrt, 15 korakov od ljubljanske glavne ceste z vrtom, dvoriščem, vodovodom in drvarnico. Natančneje se izve pri
Ivan Petriču, Novo mesto, št. 224
Cena se izve tudi pri upravništvu ‘Glasila’
Kadite samo najbolje
MEBO
JL CORK TIP
CIGARETTES
Brez ednakosti najboljši
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
S. 8. FRANCE S. S. LA PROVENOE (novi na štiri vijake)
8.8. LA LORAINE in S.S. LA SAVOIE
So tudi, drugi in tretji razred moder ni novi parobrodi, odidejo tudi vsake soboto ob 3 uri popoldan.
8. S. ROCHAMBEAU S. S. CHJCAGO (novi na štiri vijake)
S. S. NIAGARA S. S. LA TOURAIN1
MAURICE W. KOZMINSKI
Glavni zapadni zastopnik 139 N. Dearborn St., Chicago, 111.
linijske smodke najfinejše ka-
kovosti i znakom S. N. P. J.
dvoje vrst po 5 in lOc — izdeluje po primerno nizki ceni
1.9# od stržene vsote gre v rezervni fond S. N. P. J. ! Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D. Noroča se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 500 po lOc.
Podpirajte domače in bratsko podjetje! Vprašajte za cene!
John Breskvar»
3528 St. Glair Ave., N. E Cleveland, G.
Austro-Američana Parobrodna Družba
Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko.
Nizke cene.
Dobra postrežba, električna svit ljava, dobra kuhinja, vino brez plačno, kabine 3. razreda na paro brodih Kaiser Franz Josef I. in
Martha Washington.
Na ladij ah se govore vsi avstrij ski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vija ka: Kaiser Franz Josef L, Martha Washington, LAura, Alice, Argen bina, Oceania, Polonia, Canada. Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se o brni na glavne zastopnike-
Phelps Bros. & Co.
2 Washington St, New York, N. Y
ali na njih pooblaščene zastopni ke v Zjed državah in Kanadi.
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
U radne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	-*■
2501 S. Lawndaie Av. vogal 26th St.
CHICAGO, ILLINOIS.
Pozor slovenski gostilničarji!
Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importira žganje naravnost 'A Kranjskega. Poskusite en zaboj 12 steklenic, od vsacega 3 steklenice brinjevca, slivovca, tropinjevca in grenko vino. Zagotovita Vam, da boste zado-volni. Dokaz je, da v osmih letih nisem nobenega odjemalca izgubil na tej pijači.
Prodajam nekoliko ceneje kot katera druga tvrdka, ker ne plačujem drazih agentov.
Prodajam samo na debelo.	A HORVAT, Jollet, 111.
EMIL BACHMAN, 1719 So. Racine Ave., Chicago,
Najvežja slovanska tvornica za ZASTAVE, REGALIJE, ENAKE, KAPE,
PEČATE itd. v Ameriki.
Izdeluj« zlate znake za vsa slovenska, hrvatska, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki.
Pišite po naš veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od poznanih društev.
Lastnik je rodom Čeh, piše slevenski in hrvateki in je član 8. N. P. J., odkar so jo ustanovila.
J. S. JABL0NSKI
Slovenski fotograf
f
izdeluje vsa v fojografičiio stroke spadajoča dela dob'o in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND. OHIO