Kamničan Časopis občine Kamnik, 22. maja 2020, leto 5, številka 10 Znova v šole in vrtce Po več kot dveh mesecih so prvi šolarji in dijaki znova sedli v šolske klopi, odprli pa so se tudi drugi vzgojno-izobraževalni zavodi. Aleš Senožetnik Kamnik - Ob umirjanju epidemije covida-19 se nadaljuje sproščanje nekaterih omejitvenih ukrepov. Ta teden je zagotovo zaznamovalo ponovno odpiranje vrtcev, osnovnih, srednjih in glasbenih šol ter drugih vzgojno-izobraževalnih zavodov. Učenci od prvega do tretjega razreda so se tako po dveh mesecih učenja na daljavo vrnili v osnovne šole, v ponedeljek pa bodo v šolske klopi sedli tudi devetošolci. Pouk je organiziran v manjših skupinah do 15 učencev, vodstvo šol in zaposleni pa morajo upoštevati strokovne usmeritve Zavoda za šolstvo in Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Kot nam je povedala mama učenca v eni od kamniških osnovnih šol, so morali starši izpolniti izjavo, s katero zagotavljajo, da je otrok zdrav. Učenci vse šolske obveznosti opravijo v času pouka, potrebščine puščajo v šoli, zato tudi domačih nalog nimajo. Prav tako so bili starši obveščeni, da nimajo vstopa v šolo, otrok pa jih bo ob določeni uri pričakal pri vhodu. Dobili so tudi priporočilo, da v jutranje varstvo in podaljšano bivanje otroke prijavljajo le v primeru nujnih potreb. Številne omejitve veljajo tudi v srednjih šolah. V šolske klopi so se namreč v ponedeljek vrnili dijaki zaključnih letnikov srednjih šol in posamezniki, ki bodo v letošnjem šolskem letu opravljali maturo ali zaključni izpit. Tako so se tudi na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik na spremenjene razmere temeljito pripravili in - kot so nam zagotovili - vprašanje varnega učnega okolja postavili pred vse drugo. »Zahteve po številu dijakov glede na velikost prostora smo rešili tako, da smo upo- V šolske klopi so se vrnili tudi dijaki zaključnih letnikov Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra. / Foto: Gorazd Kavčič rabili le največje učilnice, za pouk pa prilagodili tudi šolsko avlo, obe telovadnici in jedilnico. Ponekod je bilo zaradi velikosti prostora treba poskrbeti za ozvočenje, povsod smo namestiti table, platna, projektorje ter posebna mesta z razkužili, koši in obvestili. Mize in stole smo morali namestiti na ustrezno razdaljo, označiti poti gibanja, uvesti dežurstva, povsem spremeniti urnike, drugače organizirati malico, doreči, oblikovati in distribuirati protokole gibanja in bivanja v šoli ter še in še,« nam je povedala ravnateljica Bernarda Trstenjak, ki dodaja, da imajo v šoli na voljo vsa potrebna zaščitna sredstva. Zaščitne maske so prejeli od kamniškega štaba Civilne zaščite, pred ponedeljkovim začetkom pouka pa je pripravljene prostore pregledal tudi pooblaščeni specialist medicine dela, prometa in športa. »Upam, da smo mislili na vse. Mor- da se bo med vnovičnim poukom v šoli pokazala potreba po tem in onem, a verjamem, da bomo tudi nanje lahko pravočasno odgovorili,« je še dodala ravnateljica. Po informacijah, s katerimi razpolagajo na šoli, v času epidemije ni zbolel nobeden od dijakov ali zaposlenih. Trstenjakova sicer pričakuje, da bo obremenjenost profesorjev v naslednjih tednih precejšnja, saj pouk odslej poteka kombinirano, in sicer za dijake zadnjih letnikov na šoli, za vse druge pa še naprej na daljavo, zato jih čaka zahtevna naloga usklajevanja časa in urnikov. Čeprav je delo na daljavo na kamniški srednji šoli dobro steklo in bodo verjetno izkušnje, ki so jih pridobili, uporabljali tudi pri prihodnjih generacijah, pa so veseli, da so se dijaki pred maturo lahko vrnili v šole. V vsakem pogledu bo letošnja generacija maturantov zara- di izkušnje epidemije nekaj posebnega, meni Trstenjakova. »Izredni pogoji so nastopili ravno v času, ko se v šoli navadno začne intenzivna priprava na maturo, ko na veliko razpravljajo, poskušajo morda še kaj nadoknaditi, pridobiti še zadnja znanja za čim uspešnejši zaključek srednje šole. To je tudi čas, ko dijaki seštevajo točke, potrebne za vpis na fakultete, čas, ki bo odločal o njihovem nadaljnjem življenju in o tem, kako konkurenčni bodo v primerjavi s preteklimi in prihodnjimi generacijami. In ne nazadnje je to čas njihovega poslednjega srednješolskega druženja, čas maturantskega plesa, četvorke na ulicah Kamnika in parade v Ljubljani. In zdaj so edina generacija, ki tega ne bo dočakala v času, ki je sicer tradicionalno namenjen tudi temu zrelostnemu preizkusu,« zaključuje ravnateljica kamniške srednje šole. AKTUALNO Mekinjski samostan bo oživila Doroteja Mekinjski samostan je z odpravo nekaterih ukrepov znova odprt za obiskovalce. Pogovarjali smo se z Ireno Gajšek, ki je vodenje tega javnega zavoda prevzela z stran 2 KULTURA Šola idej jo bogati Nemalo kulturno-umetni-ških dogodkov se je v dvanajstih letih zvrstilo v Šoli idej Nataše Makovec, kjer so tokrat na ogled slike Kamni-čana Staneta Balantiča. stran 7 MLADI Projekt dijakov za dijake Trije dijaki kamniške gimnazije so čas koronakrize izkoristili za uresničitev ideje, s katero pomagajo svojim vrstnikom. Osnovali so spletno stran Zapiski.si, ki je namenjena medsebojni pomoči dijakov. stran 9 ŠPORT Kamniški odbojkarji z novim trenerjem Odbojkarje Calcita Volleyja, ki so v predčasno končani sezoni že osmič osvojili drugo mesto v državnem prvenstvu, bo prihodnje leto vodil eden najboljših slovenskih odbojkarjev vseh časov, Gregor Jerončič. stran 11 Slovenia Eco Resort spet odprt Upravno sodišče je delno ugodilo zahtevi za izdajo začasne odredbe in družbi Palmieri do pravnomočnosti odločitve dovolilo vnovičen priklop na električno omrežje. Slovenia Eco Resort je v petek, 22. maja, tako znova odprl svoja vrata. Jasna Paladin Godič - Spomnimo, da je Slovenia Eco Resort brez elektrike ostal v začetku oktobra lani na podlagi odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, ki je družbi Elektro Ljubljana naložila odklop konkretnega merilnega mesta. Razlog: večina objektov v tem turističnem naselju namreč nima potrebnih dovoljenj (legalen je le paviljon), v osrednjem objektu (kozolcu) pa se, čeprav nima gradbenega dovoljenja, izvaja gostinska dejavnost. Matjaž Zorman, lastnik objekta, je takrat vse svoje zaposlene poslal na zavod za zaposlovanje in območje za javnost zaprl, hkrati pa se na odločitev inšpektorja pritožil. Vsaj nekaj zadoščenja je dobil minuli konec tedna, ko je prejel sklep Upravnega sodišča, ki je delno ugodil zahtevi za izdajo začasne odredbe, ki tožniku dovoljuje, da do pravnomočne odločitve paviljon (recepcijo) znova priključi na električno omrežje. Konec aprila je Zorman namreč vložil predlog za izdajo začasne odredbe, v kateri je med drugim navedel, da ima za paviljon vsa potrebna dovoljenja in vse potrebne akte za priklop na električno omrežje. Na to merilno mesto so priključeni vsi objekti oz. naprave v naselju, in sicer poleg paviljona še več hiš, v katerih delujejo na elektriko kuhinje, gretje in osvetlitev, objekt za velnes in bazen, ki za čiščenje in vzdrževanje tudi potrebuje elektriko. Navedel je še, da se tam odvijajo pikniki, poroke in druga praznovanja, za kar je pot- rebna elektrika, na svojih zemljiščih pa goji tudi živali ter vzgaja sadje in zelenjavo. Zato je z odklopom paviljona in odstranitvijo števca za to merilno mesto - kot je pojasnil v pritožbi - onemogočeno opravljanje celotne dejavnosti, odpustiti je moral nekaj zaposlenih in odpovedati 81 rezervacij, izpad dohodka na segmentu turizma je tako stoodstoten. Sodišče je v svojem sklepu med drugim zapisalo, da je tožnik dokazal, da dejavnosti ne more opravljati brez elektrike in da mu odklop iz omrežja povzroča težko popravljivo škodo. »Iz podatkov spisa ni mogoče razbrati, da bi bila javna korist v primeru, če bi imeli objekti na lokaciji elektriko, do te mere prizadeta, da začasne odredbe ne bi bilo mogoče izdati,« so še zapisali v sklepu, izdanem 7. maja, ki sicer obsega osem strani dolgo obrazložitev. Matjaž Zorman nam je pojasnil, da sklep sodišča po njegovem mnenju dokazuje nezakonito ravnanje inšpektorja, ki naj bi bilo namerno, zato bo državo tožil, prav tako dotičnega gradbenega inšpektorja zaradi osebne vpletenosti in soodgovornosti. Poslovno škodo, ki je zaradi odklopa elektrike nastala v zadnjih osmih mesecih, namreč ocenjuje na milijon evrov, natančno pa jo bo navedel v kazenskem in odškodninskem zahtevku. Na ministrstvu za okolje in prostor, kamor sodi tudi gradbeni inšpektorat, poudarjajo, da sklep sodišča ne vpliva na druge postopke, ki jih še vodijo v Slovenia Eco Resortu. Sodišče je družbi Palmieri začasno in delno ugodilo in turistično naselje je znova priklopljeno na elektriko. 2 petek, 8. maja 2020 Kamničan ^ Občinske novice Ponovno odvoz kosovnih odpadkov Podjetje Publikus obvešča vsa gospodinjstva v občini Kamnik, da od 11. maja ponovno izvajajo odvoz kosovnih odpadkov po naročilu. Jasna Paladin Kamnik - Vsako gospodinjstvo na območju občine možnost brezplačnega odvoza kosovnih odpadkov lahko izkoristi dvakrat letno, odvoz pa lahko naročite tako, da izpolnite kupon, ki ste ga prejeli skupaj z decembrsko položnico, ali izpolnite spletni obrazec, objavljen na spletni strani www.publikus.si. Kuponi, ki v tekočem letu niso izkoriščeni, niso prenosljivi v prihodnje leto oziroma postanejo neveljavni. Po oddaji naročila vas bodo poklicali iz operativnega centra in vam sporočili datum odvoza, pred tem datumom pa kosovnih odpadkov ne smete pustiti na prevzemnem mestu (pred hišo). Odpadkov, ki ne sodijo v skupino kosovnih odpadkov iz gospodinjstva, ne bodo odpeljali. In kaj sodi med kosovne odpadke? Pohištvo, gospodinjski aparati, zabavna elektronika, kopalniška oprema, vzmetnice, preproge in talne obloge, športna in vrtna oprema, igrače, glasbila in orodje. TIC je znova odprt Jasna Paladin Kamnik - V ponedeljek, 11. maja, je Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik znova odprl vrata Turistično informativnega centra (TIC) na Glavnem trgu. »Veseli smo, da lahko v TIC ponovno povabimo obiskovalce, ki želijo pridobiti informacije o Kamniku in turističnih ponudnikih destinacije ter vsa gradiva, ki so na voljo. Predvidoma ob prvih sproščanjih ukrepov najprej pričakujemo domačine in obi- skovalce iz sosednjih občin, postopoma pa, upamo tako, lahko pričakujemo tudi tuje goste iz bližnjih držav,« je ob tem povedal vodja TIC-a Samo Surina. Vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik Franci Kramar pa je dodal, naj obiskovalci upoštevajo uradna navodila NIJZ, Ministrstva za zdravje ter navodila pristojnih institucij ter v prostore TIC-a vstopajo eden po eden, z maskami, ter si ob vhodu razkužijo roke. Zapori lokalnih cest Jasna Paladin Soteska, Tunjiška Mlaka - Komunalno podjetje Kamnik obvešča o dveh zaporah cest, ki sta potrebni zaradi gradbenih del. Na lokaciji saniranega plazu bo zaradi priprave ceste za asfaltiranje v času do 15. junija štiri dni zaprta lokalna cesta Soteska-Poreber-Hrib pri Kamniku. Obvoz bo urejen v smeri Poreber-Hrib-Sote- ska in obratno. Zaradi rekonstrukcije ceste pa bo v obdobju od 18. maja do 30. junija med 7. in 15. uro veljala tudi popolna zapora lokalne ceste Cerkljanska D obrava-Vrh ovlj e-Tunjiška Mlaka (od hišne št. Tunjice 31 in do meje z občino Cerklje). V času popolne zapore bo potekal obvoz v smeri Cerkljanska Dobrava-Komendska Dobrava-Tunji-ce in obratno. Kamničan ODGOVORNA UREDNICA: ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE: Jasna Paladin malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, faks 04/201 42 13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d.o.o., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2020 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 5. junija 2020, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 28. maja 2020. Mekinjski samostan bo oživila Doroteja Mekinjski samostan je z odpravo nekaterih ukrepov znova odprt za obiskovalce. O tem, kakšne prenočitvene kapacitete so uredili, kakšne vsebine pripravljajo in kaj vse bo zajela nova blagovna znamka, smo se pogovarjali z Ireno Gajšek, ki je vodenje tega javnega zavoda prevzela z marcem. Jasna Paladin Vaša nova služba se ni začela po pričakovanjih, saj so kmalu po nastopu vaše funkcije začele veljati izredne razmere in tudi samostan je svoja vrata moral zapreti. Kako zadnja dva meseca poteka vaše delo? V zadnjih dveh mesecih sem ogromno časa posvetila pripravi strategije delovanja samostana v prihodnje. Povezala sem se z institucijami, ki bi v prihodnje lahko bili najemniki naših prostorov (dvoran in številnih še neprenovljenih sob, ki sedaj samevajo). Naredili smo nov program vodenja po samostanu za organizirane skupine. Posodobili smo cenike in izdelali ponudbe za različne ciljne skupine. V tem času smo poslali personali-zirane ponudbe na več kot dva tisoč naslovov, in sicer glasbenim šolam, pevskim in kulturnim društvom, tim-biding organizacijam, turističnim in ostalim agencijam ter društvom upokojencev. V pripravi je Plečnikova razstava in ureditev spominske sobe sestre uršulin-ke ter sestre klarise. Pripravljamo tudi zgodbo in celostno podobo lastne blagovne znamke, ki jo bomo poimenovali Doroteja. Ime nosi po opatinji, ki je v začetku 18. stoletja vodila samostan. Sama blagovna znamka bo združevala tako kulturo, zdravje kot tudi tipično samostansko kulinari-ko. Oživila bo tradicionalno samostansko življenje in vanjo vključila lokalne pridelovalce s področja zeliščarstva in pridelave tipičnih rokodelskih izdelkov. Izdelke bomo v prihodnje ponudili v lastni trgovinici. Direktorica Javnega zavoda Mekinjski samostan Irena Gajšek / Foto: Jasna Paladin Ste v tem času kakšen projekt prijavili na kakšen javni razpis? Se morebiti obetajo kakšna nepovratna sredstva? V tem času ni bilo objavljenih nobenih novih razpisov, ki bi bili primerni za naše aktivnosti. Smo pa konec aprila oddali prijavo za priznanje Šole prenove, ki je namenjeno obnovljenim kulturnim objektom v Sloveniji. Svetniki so z rebalansom zagotovili dodatni denar za opremo enajstih sob. Za kakšno opremo gre in kdaj boste sobe opremili? Ko smo lani opremili prvih šest sob in ponudili v njih 21 postelj, se je izkazala potreba po večjem številu ležišč. Glede na povpraševanje pa smo spoznali, da oprema sob samo s pogradi ni zanimiva, zato bodo prenovljene sobe v večini opremljene z »navadnimi« posteljami, dve bosta imeli tudi možnost dodatnih ležišč. Vsaka soba ima tudi pisalno mizo s stolom ter večina tudi udoben počivalnik. Sobe bi morale biti že končane, vendar je vmes prišla epidemija; sobe bodo tako na voljo konec maja. Koliko sob oz. postelj bo potemtakem na voljo za goste? Po ureditvi bo na voljo do šestdeset prenočišč v 17 sobah. Pet sob bo imelo lastno kopalnico, gostje preostalih 16 pa bodo uporabljali šest skupnih kopalnic, v katerih sta po dva tuša in dve stranišči ter dva umivalnika. Za kakšen tip gostov so primerne? Pri prenovi sob smo se načrtno odločili opremo in število postelj prilagoditi tako, da se ohranja duh preteklosti. Tako so sobe še vedno kot »celice«, ki nudijo mir, tišino, spokojnost in nimajo sodobnih motilcev, kot so televizije, računalniki, klimatske naprave in podobno. Kot take so primerne za vse, ki si želijo novo izkušnjo in se želijo vrniti v stare čase, ko je imelo druženje, medsebojna komunikacija in spoznavanje večjo veljavo kot popolna zasebnost v objemu sodobne tehnologije. V ponedeljek, 18. maja, ste svoja vrata znova lahko odprli javnosti. Kateri projekt boste najprej predstavili? Že v maju bomo virtualno predstavili zgodbo o Doroteji Sidoniji, z junijem pa odpiramo Plečnikovo razstavo in spominsko sobo uršulink. Kaj vse še načrtujete do poletja? Vsi dogodki, ki jih načrtujemo, so zelo odvisni od navodil vlade, kaj lahko počnemo. Želeli bi izvesti kar nekaj koncertov, delavnic in različnih dogodkov tudi za naše goste. Ocenjujemo, da za zdaj zadeva ne bo mogoča, vendar imamo pripravljen program, ki ga bomo lahko v trenutku sprostili. Tukaj imam v mislih dogodke, ki bi se morali zgoditi v mesecu marcu, pa so bili prestavljeni. Želimo izvesti tudi letni kino na prostem, mogoče tudi drive in kino (kino na prostem iz avtomobila). Lahko bi izvedli pilates ali jogo na bližnjem travniku. Julij imamo rezerviran za intenzivni glasbeni projekt BaroKam, ki bo samostan napolnil z baročno glasbo. Vsekakor pa glede na poslane ponudbe in razširjene kapacitete pričakujemo veliko število gostov, ki bodo svoje počitnice združili z obiskom kamniških gora in tipičnega samostanskega življenja. Prav tako pričakujemo veliko število enodnevnih obiskovalcev, ki bodo obiskali samostan ter si ogledali naš muzej ter starodavno samostansko življenje, svoj dan v Kamniku pa zaključili s pravo 'kloštrsko kremšnito'. V Mekinjskem samostanu bo do konca maja na voljo do šestdeset prenočišč v sedemnajstih sobah, urejenih »po starem«. Kamničan Jfl petek, 22. maja 2020 3 Občinske novice Kamkolo že v pogonu Občina je skupaj z izbranimi izvajalci v tem tednu uredila vse potrebno za vnovičen zagon sistema izposoje električnih koles Kamkolo. sati pogodbo in strinjanje s splošnimi pogoji, kar bodo lahko uredili na Turistično--informacijski točki v Kamniku (Glavni trg 2). Spremenjeni oziroma dopolnjeni pa bodo tudi splošni pogoji dostopa in uporabe sistema za izposojo električnih koles v občini Kamnik. Občanom bo še vedno na voljo 14 ur brezplačne izposoje na teden, uporaba sistema pa je dovoljena starejšim od 14 let. Splošni pogoji bodo objavljeni na spletnih straneh www.kamkolo. si in www.kamnik.si. Na občini uporabo sistema Kamkolo spodbujajo tudi zato, ker je pri vožnji s kolesom možnost okužbe z novim koronavirusom veliko manjša kot pri drugih vrstah javnega prevoza. Je pa pred izposojo kolesa in po njej obvezno razkuževanje rok, še opozarjajo. Jasna Paladin Kamnik - Ob začetku sezone bo uporabnikom na voljo trideset električnih koles, ki si jih bodo lahko izposodili na že vsem dobro znanih postajah v mestu - pri nakupovalnem centru Qlandia, v neposredni bližini pošte na Duplici, na Železniški postaji Kamnik, v bližini Glasbene šole Kamnik, na glavni avtobusni postaji v Kamniku in pri Domu kulture Kamnik. Vsaka postaja ima deset priklopov za kolesa in pet električnih koles. Enako kot v lanskem letu bodo lahko sistem uporabljali vsi uporabniki s plačano letno članarino. O poteku članarine, možnostih plačila, prijavi in podaljšanju pogodbe bodo dosedanji uporabniki pravočasno obveščeni. Vsi novi uporabniki pa bodo morali najprej podpi- Uporabnikom je na voljo trideset električnih koles na šestih postajah (tudi na glavni avtobusni postaji), čez leto pa se jim bosta pridružili še dve novi postaji in deset dodatnih koles. / Foto: Jasna Paladin Pred izposojo kolesa in po njej si bo treba razkužiti roke, na kar opozarjajo tudi plakati s priporočili, pritrjeni na vsaki postaji. Pogodba podpisana, J . v • gradnja se začenja Občina je z izbranim izvajalcem že podpisala pogodbo za gradnjo pločnika od odcepa za Markovo do naselja Vir pri Nevljah. Jasna Paladin Kamnik - Poleg izgradnje pločnika v dolžini 350 metrov bodo na omenjenem odseku uredili tudi javno razsvetljavo in obcestni meteorni kanal ob regionalni cesti. Naložba je vredna 166 tisoč evrov, saj jim je na občini v postopku pogajanj uspelo ceno precej znižati; projektantska ocena je bila namreč dobrih 260 tisočakov. V sklepni fazi je razpis za izbiro izvajalca, ki bo rekonstruiral križišče državnih Cesta Laniše-Stolnik je asfaltirana. cest na razcepu v Kamniško Bistrico in na Črnivec v Stahovici, prav tako pa je pri koncu tudi semaforizacija križišča v Šmarci. Nov asfalt v Lanišah V teh dneh so delavci Komunalnega podjetja Kamnik v okviru vzdrževalnih del asfaltirali cesto Laniše-Stolnik v dolžini 217 metrov ter hkrati uredili odvodnjavanje in nov propust, čaka pa jih še devetdeset metrov ceste, ki pa bo asfalt dobila šele po ureditvi nestabilne brežine, saj ta s plazenjem ogroža ne-sanirani del te ceste. Kot so nam sporočili iz občine, v teh dneh na gradbenem področju in področju urejanja prostora poteka še namestitev novih zaščitnih (odbojnih) ograj ob lokalnih cestah in javnih površinah, in sicer na 15 lokacijah, izvaja pa se tudi zamenjava dotrajanih in poškodovanih košev za smeti. Reflektorji dobili uporabno dovoljenje Jasna Paladin Mekinje - Občina je te dni s strani Upravne enote Kamnik prejela težko pričakovano uporabno dovoljenje za razsvetljavo na Stadionu prijateljstva v Mekinjah. Dela so bila zaključena že konec lanskega leta, a so morali v začetku leta oddano vlogo za uporabno dovoljenje dopolniti. Ovir, za predajo objekta športni- kom, ki bodo zdaj pod lučjo lahko trenirali tudi v večernih urah in kratkih zimskih dneh, zdaj ni več. Postavitev reflektorjev za osvetlitev stadiona je občino stala približno 365 tisoč evrov, s projektom pa so bili uspešni tudi na javnem razpisu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, na katerem so pridobili 100 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Razsvetljava na Stadionu prijateljstva v Mekinjah bo vendarle lahko predana namenu. / foto: gorazd Kavčič Zahvala župana Matej Slaparja: »Skupaj smo zmogli!« Spoštovane občanke, spoštovani občani, letošnja marec in april sta bila zaznamovana z nevarnostmi širjenja nalezljive bolezni COVID-19. V teh dveh mesecih smo z Občinskim štabom Civilne zaščite, ki sta ga odgovorno in skrbno vodila poveljnik mag. Matjaž Srša in njegova namestnica Brigita Vavpe-tič, delali vse, kar je bilo potrebno za ohranitev zdravja vseh vas. Ostali smo na številki 19 okuženih, ponosni pa smo tudi na to, da Dom starejših občanov Kamnik nima in ostaja brez okuženega s koronavirusom. Skupaj smo zmogli! Naj se na tem mestu sprva zahvalim vsem tistim nepogrešljivim in srčnim ljudem, ki delate v zdravstvu, policiji, civilni zaščiti, gasilstvu ter v vseh službah zaščite in reševanja, sektorju energetike, prometa, prehrane, preskrbe s pitno vodo, financ, varovanja okolja ter informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov, tudi čistilke in čistilci, smetarji, peki, trgovke in trgovci, prostovoljci ste delali ves čas, ne glede na stanje in resnost situacije, ki smo ji bili priča. Vi ste pravi borci in hvaležen sem, da vas imamo! Nalogam smo bili skupaj z Občinskim štabom Civilne zaščite kos tudi zaradi uspešnega in tvornega sodelovanja med vsemi člani Občinskega štaba Civilne zaščite, ne nazadnje pa tudi zaradi odgovornosti vseh ravnateljev javnih zavodov in drugih ustanov v občini. Predvsem naj na tem mestu izpostavim ravnatelja Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik Rafka Laha, ki je imel izjemno težko nalogo, saj je moral kot prvi ravnatelj v državi zapreti vrata šole. Iz dneva v dan smo se spopadali z marsikatero oviro, ki smo jo brez omahovanja, tudi v sodelovanju z omenjenimi službami, premagovali z razlogom, da ohranimo vaše zdravje. A tudi vi, spoštovane občanke, spoštovani občani, ste dosledno upoštevali vsa navodila in napotke tako Občinskega štaba Civilne zaščite kot tudi drugih pristojnih državnih institucij in tudi iz tega razloga smo ostali na tako majhni številki okuženih ter brez smrtne žrtve v naši občini. V časih, ko so nas obkrožale predvsem novice, povezane z obolelimi za COVID-19, so se nekateri odločili, da bodo pisali drugačne, bolj spodbudne in pozitivne zgodbe. Že ob samem začetku so se nam na lastno pobudo pridružili prostovoljci Študentskega kluba Kamnik, pod vodstvom Anamarije Dolenc, ki so dokazali, da jim solidarnost ni tuja. Niso čakali in iskali izgovorov, ampak so nemudoma ponudili roko in bili z nami ob kateri koli uri, ne glede na dan v tednu. Tudi donator-ji so pokazali, da jim je mar za zdravje v naši lokalni skupnosti, saj so gledali s srcem in videli tiste, ki so potrebovali pomoč ter spodbudno in lepo besedo. Aktivno so se v pomoč in reševanje težav ranljivih skupin vključili tudi v Območnem združenju Rdečega križa Kamnik, Karitasu Kamnik in Centru za socialno delo Osrednja Slovenija - Vzhod, enota Kamnik. Najbolj ranljivi skupini naše družbe - otrokom in njihovim že tako socialno ogroženim družinam, je pomoč ponudil kamniški gostinec Primož Repnik, lastnik Gostilne Repnik. Z brezplačno pripravo toplih obrokov hrane za šolarje in otroke, ki so zaradi zaprtja šol in vrtcev ostali brez edinega toplega obroka hrane, ki jim ga je prej nudila šolska ali vrtčevska prehrana, smo vsak šolski dan oskrbeli več kot petdeset otrok, ki so z iskrenim nasmehom vsak dan ob 12. uri čakali na prostovoljca Darka in Sama. Iskrena zahvala pa velja tudi dobaviteljem mask in zaščitne opreme, saj smo v časih, ko je bilo na trgu težko dobiti zaščitno opremo, ko je šlo za življenje ali smrt, vendarle dobili pre-potrebno opremo za ključne službe zaščite in reševanja, ki so v kritičnih časih, ne glede na resnost situacije, delale dan in noč. Delale dan za dnem. Delale teden za tednom. Majhne zmage, ki smo jih izbojevali iz dneva v dan ter premagovali številne ovire skupaj z Občinskim štabom Civilne zaščite, so nas pripeljale do končnega cilja, a vseeno, ne glede na to, da se ukrepi v državi v veliki večini že sproščajo, pa je vendarle še vedno na vas, spoštovane občanke, spoštovani občani, tista odgovornost za zdravje nas in vas. Skupaj smo se trudili, da smo ohranjali vaše zdravje, odgovorno ste upoštevali vsa navodila, še vedno pa moramo na poteh našega življenja slediti navodilom in priporočilom, ki nam jih dajejo pristojne institucije. Vse z razlogom, da vsi ostanemo zdravi. Vaš župan Matej Slapar 4 petek, 8. maja 2020 Kamničan ^ Občinske novice, mnenja Prejeli smo Ironija oblasti Svetniki takratne opozicije so, po lastnih besedah, želeli že leta 2016 z odlokom urediti oglaševanje v naši občini in s tem odpraviti kontejnerski terminal na vstopu v mesto pri Ciriusu, a jim je to preprečila takratna oblast. Sedaj, ko SO oblast, jim tega v dveh letih še ni uspelo. Maks Lavrinc, Kamnik WWW.GORENJSKIGLAS.SI Zobozdravstvene ambulante spet odprte Kamnik - Zobozdravstvene ambulante od 11. maja dalje znova delujejo tudi v Zdravstvenem domu dr. Julija Polca Kamnik. Na pregled in zobozdravstvene storitve se lahko naročite po telefonu, in sicer odrasli pacienti na številki 01 8318 640, otroci pa na številki 01 8318 643. V zdravstvenem domu opozarjajo, da je vstop še vedno možen zgolj za naročene paciente in da delo v ambulantah poteka z upoštevanjem vseh ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe in zgolj za paciente brez okužbe dihal. J. P. Na sodu smodnika - 3. del selno oblikuje v severno multi-funkcionalno središče mesta, kjer bodo na enem mestu združeni obstoječi kulturni program, potniški terminal ... Dokler ne bodo zagotovljene možnosti za ustrezno preselitev obstoječih proizvodnih in logističnih dejavnosti (Iskra Mehanizmi, Calcit, Schlenk), se te dejavnosti na severnem robu južnega dela območja ohranjajo . Podjetje Iskra Mehanizmi je ustrezno zemljišče za preselitev proizvodnih dejavnosti našlo v občini Cerklje na Gorenjskem. To pomeni, da postopoma zapušča našo občino, da z njim odhajajo tudi delovna mesta, da prodaja še zadnja zemljišča na območju smodni-šnice. Bo kupec Občina Kamnik ali bodo spet prevladali zasebni interesi? Sandi Uršič Na papirju zapisana prihodnost je eno, realnost drugo. V veljavnem OPN-ju je v 56. členu zapisano: Območje smodnišnice se v celoti preoblikuje. Ohranjajo se le obstoječe proizvodne dejavnosti. Na preostalem območju današnje smodnišnice se bo v skladu s trajnostnim razvojem mesta razvijalo območje centralnih i dejavnosti ter parkovno-špor-§ tno-rekreacijskega in turistič-| nega centra z vsemi kompleti ksi, ki jih mesto in regija potre-|bujeta. Program predvideva f naslednje programske sklope: § Južni del smodnišnice se smi- Turizem na Kamniškem Ali bo Kamnik turistično uspešna zgodba, pa je odvisno od tega, ali smo pripravljeni zagotoviti učinkovit, turizmu in podjetniški pobudi naklonjen javni servis, ki jima bo pomagal uresničevati projekte. Vse prevečkrat je namreč birokracija grobar dobrih idej, podjetniške pobude in smelih načrtov. Za pomoč turističnim ponudnikom moramo zagotoviti podporo lokalne skupnosti ter turističnega solidarnostnega sklada. S povezovanjem turističnih produktov moramo okrepiti prepoznavnost ter poskrbeti, da bo bivanje gostov v naši občini daljše. Prepričan sem, da bo v Kamniku ena glavnih gospodarskih panog postal turizem, ki bo gonilo za sonaravni razvoj obrti in podjetništva. Toda tudi v turizmu ne gre brez sodelovanja, zaupanja, trdega dela in vztrajanja na začrtani poti. Bogdan Pogačar, vodja svetniške skupine NSi Kamnik Kamnik je že od nekdaj prijetno, prijazno predalpsko mesto, ki je skozi ves svoj obstoj imelo pomembno vlogo. In pestro zgodovino. Že pred poldrugim stoletjem je bilo turi-«stično zelo prepoznavno mem sto: kamniški Kurhaus se je po «- obiskanosti kosal celo z Blei dom, leta 1883 pa ga je obi-| skal sam cesar Franc Jožef. S Kamnik v svoji okolici premore 1 mnoge turistično zanimive točil ke in ima izjemen potencial za | razvoj zelenega turizma. Arbo-§ retum Volčji Potok, Terme i Snovik, Velika Planina, gostin-¡ski ponudniki in mnogi drugi » ponujajo gostom nepozabna s doživetja. N.Si Mnenje občinskega svetnika Cepivo proti neumnosti in zlobi Dr. Janez Rifel, svetnik NSi Znani sociolog Enrico Qua-rantelli je v prejšnjem stoletju preučeval, kako se ljudje obnašajo ob katastrofah. Ugotovil je, da bolj ko je kriza huda, bolj postajajo ljudje dobri. Čeprav je pričakoval obratno, je znova in znova ugotavljal, da velike nesreče bolj povežejo, kot pa razdvajajo ljudi. Osebe v nesreči pokažejo solidarnost in so bolj pozorne na skupno dobro kot v nekriznih časih. Sociolog je tako dokazal, da je dobrota nekaj naravnega in normalnega. Izkristalizira se v časih naravnih nesreč, vojn in tudi epidemije. Tudi Slovenci poznamo pregovor: Prijatelja spoznaš v nesreči. In veliko dobrega smo videli v tej nesrečni koronaepidemiji v Sloveniji na lokalnem in državnem nivoju. Zdravstveni delavci, delavci komunalnega podjetja, pripadniki Civilne zaščite, delavci v trgovini, šolstvu in gospodarstvu in še marsikdo so poskrbeli in še vedno skrbijo, da so učinki epidemije čim manjši. Za življenja je šlo in še vedno gre. Zaradi hitrega in odločnega ukrepanja je virus v naši občini naredil manj škode, kot bi jo lahko. Kljub temu da so bile prve okužbe v državi odkrite tudi v naši občini, se ni odvil podoben scenarij, kot na primer v Šmarju pri Jelšah, Metliki, Ljutomeru. Zato me zelo žalosti dogajanje v zadnjih tednih, ko smo vsi že malo pozabili na napeto in nepredvidljivo dogajanje v marcu in aprilu. V Ljubljani množice protestirajo proti diktaturi (?!?), politiki opozicijskih strank in osrednji mediji secirajo vsak najmanjši sum nepoštenih ravnanj. Zagotovo so bile razmere v marcu in aprilu izredne, naredile so se tudi napake, ampak v celoti gledano se je trenutna državna in lokalna oblast zelo dobro, če ne že kar odlično odrezala v spopadu z epidemijo. Morebitne napake morajo preiskati ustrezne institucije, od policije do tožilstva in sodstva, ne pa da se »umazano perilo« pere na očeh široke javnosti. Še enkrat ponovim, da jeza, nesloga in nezadovoljstvo niso nekaj naravnega in normalnega v času krize, ampak umetno ustvarjene in spodbujene. Zato so besede in dejanja, ki razbijajo enotnost družbe v odzivanju na nevarnost epidemije, še toliko bolj nepoštene. Tako se mi zdi, da bi nezado-voljneži med nami v politiki in medijih poleg cepiva proti koronavirusu potrebovali tudi cepivo proti nesposobnosti, neumnosti in zlobi, ampak žal takega cepiva na tem svetu ni. Mnenje občinskega svetnika Čas celi rane Igor Žavbi, svetnik LMŠ Dva meseca že trajajo »koro-naukrepi«. Ukrepi se rahljajo, življenje se počasi vrača v stare tirnice. Mislim, da zdaj že lahko rečemo, da smo zmagali. Majhno število okuženih v naši občini in nič okuženih v Domu starejših občanov Kamnik je odličen rezultat. Kamničani smo se očitno pridno držali (pre)strogih pravil in virus ni mogel priti do nas. Kaj pa sedaj? Koliko Nevljice se bo še zlilo v Bistrico, da bo spet tako, kot je bilo? Ukrepi se rahljajo, včasih kakšen ukrep izgine celo čez noč, tako kot so se npr. lahko odprli muzeji in galerije. Odpirajo se lokali, delati so že začeli frizerji ... V šole in vrtce se vračajo nekateri učenci. Večina ostaja doma in starši bomo še cel mesec desna roka učiteljev. Nihče ne ve, kdaj bodo ukinjeni vsi ukrepi. Nihče ne ve, kaj bo s prireditvami, ki bi se morale odviti čez leto. Kar nekaj jih je že odpadlo. Odpovedan je že Križnikov pravljični festival in Maraton Alpe. Festivala Kamfest organizator verjetno ne more pripraviti v mesecu dni. Jubilejne 50. Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine bomo najverjetneje praznovali prihodnje leto. Kako pa bo vse skupaj vplivalo na občinski proračun? Nekaj smo že videli. Na zadnji izredni seji je bil potrjen na hitro pripravljen rebalans. A spremembe niso le pri proračunski rezervi, iz katere se financirajo stroški ukrepov. Zanimivo bo opazovati dogajanje po koro-navirusu. Kaj se bo zgodilo s cenami gradbenih del? Za koliko se bo zmanjšala vsota turistične takse? Kaj je prineslo šolanje na daljavo in zaprti vrtci? Prihranek ali dodatne stroške? Kaj bo z denarjem, ki je namenjen sofinanciranju projektov na področju športa in kulture? Mnogo je še vprašanj, o katerih upam, da bomo kmalu lahko debatirali na seji občinskega sveta. Potreben bo nov rebalans, pa tudi nekaj gradiva se je verjetno že nabralo na županovi mizi. Zadnja redna seja je bila namreč v začetku februarja z zelo skromnim dnevnim redom. Čas celi rane. Verjetno bo potrebno kar nekaj časa, da se bodo zacelile rane, ki jih je in jih še bo prizadejal novi virus. Kamničanke in Kamničani smo že večkrat pokazali, da znamo stopiti skupaj. Mnogo dobrodelnih akcij je bilo izpeljanih v tem času. Mnogo ljudi je pomagalo s svojimi prispevki in s svojim delom. Iskrena hvala vsem, ki ste se pridružili pomagati tistim, ki potrebujejo kakršnokoli pomoč. Verjamem, da vas je bilo veliko, predvsem tistih, ki se ob tem niste fotografirali. Ostanite zdravi. Usoda Velike planine v prihodnosti Sedim pred kočo na Veliki planini in razmišljam, kaj vse strniti v ta zapis. V preteklih mesecih je bilo glede obstoječega stanja povedano domala vse: od tega, kdo je heroj in kdo ni, do tega, kdo je boljši in kdo se s tem ne bi mogel pohvaliti. Skratka, prava in odkrita dobrodelnost se ponavadi ne obelodanja s fotografijami velikih mož, ampak ostane tiha in skrita. Svoj zapis želim posvetiti kamniškemu biseru, Veliki planini. Velika planina je trenutno tako kot marsikatera druga turistična točka na prelomu. Menim, da je ravno sedaj pravi čas, da se vsaj načrtujejo spremembe, ki bodo v prvi vrsti dobre za Veliko Planino samo, takoj zatem za pastirje in naposled tudi za turiste. V svetniški skupini LMŠ se bomo zavzemali za ureditev razmer na Veliki Planini. Moramo se zavedati, da kriza ne bo večna in da bodo ljudje slej ko prej ponovno začeli hoditi v hribe in obiskovati naš biser. Vedno znova me zbode pri srcu, ko vidim, da se vsako leto poslovi nekdo izmed legendarnih pastirjev. Kdo bo ohranjal dediščino, ko njih več ne bo? Danes se nam to vprašanje morda zdi brezsmiselno ... Si je pa vseeno treba naliti čistega vina in priznati, da so ravno pastirji tisti, ki ključno oblikujejo prepoznavnost in življenje na Veliki planini. Vsem Kamničankam in Kamni-čanom želim, da ostanete zdravi. Žan Potočnik I ms Lista Marjana Šarca svetniška skupina Kako naprej po epidemiji? Na zadnji seji Občinskega sveta smo v LDP opozorili na nesmotrnost predlaganega rebalansa proračuna. Občinska uprava tudi ni odgovorila na vprašanja glede pomoči za blaženje krize za podjetnike, društva, klube ... Pogrešali smo strategijo lokalne skupnosti, kako bo v krizi priskočila na pomoč. Turizem je panoga, na katero (bi) mora(l) Kamnik staviti , največ. Gre za dejavnost, ki za I seboj potegne gostinstvo, nas stanitve, javni promet ... Lokalna ; skupnost mora pripraviti načrt S ukrepov za blaženje posledic in ; ponoven zagon prizadetih dejav-; nosti. Pozitivne prakse iz tujine j so znane, npr. da se v okviru lokalne valute (vaučerji) spodbudi potrošnja v turizmu, kar ohrani delovna mesta. Sem eden tistih, ki zagovarja stališče, da moramo prestopiti v butični tip turizma, saj tako varujemo svoje okolje. Koronska kriza je pravi čas, da preverimo poglede na turizem in pristopimo k spodbujanju butičnega turizma. Glede zagona turistične dejavnosti v Kamniku sem optimističen, saj je večina naših turističnih točk v naravi, kjer je lažje upoštevati nujne ukrepe. Pred dnevi je bilo moč zaslediti idejo o prilagoditvi razmeram v mestnih jedrih, ki bi lahko postala nekakšne "dnevne sobe" in bi tako lažje zagotavljali razdaljo med gosti. Idej je veliko in bodimo tokrat mi tisti, ki bomo predstavili nove zamisli. Zaključil bom z arabskim pregovorom, ki pravi: "Kdor želi nekaj narediti, bo našel pot, kdor ne želi ničesar narediti, bo našel izgovor." Edis Rujovic Svetniška skupina LDP Ur? i tista CHtAtinp papeič Kamničan Jfl petek, 22. maja 2020 5 Aktualno Epidemija covida-19 je preklicana Odlok o preklicu epidemije je začel veljati v petek, 15. maja, uporabljati pa se bo začel 31. maja, zato številni ukrepi, kot je obvezno nošenje mask v zaprtih prostorih, do preklica ostajajo. Jasna Paladin Kamnik - Po več kot dveh mesecih je vlada preklicala epidemijo bolezni covid-19, a kot opozarjajo strokovnjaki, nevarnost širjenja okužb ostaja, zato nekateri ukrepi še ostajajo v veljavi. V zaprtih javnih prostorih je obvezno razkuževanje rok in nošenje maske oziroma rute. evidentiran uradni tekmovalni sistem. Začetek veljavnosti odloka je predviden za 23. maj. Novim razmeram se prilagajo tudi v lokalnih skupnostih. Redarska služba Občine Kamnik je tako že odstranila zaščitne trakove z avtobusnih in železniških postajališč, saj javni potniški promet že deluje, v teh dneh pa V ponedeljek, 18. maja, so znova začele delovati avtošole. Vlada je veljavnost vozniških dovoljenj, ki so potekla v času epidemije, podaljšala do konca junija. / foto: go razd Kavčič S preklicem epidemije se življenje vztrajno vrača v stare tirnice - odprli so se vrtci in šole, študentski in dijaški domovi, tudi trgovine v večjih nakupovalnih središčih, znova so začele delati avtošo-le, v gostinskih lokalih lahko strežejo tudi v zaprtih prostorih, odpirajo se turistični objekti z do trideset sobami, vedno bolj pa je dovoljeno tudi zbiranje, a za zdaj le za največ petdeset oseb. jih bodo odstranili še s klopi, pitnikov in fontan v parkih in ob sprehajalnih poteh. Športna igrišča v občini do nadaljnjega ostajajo zaprta. S ponedeljkom, 18. majem, se je v mestu znova vzpostavil sistem plačevanja parkirnin na parkirnih mestih v lasti Občine Kamnik. Tisti, ki so v marcu kupili mesečno parkirno dovolilnico, jo lahko v vozilu namestijo na Do nedelje, 17. maja, je bilo po skoraj 70 tisoč opravljenih testih v Sloveniji potrjenih 1466 okužb z novim koronavirusom, umrli so 104 ljudje. V občini Kamnik smo zabeležili 19 okužb. Vlada je odpravila tudi prepoved športne vadbe v športnih objektih, ki so sestavni del vzgojno-izobraževalnih zavodov. Dovoljeno bo izvajanje športnih tekmovanj do vključno državne ravni, in sicer v panogah, ki imajo vidno mesto, saj velja do konca maja. S ponedeljkom je Občinski štab Civilne zaščite ukinil tudi dekonta-minacije javnih površin, saj tudi razkuževanje večstano-vanjskih stavb ni več potrebno. Novega rahljanja ukrepov so se razveselili tudi turistični ponudniki - za zdaj vsi tisti, ki imajo trideset sob ali manj, med takšne pa v Kamniku sodi tudi gostišče Pri Cesarju (na sliki) . / Foto: Gorazd Kavčič Brezposelnost se povečuje Število brezposelnih oseb v občini Kamnik je med marcem in aprilom naraslo za sto dvajset. Aleš Senožetnik Kamnik - Epidemija covi-da-19 je prizadela tudi gospodarstvo in z njim trg dela v državi. Na zavodu za zapo- slovanje je bilo denimo marca prijavljenih nekaj manj kot 78 tisoč iskalcev zaposlitve, do minulega petka, 15. maja, pa se je število povzpelo na 90.213. Število brezposelnih narašča tudi v občini Kamnik. Po podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo februarja prijavljenih 875 iskalcev zaposlitve, marca je število naraslo na 907, aprila pa na 1027. Po aprilskih podatkih zavoda je bilo tristo iskalcev zaposlitve starejših od 55 let, 293 jih je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih že več kot dve leti. Na območju kamniškega urada za delo, ki vključuje tudi iskalce zaposlitve s ko-mendske občine, je bilo marca prijavljenih 1014 oseb, aprila pa se je število povzpelo na 1150. OBČINA KAMNIK AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV SOBOTA, 30. MAJ IN 6. JUNIJ SOBOTA, 30. MAJ 2020 SOBOTA, 6. JUNIJ 2020 URA LOKACIJA URA LOKACIJA 8.00-8.45 MOTNIK pri pošti 8.00-8.45 KRIVČEVO pri gostilni Jurček 9.00-9.45 ŠPITALIČ pri PGD Špitalič 9.00-9.45 PODSTUDENEC pri ekološkem otoku 10.00-10.45 GOLICE pri Petrolu 10.00-10.45 ČRNA PRI KAMNIKU pri trgovini Črna 11.00-11.45 ZGORNJI TUHINJ parkirišče pod cerkvijo 11.00-11.45 STAHOVICA na parkirišču pred podjetjem Calcit 12.00-12.45 LAZE V TUHINJU avtobusno postajališče pri gostilni Lovec 12.00-12.45 ZGORNJE STRANJE pri OŠ Stranje 13.00-13.45 ŠMARTNO V TUHINJU pri OŠ Šmartno 13.00-13.45 GODIČ pri domu krajevne skupnosti 14.00-14.45 PŠAJNOVICA Pestotnik Srečo 14.00-14.45 MEKINJE pri podjetju Zarja Kovis (ekološki otok) 15.00-15.45 SNOVIK pri termah Snovik 15.00-15.45 TUNJICE pri PŠ Tunjice 8.00-8.45 VRANJA PEČ pri PŠ Vranja peč 8.00-8.45 KAMNIK - ZAPRICE pri železniški postaji 9.00-10.45 KAMNIK - NOVI TRG pri GSŠ Rudolfa Maistra 9.00-9.45 PODGORJE pri domu krajevne skupnosti 11.00-12.45 KAMNIK - FUŽINE pri Domu kulture Kamnik 10.00-10.45 ŠMARCA pri PGD Šmarca 13.00-13.45 VRHPOLJE pri vrtcu Sonček 11.00-11.45 ŠMARCA pri gostilni Špajza 14.00-14.45 SELA - ROŽIČNO pri PŠ Sela 12.00-12.45 VOLČJI POTOK pri domu krajevne skupnosti 15.00-15.45 SREDNJA VAS pri marketu Tuš 13.00-13.45 KAMNIK - DUPLICA Jakopičeva ulica 11 14.00-14.45 BAKOVNIK Tuš market Bakovnik (Ljubljanska c. 14) 15.00-15.45 KAMNIK - PEROVO nasproti Zikove u. 10, pri trafo postaji V OKVIRU AKCIJE LAHKO ODDATE NASLEDNJE NEVARNE ODPADKE: Barve in lake Lepila in črnila Baterije Akumulatorje Motorna olja Jedilna olja Fluorescentne cevi Čistila Kozmetiko Spreje Zdravila Kisline in alkalije Pesticide Topila Fotokemikalije Onesnaženo embalažo PRI ODDAJI ODPADKOV UPOŠTEVAJTE VARNOSTNO RAZDALJO PRIPOROČLJIVA JE NOŠNJA SAMOZAŠČITNIH SREDSTEV (MASKA, ROKAVICE) 6 petek, 22. maja 2020 Kamničan Gospodarjenje z gozdovi PREGLED DELOVANJA IN GOSPODARJENJA MEŠČANSKE KORPORACIJE KAMNIK Z GOZDOVI NA PODROČJU KAMNIŠKE BISTRICE Agrarna skupnost Meščanska korporacija Kamnik je leta 2016 po 25 letih iskanja pravice na sodiščih, tudi na Ustavnem sodišču, dobila v naravi vrnjeno premoženje, ki je bilo po vojni odvzeto njenim članom, takratnim meščanom Kamnika. Gre za 194 lastnikov, družin, katerih skupno premoženje je v obliki meščanske skupnosti predstavljalo več skupnih stavb in zemljišč v Kamniku ter predvsem gozdna posest v Kamniški Bistrici. Agrarna skupnost Meščanska korporacija Kamnik (v nadaljevanju MKK a. s.) je to premoženje pred nacionalizacijo upravljala skoraj stoletje, z razvojem različnih gospodarskih dejavnosti pa je v Kamniku in okolici zagotavljala redno delo približno 140 ljudem, v času sezone tudi do dvesto. Vse do nacionalizacije je delovala kot zanesljivo in razvojno naravnano podjetje. Žal je zgodovina obrnila tok družbe in stvari obrnila po svoje, politični zgodovinski čas je pač narekoval drugačen odnos do premoženja, skupnosti ... Da je bila država v prvih povojnih desetletjih dober gospodar gozdov, ki jih je upravljala, je znano. Dejstvo je, da so bili slovenski gozdovi v povojnih letih izjemno lepo negovani, tehnike gospodarjenja pa so bile celo v svetovnem merilu pionirske in kot take zgled ostalim. Skrbno in načrtovano gojenje ter zagotavljanje strokovne podpore lastnikom je obrodilo izjemne rezultate, površine gozdov so se skoraj podvojile, ravno tako tudi lesna zaloga v njih. Sočasno se je razvijala tudi lesna industrija, kar je pridelanemu lesu nudilo veliko dodano vrednost. Tudi z gozdovi na Kamniškem je bilo v povojnih letih skrbno gospodarjeno. Veliko povpraševanje po lesu je vodilo v akcije pogozdovanj, pospeševalo se je drevesne vrste, ki so našle kupce na bližnjih zasebnih žagah, pohištveni industriji Stol Kamnik in Lip Radomlje, Kik je odkupoval črno jelšo za proizvodnjo vži-galne vrvice . Kljub velikim uspehom slovenskega povojnega gozdarstva pa je na razvoj gozdov po narodni osamosvojitvi vplivalo nekaj dejavnikov, na katere stroka žal ni imela vpliva ter ustreznih odgovorov. Naravne ujme ter bolezni drevja so opustošile velik delež gospodarskih gozdov, še posebej monokultur iglavcev na nenaravnih rastiščih. Neurejena lastniška struktura in dolgi postopki vračanj so gozdove puščali brez pravih gospodarjev. Tudi lesna industrija je zaprla vrata in les je našel kupce v tujini, za nižjo ceno kot doma. V zadnjem času se je v medijih pojavilo več kritik stanja gozdov v Kamniški Bistrici in njihovega upravljanja. Kritika se zdi upra-nik vičena, če opazovalec zanemari ,a mKali spregleda vrsto dejstev, ki J vplivajo na takšno stanje. Prav s gotovo naključni opazovalec z | glavne ceste po dolini opazi ne-^ kaj večjih vrzeli v gozdu. Stalni i obiskovalci opazijo spremembe | na Brsnikih, na poti proti Jer-upnomanci, tudi na Kopiščih. | Dejstvo pa je, da na takšno sta-| nje vpliva kar nekaj dejavnikov. I Strokovni pogled na gozd je | pogosto precej drugačen od PR slaičnega, čustveno dojemanje gozda pa se običajno bistveno razlikuje od znanstvenega. Ker želimo biti člani MKK a. s. kot lastniki gozdov v Kamniški Bistrici najboljši gospodarji svojih gozdov, se najprej zatekamo h gozdarski stroki po ustrezna znanja in napotke za svoje delo. Stanje gozdov in njihov razvoj v Sloveniji spremlja Zavod za gozdove Slovenije (ZGS). Podatki in načrti, ki jih pripravlja Zavod, so lastnikom gozdov v pomoč pri gospodarjenju, uslužbenci Zavoda pa na terenu usmerjajo ukrepe in izvajajo nadzor nad opravljenimi deli in s tem zagotavljajo trajen razvoj gozdov. Gozdarska stroka v Sloveniji zagovarja principe sonaravnega, trajnostnega in večnamenskega upravljanja gozdnih ekosis-temov in ta načela vključuje tudi v gozdnogospodarsko načrtovanje. Za vsako desetletno obdobje za vse gozdove v Sloveniji ZGS pripravlja podroben pregled stanja in predstavi ukrepe, ki so potrebni za njihov nadaljnji razvoj. Lastniki so dolžni upoštevati in izvajati ukrepe, ki jih predvidevajo ti načrti, predviden obseg sečnje pa omogoča razvoj gozda, ki sledi principom sodobne gozdarske stroke ob doseganju najbolj ugodnih gospodarskih učinkov. Znano je, da so vsi lastniki gozdov v Sloveniji, tudi največji, zakonsko zavezani k takšnemu gospodarjenju z gozdom, kot ga predpisujejo gozdnogospodarski načrti za izbrano območje. Zakon o gozdovih določa več nivojev gozdnogospodarskega načrtovanja, načrte za določen nivo pa pripravljajo na Zavodu za gozdove Slovenije oziroma njegove krajevne in območne enote. Načrti se pripravljajo za posamezne gozdnogospodarske enote ne glede na lastništvo in kot taki predstavljajo le vsebinski in časovni okvir za gospodarjenje, niso pa prilagojeni za neposredno rabo lastnikom. Gozdnogospodarski načrti za določeno gozdnogospodarsko enoto se na ZGS pripravljajo za obdobje 10 let, pri izdelavi teh načrtov pa lastniki lahko sodelujejo s svojimi pobudami in potrebami. Poudarjamo, da so vsi izvedeni ukrepi v gozdovih MKK a. s. v zadnjih treh letih, odkar gospodarimo z njimi, izvedeni skladno z Gozdnogospodarskim načrtom za območje Kamniške Bistrice. Prejšnji načrt je Zavod za gozdove pripravil za obdobje od 2009 do 2018, trenutno pa je v veljavi nov, aktualen načrt za obdobje od 2019 do 2028. Izvajanje načrtovanih ukrepov in izvedbo del vsakodnevno nadzira uslužbenec, revirni gozdar Zavoda za gozdove Slovenije, krajevna enota Kamnik. Kakršen koli poseg v sestoje in gozdni prostor, ki ni skladen z navodili stroke, je prepovedan in sankcioniran s strani gozdarske inšpekcije. Tudi upravljanje s prostoživeči-mi živalmi je v dolini Kamniške Bistrice v domeni stroke oziroma državnih organov. Celotno območje upravlja Zavod za gozdove, gojitveno lovišče Kozorog Kamnik. Iz navedenega lahko vsakdo sklepa, da lastniki bistriških gozdov v ničemer bistveno ne vplivamo na razvoj svojega gozda. Vsi posegi v ta prostor so predvideni in načrtovani na ustreznih strokovnih nivojih. Kar pa ne pomeni, da tudi sami ne poskrbimo za skrben nadzor in gospodarjenje. Ekipa profesionalnih gozdnih sekačev je v dolini prisotna že več desetletij in je svoje delo opravljala že pri prejšnjem lastniku. Kar pomeni, da dobro obvladajo svoje delo. Na terenu je dnevno tudi naš zaposlen nadzornik, za strokoven nadzor nad deli v gozdu in njegov razvoj pa skrbi član upravnega odbora, ki ima ustrezno gozdarsko izobrazbo. Neposredni ukrepi so solastnikom predstavljeni v letnem posestnem načrtu, ki ga sprejmejo na Občnem zboru, kar pomeni, da so prav vsi solastniki seznanjeni s stanjem in razvojem svojega gozda. Vse to pomeni, da ukrepi v bistriškem gozdu niso naključni in brez pravih strokovnih podlag. Prav nasprotno, upamo si trditi, da so bistriški gozdovi med bolj skrbno upravljanimi v slovenskem prostoru. V preteklem desetletnem obdobju je bilo v Kamniški Bistrici posekanih približno 89.500 kubičnih metrov lesa, kar je bilo usklajeno z GGN. Načrtovan obseg sečnje je bil zaradi utemeljenih razlogov presežen le za tri odstotke. V bodočem desetletnem obdobju, ki že teče, je predviden posek s strani načrtovalcev Zavoda za gozdove nekoliko višji predvsem zaradi pomlajevanja gozdov in uskladitve deležev razvojnih faz, in sicer 91.500 kubičnih metrov lesa. Stališče upravnega odbora in solastnikov gozdov je, da bomo v prvih letih desetletja sekali precej manj od načrtovanega, predvsem zaradi akumulacije lesa in povečanja stojno-sti poškodovanih sestojev. Proti koncu načrtovalnega obdobja pa bo po analizi stanja v gozdu narejena ustrezna korekcija. Že v letnem načrtu za lansko leto je bilo kljub velikemu obsegu sanitarnih sečenj predvideno zmanjšanje sečnje za okoli dvajset odstotkov. Stanje na terenu, kakršno lahko vidi obiskovalec naših gozdov, pa je posledica slabih dejavnikov, ki so zaznamovali bistriški gozd predvsem v zadnjih dveh desetletjih. Najbolj opazno je naš gozd zaznamovalo odmiranje smreke zaradi napadov podlubnikov. Podnebne spremembe in pa pretirano pospeševanje smreke na neustreznih rastiščih se odraža v umiranju celih sestojev iglavcev. Kamniška Bistrica je naravno rastišče predvsem bukve, smreka pa je bila v povojnih letih pretirano sajena v monokulturne sestoje v dolinah Korošice, Bele ter proti Jermanci. Premena drevesnih vrst ni mogoča v nekaj letih in tam, kjer je bila prej smreka, bodo šele v nekaj desetletjih spet zdravi mešani in bukovi sestoji. Do takrat pa stanje rešujemo s sanitarno sečnjo in pospeševanjem rastišču ustreznih vrst. Dejstvo je, da je bila smreka sajena veliko površinsko, zato padec takšnih sestojev pušča velike rane v pokrajini. Podobno sliko lahko vidi obiskovalec gozdov po celi Sloveniji. Povsod, kjer se je v preteklosti intenzivno gospodarilo s smreko, so težave. Podobne ogolele površine vidimo na Pokljuki, Jelovici, na Kočevskem, v Karavankah nad Dovjim. Ne nazadnje takšno stanje kažejo podatki za celotno Slovenijo, kjer je od lani posekanih približno 5,5 milijona kubič- nih metrov lesa delež sanitarne sečnje 54 odstotkov. To pomeni, da je polovico poseka predstavljalo obolelo in od ujm podrto drevje. Eno od orodij za uspešno gospodarjenje v gospodarskih gozdovih je ustrezno razmerje razvojnih faz. V Kamniški Bistrici je delež mlajših razvojnih faz prenizek, delež debeljakov, to je sestojev s starim in debelim drevjem, pa previsok. Smernice, ki jih predpisuje stroka, so, da so razvojne faze usklajene, kar zagotavlja trajen donos lesa in ostalih dobrin gozda, stoj-nost sestojev pa je dobra. Vetrolomi in žled praviloma najbolj pustošijo v sestojih s prevelikim deležem starega drevja. Posek debeljakov je z estetskega vidika res moteč, zagotavlja pa bujno pomlajevanje in razrast mladja. Tam, kjer so danes vrzeli zaradi redne ali sanitarne sečnje, bodo v naslednjih letih rasli najbolj zdravi in čvrsti gozdovi. Slabo stanje v bistriškem gozdu je posledica velikih naravnih ujm in bolezni drevja v letih od 2008 do 2018. Tako je gozd izjemno prizadel žled v letu 2014, vetrolom v letih 2008 in 2017 ter gradacije podlubnikov v letih 2009, 2010 in 2011, zaradi bolezni pa so bile močneje prizadete nekatere gospodarsko najbolj zanimive vrste. Med gospodarskimi vrstami je bila v opazovanem obdobju zaradi napadov podlubnikov najbolj prizadeta navadna smreka (Picea abies), močneje pa je bil zaradi okužb z jesenovim oži-gom prizadet veliki jesen (Fraxinea excelsior). Jesenov ožig povzroča gliva vrste Chalara fraxinea, na okuženih drevesih pa se sušijo veje, pogosto odmre celo drevo. V opazovanem obdobju je bil na območju prizadet tudi gorski brest (Ulmus glabra), zaradi holan- dske brestove bolezni (gliva Ophiostoma novo-ulmi). Delež gorskega bresta je v skupni lesni zalogi sicer zelo nizek, tudi zaradi dolgoletne okuženosti oziroma obolelosti te drevesne vrste z omenjeno glivo. Ker so lesne zaloge v gozdovih Kamniške Bistrice razmeroma nizke, nizek pa je tudi delež mlajših setojev, letvenjakov, drogovnjakov in pomlajencev, je v naslednjih letih treba vzpostaviti sistem spopolnjevanja in sajenja določenih drevesnih vrst. Še posebej je to potrebno na območjih, ki so močneje poškodovana od naravnih ujm. Podatki o stanju lesnih zalog in prirastku kažejo slabo stanje. Lesna zaloga je v gozdovih, ki so v lasti MKK a. s. v Kamniški Bistrici, po podatkih ZGS ob začetku desetletnega načrtovalnega obdobja približno 240 m3/ha. V zadnjih desetih letih se je zmanjšala v povprečju za 10 m3/ha (ob začetku načrtovalnega obdobja, v letu 2009, je znašala približno 250 m3/ha). Takšno stanje ni ugodno niti za stabilno gospodarjenje z gozdovi niti za ustrezen razvoj gozda. V predalpskih in alpskih gozdovih so naravno pogojene zaloge mnogo višje, v gospodarskih gozdovih v takšnem okolju pa so običajne zaloge nad 300-350 m3/ha. Vse te podatke navajamo zato, da bodo kritiki našega dela v zadnjih treh letih prizanesljivi. Po več desetletnem slabem stanju bo treba vložiti precej dela sredstev in znanja, da bodo bistriški gozdovi spet zaživeli v vsej svoji lepoti in da bo donos dobrin iz njih ugoden. Gospodarjenje v letih, odkar smo lastniki, je bolj podobno reševanju katastrof. Da bodo zastavljeni cilji doseženi čim prej, je MKK a. s. že začela izvajati aktivnosti za izboljšanje stanja. Tako smo letos za- čeli dosledno izvajanje gozdne nege, kar je podlaga za kvaliteten razvoj gozdov. Na Kopiščih pripravljamo deponijo za posekan les in gozdno drevesnico. Tako bomo lahko zagotavljali dovolj gozdnega reprodukcijskega materiala za lastne potrebe in tudi za prodajo. Pri nas vzgojene sadike bodo najprimernejše domačim rastiščem. Načrtovani so tudi ukrepi za učinkovitejšo zaščito varovanih območij Natura 2000. Očitke, da ne vlagamo v razvoj mesta, kot nam določa statut, pa zavračamo iz utemeljenih razlogov. Po naši zakonodaji bo možno resno gospodariti s premoženjem šele, ko bodo urejena vsa lastniška razmerja in bo določena upravna pravica in davčna odgovornost posameznih solastnikov. To bo po veljavni zakonodaji šele po letu 2023 in takrat bo MKK a. s. polno poslovno zaživela. Do takrat pa namenska sredstva ostajajo deponirana na ustreznih računih. Vsekakor bomo sledili statutu in svojemu poslanstvu, kot so ga utemeljili naši predniki. Tudi očitek, da ogrožamo zaščiteno območje nekdanje partizanske bolnišnice v dolini Bele, je pretiran. Na mestu nekdanje bolnišnice je predvidena zgolj spominska tabla, gospodarjenje z gozdom na območju pa je povsem običajno, posek pa je po vseh veljavnih predpisih tam mogoč. Združenju borcev Kamnik smo v pismu predstavili svoje stališče, pripravljeni smo dati tudi soglasje k postavitvi ustreznega obeležja ali pa rekonstrukciji bolnišnice v celoti. Pobudnik naj pripravi projekt, pridobi ustrezna dovoljenja ter finance, soglasje z naše strani ne bo problematično. Znan indijanski pregovor, ki ga kritik našega dela navaja v svojem zapisu, kjer ocenjuje stanje gozdov v Kamniški Bistrici, češ da se bo človek zavedal svoje nemoči, ko bo posekal zadnje drevo, pa tukaj ni povsem na mestu. Vsako posekano drevo v našem gozdu ima strokovno utemeljeno dovoljenje za posek. In ker je rastišče dobro, na posekanem mestu vzklije mladi rod gozda. V nekaj letih se razvije v bujno mladje, z ustrezno nego, ki jo tudi izvajamo, pa v zdrav in donosen sestoj. Kjer pa res ne bo šlo, kjer bodo tla preveč degradirana, pa bomo drevje tudi sadili, če bo treba. Za zdaj se gozd povsem učinkovito obnavlja po naravni poti - in tako je tudi prav. Mimogrede še tale podatek. Celotna posest MKK a. s. obsega več kot pet tisoč hektarov površine. Gospodarski gozd pa se razprostira le v nižjih delih doline, na manj strmih pobočjih na površini okoli dva tisoč hektarov. Torej je več kot polovica površin v dolini več ali manj nedotaknjena in prepuščena naravnemu razvoju. Za vsa ostala pojasnila smo dosegljivi na našem naslovu, za zainteresirane posameznike in skupine pa smo pripravljeni predstaviti svoje delo tudi na terenu na strokovnih ekskurzijah. V naslednjih dneh bo zaživela tudi nova spletna stran, kjer bodo predstavljena naša dejavnost. Upravni odbor MKK a. s., zanj predsednik Dušan Mesner Kamničan Jfl petek, 22. maja 2020 7 Rezultati natečaja Kamniške svetilke Kultura Šola idej jo bogati Nemalo kulturno-umetniških dogodkov se je v dvanajstih letih zvrstilo v Šoli idej Nataše Makovec, kjer so tokrat na ogled slike Kamničana Staneta Balantiča. Nataša Makovec in Stane Balantič, galeristka in slikar, oba iz Streliške ulice Glavni trg poživlja razstava fotografij Igor Kavčič Kamnik - Po dveh mesecih so se prejšnji teden ponovno odprla vrata Šole idej. Osrednji galerijski prostor na Šutni sicer že dva meseca bogati razstava kamniškega slikarja samorastnika Staneta Balantiča z naslovom Ekologija v času, a zaradi ukrepov proti koronavirusu ta ni bila na ogled javnosti. Iz enakega razloga in prepovedi javnega zbiranja je bilo 13. marca odpovedano tudi odprtje razstave. »Staneta smo želeli predstaviti kot vsestranskega ustvarjalca, naš kamniški Američan dr. Noah Charney bi predstavil njegovo likovno ustvarjanje, Tone Ftičar bi bral pesmi iz njegove zbirke Čustva v besedi, ki je izšla jeseni, večer pa bi z glasbo obogatil kitarist Matic Smolnikar,« pojasnjuje lastnica Šole idej Nataša Makovec. Razstava bo tako na ogled v maju in juniju, če bo mogoče, bodo morda pripravili tudi odprtje. Kot sta v pogovoru dodala Makovčeva in Balantič, bi bil večer še toliko bolj poseben, ker so tokrat moči združili trije sosedje iz ulice, vsi namreč živijo v Streliški ulici, ob njiju tudi Charney. Velika želja in pogum Odprtja razstav in drugi kulturni večeri v galeriji so bili vselej tudi izvrstni družabni dogodki s številnimi zanimivimi gosti in obiskovalci, pove Nataša Makovec, ki je 25 let delovala kot učiteljica razrednega pouka na osnovni šoli, dokler oktobra 2008 ni odprla Šole idej. »Vzrok, da sem opustila delo v šoli, so bile sicer zdravstvene težave z glasilkami, a moja odločitev, da uredim ta večnamenski prostor za poslovno dejavnost in izobraževanje, ob tem pa tudi za galerijo, ni dozorela čez noč,« se o takratnih željah poskusiti v Kamniku s tovrstno dejavnostjo spominja Makovčeva, ki je ime Šola idej izbrala zaradi svoje poklicne usmeritve in hišne zgodovine. Stavbo je leta 1850 dal zgraditi Krištof Hostnik in velja za prvi hotel v Kamniku, tam je bilo tudi znano gostišče. V nekdanjem gospodarskem poslopju so bili kasneje prvi zametki tovarne Eta Kamnik, v osrednji stavbi sta bili v preteklosti tudi hranilnica in šola. »Poslopje je današnji videz z arkadami pred vhodom dobilo ob obnovi pred tridesetimi leti, ko je v njej začela delovati tkalnica Ideja,« pripoveduje sogovornica; da jo kot rojeno Kamničanko že od nekdaj zanimata krajevna zgodovina in stare stavbe, ki za svojimi zidovi skrivajo marsikaj zanimivega. »Ko se danes ozrem nazaj, sem bila kar pogumna, da sem se lotila tovrstne dejavnosti. V več kot dvanajstih letih delovanja so bili namreč tudi trenutki, ko sem se vprašala, ali mi je vsega tega treba. Sem pa v okviru Šole idej spoznala ogromno zanimivih ljudi, kar me zelo bogati,« pripoveduje Makov-čeva, ki vzdržuje stik s šolami, saj vsako leto ob dnevu otroka v galeriji daje možnost razstavljanja tudi osnovnošolskim otrokom. Ti so recimo ustvarjali na temo umetnikov, kot so Hundertwasser pa Matiss, Lipovec. »Mislim, da je pomembno, da učenci pridejo skupaj z učiteljicami pogledat, kaj so sami ustvarili. Otroci drugače dojemajo ustvarjalnost, če pri tem tudi sami sodelujejo.« Ustvarjalno središče V galeriji pa so seveda pripravljali tudi samostojne in skupinske razstave znanih likovnih ustvarjalcev iz kamniškega okolja, kot na primer ob 780-letnici Kamnika, ko so umetniki ustvarjali na temo Malega gradu, ali pa ob 95-letnici dr. Nika Sadnikar-ja, ko je bil njegov portret tema za likovnike, kot so Dušan Sterle, Tomaž Perko, Miha Kač, že omenjena Barbaro Ravnikar, Staneta Balantiča in druge, v galeriji so bila na ogled dela s Slikarske akademije, ki so jo pred leti pripravljali v Arboretumu Volčji Potok - z Rajkom Čub-rom, Domnom Slano, Nikolajem Mašukovim in drugimi. Priložnost za razstavljanje je ponujala tudi mladim ustvarjalcem. Odprtjem razstav so dodatno dimenzijo dajali nastopi glasbenikov, mojstrov besede in podobno. »Vsako leto smo pripravili vsaj štiri razstave, zadnji dve leti nekoliko manj. Če ne bi prostora namenjala tudi za različne dogodke, izobraževanja in delavnice, zadnja leta na primer redno sodelujem z Zavodom Pristan, bi težko shajala,« pojasnjuje sogovornica. Prva leta je, kljub temu da je galerijo odprla v letih, ko je recesija že močno trkala na vrata, prodala precej več slik, saj je bil, kot opaža, odnos ljudi do nakupa umetniških del včasih bistveno drugačen. »Zavedanje, da ko nekdo kupi umetniško delo, s tem tudi omogoči nekomu obstoj in nadaljnje ustvarjanje, je bilo večje.« V Šoli idej so v pravi čas umestili tokratno razstavo Staneta Balantiča. Ekologija v slikah Ko vstopimo v galerijski prostor Šole idej, ta je zdaj ponovno tako kot pred pandemijo odprta vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure, ob torkih in četrtkih pa od 17. do 19. ure oziroma po dogovoru, nas pritegne in preseneti že bežen pogled na razstavljene slike. Ko si jih ogledujemo od blizu, Stane Balantič je za razstavo pripravil 25 olj na platnu, ob motivih celo pomislimo, da je avtor nekaj del naslikal v zadnjih tednih, dneh, v času karantene. Figure z maskami na obrazu, degradirane pokrajine, industrijski odpadki, vtis apokaliptičnosti naše misli usmerjajo v neko prihodnost, ki se je bojimo in si je ne želimo, hkrati pa nas vračajo v aktualni čas in prostor ter nas opominjajo na naš slab odnos do narave. Ekologija v času je zgovoren naslov. »To so dela, ki sem jih posvetil ekologiji in problematiki onesnaževanja vode, zemlje in zraka. Temu sem prilagodil tudi svojo likovno govorico,« pove Stane Balantič, ki s tem želi prispevati kamenček v mozaik oza-veščanja o problemih, ki jih prinašata globalno segrevanje in mačehovski odnos do narave. Slike so v maniri nadrealizma, umetnostni zgodovinar dr. Noah Char-ney slog označuje za prepoznavnega Balantičevega. V njem se umetnik najde in po njem ga javnost ceni, ugotavlja Charney. »Barve so pastelne, v slike ne vnašam močnih kontrastov. Na pomirjujoč, mehak način svarim pred ekološko katastrofo,« dodaja Balantič, katerega slike govorijo zgodbe, so njegova razmišljanja in hkrati odziv na človekov slab odnos do narave. Slike se berejo kot pesmi, ki jih je lani izdal v zbirki Čustva v besedi. Stane Balantič se z likovno dejavnostjo ukvarja od leta 1969, bil je član kamniške slikarsko-kiparske skupine Nova, ki se je večkrat predstavila na skupinskih razstavah doma in v tujini. Leta 2011 je imel prvo samostojno likovno razstavo v kamniški galeriji Veronika. V ustvarjalnosti Staneta Balantiča se od nekdaj zrcali aktualnost sodobnega časa - ta je zvesta spremljevalka njegovega umetniškega izpovedovanja, vpetega v nenehno poglabljanje in raziskovanje. »Balantič nam s svojimi slikami nastavlja ogledalo, da se mora svet, v katerem živimo, spremeniti,« o sosedu iz Streliške ulice pove Makov-čeva, o nadaljnjem obstoju Šole idej pa doda: »Včasih se vprašam, ali je vredno vztrajati. Zadnja tri leta si vedno rečem, do novega leta še, potem bomo pa videli, kako bo. Je pa vedno čas tisti, ki na neki način vse to ovrednoti.« Jasna Paladin Kamnik - Na literarnem natečaju Kamniške svetilke, ki ga je objavila Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, so lahko sodelovali odrasli avtorji s svojimi kratkimi zgodbami ali poezijo, na temo, ki je bila prepuščena njim samim. Vabilu na natečaj se je s svojimi prispevki odzvalo 39 avtorjev, ki so skupaj prispevali 33 kratkih zgodb in 27 pesmi. Prispevke so pregledale in ocenile članice strokovne žirije dr. Tina Bilban, Ana Schnabl in Ana Jasna Paladin Kamnik - Sodelavci Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik so te dni na Glavnem trgu postavili razstavo živobarvnih fotografij s podobami kamniškega turizma - Velike planine, Arbo-retuma, Term Snovik, Mekinjskega samostana, Svetel, vse tri uveljavljene avtorice in poznavalke sodobne slovenske književnosti, svoje rezultate pa so sporočile 27. aprila. Najboljšo kratko zgodbo je napisal Mitja Lovše (Mačet-nik), dodatno pa sta bili nagrajeni še zgodbi Katje Jagodic (Tesnoba) in Marte Slatinek (Udomačena breza). Za najboljšo pesem pa je bila nagrajena Ana Arh (Neznosna žeja), dodatno pa še deli Aljoše Rebrača (Čakajmo svet) in Ramiza Velagiča (Zapreš oči). Nagrajenim avtorjem bodo nagrade poslali po pošti. doline Kamniške Bistrice, kamniških gora in mnogih drugih. Z razstavo želijo poživiti dogajanje v središču mesta, kjer zaradi ukrepov še vedno ni dogodkov, hkrati pa obiskovalce navdušiti za turistične destinacije v občini, ki so že ali pa v prihodnjih dneh bodo znova dostopne. Kamniške turistične znamenitosti so te dni na ogled na razstavi. / Foto: Jasna Paladin Mednarodni dan muzejev letos virtualno Kamnik - Čeprav so muzeji ob upoštevanju zaščitnih ukrepov že odprli svoja vrata, so mednarodni muzejski dan, ki ga je združenje ICOM že leta 1977 določilo na 18. maj, obeležili virtualno. Posvetili so se temi Muzeji in enakost: raznolikost in inkluzivnost ter ob tem pripravili virtualno predstavitev, ki se ji je pridružil tudi Medobčinski muzej Kamnik. »Med drugim je poslanstvo muzejev tudi, da se odzivamo na družbena dogajanja in na inovativne načine predstavljamo premično kulturno dediščino različnim skupinam obiskovalcev. V Medobčinskem muzeju Kamnik na področju izvajanja programskih vsebin načrtno skrbimo za odpiranje novih možnosti, za seznanjanje in pridobivanje novih vedenj s področja premične kulturne dediščine - s ciljem vseživljenjskega izobraževanja in vključevanja ranljivih skupin v javno življenje,« pravijo v kamniškem muzeju, kjer so ta dan svoja vrata odprli za brezplačne oglede razstav na gradu Zaprice. J. P. Križnikov pravljični festival je odpovedan Motnik - Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, ki bi 12. in 13. junija v Motniku morala organizirati že deveti Križnikov pravljični festival z naslovom Jenkret je biv, ... sporoča, da festivala ne morejo prilagoditi v zadostni meri, zato ga v celoti odpovedujejo. Hkrati odpovedujejo tudi s tem povezani likovni natečaj, ki je bil eden od tradicionalnih spremljajočih dogodkov. Za vse ljubitelje pravljic bodo konec avgusta in v začetku septembra pripravili okrnjeno različico festivala. Več informacij o spremenjenem programu sledi. J. P. 8 petek, 22. maja 2020 Kamničan Zanimivosti V spomin Tone Škarja (1937-2020) Z Bojčem (Bojan Pollak) sva se ob reki Marsiandi sprehodila proti letališču v Humdeju. Za nama sta bila že skoraj dva meseca, ki sva ju preživela skupaj z nepalskimi inštruktorji in tečajniki. Vesela sva bila, da nama je uspelo zaključiti tečaj osnovnih planinskih veščin za Nepalce. Bila je pozna jesen leta 2002. Izza ovinka nama naproti prihaja visoka, sloka postava odločnih korakov. Kdo drug, Tone Škarja. V roke mi potisne pismo. "To ti pošilja Tinkara, pazi jo, prijetno dekle, in takšnih, ki te pustijo od doma za toliko časa, ne najdeš pogosto," se nasmehne. Takrat si najmanj nisem predstavljal, da se bodo od tega trenutka najine poti toliko zbližale. Oba imava rada pisano besedo, rada jih obračava, da se pravilno postavijo in dobijo svoj pomen. Večkrat sva sedela na Planinski zvezi Slovenije in modrovala o slovenskem alpinizmu, kam drvimo, kje so meje ... Bil je vizionar, videl je stvari, ki so nam, "mladcem", bile včasih nerazumljive in so šele čez čas dobile svoj pomen. Alpinizmu je znal določiti nevidno smer, ki ni pokazala poti danes, ampak šele čez čas in je imela vpliv na dolgi rok. Morda je ravno zaradi tega bil marsikomu trn v peti, ker je bil nepopustljiv učitelj, s pokončno držo in odločnostjo. Vedel je, da z mladostno zagnanostjo in ihto po uspehu drvimo proti prepadu, in ker nas je cenil in imel rad, nas je tudi pravočasno ustavil. Že tretji dan smo v majhni sobici na letališču v indijskem Delhiju. Smo na poti proti Nepalu v okviru odprave perspektivnih alpinistov Komisije za odprave v tuja gorstva. Potikam se od enega okenca do drugega, da bi uredil letalske vozovnice za naprej. Z našimi je bilo nekaj narobe. Grozijo nam, da nas bodo poslali domov. Adijo, Nepal, adijo, plezanje in toliko časa, toliko denarja, toliko odrekanja ... Nič, pokličem Toneta, če lahko kaj pomaga, in mu zaupam težavo. "Ja, ja, ja..." in odloži. Čez pet minut klic na moj satelitski telefon. V indijski angleščini slišim: "Hallo Mr Serki, Kumar here. Can you give me person behind the login window. (Pozdravljeni, gospod Serki, tukaj Kumar. Mi lahko daste osebo za prijavnim okencem.)" Slišim dva stavka in tisti pisk, ko prekine telefon. Oči do takrat "najpomembnejšega" uradnika se povesijo in skozi stisnjene ustnice izusti: "Wait! (Počakajte!)" Čez eno uro nas je vseh dvanajst sedelo na letalu za Katmandu. Po vrnitvi mi je Tone povedal, da je poklical prijatelja, upokojenega generala. Bilo mi je vse jasno. ... in to je bil Tone, ko smo se ustavili pred visoko steno, vsi "posrani" od strahu, in nismo vedeli, kako naprej, nam je vedno dal poguma in naučil odpreti vrata, nesebično in z žarom. Ne odprl, ampak naučil odpreti, ter nas počasi postavil na pot samostojnosti, ker se je zavedal, da so gore neizprosne in da v njih lahko preživiš samo, če jih spoštuješ in če imaš znanje, izkušnje in trdno stojiš na svoji poti. In še eno pomembno lastnost je imel. Kljub temu da je bil načelnik Komisije za odprave v tuja gorstva, da je krojil usodo slovenskega alpinizma, se je redno udeleževal četrtkovih sestankov Alpinističnega odseka Kamnik in se družil z mladimi. Nekoč mi je zaupal, da tudi če si "direktor", je tvoja dolžnost, da ohranjaš stik z osnovno celico, kaj se tam dogaja, kako razmišlja mladina, bodoča generacija alpinistov. S tem so tvoje odločitve prilagojene njihovim potrebam, željam, življenjskemu ciklu, razumeš jih in se na ta način izogneš neživljenjskim odločitvam in usmeritvam. Na jesen njegovega življenja sva se večkrat slišala. Zaupal mi je, katero knjigo je prebral, in predlagal, da naj jo tudi sam. Njegov izbor in okus sta bila prefinjena. Na kratko je pokomentiral alpinizem in naše delo, kaj je dobro in kje smo "ga usrali". Bil je oster kritik, brez dlake na jeziku. Alpinizem je imel preprosto rad in v tem duhu nam je napisal tudi kakšno kritiko, ki je nismo radi slišali. Po premisleku pa ugotovili, da ima prav in da nam želi pomagati. Mesec dni nazaj sem prejel e-pošto s povezavo do fotografij z odprav in življenja v gorah, s pripisom: "Spravi jih za bodoče generacije, da se ne izgubijo." Tone, bil si vedno pred nami in videl, česar drugi nismo razumeli. Bil si naš vzor z jasno sledjo, ki si jo znal uresničiti. In vedel si, slutil Po svoji sledi, da se počasi preveša v večnost. Hvala, ker smo lahko bili v tvoji družbi. Vem, da nas boš Po svoji sledi še naprej vizionarsko usmerjal, in vem, da nam boš potrkal na vest, ko se bomo ustavili pred mogočno Steno, in nas usmeril z mislijo: "Fantje, ne se ustrašiti, poglejte jo z druge strani." Matjaž Šerkezi Sodobno podjetje, ki črpa iz tradicije Podjetje Ekoart hiše, ki postavlja trende v leseni gradnji, je pred dobrim desetletjem ustanovil Kamničan Miha Bogataj, ki z ženo Nežo Drobnič Bogataj živi v leseni hiši, zgrajeni z lokalnimi naravnimi materiali. Neža Drobnič Bogataj in Miha Bogataj / foto: Andraž Gregorič usmerjajo tudi na tuje trge. Precej zanimanja zanje je v Avstriji in Nemčiji. »Iščemo partnerje v tujini, ki bodo naš sistem uporabljali in promovirali. Tako smo že v dogovoru s podjetji v Hannovru in Berlinu. Zavezani k uporabi lokalnega lesa Ena od moralnih zavez podjetja je tudi, da v čim večji možni meri uporabljajo lokalni, slovenski les. Z njim so zgradili tudi hišo, v kateri v okolici Kamnika živi Miha še dodaja Neža Drobnič Bogataj, ki se skupaj z možem in otrokoma trudi živeti po načelih sonaravnosti. »Trg je bilo treba ustvariti iz nič« Ker je k načelom ekološke in trajnostne gradnje zavezano tudi podjetje, je takšen način življenja gotovo tudi najboljša promocija izdelkov. Kot pravita sogovornika, pred dobrim desetletjem, ko so pri nas orali ledino v tovrstni masivni leseni gradnji, trga tako velika. »Sama lesena konstrukcija objekta je res za okoli trideset odstotkov dražja od zidane gradnje. Vendar sama konstrukcija predstavlja le dvajset odstotkov celotne vrednosti hiše, tako da je na koncu razlike v ceni le nekaj odstotkov, pri tem pa ne gre zanemariti udobja bivanja, ki je v lesenem domu bistveno višje.« Kdo so torej kupci, ki se odločijo za bivanje v lesenih domovih? »Predvsem so to stranke, ki jim ni vseeno za kvaliteto bivanja in ki jim je V podjetju nameravajo še naprej graditi butične lesene izdelke. Njihov trud so prepoznali tudi v Javni agenciji Spirit Slovenija, kjer so jih nedavno sprejeli v družino ambasadorjev nacionalne kampanje za promocijo slovenskega gospodarstva. Aleš Senožetnik Topole - Ekoart hiše že nekaj let nastajajo v industrijski coni v Topolah, kjer ima podjetje svojo proizvodno enoto, a njegovi začetki so povsem kamniški. Zgodba z lesenimi hišami, zgrajena z upoštevanjem načel trajno-stne in sonaravne gradnje, se je začela v kamniškem alpinističnem odseku. »Kamničan Marko Prezelj (mednarodno priznan slovenski alpinist, op. a.) me je postavil pred izziv, da mu zgradim masivno leseno hišo, in takrat smo postavili temelje svoji gradnji z naravnimi materiali,« se spominja Bogataj, ki je kot gradbenik in konstruktor razvoj lesenih gradenj spremljal že dlje časa, vse bolj pa ga je zanimala uporaba naravnih materialov in tradicionalnih tehnik. Znanje črpajo tudi iz tradicije Tako so skupaj s partnerji začeli razvijati produkt, ki so ga leta 2014 poimenovali in patentirali pod imenom IQwo-od in danes predstavlja enega od temeljev njihove gradnje. Gre za način gradnje z mozniki, nekakšnimi bukovimi žeblji, s katerimi na naraven način spojijo deske. »Po tem sistemu so bili narejeni stari toplarji in drugi kmečki objekti. Moznike so v krušni peči presušili, in ko so jih zabili v konstrukcijo, so se napojili vlage lesa, nabreknili in to je držalo za zmeraj,« o tem, kako so svojo inovativno rešitev, ki omogoča masivno gradnjo brez uporabe lepil, našli v tradicionalni tehniki, pripoveduje Miha Bogataj. »Z mozniče-njem smo našli način, kako na povsem naraven in trajno-stni način nadomestiti skeletno gradnjo z masivno leseno konstrukcijo. IQwood tako predstavlja najboljše med skeletno gradnjo in klasično zidano hišo.« Poleg gradnje lesenih bivalnih enot se vse bolj usmerjajo tudi v proizvodnjo tovrstnih lesenih polizdelkov, v kar so se usmerili še posebej po tem, ko je lani kot partner v podjetje vstopil Martin Hladnik, sicer tudi nekdanja stranka Ekoart hiš, in prevzel vodenje operativnih procesov in proizvodnje. Z lesenimi stenami, izdelanimi z mozniče-no vezanimi elementi, tako svojo dejavnost vse bolj Bogataj z ženo Nežo Drob-nič Bogataj, ki je prav tako zaposlena v podjetju, in s svojima dvema otrokoma. Poleg lesa so pri gradnji hiše uporabili tudi kamen in ilovnate omete, pohištvo pa je narejeno iz lesa gorskega bora, t. i. cemprina, ki s svojim aromatičnim vonjem tudi še pet let po vselitvi pomirja in po nekaterih študijah tudi znižuje krvni tlak. »V hiši diši po lesu, pozimi je toplo, poleti hladno. Težko je to opisati z besedami. Človek se obdan z naravnimi materiali počuti bolje. Ko se poleti vrnemo z dopusta, med katerim bivamo v kakšnem apartmaju, se otroka vselej razveselita, da živimo v leseni hiši,« pravi Drobnič Bogatajeva, in dodaja, da se tudi sicer trudijo živeti vpeti v lokalno okolje. »Na podeželju imamo zagotovo prednost, da lahko veliko hrane in pridelkov dobimo od bližnjih kmetov, nekaj pa je seveda pridelamo tudi na lastnem vrtu. V kurniku imamo nekaj kokoši, ki nesejo jajca, nad čimer sta še posebej navdušena otroka,« za tovrstne objekte skoraj da ni bilo. »Z izobraževanjem in ozaveščanjem ljudi smo ga morali ustvariti skorajda iz nič,« pravi Bogataj. Danes so vrednote, ki jih gojijo v podjetju, precej bolj v zavesti ljudi, kar se pozna tudi pri naročilih. »Vse več je povpraševanja po lesenih domovih. V primerjavi s skeletno gradnjo raste tudi delež masivne lesene gradnje. Lani je bil delež masivnih lesenih izdelkov, ki smo jih izdelali, okoli šestdeset odstotkov, letos v približno treh četrtinah vseh naročil stranke želijo masivne izdelke.« Pomemben element pa pri izbiri materialov predstavlja cena. Čeprav v splošnem velja, da so lesene hiše dražje od klasično zgrajenih, pa Bogataj meni, da razlika ni pomembno, da jih obdajajo naravni materiali. Vse več jim pomeni tudi to, da so ti materiali lokalnega, slovenskega izvora,« pravi Drobnič Bogatjeva. V podjetju tako nameravajo še naprej graditi butične lesene izdelke v Sloveniji, poleg proizvodnje polizdelkov predvsem za severne trge pa nameravajo v prihodnje razvijati tudi segment mobilnih hišic. Pomemben del njihovega fokusa pa bo še naprej razvoj inovativnih rešitev, s katerimi so si tudi zagotovili mesto na trgu. Njihov trud so prepoznali tudi v Javni agenciji Spirit Slovenija, kjer so jih nedavno sprejeli tudi v družino ambasadorjev nacionalne kampanje za promocijo slovenskega gospodarstva. Kamničan Jfl petek, 22. maja 2020 9 Mladi Nov svet fotografije in poezije Dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, ki obiskujejo krožek PRESS, so na ogled postavili svojo prvo virtualno razstavo fotografij in poezije. Kot pravijo, je nastala v času, ko so zaradi izrednih razmer in šole na daljavo razmišljanja sprostili v različne smeri, z uporabo novih orodij pa so se pojavile tudi nove možnosti, o katerih prej niti niso kaj dosti razmišljali. Maša Likosar Kamnik - Razstava je nastala na pobudo dijakinje tretjega letnika gimnazije Anje Kosmač, ki je prispevala tudi oblikovanje virtualne podobe razstave. Pri motivi-ranju in testiranju razstave ji je pomagala drugošolka Tjaša Vugrinec, ki je med drugim režirala in montirala tudi kratek film Gaudeamus, ki so ga posneli profe- sorji in poslali dijakom na dan, ko bi morali imeti maturantski ples. Avtorji fotografij so dijaki vseh programov Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, ki obiskujejo krožek PRESS, in sicer Anja Kosmač, Tjaša Vugrinec, Nace Balantič, Jerca Pirš Škober-ne, Hana Pavšek, Lana Jenko, Patricija Volf, Martina Kemperl. Fotografije pa razstavlja tudi njihova mentori- ca in profesorica Andreja Sabati Šuster. »PRESS ni klasičen krožek, pač pa skupina dijakov vseh letnikov, ki združuje svoje zamisli na področju fotografije, filma, pisanja, nastopanja, vodenja. S svojimi dejanji se odzivajo na dogajanje v šoli in družbi okoli nas,« je pojasnila mentorica Andreja Sabati Šuster in nadaljevala: »Tako smo v preteklosti večkrat sodelovali v Dnevni- kovem projektu Obrazi prihodnosti. Izdali smo pesniško zbirko dijaške poezije Dotikalnice in jo predstavili na literarnem večeru na malem odru Doma kulture Kamnik. Organizirali smo novinarsko konferenco v angleščini za projektne partnerje iz štirih držav. Trikrat smo bili gostje radijske oddaje Gymnasium, vseskozi fotografiramo dogodke na šoli in v okolici ter o njih pišemo poročila, ki jih objavljamo na spletni strani in družbenih omrežjih.« Razstava združuje fotografije in poezijo, s tem da so fotografije avtorske, za ustrezno vezno besedo oziroma mislimi pa je bilo treba pobrskati. »Ko beremo poezijo, se nam odpirajo podobe opevanega sveta, ki jih vsak vidi po svoje. V vsaki glavi besede, misli in pesmi zaživijo v svojem svetu. Enako tudi fotografija vsakogar ogovori s svojimi občutji, morda s pesmijo, ki jo vsak sliši po svoje. Lahko ga spomni na besede Kosovela, koga drugega na besedilo popevke, spet tretji se vrne k rimam iz otroštva. V obeh primerih nastaja nov svet, ki ga do tega trenutka še ni bilo. Nastane nova virtualnost, in če se zadnje čase veliko gibljemo po navideznih svetovih, je virtualna razstava kot nalašč za predstavitev novih svetov fotografije in poezije,« je še povedala Andreja Sabati Šuster in dodala: »Vsaka od omenjenih zvrsti nagovarja s svojo izraznostjo. Če ju združimo, nastane še nekaj tretjega in odpre še več novih svetov, nagovori nova čustva, razmišljanja in ustvarjalnost. Poezija zaživi na novo, osvežena z dijaškim videnjem opozori na svojo brezčasnost.« Vsak avtor je izbral dve, tri ali več svojih fotografij, motivi oziroma tematika pa ni bila določena, da se že na začetku, kot pravijo, ne bi preveč omejili. »Vse skupaj je rahlo obarvano tudi pedagoško, saj če nismo ravno iskali fotografskih motivov k določeni pesmi, smo morali k fotografiji iskati ustrezno misel ali pesem, kar je posledično pomenilo branje kar nekaj pesniških zbirk. Razstava Razstava fotografij in poezije je nastala na pobudo dijakinje tretjega letnika gimnazije Anje Kosmač. / Foto: Anja Kosmač tako ni klasična. Pressovci zase pravijo, da tudi sami niso običajni, zato so hoteli prikazati izdelke, ki bi nagovorili tiste, ki gledajo z besedo, in one, ki berejo s sliko,« pojasni mentorica. Razstavo fotografij in poezije si je moč vsaj do konca šolskega leta ob spremljavi glasbe ogledati na spletni strani Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik. Virtualna razstava fotografij in poezije je na ogled na spletni strani Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik. / Foto: Maša Likosar Projekt dijakov za dijake Trije dijaki kamniške gimnazije so čas koronakrize, ki je prizadel tudi mlade, izkoristili za uresničitev svoje poslovne ideje, s katero pomagajo vrstnikom. Osnovali so spletno stran Zapiski.si, ki je namenjena medsebojni pomoči dijakov. Žan Javornik, Neli Supej in Marko Kotnik / Foto: osebni arhiv dijakov Jasna Paladin Kamnik - Marko Kotnik, Neli Supej in Žan Javornik so dijaki kamniške gimnazije, ki - kot pravijo zase - se radi zabavajo, družijo, včasih pa tudi pozabijo kakšno domačo nalogo. Že dlje časa so razmišljali, da bi spodbudili medsebojno pomoč dijakov, ki bi si lahko delili zapi- ske, pred približno dvema tednoma pa jim je to tudi uspelo. Zaživela je namreč spletna stran Zapiski.si, ki deluje tudi kot forum, namenjena pa je zgolj dijakom. In kako se je njihovo sodelovanje začelo? Marko prihaja iz Tuhinjske doline in se od nekdaj zanima za inovacije, v letošnjem šolskem letu pa sta njegovo zanimanje pritegnila podjetništvo in finance. Neli živi v Domžalah, podjetništvo pa jo zanima že dlje časa. V prostem času skupaj z Ža-nom - ta prihaja iz Trzina -snemata posnetke za Youtu-be. »Vse se je začelo ob začetku šolskega leta, ko nam je Sandi Muheljič na naši šoli predstavil krožek podjetništva, na katerega se je iz cele šole prijavilo kar šestdeset dijakov. Od tega jih je na delavnice prišla samo polovica, nas pa so ta predavanja tako navdušila, da smo hoteli še več. Kmalu zatem so na šoli potekali informativni dnevi, kamor je prišel tudi Sandi, kot predstavnik KIK-štarterja Kamnik. To priložnost smo izkoristili in se dogovorili za dodatne delavnice, kamor nas je od tistih, ki so obiskovali predavanja, prišlo samo še sedem. Začeli smo se redno dobivati na sestankih, kjer smo se pogovarjali o različnih idejah, kar je pripeljalo do tega, da smo se razdelili v dve skupini in začeli aktivno delati na izbrani ideji. Naša skupina je tako začela ustvarjati stran Zapiski.si,« opišejo začetke in pot do spletne strani, ki je že v prvem tednu delovanja privabila okoli sedemdeset registriranih uporabnikov, na njej pa je bilo že v prvih dneh objavljenih okoli osemdeset zapiskov in domačih nalog. Pred začetkom ustvarjanja strani so izhajali iz problema, da vsi dijaki potrebujejo zapiske za ure, na katerih niso prisotni ali pa jim težje sledijo, večini pa se zapiskov ne da deliti. To so hoteli spremeniti, tako da so se lotili iskanja načinov, kako nagraditi tiste, ki pošiljajo zapiske - poimenovali so jih ambasadorji. Imeli bodo posebne ugodnosti kot denimo sodelovanje s sponzorji, s čimer želijo spodbuditi boljšo kakovost deljenih zapi- skov in večje sodelovanje in pomoč med dijaki. Za zdaj za kakovost in urejanje naloženih zapiskov skrbijo sami, tako da jih pred objavo pregledajo, »saj želimo ustvariti nekaj, za čemer lahko stojimo in ima trdne temelje, na katerih lahko potem gradimo in dodajamo novosti.« Dela s projektom in idej jim namreč še zdaleč ni zmanjkalo. »Želimo tudi zbirati posnetke predavanj, s katerimi bi si lahko dijaki pomagali, če so pri uri manjkali ali pa bi radi slišali še eno razlago. Razmišljamo, da bi izbrali najboljše zapiske in povzetke v knjigi za boljšo preglednost in dostopnost brez elektronskih naprav. Vsebine bi lahko nadgradili tudi s popravljanjem esejev, skupnim reševanjem nalog ... V mislih pa imamo tudi že mobilno aplikacijo za lažje pregledovanje in deljenje zapiskov,« še zaključijo Marko Kotnik, Neli Supej in Žan Javornik. Vsi dijaki potrebujejo zapiske za ure, na katerih niso prisotni ali pa jim težje sledijo, večini pa se zapiskov ne da deliti. To so hoteli spremeniti, tako da so se lotili iskanja načinov, kako nagraditi tiste, ki pošiljajo zapiske - poimenovali so jih ambasadorji. 10 petek, 22. maja 2020 Kamničan Šport Policijska kronika Poškodovanje vozila Neznani storilec je na Perovem z neznanim ostrim predmetom poškodoval vozilo, tako da je naredil praske po celotnem vozilu in oškodoval lastnika. Sledi zbiranje obvestil in ustrezen ukrep po zakonu o javnem redu in miru. Padel kolesar Pri bazenu na Maistrovi ulici je prišlo do prometne nesreče oz. padca kolesarja. Po zbranih obvestilih je bilo ugotovljeno, da se je kolesar peljal po cesti in pri vožnji čez robnik zapeljal na pločnik, pri tem padel in se poškodoval po glavi. Sledi zbiranje obvestil in plačilni nalog po zakonu v cestnem prometu. Glasna glasba Policisti so v Kamniku obravnavali kršitev po Zakonu o varstvu javnega reda in miru zaradi predvajanja glasne glasbe na prostoru v lasti kinološkega društva v Tunjicah. Kršitelju je bil na kraju izdan plačilni nalog po zakonu o javnem redu in miru. Vinjen voznik V naselju Mali Hrib je bil ustavljen voznik osebnega avtomobila, ki je kazal očitne znake vinjenosti, zaradi česar mu je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal, da ima voznik 0,74 mg/l alkohola v litru izdihanega zraka. Sledi obdolžilni predlog na Okrajno sodišče v Kamniku. Tatvina vozila Neznani storilec je s parkirišča na Kovinarski cesti izvršil tatvino osebnega vozila Renault Megan Grandtour, ga odpeljal neznano kam in tako oškodoval podjetje. Sledi zbiranje obvestil in pa kazenska ovadba na okrožno državno tožilstvo. Zadrževanje na podgorskem igrišču Policista sta imela v Podgorju na igrišču v postopku občane, ki so se družili in kršili odlok o začasni prepovedi gibanja in druženja. Občani so se po opozorilu razšli. Sledi predlog pristojnemu prekrškovnemu organu. Drzna tatvina Znani storilec je vstopil v lokal, kjer je nato neovirano pristopil do blagajne za pultom gostinskega lokala, vzel ključ, ki je bil poleg blagajne na vidnem mestu, jo odprl in iz nje odtujil gotovino. Storilca je opazil natakar in ga zadržal do prihoda policistov. Sledi zbiranje obvestil in pa kazenska ovadba na okrožno državno tožilstvo Zaseg prepovedane snovi Policistka je na Bakovniku kršitelju zasegla PVC-samozapi-ralno vrečko z neznano zeleno-rjavo posušeno snovjo rastlinskega izvora, za katero se sumi, da gre za prepovedano drogo. Po analizi bo zoper kršitelja uveden hitri postopek. Intervencija v Šmarci Policisti so posredovali v Šmarci, kjer se je občanka nedostojno vedla in odrinila občana pri postavljanju obcestnega ogledala, ki omogoča boljšo vidljivost iz stranjske na prednostno cesto. Na kraju je bil kršiteljici izdan plačilni nalog po zakonu o javnem redu in miru. Vlom v lopo Policisti so v Šmarci obravnavali vlom v lopo, in sicer je neznani storilec preko noči z neznanim predmetom na vzvod vlomil v vrtno lopo, iz katere je odtujil dve kolesi. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno tožilstvo. Spor med sosedi Policisti so morali posredovati na Duplici, kjer je prišlo do verbalnega spora in žaljenja med sosedi zaradi vrat skupne sušilnice. Vsem kršiteljem je bil izdan plačilni nalog po zakonu o javnem redu in miru. Tatvina denarja v Mekinjah V Mekinjah je neznana ženska, stara 55-60 let, črnih daljših las, močnejše postave, visoka 170 cm, govorila je srbohrvaški jezik, oblečena je bila v krilo in karirasto jakno v modrih tonih, 16. maja okoli 10.30 vstopila v odklenjeno hišo, iz sobe odtujila denarnico z 20 evri in odšla. Občane policija prosi, da če bi karkoli vedeli o neznani ženski, naj to sporočijo na 113, prav tako pa jih opozarja na samozaščitne ukrepe. Karateisti trenirajo doma Karateisti Karate kluba Virtus Duplica se bodo v telovadnico predvidoma vrnili septembra. Do takrat pa trenirajo doma. O tem, kako preživljajo čas epidemije, smo se pogovarjali s trenerjem Vladom Staničem. Aleš Senožetnik Kamnik - Ob pojavu epidemije covida-19 so tudi kara-teisti prenehali s tekmovanji in treningi v telovadnici, zaradi česar je bilo med 45 člani kamniškega kluba precej razočaranja, še posebej po dobrem tekmovalnem začetku sezone. Člani Karate kluba Virtus Duplica so jo začeli z državnim prvenstvom za člane in veterane, na katerem so osvojili dve odličji. Drago Jeglič je osvojil bronasto medaljo v kategoriji kate med veterani nad 50 let, Žan Ticijan Dolar pa v kategoriji borb za člane nad 84 kilogrami. »Z dobrimi občutki smo tako čakali na prvo pokalno tekmo, ki bi morala biti marca, a nas je ustavila epidemija. Žal mi je še posebej zato, ker imamo letos 14 registriranih tekmovalcev, kar je za naš klub precej. Med njimi so tudi štiri dekleta, nekaj pa tudi takšnih, ki bi tekmovali prvič, a bodo morali na ognjeni krst počakati vsaj do jeseni,« nam je povedal trener Virtusovih karate-istov Vlado Stanič. Kljub temu da skupinskih treningov ni, člani ostajajo aktivni. »Z nekaterimi smo v stalnem stiku po telefonu ali na spletu. Kot mi poročajo, veliko tečejo, delajo vaje za moč in raztezanje, ponavljajo tudi kate,« pravi Stanič, ki na svojem Facebook profilu z objavo kratkih videov s svoje vadbe tudi sam skrbi za motivacijo članov. »Z videoposnetki svoje vadbe jih poskušam motivirati, hkrati pa tako vidijo, da kvaliteten trening lahko opravimo tudi doma, s pomočjo domačega pohištva, in da pomanjkanje prostora ni izgovor.« Vendarle pa individualni trening ne more povsem nadomestiti tekmovanj in treninga pod vodstvom trenerjev. »Tako kot pri drugih veščinah je tudi pri karateju nujna vadba. Še posebej pri karateju, ki je zelo tehnična disciplina, je nujna kontrola trenerja. Utegne se zgoditi, da se bo zaradi pomanjkanja treninga pri nekaterih članih poslabšala tehnika ali da ne bodo tako napredovali, kot bi lahko sicer. Kakšne bodo posledice, pa bomo ocenjevali jeseni.« Epidemija novega koronavirusa jim je preprečila tudi izvedbo izpitov za pasove, ki bi jih morali opravljati maja, tako da bodo morali polaganje izpitov preložiti na jesen. »Ob tem smo načrtovali tudi obisk dr. Vladimirja Vlado Stanič / Foto: osebni arhiv Jorge, ki ima črni pas in najvišji, deseti dan. A je tudi srbski mojster karateja ostal v karanteni v Srbiji,« pravi Stanič, ki upa, da bodo septembra lahko znova trenirali. V Virtusu namreč načrtu- jejo, da se bodo karateisti na treninge vrnili 3. septembra. Jeseni so za zdaj napovedane tudi prve pokalne tekme ter državno prvenstvo za mlajše kategorije, seveda, če bodo razmere dopuščale. Maistri tekli za boljši jutri Dijaki in zaposleni Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik so v soboto, 16. maja, na mednarodni dan sobivanja v miru, pripravili dogodek Maistri tečemo za lepši jutri 2020 oz. 70 minut gibanja za 70 let šole. Jasna Paladin Kamnik - Kamniška gimnazija letos praznuje sedemdesetletnico, a je večina načrtovanih dogodkov zaradi epidemije covida-19 odpadla, le tek jim je uspelo izpeljati, sicer v prilagojeni obliki. »Tek je uspel! Ker nismo mogli organizirati klasičnega teka, sem se odločil za bolj odprto različico, ki je kljub vsemu imela velik odziv. Sodelovalo je namreč 131 tekačev, ki so skupaj pretekli ali prehodili kar 821 kilometrov. Vsak prijavljeni je tekel ali hodil po trasi, ki si jo je izbral sam, predlagali pa smo jim, naj si izberejo pot ob Kamniški Bistrici, saj so se tako lahko tudi srečevali med seboj. Prepoznali smo jih lahko po recikliranih majicah, torej tistih iz prejšnjih let, na katerih so imeli zapisane startne številke in slogane, ki so imeli tudi letos velik pomen,« nam je povedal organizator teka in profesor športne vzgoje Matej Juhart. Sedemnajst sodelujočih se je odločilo za slogan Hrana za vse, 49 si jih je izbralo misel Za lepši svet, 27 slogan Pitno vodo za vse, 36 pa Za čisto okolje. Nekateri dijaki so tek izkoristili tudi za obisk sv. Primoža. Dobrodelnega teka so se udeležile tudi družine. Kamničan Jfl petek, 22. maja 2020 11 Šport Kamniški odbojkarji z novim trenerjem Odbojkarje Calcita Volleyja, ki so v predčasno končani sezoni že osmič v zadnjih desetih letih osvojili drugo mesto v državnem prvenstvu, bo prihodnje leto vodil eden najboljših slovenskih odbojkarjev vseh časov, Gregor Jerončič. Miha Štamcar Kamnik - V novi sezoni bo prišlo tudi do spremembe tekmovalnega sistema, ki bo potekal trikrožno, Kamniča-ni pa bodo v njem igrali od samega začetka. Trikrožni sistem bo tudi v obeh prvih ženskih ligah, kjer bodo v 1. A ligi igrale aktualne slovenske državne prvakinje, v 1. B ligi pa druga ekipa Calcita Volleyja. V kamniškem odbojkarskem klubu so nadvse zadovoljni z naslovom državnih prvakinj svoje prve ženske ekipe, ki je slavila tudi v srednjeevropski ligi. Z naslovom državnih prvakinj so si Kamničanke priigrale tudi pravico nastopa v kvalifikacijah za ligo prvakinj, na veliko zadovoljstvo vodstva desetletnem obdobju igranja v italijanski ligi pa je bil državni prvak z ekipama Itas Trentino in Cuneo. Po končani karieri se je podal v trenerske vode, v Sloveniji pa je pred tremi leti vodil Salonit. »Že kot igralec sem vedno stremel k temu, da bi se prebijal proti vrhu, zato sem se odločal za vedno večje izzive. Tudi v trenerski karieri je zdaj podobno in Calcit Volley zagotovo sodi v enega takšnih izzivov. Gre za ekipo, ki je zadnjih deset let vedno v vrhu slovenske odbojke, v vsem tem času se je v klubu delalo zelo dobro in temu primerni so bili tudi rezultati. Vsekakor si želim, da bi bilo tako tudi v prihodnje,« je ob prihodu v Kamnik dejal Jerončič, ki je, »Že kot igralec sem vedno stremel k temu, da bi se prebijal proti vrhu, zato sem se odločal za vedno večje izzive. Tudi v trenerski karieri je zdaj podobno in Calcit Volley zagotovo sodi v enega takšnih izzivov. Gre za ekipo, ki je zadnjih deset let vedno v vrhu slovenske odbojke, v vsem tem času se je v klubu delalo zelo dobro in temu primerni so bili tudi rezultati. Vsekakor si želim, da bi bilo tako tudi v prihodnje,« je ob prihodu v Kamnik dejal Jerončič. hodna liga za igralce, ki se želijo uveljaviti v tujini. Mislim, da je to popolnoma normalno in ne bi bilo pošteno, da bi jih pri tem omejevali, to pa je dobro tudi za reprezentanco. Seveda je zato domače prvenstvo s tem nekoliko okrnjeno, vendar se po- Eden tistih, ki bodo tudi v prihodnji sezoni nosili kamniški dres, bo tudi Miha Bregar, ki je nedavno tega s klubom podpisal novo dvoletno pogodbo. kluba pa bodo vse nosilke igre z lanske sezone ostale v klubu. Tudi Eva Pogačar in Kanadčanka Lucille Charuk, ki jima je potekla pogodba. Precej drugačen je položaj v moški ekipi, ki je zaostala za pričakovanji. Do konca meseca naj bi bilo znano, v kakšni zasedbi bodo Kamni-čani krenili v novo sezono, v kateri bo na njihovo klop sedel 46-letni Gregor Jerončič. Nekdanji dolgoletni slovenski reprezentant, ki je v svoji blesteči karieri s Salonitom iz Kanala osvojil štiri naslove slovenskega državnega prvaka in tri pokalne lovorike, je nato kar dvanajst let več kot uspešno igral v tujini. Z nemškim Friedri-chshafnom je leta 2000 igral v finalu lige prvakov, v čeprav je zadnja tri leta deloval v Italiji, zelo dobro seznanjen s kakovostjo slovenske odbojke. »Čeprav sem treniral v Italiji, sem pozorno spremljal tudi slovensko prvenstvo. Zavedati se moramo, da je slovenska liga nekakšna pre- javljajo vedno novi igralci, ki so željni napredovanja,« se dela v Kamniku veseli nekdanji odlično bloker, ki si želi, da bi se lahko čim prej seznanil z igralci. »Dobro bi bilo, da bi se lahko že konec meseca začeli treningi, kajti igralci so že več kot dva meseca brez žoge. Ampak ne smemo pozabiti, da je v sodobni odbojki zelo pomembna tudi telesna pripravljenost. Seveda je tehnika še vedno pomembna, toda če igralec ne zdrži ritma, vemo pa, da bo tekem v prihodnji sezoni veliko, mu to prav nič ne pomaga. V teh dneh z vodstvom kluba sestavljamo ekipo za novo sezono. Verjamem, da bomo sestavili konkurenčno ekipo, ki bo lahko sledila ciljem kluba,« obljublja Jerončič. Eden tistih, ki bodo tudi v prihodnji sezoni nosili kamniški dres, bo tudi Miha Bregar, ki je nedavno tega s klubom podpisal novo dvoletno pogodbo. »Že zdaj se veselim sodelovanja z Gregorjem Jerončičem, ki je tudi sam igral na mestu blokerja, tako da sem prepričan, da bo svoje znanje znal prenesti naprej. S kakšno ekipo bomo krenili v novo sezono, ne vem, prepričan pa sem, da o vodstvo kluba sestavilo konkurenčno ekipo za najvišja mesta,« pa je ob po-daljšanjupogodbe dejal dva metra visoki regar, ki je bil po izboru navijačev kamniškega kluba izbran v idealn o postavo Calcita Volleyja zadnjega desetletja. O teku na Vovar, ki ga ni bilo Druga sobota v maju je na Brezjah že leta namenjena največjemu vaškemu prazniku - teku na Vovar. Letos bi obeležili okroglo, deseto obletnico - če nam virusi ne bi tega preprečili. Bojana Lužar Brezje nad Kamnikom - Vladne uredbe so nas namreč prikrajšale za izkušnjo, ki je za vse udeležence in njihove podpornike izjemnega pomena. Kajti tek na Vovar ni le tek. Je preizkušnja volje, moči, poguma, vztrajnosti, trdega treninga, vere vase in v svoje sposob- ka, ki se je podal na vrh vaškega očaka. Spregovoril si z njim besedo ali dve in že si jo ubral po svoji začrtani poti. Z mešanimi, na trenutke neznanimi občutki ... Namesto tekaškega piknika, ki ga Brezjani vsako leto začinijo z golažem in pečenim odojkom, si letos lahko pred hišami opazoval družine, ki so si vzele čas le zase. Na Vovar je bil tudi med karanteno priljubljena točka okoliških rekreativcev. nosti ter ne nazadnje povezanosti in složnosti vašča-nov. Brezjani ga vsako leto težko čakamo. A tokrat ga nismo dočakali. Ob devetih zjutraj je ovinek, na katerem se vsako leto zbere tekaška karavana, sameval. Tudi sicer je bil dan tih in miren. Le sem in tja si srečal člove- obisk so si dovolili priti le najbližji sorodniki. Druga sobota v maju je bila letos drugačna. A vaščani niso pozabili, čemu je bila v preteklosti posvečena. Prepričani so, da bodo še prišle sobote, ko bo vse tako, kot mora biti. Do takrat pa ostajajo povezani v mislih . Tek na Stari grad je dokončno odpovedan Kamnik - Na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik bi morali 22. maja organizirati zdaj že tradicionalni tek na Stari grad, a so se zaradi veljavnih preventivnih ukrepov glede nevarnosti širj enja nalezljive bolezni covid-19 tek odločili odpovedad. »Teka nebomo nedumešča lizdjugim terminom. V duhu vedno več pozitivnih novic rahljanja in odprav Ijanja nekaterihukrepov verjamemo, da bomo lahko še mnvbobrat tekli dkupaj,«sporoča v. d. direktorja zavod a Franci Kramar. Odpovedan je bil tako že tretji zaporedni tek v sk lopu Te kaš ke lige občine Kamnik. J. P. Medtem ko prvi članski ekipi Calcita Volleyja še nista začeli trenirati, vsi drugi že od ponedeljka naprej vadijo na igriščih za odbojko na mivki Pod Skalco. Prisotnost na treningih za mlajše kategorije kamniškega kluba sicer ni obvezna, vendar je bila »lakota« po žogi velika, tako da je v teh dneh Pod Skalco zelo živahno. Seveda pa se v klubu strogo držijo varnostnih navodil Nacionalnega instituta za javno zdravje in priporočil Odbojkarske zveze Slovenije. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK ISCEPOMOCPRI IZVEDBI POGREBNIHCEREMONIALOV Vse zainteresirane, ki ste pripravljeni na honorarno delo v okviru naše pogrebne službe, vabimo, da se kot nosač pridružite ekipi, katere skrb je, da je pogrebnaslovesnostizvedenadostojno in brezhibno. Od kandidatov pričakujemo pripravljenost in zmožnost sodelovanja tudi pri težjih fizičnih delih (nošenje krste, žare, zastav indruge pogrebne opreme) ne glede na vremenske pogoje, urejenost, zanesljivost in izkazovanje pietete do pokojnika ter njegovih svojcev. Če vas delo zanima, nas pokličite za podrobnejše informacije. Pridružite se dobro vpeljanemu in spoštovanja vrednemu timu! Komunalno podjetje Kamnik, d. o. o. Tel: 01/839 17 31 E-pošta: info@kpk-kamnik.si k KPK Komunalno podjetje Kamnikd.o.o. Cankarjeva 11, 1241 Kamnik /11 crt {o Hafe uspešnosti je zadovofjstvo nafifc uporabnikov. 12 petek, 22. maja 2020 Kamničan Zanimivosti, križanka Veselica s Podokničarjem Franc Pestotnik Podokničar je doma iz Stahovice. S svojimi podoknicami je gostoval že po vsej Sloveniji, je radijski človek, blizu mu je televizija. Tudi na odrih se dobro znajde. Pri kakšnem celovečernem nastopu je aplavz publike v dvorani ali na prostem še vedno bučen. Franc Pestotnik Podokničar Alenka Brun Stahovica - Leta 1985 je Franca Pestotnika Podokni-čarja k Ansamblu Marela kot povezovalca programa in humorista povabil Franc Kompare. Po nekem naključju je potem začel sodelovati še pri Podoknici Nedeljskega dnevnika, kar sedaj traja že 34 let. »S Podoknico sem tako "obrajžal" Slovenijo po dolgem in počez. Trenutno je sicer vmes posegla prisotnost novega koronavirusa, a ker sem optimist, verjamem, da bom še letos ome-tel pajčevine z "lojtre" in spet klical dekleta.« Leta 1993 smo ga lahko gledali na Televiziji Slovenija, kjer je vodil in skrbel za humor v oddaji Po domače. Dve leti kasneje so mu zaupali voditeljske vajeti prvega festivala Slovenska polka in valček, pa potem še drugega naslednje leto. Gledali smo ga na Golica TV v njegovi narodno-zabavni oddaji Pod židano marelo, pa v oddaji Veselje s Podokničarjem. Danes ga lahko spremljate na TV Veseljak, ampak ves čas pa je Franc Pestotnik Po-dokničar tudi radijski človek. Na Radiu Kranj ste lahko z njim vasovali, sodeloval je pri nočnem programu SNOP, pred petimi leti ga je k sodelovanju na Radio Go-renc povabil Andrej Grims in sprejel je izziv. Tu mu lahko prisluhnete vsako sredo popoldan in doživite pravo veselico s Podokničar-jem. Šale kot za šalo V svoji bogati karieri je Po-dokničar igral tudi v gledališču. »Sredi sedemdesetih let v Šentjakobskem v Ljubljani, potem sem leta 2004 po oceni stroke in ljudi odlično odigral vlogo Daniela v Cvetju v jeseni v Poletnem gledališču Studenec pri Domžalah, naslednje leto pa še Vandergelderja v Ženitni mešetarki ali Hello, Doly!.« Pred devetimi leti je igral tudi v slovenskem filmu Zakleta bajta, ki je bil posnet na Veliki planini. Še vedno ga organizatorji prireditev vabijo in tako je lani v Kamniku, v času decembrskih prireditev, pripravil prav zabaven večer. »Pri svojih nastopih se lotevam zgodb, ki so me spremljale skozi vsa ta leta. Gre za moje izkušnje, ki jih potem po svoje začinim. Osebno mi je predvsem všeč situa-cijska komika - ko se lahko v trenutku odzovem na določeno situacijo. To pa počnem na Podoknicah, kjer ni nobenega pravega scenarija in je vse v moji glavi.« Nadaljuje, da čeprav je včasih videti, kot da na odru šale stresa iz rokava, je za vsem tem veliko dela in priprav; pa tudi izkušenj. »Ko hodim po brezpotjih okoliških hribov, grem predvsem sam, da se lahko glasno izražam, da preverjam različne ideje. Za vsako dobro improvizacijo je ogromno vloženega dela. Moja prednost je še, da sem v življenju veliko bral, kar bogati besedni zaklad.« Prišla je korona Pojav covida-19 je tudi Francu Pestotniku Podokničarju precej spremenil življenje oziroma »zmešal štrene«, kot hudomušno doda. Naj- bolj ga pri vsem motita negotovost in poplava različnih informacij. Ne skriva, da je razočaran. »Žal je v ospredju vse manj stroke in vse več interesov,« pove. Korona mu je "odnesla" tudi priljubljeno rekreacijo: plavanje. »Vsak teden, deset let, sem enkrat tedensko plaval v Snoviku.« To ga sprošča in voda mu po napornih koncih tedna pomaga pri regeneraciji. »Pogrešam bazen,« je odkrit. Kaj pa upokojitev? Kaj razmišlja o njej oziroma kaj bo, če bo, ko bo, sploh bo - smo ga še povprašali malo za šalo malo zares. »Veš, ko si na odru, pred kamerami, se težko upokojiš. To je neke vrste droga. Ko ti je manjka, postaneš nervozen in siten, kakor mi rečejo doma. Dokler mi bo zdravje dalo in me bodo ljudje pripravljeni poslušati, toliko časa ga bom še "pokal",« zaključi. Nagrade: 1 nagrada: sezonska vstopnica, 2. nagrada: družinska vstopnica, 3. nagrada: dve vstopnici za odrasle Rešitve križanke (geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite do srede, 10. junija 2020, na Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj. Rešitve lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Nazorjevi ulici 1. 1 2 3 4 5 6 7 8 g 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 SESTAVIL: F.KALAN PARIŠKA TRDNJAVA, BASTILLE UMETNA SNOV ZA PODLOGE PEVEC RUDAN HOKEJIST MURIČ STAROGRŠKI POTUJOČI PEVEC ASTAT TEMNI DEL DNEVA BRITANSKI IGRALEC (HUGH) GORENJSKI GLAS ROKO-METAŠ ZORMAN ŠIRNA TROPSKA RAVAN KOMIK VODOPI-VEC PEVKA FRECE BIVŠI SL. NAMIZNI TENISAČ (EDVARD) REKA V TURČIJI, ARAS MEXfU.NO OROŽJE PRI AVSTRALSKIH DOMA-1 ČINIH 3 TEMELJNI ZAKON DRŽAVE | AMERIŠKI 1 KROKODIL 19 SL. PESNICA (META) 15 DRŽAVAV AFRIKI 1 ZGORNJI 1 DELSTA-1 NOVANJA 16 ČARODEJ KA | ZANOS, 1 EKSTAZA 2 GALERIJA V MADRIDU PEVKA DERENDA HRIB PRI BEOGRADU KRŠKO MESEC V JUDOVSKEM KOLEDARJU ZGODEN, ZGODNJI 1 PISATELJ 1 FLEMING NARAMNICA PLANOTA NAD VIPAVO 4 NEKDANJA UPRAVNA ENOTA ZAPOREDJE STRELOV 1 LOUIS 1 PASTEUR REKA NA POLJSKEM 5 NARAVA (STAR.) KANADSKI PEVEC (BRYAN) KRINKA PUL2, BILO KONICA, OST IsL. ŠPORTNI 1 NOVINAR 1 (FRANČEK) ENA OD ELEKTROD 17 INDJSKA DRŽAVA VOJAŠKI STRUP BLOMDAH-LOVA OPERA PISA-I TEUICA 1 UNDGREN 7 DEBELA KLOBASA 12 PLEME, ROD I ANIARA I AVESTA PRADO RAPSOD HRVAŠKA PEVKA (NEDA) VOJAŠKO POROČILO TROPSKO SADJE AM. GLASB. SKUPINA RAZSODNIK 1 OTOK ZAHOPNO ODLOSINJA 14 KRONIKA, LETOPIS 1 ZAVIH NA OBLAČILU MONI KOVAČIČ POPOLNOMA SUCEN OKOLJE, OKOLICA STAHJA, SOHA DELOVNO PODROČJE MODELVOZILA SEAT 11 VRH/IAD LOŠKO DOLINO RENATO RASCEL PO SIRU ZNANO NIZOZEMSKO MESTO HRV. NAFTNA DRUŽBA ORIENTALSKA JED 8 SEČNJA, POSEK JEZERO NA FIUPINIH NAŠA REKA VRSTA BONBONOV PERZIJSKA SVETA KNJIGA 10 VZDRŽLJIVOST 18 UREJENOST GLASBENIK TOPiC GRŠKI OTOK 6 SREDISCE ELEATOV EMIL ZATOPEK TOMO ČESEN FINSKO JEZERO, INARI TOK, ENERGIJA 20 PREMAZ, OMAZ 9 PODOČNIK PRI ZVEREH 13 OVRATNA RUTA Kamničan Jfl petek, 22. maja 2020 77 Zanimivosti Kolesarski protesti tudi v Kamniku Protivladni kolesarski protesti so se iz prestolnice razširili tudi v druga mesta. Aleš Senožetnik Kamnik - V prestolnici so se proti nekaterim odločitvam vlade državljani odzvali s kolesarjenjem pred parlamentom, protesti pa so se še posebej hitro razširili po razkritju domnevnih nepravilnosti pri dobavi zaščitne opreme, ki so jih razkrili novinarji nacionalne televizije. Kolesarjenje je tako postalo oblika izražanja ne-strinjanja z vlado Janeza Janša tudi v drugih slovenskih mestih. Petkovi poznopopoldanski protesti so postali stalnica zadnjih tednov tudi v Kamniku. Protestniki se zberejo na Glavnem trgu in ob upoštevanju varnostne razdalje opravijo nekaj krogov po Tomšičevi in Maistrovi ulici nazaj do Glavnega trga. Kamničani na enem od protestov / foto: aleš senože Protesti potekajo mirno, svoje nestrinjanje z vlado kolesarji izražajo z zvonje-njem kolesarskih zvoncev in sem ter tja kakšnim vzkli- kom »lopovi«. Po nekaj minutah se udeleženci mirno razidejo. Doslej je na kamniških protestih sodelovalo nekaj deset kolesarjev, kot pa je bilo slišati, se nekateri Kamničani udeležujejo tudi bolj množičnih protestov, ki prav tako ob petkih potekajo pred parlamentom. Prostovoljci spet skrbijo za šolarje Jasna Paladin Kamnik - Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Kamnik so se pod vodstvom predsednika združenja Franca Pivka v teh dneh samoiniciativno odločili, da bodo znova pomagali najmlajšim in vsem tistim, ki so se po dveh mesecih šolanja na domu v ponedeljek, 18. maja, vrnili v šolske klo- pi, omogočili varno pot v šolo in domov. Na ključnih točkah po občini - predvsem v neposredni bližini šolskih stavb - so otroke usmerjali in jim dajali navodila, kako se pravilno obnašati v cestnem prometu, podobno kot so to počeli že ob začetku šolskega leta. Vsekakor zelo pohvalna gesta, za katero se jim zahvaljuje tudi Občina Kamnik. Prostovoljci Združenja šoferjev in avtomehanikov Kamnik Neverjetne gore se vračajo Kamnik - Projekt Neverjetne gore, ki je povezal muzeje, delujoče na Gorenjskem (Medobčinski muzej Kamnik, Gorenjski muzej, Loški muzej, Planinski muzej, Tržiški muzej in Muzeji radovljiške občine), je znova aktiven, saj so od ponedeljka, 18. maja, spet na voljo skrinjice z 'zakladi' za vse obiskovalce muzejev. V gorenjsko muzejsko-planinsko tran-sverzalo je poleg šestih muzejev vključenih tudi 23 planinskih vrhov oziroma koč. Pohodniki naj bi jo prehodili v letu dnu, pri tem pa zbirali žige vrhov, postojank in muzejev ter vpisovali gesla v knjižico oziroma vodnik. J. P. Pisarna Društva upokojencev Kamnik spet odprta Kamnik - Društvo upokojencev Kamnik obvešča svoje člane, da je društvena pisarna na Kolodvorski znova odprta tako kot pred epidemijo, torej ob torkih in petkih med 8. in 12. uro. Pred prostori so namestili razkuževalnik, ki ga je treba uporabiti, ne pozabite pa tudi na masko in varnostno razdaljo. J. P. Kamniški sudoku LAŽJI SUDOKU 3 2 2 4 1 9 5 7 7 9 2 1 3 1 7 5 3 2 8 2 5 6 5 3 6 4 1 9 5 6 3 8 8 TEŽJi S UDOKU 2 9 6 7 8 3 7 5 8 2 3 6 4 2 2 9 8 9 8 1 3 3 5 8 1 2 8 3 4 Navodilozareševanje: v kvadrate vpišite štev3 od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. BELA IN ČAROBNI GOZD (9. del) O, ne! Saj to je grozno. Ta norec bo uničil cel gozd. Kje bomo živeli, ko gozda ne bo več? . Mufloni, kozorogi, gamsi, ^^ [jeleni, damjaki, srne, divji petelini, 1 ruševci, jerebice, prepelice, belke, j kotorne, fazani, droplje! t P ? n" - I j .■ f \ "...j Polži, lazarji, žabe, krastače, rege, urhi, pupki, močeradi, moče rili, martinčki, gadi, goži, smokulje, modrasi, slepci, želve! _ Divje svinje, divje mačke, lisice, risi, šakali, medvedi, postovke, skobci, sove, čuki, sokoli, orli! Vrabci, golobi, dleski, drozei, čižki, strnadi, liščki, kalini, šoje, brglezi, sinice, plavčki, ponivk i, kosi, škrjanci, detli, žolne! Pred plenilci se skrivajo, ajnštajn. &L Točno! Venomer pozabljam, da sem krvoločna zver. U Bela ^@volkuljaBela ---L 1 J9Z i, vvverice, zajdi, kune i, miši, rovke, krti, polhi, hermelini, po3lasicn, vole8arji, pižmovke, svizci, jazbeci, kune, vidre! n ■ Ne bojte se! Nekaj izredno pomembnega vam moram povedati. Resno! Se nadaljuje. Rešitev Rešitev 14 petek, 22. maja 2020 Kamničan Zanimivosti Skrbno z gozdom Takšen naslov nosi letošnji teden gozdov, ki ga praznujemo zadnji teden v maju. Ob tem so kamniški gozdarji zbrali nekaj zanimivih podatkov o naših gozdovih v minulem letu. odpadki. Zabeležili so tudi pet nedovoljenih posegov v gozdni prostor, in sicer zasipavanje z odvečnim izkop-nim materialom in gradbenimi odpadki v štirih primerih in en primer t. i. nedopustne uporabe gozdnega prostora. Veliki smrekov lubadar je lani začel rojiti sredi marca. Jasna Paladin Kamnik - Kot so v uvodu zapisali v svojem poročilu Gozdna kronika Krajevne enote Kamnik za leto 2019, je bilo minulo leto za kamniške gozdove »mirno« in dokaj »nestresno«, na kar kaže vrsta podatkov. Lani je bilo zaradi varstveno-sani-tarnih vzrokov (predvsem zaradi sunkov vetra in posledičnega lokalnega pojavljanja podlubnikov) za nujni posek odrejenih komaj dvajset odstotkov celoletne količine vseh izbranih dreves. Za primerjavo: v letu 2017 je bilo za posek izbranih kar 45 odstotkov celoletne količine vseh izbranih dreves. Leto 2019 se bo v zgodovino zapisalo kot drugo najtoplejše leto v več kot stoletni zgodovini meteoroloških meri- tev pri nas. Zelo zanimiv je pregled pojavov, ki so jih v gozdovih opazili in zabeležili kamniški gozdarji: 6. februarja so se pojavili prvi zvončki, 4. marca je ozele-nel čemaž, 10. marca je zacvetel prvi regrat, 25. marca sta ozelenela zeliščni in grmovni sloj v sestojih, 1. aprila so začele zeleneti prve bukve, 22. aprila so se začele prve košnje, sredi marca je začel rojiti veliki smrekov lubadar, 26. septembra lani pa je obronke travnikov že pobelila prva slana. Ujme in drugi izredni dogodki Precej lepo vreme pa je prineslo tudi ugodnejše razmere za dobro zdravstveno stanje smrekovih dreves. V vseh treh gozdnogospodar- skih enotah, za katere skrbijo gozdarji kamniške enote Zavoda za gozdove, je bilo evidentiranih 3833 kubičnih metrov napadenih dreves, kar je le deset odstotkov v primerjavi z letom 2016. Največ poškodb zaradi sr-njadi in jelenjadi so zabeležili v revirju Motnik. Zabeležili so kar nekaj jesenovega ožiga in kostanjevega raka, svojo enormno sposobnost širjenja po nepomlajenih gozdnih površinah pa je lani pokazala tudi navadna bar-vilnica, ki se širi s pomočjo ptic. Zabeležili so (le) dva gozdna požara. Divja odlagališča v gozdu Lani so evidentirali deset nedovoljenih odlagališč, in sicer osem z gradbenimi odpadki in dve s kosovnimi Opravljena gojitvena in varstvena dela Kot so zapisali v poročilu, so lani v celoti izvedli vsa načrtovana gojitvena in varstvena dela, »čeprav količina teh del še vedno opazno zaostaja za načrtovanimi količinami, ki so predvidene v veljavnih načrtih gozdnogospodarskih enot, predvsem zaradi vedno manjše zainteresiranosti lastnikov gozdov za dela v mladih gozdovih ali formalni nezmožnosti črpanja sredstev za sofinanciranje vlaganj v gozdove v primeru agrarnih skupnosti, ki jih je na Kamniškem kar sedem«. Med takšna dela sodijo priprava tal, dopolnilna sad-nja, vzdrževanje grmišč in obrežij, nega mladih dreves, premazi vršičkov, odstranjevanje vzpenjavk, zaščita debel s tulci in njihovo vzdrževanje, postavitev lovnih pasti in podobno. Za vsa dela so porabili skoraj 1500 delovnih ur. Največ je bilo posajenih smrek, sledijo pa sadike bukve, gradna, doba, gorskega javorja, češnje in kostanja. V letu 2019 je bilo v kontro-lno-lovne pasti za podlubni-ke ujetih 153.360 hroščev, medtem ko se je v letu 2017 ujelo 511.640 velikih smrekovih lubadarjev. Koliko drevja je bilo posekanega Na željo lastnikov (t. i. redna sečnja) so gozdarji v upravnem postopku izdali 756 odločb, po nadzorstveni pravici (t. i. nujen sanitaren posek) pa 236 odločb. Za krčenje gozda v kmetijske namene je bilo izdanih enajst odločb za skupno površino 3,12 ha, izvedenih pa je bilo 14 odločb na skupni površini 4,46 ha. V številkah to pomeni, da je bilo za sečnjo skupno izbranih 81.573 dreves oz. 77.577 kubičnih metrov, posekanih pa 75.543 oz. 73.963 kubičnih metrov. Gradnja in vzdrževanje gozdnih cest Na številnih kategoriziranih gozdnih cestah so izvedli vzdrževalna dela v vrednosti skoraj 44 tisoč evrov. Za potrebe spravila je bilo v letu 2018 izdelanih 33 načrtov za gradnjo 55 vlak v skupni dolžini 14 kilometrov, zgrajenih in strokovno prevzetih pa je bilo 31 vlak v skupni dolžini 5,7 kilometra. Pa še en podatek, povezan s poseki v gozdovih Kamniške Bistrice. »V mesecu V Sloveniji v namen, da se spomnimo na gozdove, konec maja beležimo vsakoletni Teden gozdov, ki je posvečen slovenskim gozdovom. februarju lani je bil na podlagi peticije, naslovljene na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, o nepravilnostih pri gospodarjenju z gozdovi na območju Kamniške Bistrice odrejen notranji pregled nad postopki dela javne gozdarske službe. Pregled ni ugotovil nepravilnosti pri izvajanju poseka niti nepravilnosti ob sočasnem upoštevanju varovanja spomenika kulturne dediščine (obeležja NOB).« Minulo leto je bilo za kamniške gozdove mirno in dokaj nestresno. / foto: jasna paladin 120 KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE, Z.O.O. Slovenska cesta 2, 4207 Cerklje Tel.: 04/252 90 10 info@kzcerklje.si, http://www.kzcerklje.si Spremljajte naše aktivnosti tudi na naši facebook strani 13 NOVA TRGOVNA V BLAGOVICI V trgovini nudimo vse za kmetijo, delavnico in vrt: - velika izbira in ugodne cene mineralnih in tekočih gnojil - vse za hlev in oskrbo hlevskih živali - program pašništva - vse za domačo delavnico - sadike, semena in zemlje - hrana in pijača, sladoledi, kotiček domačih dobrot BLAGOVICA, Blagovica 10, Tel.: 041/370 437 MORAVČE, Vegova ulica 7, Tel.: 01/834 56 84 Prireditve v maju Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/Vpis-Dogodka. U KAMNIK Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v maju? ter tudi v elektronskem mesečniku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elektronski predal. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. ARBORETUM VOLČJI POTOK Od 23. maja do 27. septembra, park Poletje v vrtnicah Zaobljeni cvetni lističi božajo oči in omamni vonj prebuja čute. Ovite v zelenje, zavarovane s trnjem čakajo na občudovalce. Vroče, žgoče sonce jih spodbudi, da razprejo svoje cvetove in se nežno razbohotijo v vsej svoji opojni lepoti. Tako privlačne so, da hodijo okoli njihovih gredic fotografi s potnimi čeli, raziskovalci z zapiski, ki skrbno beležijo vsak njihov odziv, in slikarji, ki iščejo svoj navdih. Najdite pri njih tudi vi svoj delček strasti do lepot, ki jih prinašajo vrtnice. V Arboretu-mu jih boste našli v Zgornjem in Spodnjem rozariju, cvetele pa bodo od konca maja do konca septembra. V času najbolj bujnega cvetenja v Arboretumu pripravljamo zdaj že tradicionalne vrtnične dogodke, predavanja in strokovne delavnice. GG naročnine e-pošta: narocnine@g-glas.si, telefon: 04 201 4241 www.gorenjskiglas.siyN VABLJENI TUDI V NAŠO TRGOVINO V MORAVČE Kamničan Jfl petek, 22. maja 2020 79 Zahvale, zanimivosti Poostren nadzor nad kolesarji Mesec maj je tradicionalno posvečen opozarjanju na večjo varnost kolesarjev. Kar tri četrtine jih krši cestno-prometne predpise. Jasna Paladin Kamnik - Agencija za varnost prometa ugotavlja, da skoraj tri četrtine kolesarjev krši prometna pravila, resnejše prekrške pa naredi približno 25 odstotkov kolesarjev. Tudi kolesarji morajo upoštevati pravila Med najpogostejšimi kršitvami so neustrezno prečkanje cestišča, vožnja v nasprotni smeri, nepravilen prevoz otrok na kolesu, neu- poraba kolesarskih čelad, vožnja v rdečo luč na semaforju, tudi ogrožanje pešcev z vožnjo po pločniku, nepravilna in tesna prehitevanja kolesarjev, neupoštevanje pravil o prednosti ter uporaba mobilnega telefona med vožnjo kolesa. Na kolo le s kolesarsko čelado Policisti bodo do 31. maja zato z večjo intenzivnostjo izvajali nadzor v cestnem prometu. Pozornost bodo usmerili na kršitve kolesarjev in na kršitve drugih udeležencev do kolesarjev. Za kolesarje namreč veljajo isti predpisi glede vožnje po cestah in glede udeležbe v prometu kot za vse ostale udeležence v prometu. Ne pozabite - kolesarska čelada je za otroke do 14. leta starosti obvezna, za vse ostale pa toplo priporočljiva, saj so poškodbe glave ene pogostejših poškodb v prometnih nesrečah, kolesarji pa med najbolj ranljivimi. Do vključno 23. aprila letos so bili kolesarji na območju Slovenije udeleženi v 191 prometnih nesrečah, kar je 22 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. ZAHVALA Razum mi pravi, daje odrešitev, srce pa ne razume in boli. V 76. letu je tiho odšla naša draga mama, babica, prababica, tašča in sestra Pavla Avrelio Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za vso pomoč in za izrečena sožalja. Iskrena zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala pogrebnemu zavodu Ropotar in pevkam MJAV za lepo odpete pesmi. Hvala vsem, ki ste bili z nami, ko smo našo mamo pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči vsi njeni Špitalič, april 2020 Tudi knjige morajo v karanteno Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik bo do preklica v svojih enotah v Kamniku in Komendi odprta po poletnem urniku. Jasna Paladin Kamnik - V Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik imajo po ponovnem odprtju precej dodatnega dela, saj zaposleni sprejemajo naročila bralcev, zanje pripravljajo pakete knjig, poleg tega pa skrbijo za karanteno vrnjenega gradiva. Da, tudi knjige morajo na nekajdnevno karanteno v poseben prostor, s čimer želijo omejiti širjenje koronavirusa. Gradivo si je še vedno mo- Pa se z vračilom knjig mudi? »Rok za vračilo gradiva, ki ste si ga izposodili pred 13. marcem, ko je bila knjižnica zaprta zaradi epidemije, je 10. junij 2020. Po tem datumu bo za navedeno izposojeno gradivo znova začela teči zamudnina. Vračanje gradiva je mogoče le v enotah v Kamniku (tudi za gradivo iz zaprtih enot Šmarca in Motnik ter iz potujoče knjižnice) in Komendi. Gradivo, ki ga boste vrnili, bo na izpisku stanja še vedno na- Za gradivo, ki so si ga člani izposodili pred 13. marcem, je zamudnina prenehala teči z dnem zaprtja. Navedeno gradivo naj člani vrnejo v knjižnico do 10. junija 2020. S tem dnem bo namreč zamudnina ponovno začela teči. goče izposoditi le po predhodnem naročilu, in ne z brskanjem po knjižnih policah. Naročila v osrednji enoti v Kamniku sprejemajo po telefonu 01 831 12 17 ali v spletni aplikaciji Moja knjižnica, naenkrat pa si lahko izposodite največ pet enot. vedeno, in sicer s statusom 'zadržano'. To pomeni, da je vrnjeno, a zaradi razkuževanja še ni bilo dano v nadaljnjo izposojo. Gradivo bo z vašega uporabniškega računa dokončno odstranjeno po sedmih dneh,« pojasnjujejo v knjižnici. Vse vrnjeno knjižnično gradivo gre v nekajdnevno karanteno in na razkuževanje. ^KPK Komunalno podjetje Kamnikd.o.o. Cankarjeva 11, 1241 Kamnik 24 UR NA DAN JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 ODPADNE VODE: 041 326 256 VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST: 031 625 524 POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948 Merilo naše uspešnosti je zadovoljstvo naših uporabnikov. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.O.O., CANKARJEVA CESTA 11, 1241 KAMNIK ZAHVALA Umrla je naša Silva Majdič Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in nekdanjim sodelavkam za cvetje, sveče ter izrečeno sožalje. Hvala tudi prijateljem s skupnih sprehodov za pozornost. Posebej hvala sosedi Heleni Kepic, ki je bila z njo zadnje dni, saj mi zaradi epidemije žal nismo mogli biti. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič) V 81. letu starosti se je poslovil naš predragi dr. Božidar Drovenik znanstveni svetnik ZRC SAZU iz Kamnika Zahvaljujemo se vsem, ki ste se poslovili od njega in za izrečena sožalja. Hvala skupini Grm za lepo zapete pesmi. Hvala za darovano cvetje in sveče. Ostal bo v naših srcih in naših spominih! Vsi njegovi GG osmrtnice, zahvale e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 4247 www.gorenjskiglas^^ ZAHVALA Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, sedela bo na rožna tla in jokala, ker tebe več ni. V 90. letu starosti se je poslovila naša skrbna mama Angelca Pogačnik Gorjančeva mama iz Volčjega Potoka Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene darove, sveče in svete maše. Zahvala dr. Ambroževi iz ZD Kamnik in patronažni sestri Romani Poljanšek za dolgoletno oskrbo, pevcem kvarteta Grm za zapete pesmi in g. župniku Luki Demšarju za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: mož Franc, otroci Franci, Anica, Cilka, Marija in Ivanka z družinami Kamničan Poročena sta že sedemdeset let Zakonca Marija in Peter Stele s Tunjiške Mlake sta nedavno praznovala že sedemdeset let od poročnih zaobljub, ki sta si jih izmenjala 1. maja leta 1950. Zaradi epidemije so načrti za slavje splavali po vodi, a le začasno, saj jima bo številno sorodstvo praznovanje pripravilo predvidoma junija. 22 petek, 19. junija 2020 Kamničan ^ 3T11I f Ü i T m a < « j Peter in Marija Stele sta tesno povezana že sedemdeset let. Poročna fotografija iz leta 1 950 / Foto: arhiv družine Stele Jasna Paladin Tunjiška Mlaka - Peter Stele je že dopolnil 92 let, njegova soproga Marija pa jih bo čez slab mesec dni 91, in kot da že njuna starost ni zadosten razlog za spoštovanje, sta ena redkih zakoncev, ki sta skupaj že sedem desetletij. Peter je bil doma na Tunji-ški Mlaki, Marija pa v sosednjih Tunjicah. »Seveda sta se vsaj na videz poznala že od malega, a iskrica med njima je preskočila, ko je ata mamo slišal peti na cerkve- nem koru. Nadvse ga je zanimalo, katero dekle tako zelo lepo poje in še danes se pošalimo, da se je zaljubil v njen glas. Kakorkoli - poročila sta se in še danes sta srečna skupaj. Ata nič ne skriva, da mamo obožuje, in zdi se nam, da je vanjo še danes zaljubljen kot prvi dan. Zelo jo pogreša, če kak dan nista skupaj. Mama je izredno lepo pela vse svoje življenje in še danes marsikdo ne more verjeti, da za njenim glasom stoji ženska, stara več kot devetdeset let,« nam pove njuna hčerka Milena. Leto in dan po poroki se jima je rodil prvi sin Peter, za njim pa še osem otrok, in sicer Mari, Joži, Milan, Franci, Milena, Štefan, Andrej in Anica. Da je družina velika, skrbi še 24 vnukov in 15 pravnikov. Večina njunih otrok živi v bližnji okolici, en sin je prevzel domačo kmetijo, drug sin in hčerka živita v neposredni bližini, še najdlje se je odselila najmlajša Anica, ki živi na Jezerskem. Vsi so tesno pove- zani med seboj, gotovo tudi zato, ker sta varovala večino svojih vnukov, ki so skupaj šteli za kar pol vrtčevske skupine in imajo prav vsi na tisto obdobje zelo lepe, nepozabne spomine. Oba sta bila vse življenje kmeta, saj sta skrbela za domačo kmetijo, na kateri so se ukvarjali z živinorejo pa tudi sadjarstvom, kot je za tunjiške konce običajno. Na kmetiji je bilo vedno veliko dela, še posebej, ker je šlo za precej hribovito zemljo. Življenje jima ni prizanašalo, trdnega dela ni manjkalo, pa tudi lačnih ust ne. Po vojni ju je kot kmeta doletela obvezna oddaja premoženja, leta 1959 je pa še strela zanetila požar v hlevu, ki je v celoti pogorel. »A živeli smo preprosto, lepo življenje, vseskozi smo bili povezani,« danes radi povedo njuni otroci. Ata je bil znan po svojem žganju, ki ga je kuhal vsako zimo, mama pa je bila odlična kuharica, znana po svojih štrukljih, močnatih jedeh, zrezkih z omako, goveji juhi in praženem krompirju, predvsem pa po doma spečenem kruhu. Njen glasbeni talent se je prenesel na vse otroke, z njih pa tudi na vnuke in družina Stele je daleč naokoli znana kot glas- bena. Doma so venomer veliko peli, sploh zvečer, ko je bilo delo opravljeno. Čeprav nista imela formalne izobrazbe (ata je končal nekaj razredov takratne meščanske šole, mama pa niti osnovne šole ne), sta bila izjemno razgledana. Sploh očetu so otroci rekli kar živa enciklopedija, saj ga je nadvse zanimalo področje zgodovine in geografije, tudi potoval je zelo rad, čeprav za uresničitev vseh tovrstnih želja ni bilo ne časa ne denarja. Nekajkrat se je v tujino podal skupaj s svojim stricem, umetnostnim zgodovinarjem dr. Francetom Steletom. Mama, ki je vse življenje rada pisala pesmi, pa je bila vedno najraje doma. Na morju sta bila morda dvakrat v življenju, sta pa rada hodila v hribe. V domači vasi sta priljubljena, saj so jima vaščani ob njunem 90. rojstnem dnevu postavili mlaja. Zdravje ju, skladno z leti, že malce zapušča, a še vedno zelo rada bereta in gledata televizijo, zelo rada pa imata tudi obiske, zato sta se pred dnevi razveselila tudi obiska župana Mateja Slaparja, ki jima je prišel čestitat za platinasto poroko. Verjetno za mamin rojstni dan, 18. junija, jima bodo slavje pripravili tudi otroci. Želja za darila že dolgo nimata več, le da bi bila zdrava, da bi ju otroci in vnuki čim večkrat obiskali in da bi lahko skupaj preživela še veliko lepih dni. Z darilom in šopkom jima je ob platinasti poroki prišel čestitat tudi župan Matej Slapar. NOVI PEUGEOT 208 ■ i ! i ' ODDOLGOČASI PRIHODNOST PEUGEOT ELEKTRIČNI ALI BENCINSKI/DIZELSKI MOTOR PEUGEOT 3D i-Cockpit®* POLAVTONOMNA VOŽNJA** MOTI ON & e-MOTION 5 LET' JAMSTVA program ugodnosti MojPcugcot PEUGEOTpriporoCaTOTAI. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 0 do 4,9 1/100 km. Izpuh CO2: od 0 do 113 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0 do 0,0459 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0 do 0,00072 g/km. Število delcev: od 0 do 4,20. Ogljikov dioksid (CO^) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2 5 ter dušikovih oksidov. *Serijsko odvisno od nivoja opreme. "Inteligentne funkcije za pomoč pri vožnji in večjo varnost. Na voljo kot opcijska oprema. \obex RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 9200, www.rodex.si Nihalka na Veliko planino znova vozi Kamniška Bistrica - Po tem, ko so morali nihalko na Veliko planino ob začetku epidemije zaustaviti, so jo 15. maja znova pognali, takrat še po prilagojenem urniku, zaradi razglasa konca epidemije pa skupaj s sedežnico od ponedeljka, 18. maja, spet vozi po ustaljenem voznem redu, in sicer med tednom od 9. do 16. ure, ob koncih tedna pa od 9. do 17. ure. Imetnikom letnih vozovnic bodo te podaljšali za čas neobratovanja nihalke zaradi epidemije. Gostilna Zeleni rob obratuje od srede do nedelje od 9. do 16. ure, ne glede na vreme. Zaradi preprečevanja možnosti širjenja okužb ter za varen prevoz potnikov in zaposlenih določeni ukrepi pri nakupu vozovnic ter ob vožnji z nihalko ostajajo. J. P. Nihalka na Veliko planino