Glasilu socialistične zveze delovnega ljudstva okraja novo mesto LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 330 din, četrtletna 150 din; plačljiva Je vnaprej. Za Inozemstvo 1200din oziroma « amer. dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70'3-24 Štev. 12 (470) LETO X. NOVO MESTO, 26. MARCA 1959 UREJUJE uredniški odbor Odgovorni urednik Tone Gošnik - NASLO\ UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 -Poštni preda) Novo mesto 33 — TELEFON uredništva tn uprave *t. 127 -iVenaročenih mkopisov m fotografij ne vračamo — TISKA ^asorjlsnr ooHIptu »Slovenski poročevalec* v LJubljan1 Osebna odgovornost odbornikov pogoj za kolektivno odgovornost obeh občinskih zborov Na II. terenu v Novem mestu je kandidacijska komisija predlagala 4 kandidate, izmed katerih bodo volivci tega terena 12. aprila izvolili 2 odbornika za nov občinski ljudski odbor. Tu kandidirajo: Miha Počrvlna, Ludvik Golob, Mara Sajevic in Karlina Cigo j Podružnice socialnih delavcev nova oblika socialne pomoči državljanom »Skrbeli bomo za pravilen razvoj vseh panog gospodarstva v občini. To bomo skušali dosegi z dvigom proizvodnje, s povečanjem delovne storilnosti, s polnim Izkoriščanjem vseh zmogljivosti in z doslednim plačevanjem po učinku dela. Pri tem bomo skušali zmanjšati že zaposleno delovno silo, predvsem pa pričakujemo, da bodo pri uresničevanju maloprej naštetih nalog najprej odpadli vsi nezdravi elementi, ki so še v proizvodnji. Vzporedno s tem bomo razvijali družbeno raven. To nalogo bomo uresničevali predvsem v Novem mestu, s*J »o tu potrebe najbolj pereče. Ne bomo seveda pozabili na podeželska središča. Gradili bomo vzporedno r, novim proračunskim sistemom, namreč tako, da občina nudi svoja sredstva le kot dodatno pomoč k onim, ki Jih je področje, kjer gradimo, zbralo v skladu s svojimi gospodarskimi možnostmi.« skih trgov. Kmetijska proizvodnja se že povečuje in se bo še naprej z vsemi ukrepi, ki jih izvajamo že od lani: nova sortna semena, optimalna agrotehnika, uvajanje mehanizacije, zaščitna služba in podobno. O kmetijstvu zadnje čase mnogo govorimo. Ugotovili smo že, da družbene organizacije niso lz- Pri OLO-tajništvu za zdravstvo tn socialno z^arstvo v Novem mestu, že dela iniciativni odbor za ustanovitev podružnic socialnih delavcev. Predvideno je, da bodo ustanovljene do 31. marca podružnice v Novem mezlu, Žužemberku, Črnomlju vri v eni izmed novo priključenih spod-njeposavskih občin. Ce se bo pokazala potreba, jih bodo kasneje ustanovili Se v kakem drugem kraiju. V soboto: brigadirski večer 28. marca, ob 19. uri bo na Recljevem hribu nad tovarno Novoles ob tabornem ognju brigadirski večer s kulturnim sporedom. Na slavju bo podeljen Srednješolski brigadi Jožeta Slaka-Silva Red dela II. stopaj« za uspehe, dosežene pri delu na avtocesti v letu 1958. Pridite! Iniciativni odbor bo tudi Se po ustanovitvi podružnic kot koordinacijski odbor povezoval delo le-teh z Društvom social-nih delavcev LRS v L*jub-Ijani. Člani sekretarijata društva bodo tudi z osebnim stikom po terenu pomagali pri pripravah za ustanovne občne zbore podružnic. Član društva oziroma podružnic je lahko vsak, ki se poklicno ah pa prositoi>oli/no ukvarja s socialnim delom. Delo socialnih delavcev pa je: urejevanje odnosov med osebami, ki so potrebne posebnega socialnega varstva, in družbo v kateri žive ter obratno. Socialni delavec pri pro-sveti pomaga otrokom, ki so socialno, zdravstveno ali vzgojno ogroženi, tako da rim preskrbi Stipendijo, letovanje, stanovanje. Pri notranji upravi, sodstvu in vzgo>jnopoboljšei>al-nih domovih proučuje vzroke kriminala, predvsem mladinskega, in na podlagi izsledkov pomaga najti tei mladvni pravo pot v življenju. Vseh oblik dela socialnih delavcev ne moremo našteti, ker je socialnih problemov veUko. Društvo socialnih delavcev LRS inna do »idaj podružnici samo v Celju in Gorici, ustanavlja pa jih po vseh večjih krajih Slovenije. Iniciativni odbor v Novem mestu je že dobil nekaj pristopnih isajav iz raznih krajev svojega področja, nekaj jih pa še čaka, nakar bo začel ustanavljati podružnice. Te bodo delale v povezavi s sveti za zdravstvo in socialno varstvo pri občinah in tajništvom za zdravstvo in socialno varstvo pri OLO Novo mesto. Na Lisci: Sele 4. Julija! Kot smo zvedeli, je Občinski komite ZK v Sevnici sklenil, da se dan proslave na Liacl, ki naj bi bil 1. maja, prestavi na 4. julij, na Dan borcev. Do 1. maja nikakor ne bj uspeli zgraditi dovozne poti, kj bo to lepo planinsko postojanko odprla še širšemu krogu ljubiteljev planin. Na Lisci je bil v L 1940 tovariš Tito, ki je imel tam važen sestanek. Tako nam je odgovarjal predsednik novomeškega občinskega ljudskega odbora tovariš Maks Vale, ko sm0 mu zastavili nekaj vprašanj pred pomembnim dogodkom — volitvami novega občinskega odbora. Vprašanj ne bomo ponavljali, "ker je prostora premalo, prisluhnite raje njegovim odgovorom. »Na podeželju,« je"nadaljeval asanacije, vaške vodnjake, elektrificirali ln podobno. PREJ INDUSTRIJSKA OBČINA, ZDAJ POL NA POL! S priključitvijo straškega in šentdernejskega področja se je gospodarski sestav nove občine močno Izpremenil. Iz prej izrazito industrijske občine smo postali pol kmečka pol indu- tovariš Vale, »bomo v okviru atrijska občina. To pomeni si družbene ravni gradili predvsem vodovode, rasne male cer korak nazaj v gospodarskem pogledu, vendar brez hujših VOLITVE V OBČINI NOVO MESTO IN TREBNJE V preteklem tednu so bili v vseh volilnih enotah občin Novo mesto in Trebnje zbori volivcev, na .'**lcrih so ljudje volili kandidate za nova občinska ljudska odbora, hkrati pa so razpravljali tudi o osnovah občinskih družbenih planov. V obeh občinah, ki sta po združitvi precej večji, bodo volili občinska zbora v nedeljo 12, aprila, medtem ko bodo volitve v občinska »bora proizvajalcev industrijske skupine 18. aprila in kmetijske skupine 19. aprila. VOLIVCI! POGLEJTE, CE STE VPISANI V VOLILNI IMENIK VAŠE VOLILNE ENOTE I Razveseljiva živahnost posledic, ker je tudi kmetijstvo, s pravilnim gospodarjenjem seveda, donosna veja gospodarstva. Upam, da bomo zdaj laže reševali vprašanje naših živil- •JNaš ljudski odbornik mora imeti več stikov s svojimi volivci, več čuta odgovornosti v sebi in kar največ pobude za reševanje vprašanj v okviru možnosti svojega področja. Volivci v novi združeni občini se bodo morali bolj navezati na krajevne urade ln odbore in skušati tam reševati vse svoje težave. • Sodelovanje volivcev, družbenih organizacij in organov oblasti je edino zagotovilo za usptešno rešitev velikih nalog, ki so pred Združeno novo meško občino.-.« je Izjavit predsednik ObLO Maks Vale, ko smo ga prosili za predvolilni pomenek. polnile vseh nalog v prizadevanjih za preobrazbo vasi in povečanje kmetijske proizvodnje. Podčrtal bi še, da tudi odborniki pri tem delu niso odigrali tiste vloge, ki bi jo morali. Ljudski odbornik mora biti najbolj prizadet pri delu za dvig kmetijske proizvodnje na vasj in mora biti hkrati vzgled vsem ostalim vaščanom. Mislim, da smo doslej na tem področju naredili premalo, ln da je to pomembna naloga zbora proizvajalcev. POTREBNI SO VZGLEDI! Se besedo o kmetijskih posestvih družbenega sektorja. Številni razlogi; majhna posestva ne morejo sodelovati na investicijskih natečajih, ne morejo dovolj uporabljati mehanizacije in strokovnih kadrov, ter podobno govore za združevanje majhnih posestev. Razen tega so mala posestva pri dosedanjem načinu dela bila prej vzgled slabega kmetijstva kot sodobne kmetijske proizvodnje. Razmišljali smo že o združitvi teh posestev in o tem tudj že razpravljali na eni izmed sej. Do zdaj je oila glavna ovira dejstvo, da moramo vprašanje reševati v okrajnem merilu. O DVEH STOLČKIH Omenil sem že, da je naša občina pol Industrijska in pol kmečka, zato pri nas tudi toliko bolj Izrazito nastopa vprašanje polproletarcev v proiz-izvodnji, po domače bi rekli pol kmetov pol delavcev. T\ so naia osnovna delovna sila. Povzročajo nam razne težave tako v proizvodnji kot v kmetijstvu, ker sedijo hkrati na dveh stolčkih. Pri njihovi vzgoji pa moramo vedno upoštevati dejstvo, da iz njih raste naš proletariat, ki ga na Dolenjskem Sele ustvarjamo. KRAJEVNI URADI Nova občina je teritorialno zelo obsežna, zato bodo morali imeti krajevni uradi ln krajevni odbori v njej zelo veliko in resno vlogo. Sicer nam preti nevarnost, da se bomo oddaljili od volivcev. Krajevni uradi bodo morali razen že ustaljenih administrativnih dolžnosti, kot so izdajanje živinskih potnih listov, matična služba in podobno, opravljati še vrsto ostalih. Predvsem naj bo krajevni urad na svojem področju pravi predstavnik občine in ne zaprt (Nadaljevanje na 2. strani) 80 pionirskih odredov našega okraja, ki so se prijavili delno v II. republiško tekmovanje, delno pa v nase II. okrajno tekmovanje, bo tekmovalo na tast 40-letnice KPJ in SKOJ do konca šolskega leta. Ko prelistavamo te številne prijave, je v njih silno veliko volje, pripravljenosti, poguma in požrtvovalnosti, ;>saj večina dela v *aj skromnih razmerah, le redki v lastnih delavnicah al j sobah, večina v šolskih razredih 8 tremi izmenami... Ce zberejo vse te prijave, ugotovimo, Ja tekmujejo iz oočine Brežice Po prijavah le 4 odredi, iz Črnomlja le eden, iz ObLO Vi-dem-Krško 12 odredov, iz Met-'ike 6 odredov, novomeška ob-^na je prijavila kar 20 odre- zanimi v o je listanje po že poslanih prvih poročilih odredov, ki so v prvem mesecu tekmovanja *e veliko naredili. No, naj tudi jaz tu natresem nekaj njihovih uspehov, pion. odred »Črnih rudarjev« v Senovem je uredil delavnico za teh. krožek, naredil pa so tudi pravili lutkovni oder, v delavnici naredili delavno mizo, popravili nekaj poškodovanih stolov ter 40 dlet za linorez. Sev-niški pionirji tudi nočejo zaostajati; uredili so si tehničen kotček v Sevnici, sedaj pa ga urejajo Še na Radni. Krmilnlc so naredili Za ves šolski sadov- Pionirji — mladi tehniki tekmujejo ptičje krmilnice in obešalnike iz pletene žice. Tudi odred »Ivo Lola-Ribar« v Brestanici je bil priden. Ustanovil je krožek'za obdelavo kovin in foto krožek; razen tega je v mizarskem izdelal kar 26 krmilnic ter jih razdelil po sadovnjakih. Se šipe v njak. Za glasbeni pouk pa so naredili ograjo jz lepenke... Pionirji Iz Sela-Hinj so pričeli s konstrukcijo kozolca, zalepili vse zemljevide in za »prvčke« naredili domino. Odred »Vršiček« Iz Prevol je naredil oder za igranje s kulisami in opravil pri tem mizarska dela s številnimi prostovoljnimi urami. Artičani so sodelovali pri gradnji vodovoda in sedaj ga že napeljujejo v šolo. V krožku so si naredili že detektor, za Dan borbenih žena pa so pri- pravili posebna darila. Iz pločevine so naredili lopatice; razen tega vežejo tudi knjige in-iz zaslužka so si nabavili nekaj orodja ter materiala za teh. pouk. Iz nekdnje trgovine si bodo uredilj delavnico. Tudi pionirji iz novomeš-ke občine so zelo pridni ter prizadevni, pa o njih prihodnjič, ko bodo naredili še več, kot so doslej. Tako poteka II. okrajno in republiško tekmovanje mladih tehnikov-pionirjev. S tem slave najmlajši državljani veliki bile j naše Partije in SKOJ z Hnioml —jtr»- ju- VREME ZA CAS OD 27. MARCA DO 5. APRILA Okoli 26. marca padavine i močno ohladitvijo, v nadaljnjem poteku lepo vreme; sprva slana, pozneje toplo. Nekalko od 4. aprila dalje padavine s ponovno ohladitvijo. V. M. »Prejšnji teden smo ustanovili šolsko zadrugo! Naše prvo delo: posadili smo čebulček, kot nam je pokazal upravitelj tovariš Prah! Sadili bomo še druge vrtnine, da bomo spoznali delo odraslih, gabrski pionirji pa bomo s tem tudi kaj zaslužili. Pozdravljamo vse pionirje v novomeškem okraju, ko pa boste hodili na Gorjance, nas obiščite — od pomladi do pozne jeseni nas najdete v Gabrju, Suhadolu, Jugorju, krog Gabrske gore aH na senožetih pod Gospodično, kjer pasemo krave in ovce! Seveda le takrat, kadar nismo v šoli, kamor pa zelo radi prihajamo!« kar*1 fotofi'rafi^a' dc,° f°to krožka pionirjev v Brestanici, je že dov Se mala umetnina: brod na Savi pod brestaniško železniško postajo T^ica tekmuje s 7 odredi, ^banjska občina s 4 odredi, a ,uzerniberk s 4 odredi.. Kar za-Pa smo se, da med pr:-ci ni odredov, ki so lani Senovo le tri, tudi občina ica tekmuje s 7 odredi, njska občina s 4 odredi, a CUdTl, Javljen F*Ml nagrade v I okr. tekmo ■hju LT: Griblje, Semič, Zi-J5 Orehe vica. Dol, Toplice, jVta vas. Dol. NemAka va.s in 4. na- Skoda, da se še ti odre-- £'30 vključili, vemo pa da ^oodo stan ob strani. Naj le '^Jo »a delo in postanejo okna so vstavili 'n popravili ključavnico, Lepenkarski krožek je naredil 100 mask za pionirsko maškarado Prometni krožek pa se že seznanja z delovanjem traktorja pri KZ ter o prometnih predpisih. Pionirji z Dvora pri Žužemberku so začeli s fotografiranjem, uredili so si delavnico, na šolskem vrtu pa napravili obod za toplo gredo. Mokronoškl tehnikl-plo-nirji so poživili kar 5 raznih teh. krožkov in v šoli uredili delavnico. Trebanjci pa »o po- »Oče je proti, jaz pa bi...a Kooperacija. Kooperacija! Kooperacija? Slišal sem že to besedo. Kooperacija? Ne razumem. Kooperacija — podržavljenje zemlje. Kooperacija pogodbeno sodelovanje med kmetom in zadrugo. Tudi jaz sem šel v kooperacijo. Kooperacija — oče je proti, jaz bi pa šel... Obiskali smo kmetijsko zadrugo Šentjernej in vaščane Vrhpolja ter jih prašaM o kooperaciji to tn ono. . POČASI GRE... Počasi gre s kooperacijo, je dejal lože Kerin, upravnik Kmetijske, zadruge Šentjernej. Po vseh vaseh smo že imeli sestanke, pogodb pa imamo sklenjenih za hibridno koruzo 7,5 ha od planiranih «0 ha. za krompir 5,3 hektara - plana še nimamo, in za travnike 10.3 ha - planirano 110 ha Vsi člani zadružnih svetov, ki imajo posestva, so šli v kooperacijo, z osta- limi kmeti pa je teže. Nekateri na domu obljubijo in nam zagotovijo, da bodo prišli podpisat pogodbo >na sedež zadruge v Šentjernej, vendar jih potem običajno ne vidiš več. So pa tudi taki, ki brž, ko vidijo koga z aktovko, naročijo svojim domačim, naj rečejo, da ni nobenega doma... Z OČETOM SE NE SMES PREPIRATI Pot od glavne ceste proti Vrhpolju pri Šentjerneju sploh ni vzdrževana. Ni še dolgo, ko je tam v blatu obtičal zadružni traktor. Ljudje pravijo, da so morali v stari Jugoslaviji vzdrževati vsak svoj del poti; kdor je ni, je moral plačati občini kazen, s katero je potem ona plačala popravilo. Danes na ljudi nihče ne pritiska, zato je pot zanemarjena. Ob f.ej poti sta .Jernej Potočar in njegov sin sejala na njivi med pše- nico deteljo. Potolažil sem ju, da nisem prišel zaradi davkov. - O, topa vemo! Hudičevo dobro poznamo tiste! je dejal Jernej, oče pa je sejal dalje. Ko sem mu razložil, zakaj sem prišel, je pokazal njivo čez pot in povedal: — Na onile njivi sem imel lani hi-brido, pa ni bilo pridelka, čeprav sem oral 25 cm globoko. Oče se mi je zato smejal, ker mi je že prej odsvetoval to stvar. Ne rečem, da je ne bi več sadil, toda z očetom se ne smem prepirati. Sosed Kovačlč je tudi sadil hibrido, pa je imel zelo dober pridelek. Najbrž moja ilnata njiva ni primerna tej vrsti koruze. Povedal je še, da Vrhpoljci že več let uporabljajo umetna gnojila. Všeč pa mu ni, da je zadruga razglasila, da bodo dobili tisti, ki gredo v kooperacijo, gnojilo bolj poceni.- To je namreč držalo samo tritedne. zdaj pa ga dobe oboji po isti ceni. Oni ni šel v kooperacijo in je kupil umetna gnojila takrat, ko so bila dražja. Zdaj se mu vaščani posmehujejo, češ; to si neumen, ker si ga plačal tako drago! Ce ga hočejo prodati, mu naj- znižajo ceno! - Pri kooperaciji mi ne ugaja tudi to, je nadaljeval, da mora kooperant obvezno plačati zadrugi seme šele v jeseni. Nekateri bi ga namreč radi plačali takoj, ko ga dobijo. Jerneju nekaj zamerim, kaj — bo pa že sam uganil. -STARA SVA IN SI NE DAVA NIC DOPOVEDATI« Franca Hudoklina, starega okoli 60 let, sem dobil doma. Povabil me je v hišo, kamor je prišla tudi žena in 14-lotni sin. Povedal sem jima, od (Nadaljev rmje na 3. strani) _-------J ✓ I Stranj »DOLENJSKI £ STi fiter. 12 (470J 1 O DELU ORGANOV JAVNE VARNOSTI V OKRAJU (4) Za našo varnost in red Približno enako stanje je pri civilni zaščiti. Nobena občina *e nima uslužbenca, ki bi delal za civilno zaščito in požarno varnost. Mobilne enote civilne zaščite, so temu stanju primerne in ne ustrezajo več zahtevam. Matičarji imajo preveč svojega dela in se ne utegnejo ukvarjati z vprašanjem civilne zaščite in požarne varnosti. Mobilne enote civilne zaščite nimajo primerne opreme, skladišč zarrjo ln kabinetov. Lani sta bila v Dolenjskih Toplicah dva enajstdnevna tečaja za vodstva civilne zaščite ln industrijske »asčite. Osemnajst pripadnikov civilne zaščite iz vseh občin in šestindvajset pripadnikov industrijske zaščite iz industrijskih podjetij v okraju je na obeh tečajih pridobilo dragoceno znanje in praktične Izkušnje za delo na tem področju. V industrijski zaščiti je stanje mnogo boljše. Lani so bili po industrijskih podjetjih ustanovljeni novi odbori in ustvarjena evidenca pripadnikov Industrijskih mobilnih enot. Organi delavskega upravljanja bodo morali posvečati temu vprašanju več pozornosti. Razen tega je opaziti nerazumevanje upravnih organov pri določanju proračunskih sredstev za potrebe požarne varnosti in civilne zašite. Večina OBVESTILO! Pristojna izpitna komisija za voznike motornih vozil pri OLO Novo mesto, Tajništvu za notranje zadeve, obvešča vse kandidate, da morajo razen prošnje za opravljanje vozniškega izpita, priložiti tudi zdravniško spričevalo, ki ga izda pristojni zdravnik. Razen zdravniškega spričevala mora biti priložen še Izvid zdravnika - specialista za očesne in živčne bolezni s pozitivnim mnenjem, da je kandidat zdrav. Vsa druga zdravniška spričevala, ki niso v skladu z navodili (Ur. list FLRJ, št. 28/53), bo izpitna komisija zavrnila. Is pisarne TNZ Novo mesto odobrenih proračunskih sredstev ne zadošča niti za vzdrževanje obeh služb. POŽARNA VARNOST V letu 1958 je bilo vsega 106 požarov. V 24 primerih je povzročila požar malomarnost, v 14 primerih so bije krive gradbene pomanjkljivosti, v osmih primerih slabe električna napeljave, en/krat pa je povzročila požar železniška lokomotiva, enkrat parni valjar na cesti, šest požarov je povzročila strela, 22-krat je bil ogenj namenoma podtaknjen, 19 požarov so povzročil mladoletni otroci pri igri z vžigalicami, dvakrat Je prišlo do samovžiga in devetkrat je bil vzrok požara neznan. Vsi našteti požari so povzročili lani 43 milijonov 225 tisoč dinarjev škode. Od tega je bilo v socialističnem sektorju lastništva 10 milijonov 262 tisoč dinarjev, v zasebnem pa 32 rnri-llljonov 935 tisoč dinarjev ško- aradi neprevidnosti — 300 tisočakov Škode Ni še dolgo tega, ko je I. J., star 49 let, doma iz Stranske vasi pri Semiču, odvrgel na dvorišču Pečarjevega posestva vžigalico, s katero si je malo prej prižgal cigareto. V bližini je stal 200-Uterski bencinski sod, Iz katerega so nekaj minut prej točili bencin. Takoj je nastal manjši požar, ki se je razširil še v podstrešje gospodarskega- poslopja. Zgorela jo živinska krma; škode Je pribl. 300.000 dinarjev. Tudi "v rokah odraslih je polil g asi a vžigalica lahko zelo nevarna I Kadilci so povzročili že pre-nekatero nesrečo ln tudi I. J. Je zdaj med njimi. de. Prostovoljna gasilska društva- so obvarovala 635 milijo nov dinarjev premoženja^ ki bi ga sicer uničil ogenj. Občinske komisije za požarno varnost so lani pregledale 92 industrijskih objektov v novomeškem okraju. V večini primerov so komisije ugotovile neprimerne električne napeljave, dalje, da so skladišča lahko vnetljivih tekočin neurejena in ne ustrezajo predpisom, da so skladišča lesa neprimerna ln podstrešja prav tako neurejena. Komisije so povsod dale navodila za izboljšanje takšnega stanja. Organi delavskega upravljanja imajo do teh vprašanj neresen in celo malomaren odnos. Na podeželju so še vedno pogosti primeri, da kmetje spravijarjo suho živinsko krmo na podstrešjih, da so ddmovodi nepravilno izpeljani in električne napeljave pomanjkljive. Vse to je pogosto vzrok požara, k} ima za posledico neprecenljivo gospodarsko škodo. To so le nekateri zapiski s seje sveta za notran.je eadeve okraja Novo mesto, ter izvlečki Iz letnega poročila tajništva za notranje zadeve. Čeprav le zapiski, govorijo o raznih vprašanjih in pojavih, ki nastajajo v naši družbi ln bi jih moral reševati razen organov tajništva za notranje zadeve, sodišč in javnega tožilstva širši krog državljanov. Vse prebivalstvo bi moralo sodelovati pri tem preko raznih oblik delavskega in družbenega upravljanja Ln s pomočjo številnih družbenih organizacij. V dobro nas vseh je nam socialistična družba zagotovita udeležbo v upravljanju, ki bi jo lahko uporabljali tudi na tem področju, čeprav smo Jo doslej žal zanemarjali. »V Kandiji gori!« V soboto, 31. marca, Je prišlo do požara v Novem mestu na Trdinovi cesti 2. v stanovanju Franca Lukšlča se je v drugem nadstropju zgradbe vnela omara ln v njej perilo — zaradi velike vročine pa tudi heraklitna stena na katero Je bila omara naslonjena. Do požara Je prišlo verjetno zavoljo malomarnosti LukSlca, ki se Je prejšnji večer vrnil domov vinjen In vključil ati pu.st.il vključen električni kuhalnik, ki je bil pod omaro. Gasilci so prišli na mesto požara Sele okoli osme ure zjutraj, ker prej niso bili obveščeni, čeprav je požar nastal ponoči. LukSIP namreč ni poklical gasilcev, ampak je poizkuJal po- AVTOBUSNI VOZNI RED na avtobusni progi Novo mesto-Vinica Za boljšo povezavo prebivalcev Sinjega V1+10 i'1 okolišnih vasi z vinko, Črnomljem, Metliko m Novim mestom spremili j amo dosedanji avtobusni vozni rer1 na avtobusni progi NOVO MESTfJ—VINKA 8 t aprilr- 1959 1 2 3 1 2 3 14.00 Odh. NOVO MESTO Pr. 8.25 * 15.10 Pr. Odh. 7.15 15.15 Odh. METLIKA Pr. 7.10 15.45 Pr. ČRNOMELJ Odh 6.45 15.50 Odh. Pr. 6.40 16.25 Pr. VINICA Odh. 6.05 16.30 5.10 Odh. VINICA Pr. 6.00 17.25 16.55 5.30 Pr. SINJI VRH Odh. 5.35 17.00 Opombe: * pomeni: avtobus ima v Metliki zvezo za avtobus za Karlovac 1 Avtobus obratuje samo ob četrtkih od 1. IV. do 1. XI. 2 Avtobus obratuje vsak dan Dosedanja zveza z vlakom v Črnomlju s tem avtobusom odpade. Potniki, ki potujete z vlakom: poslužujte se avtobusa z odhodom iz Črnomlja za Vinico ob 17.55 uri! TOVORNI IN AVTOBUSNI PROMET »GORJANCI« Novo mesto žar pogasili sam, kar pa mu nI uspelo. Novomeški gasilci in gasilci tovarne »Novoles« so ogenj omejili ln pogasili s tem, da so podrli približno polovico stene med Lukšičevlm in Pečarjevim stanovanjem. Zgradba je last KOP Novo mesto in Je zavarovana. Skoda še nI ocenjena, pravi vzrok požara pa bo ugotovila strokovna komisija. Vžigalice v otroških rokah — ogenj v gozdu Konwj »mo pred dnevi poročali o 'Uroku, ki je zanetil požar, moramo svariti starše in učitelje, da lahko postanejo vžigalice v rokah otrok zelo nevarne. 8. marca pp-poldne so se vračali otroci iz sole v Vldmu-Krskem. Med njimi Je bil tudi 8-letnl N. N., kt je skupno z ostalimi trgal ob cesti praprot in.Jo zažigal. Praprot je bila suha ln «e je vžgala; ogenj se Je hitro razširil, tako da je pogorelo pribl. 40 arov gozda. Ogenj so pogasili domačini Iz Gunt ln krški gasilci. V gozdu sicer ni nastala velika škoda, kjer so les pred dvema letoma izsekali. Lahko pa bi vendarle nastala ogromna Skoda. Vreme je suho ln vsak gozdni požar je lahko usoden! Starih, učitelji: še ln se opozarjajte otroke, da sle z ognjem in z vžigalicami ne smejo igrati 1 Ugodno prodamo: 12 ZVOČNIKOV 3—5 VV, S MIKROFONE, OJAČEVALEC Philips 40 W, OJAČEVALEC Radio Ind. Zagreb 50 W. Interesenti naj se javijo v TEKSTILNI TOVARNI NOV0TEKS NOVO MBST0 ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Ko Je britanski ministrski predsednik Marini lian pred nekaj tedni obiskal Sovjetsko zvezo, so ga v glavnem spremljale dobre želje britanske javnosti. Skoraj vsi njegovi zavezniki so več ali manj nasprotovali njegovi poti v Moskvo. Uradni Bonn ni niti mislil na kakšen »odmik« v Srednji Evropi, Pari« se je kujni, ker je tako in tako prepričan, da mu ZDA in Velika Britanija ne pripisujejo tistega pomena, ki mu gre, ameriška vlada pa takrat še ni hotela slišati o kakšni konferenci na najvišji ravni. In vendar sv je v nekaj tednih marsikaj spremenilo. Najnovejša poročila iz VVashlntona oziram- iz Gettysburga, kjer Se posvetujeta Eisenhower in Macmillan s svojimi sodelavci, kažejo, da se ta pomembni sestanek razvija ugodneje, kot so pričakovali. Iz nepopolnih poročil je že mogoče sklepati, da sta se oba predsednika sporazumela, da je treba sklicati konferenco zunanjih ministrov ln da je treba razvijati misel o »odmiku« v Srednji Evropi. Kaže pa, da to Be ni vse. Iz tega namreč izhaja, da sta se London in Washlngton voljna udeležiti konference na najvišji ravni, to je konference, ki bi se je udeležili poglavarji vlad ZSSR, ZDA, Velike Britanije in Fran-oije. Sicer bo najbrž v odgovoru na sovjetsko noto poudarjeno, naj Moskva nikar ne pričakuje, da bo do sestanka na najvišji ravni tudi avtomatično prišlo, ker bi g tem zmanjševali namen konference zunanjih ministrov (ki j«i Hruščev ne pripisuje nobenega pomena), pač pa Je plzitivno že to. da sta dve gflavnl »ahodni državi vofljni priti na konferenco na najvišji ravni. Drugo pozitivno dejstvo je načelna privolitev obeh anglosaških predsednikov, da je treba začeti z združevanjem Nemčije, toda ne nujno več s svobodnimi volitvami, kar je za Sovjetsko zvezo popolnoma nesprejemljivo, ampak s konfederacijo obeh Nemčij. Pred kakimi tremi meseci je ameriški zunanji minister Dulles prvič namignil, da ameriška vlada ne vztraja več pri svobodnih volitvah kot pogoju za združitev obeh Nemčij. Ta izjava, ki Jo je Dulles pozneje sicer ga zagovornika. Vse kaže, da je stari kancler le preveč tog, da bi se znali prilagoditi novim časom in spremenjenim razmeram. - Seveda se Eisenhovver in Macmillan zavedata, da utegneta Bonn in Pariz povzročati težave. Toda večina opazovalcev meni, da se bo moral Adenauer naposled le ukloniti. Brez svojih zaveznikov ne more vodili nobene učinkovite politike. Ostane mu morda še ena pot. ki pa je najmani verjetna: neposredna pogajanja z Rusi. Toda v tem primeru bi moral Zahod se piipiavlja omilil, je povzročila velik preplah v Bonnu. Dotlej je namreč Zahod kot en mož zagovarjal bonnsko stališče »svobodne volitve ali nič«. Toda prišle so Še hujše reči za Bonn: Macmillanova pot v Moskvo, Hruščev v Vzhodni Nemčiji, voditelj socialnih demokratov Ollenhauer pri Hruščevu, socialna demokrata Schmid in Erler v Moskvi in naposled — soclal-nodemokratski načrt za začetek reševanja nemškega vprašanja, ki med drugim določa »odmik« v Srednji Evropi in združevanje s konfederacijo med obema Nemci jama. Najhujše pri vsem tem pa je to, da je načrt, ki so ga socialni demokrati objavili pred nekaj dnevi, v marsikateri točki podoben stališču Washing-tona, doslej najtrdnejšega Adenauerjeve- stari kancler Be bolj popuščati. Bolje Je imeti na svoji strani zaveznike, čeprav so ti postali »nezvesti«. Počakati bo treba na konee razgovorov med Elsenhowerjem In Maomillanom, preden bo mogoče Izreči približno sodbo o tem, kako se bo položaj zasukal. Toda že zdaj je mogoče domnevati, da je Macmillan kot pobornik prožne politike do Sovjetske zveze v precejšnji meri uspel. Da si je s tem nabral političnega kapitala pred parlamentarnimi volitvami v Veliki Britaniji, je za svet postranskega Pomena. Ni pa postranskega pomenft dejstvo, da se j« zahod le zganil in skuša zdaj aestavllti konstruktiven nacrt kot odgovor na ruske predloge, ne pa da samo vpije »Berlina ne damo!« Osebna odgovornost odbornikov pogoj za kolektivno odgovornost obeh občinskih zborov (Nadaljevanje s 1. strani) v ozek administrativni okvir. Na krajevnem uradu mora državljan, dobiti vsa navodila, tam naj mu uslužbenec napiše proš-.. njo in tudi posreduje njeno rešitev iz občine. Občani s podeželja naj ee zatekajo na občino le v zelo nujnih primerih in šele nato, ko so se prej že posvetovali na krajevnem uradu. KRAJEVNI ODBORI DOBE TUDI VEČJO MATERIALNO POMOČ Krajevni odbori ne bodo razvijali le komunalne dejavnosti, temveč bodo morali zaživeti v družbenem življenju na vasi in e njim dobesedno zrasti. Postati bodo moral; vsklajevalec želja ln potre&^rebivalcev svojega področja * občino. Ker bo pri tako razširjeni vlogi krajevnih odborov nastopilo tudi vprašanje materialnih sredstev, smo o tem že razmišljali. Krajevnim odborom bomo prepustili v uporabo sklad za ceste, vse najemnine od zemljišč splošnega ljudskega premoženja, pristojbine od pokopališč in sejmišč, vodarino vaških vodovodov in podobne dohodke. Morali bodo seveda prevzeti ob- veznost za vzdrževanje vseh teh naprav, presežke pa bodo lahko uporabljali po svoji uvidevnosti. Razpravljamo tudi o prenosu sredstev za negospodarske investicije na krajevne odbore. Tam kjer bomo nameravali gra. dlti šolo, vodovod in podobno, bomo prenesli predvidena sredstva na krajevni odbor, ki bo nato nastopal kot upravičenec gradnje. Moral bo skrbeti za primerno enostavno knjlgovod-stvo.iz katerega bo razvidno kam ln kako so ta sredstva uporabljali, ker bodo finančni organi to kontrolirali. Tak način Izvajanja negospodarskih Investicij nameravamo uporabiti tudi pri melioracijskih delih na šentjernejskem polju. Krajevni odbori «o sposobnejši mobilizirati razpoložljiva sredstva rta področju, vštevši tudi samoprispevek prebivalcev, kar gradnjo samo poceni, razen tega pa tako tudi prenašamo uresničenje oblasti na državljane ln uveljavljamo samoupraviljanje. SE BESEDA O ODBORNIKIH Marsikatera pikra «pade na račun občine. Vendar nismo vsega krivi ml, mislim predsedstvo, ker v očeh ljudi še vedno le mi predstavljamo občino. V večini primerov so krivi raznih negodovanj odborniki tistih volilnih enot, kjer kritika nastane. Bulo je slišati mnogo besed o tem. da ne sklicujemo zborov volivcev. Ce bi hoteli te zbore sklicevati iz Novega mesta, bi zato potrebovali poseben urad. Človeku se nehote vsili vprašanje: čemu pa Imamo od bornike? Mislim, da je krivda prav tu, ker odborniki nimajo dovolj stikov z ljudmi in ker ljudem ne znajo prisluhniti. V vseh letih, kar sem predsednik občine, le nisem doživel, da bi prišel k meni odbornik (izvzeti so ožji sodelavci, e katerimi sem v stalnih stikih) in ml potožil o kakšni težavi na svojem področju ter hkrati predlagal rešitev. Pogosti so primeri, da so prav odborniki nosilci nezdrave krUtike. V Mirni peči imamo svojevrstno težavo. Predsednik krajevnega odbora j« Izjavil, da na bo Jkllcal seje tako dolgo, dokler tudd članom krajevnega odbora ne bomo plačevali sejnini Odborniki bodo morali doumeti, da ao ljudski predstavniki ln nosilci nase politike, skupno t vsemi občani pa sestavni del občinskega organizma. Dolžni so daljati predloge, razmišljati, (reševati stvari v okviru možnosti ln se boriti za to, da bi zadostili željam volivcev. Še en žalosten primer: Se pet mesecev pišemo, govorimo in razpravljamo o dvigu storilnosti in plačevanju po učinku deda. Naš zbor proizvajalcev pa le do danes ni zavzel konkretnega stališča do tega pomembnega vprašanja in ni sprejel le nobenih zaključkov za njegovo rešitev! Individualna, osebna odgovornost odbornika v obeh »borih je še zelo nizka in prav zato je nizka tudi kolektivna odgo- Poslej: 90 odbornikov Poročali smo že o začasnem ljudskem odboru, k* Je bil ««s«tavl*en »o združitvi občin Novo mesto, Straža-Toplice in Šentjernej ter z delom blvle občine Mokronog. V njem so zdaj 104 odborniki. Ker pa dopušča zakon o volitvah In odpoklicu ljudskih poslancev v eni občini le 50 odbornikov v občinskem zboru in dve tretjini, največ pa 50 odbornikov v občinskem zboru proizvajalcev, je bilo sklenjeno, da bo imel novi občinski ljudski odbor Novo mesto 90 odbornikov: 50 v občinskem zboru, 40 pa v zboru proizvajalcev (od teh 32 za skupino Industrije, trgovine ln obrti in 8 za kmetijsko skupino). Razmerje za zbor proizvajalcev je določeno po vrednosti skupne proizvodnje. Delovna predsedstva zborov volivcev so imela v novomeški občini zadnji teden precej dela. Na sliki: % zbora volivcev II. terena, ki je bil v petek, 20. marca vornost v obeh zborih občinskega odbora. Občanom polagam zato na srce, naj izbirajo kandidate, kj jih bodo v aprilu volili, zelo previdno. Posebno na podeželju so doslej še vedno vo-lUt razne bivše trgovce, gostilni čar j e in močnejše kmete, ki so bij i odborniki bolj z besedo kot z dejanji. Zato narj tokrat dobro premislijo, koga bodo kandidirali ln potem volili!« OB STIRIDESETLETNICI KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJI REVOLUCIONARNO GIBANJE NA DOLENJSKEM V LETIH 1918 DO 1941 F RAN C E K SAJE Imeli smo protestni obhod z rdečo zastavo skozi mesto na kolodvor. Z njim smo pokazali, da je ves kočevski proletariat na pravil eno fronto proti buržoaziji in sramotni vladi. V stavki so tudi lesni delavci in imamo *rse kmete za seboj,*- 23. aprila so se stavkujoči železničarji in rudarji ob 14.30 kljub prepovedi zborovanj zbrali pred šolskim poslopjem v Kočevju Komunisti in na njihov pritisk tudi nekateri socialni demokrati so delavcem pojasnjevali potek stavke. Po ohranjenem poročilu tajnika okr glavarstva Alojzija Marna so govorniki naglašali, da ne priznavajo ne glavarstva, nr deželne in beograjske vlade, ampak da je za njih »edini merodajni faktor, ka'erega moramo ubogati, naš sovjet v Ljubljani.* O borbenosti delavcev pa je poročal: Dasiravno je zelo deževalo, je bilo vendar vzllc temu veliko poslušalcev in poslušalk ... In njihovim izvajanjem pritrjevali ... Govornikom si nisem upal ugovarjati ali besede odvzeti ozir. shod razpustiti, ker sem se bal, da ne bi prišlo do hudih izgredov, ker ni bilo navzočih zadostno število orožnikov.*1 Ker je 23. aprila pripeljal iz Ljubljane prvi vlak v Kočevje, so železničarji in rudarji nato razdrli na kočevski postaji tovorni vlak in vagone. Zjutraj 24. aprila pa so med Staro cerkvijo in Lipovcem pretrgali železniško in poštno brzojavno žico, s čimer so preprečili nadaljnje pošiljanje vlakov iz Ljubljane v Kočevje. V nedeljo, 25. aprila, je stavkovni odbor zopet kljub prepovedi sklical shod pred ljudsko solo. Začel se je ob pol 10. uri pod vodstvom Antona Kinga, komunističnega predsednika Unije rudarjev. Po oceni v poročilu okrajnega komisarja Maršiča je množica štela okrog 2000 rudarjev in kmetov iz sosednjih občin. Govorniki so tudi to pot naglašali, da ne priznavajo nikake buržoazne oblasti, ampak le »naš sovjet in našo organizacijo*1. Tajnik Unije rudarjev Alojz Novak je poročal o poteku stavke v drugih krajih in pobijal neresnične govorice. Za njim je govoril kmet Mohar iz Dolenje vasi, rudar Ivan Erkei* in kmet Alojzij Rebič iz Dolenje vasi. 26. aprila je v Kočevje zopet pripeljal vlak iz Ljubljane, ki ga je ščitilo močn6 vojaško spremstvo. Sele 27. aprila je orožništvo v Kočevju dobilo vojaško okrepitev, da se je upalo začeti z aretacijami. Zandarji so zaprli prve tri delavce. Ko je dežurni rudar pri sireni zvedel za te aretacije, je okrog' 14. ure zavrtel sireno, kar je bil dogovorjen znak za primer nevarnosti. Kmalu se je zbrala množica stavkujočih rudarjev. King jim je sporočil vest o aretacijah in jih vprašal, ali se hočejo vrniti na delo, ali pa nadaljevati stavko. Odločili so se za nadaljevanje stavke. Na pisk siren so se začeli zbirati tudi kmetje iz bližnjih in tudi oddaljenejših vasi okrog Kočevja. V skupinah so peš in z vozovi hiteli v Kočevje. Nekateri so s seboj vzeli tudi orožje. Ko pa so prišli do mesita in izvedeli, da je shod stavkujočih že končan in da je Kočevje zasedla vojska, so se vrnili na domove. 28. aprila zjutraj so stavkujoči na progi pred Kočevjem spulili 24 žebljev pri tračnicah, da bi preprečili železniški promet. V več občin kočevskega okraja so razposlali kurirje z obvestilom, naj pridejo delegati krajevnih političnih organizacij naslednje jutro v Kočevje. 29. aprila se- je zbrala v Kočeju delegacija 30 delavcev in kmetov iz kočevskega okraja. Odšla jfe na okrajno glavarstvo in zahtevala izpustitev aretiranih tovarišev, v kar pa glavar ni hotel pristati. Sest aretiranih delavskih zaupnikov je okrajno glavarstvo 29. aprila obsodilo na zapor od enega do pet mesecev ln na plačilo kazni od 2000 do 10.000 kron zaradi prestopka, ker so -vkljub prepovedi dež. vlade in okr. glavarstva sklicali javne shode in govorili na istih«. 30. aprila je državno pravdništvo v Novem mestu predlagalo preiskavo proti osmim rudarjem in kmetom, »-ker so na javnih shodih 23., 25. in 26. IV. v Kočevju oziroma Moziju in tudi ob drugih prilikah javno pozivali in dražili na nepokornost zoper zakone, uredbe in zakonite naredbe oblastev.. Hkrati je za vse predlagalo zapor in poizvedbe proti ostalim sodelavcem. Kočevski rudarji so še vedno nadaljevali stavko. Ker se je okrajno glavarsh'o v Kočevju balo, da ne bodo razjarjeni rudarji s silo osvobodili svojih zaprtih tovarišev, je 2. maja poslalo vse aretirane, ki jih jo bilo že trinajst, v zapor v Novo mesto. Kasneje pa so zaprli še sedem delavcev in kmetov. Po končanem zaslišanju je okrožno sodišče v Novem mestu 12. maja 1920 spustilo štiri osumljene, 26, maja 1920 pa ostalih šestnajst. Sodišče je preiskavo nadaljevalo do 27. avgusta 1920, ko je bila ustavljena. (Po dokumentih iz sodnega spisa okrož. sodišča v Novem mestu proti F. Nic-ku leta 1920, sodnega spisa proti voditeljem železnica rske stavke pred deželnim sodiščem v Ljubljani leta 1920 ln iz arhiva deželne vlade.) Medtem je buržoazna oblast z najostrej-šimi represalljami neusmiljeno udarila po kočevskih rudarjih, da bi zlomila to revolucionarno komunistično trdnjavo. Okrajno glavarstvo v Kočevju je štirim rudarjem, ki jih je sodišče brez obsodbe spustilo na svobodo, 28. maja 1920, dala nalog, da v petih dneh zapuste okraj, sicer jih bo prisilno izgnalo v domovinske občine. Rudniška uprava je odpustila tretjino, to Je okrog 300 rudarjev, ki so pokazali največjo odločnost v stavki. Za odpuščene rudarje je socialdemokratsko vodstvo Unije rudarjev odklonilo vsako intervencijo za vrnitev na delo, ker so bili zaupniki in pristaši komunistične stranke. — Ko so tako ostali na cesti in niso nikjer v domovini mogli najti koščka kruha, so po večini odšli s trebuhom za kruhom v francoske rudnike. — Ostale rudarje pa Je buržoarij* opravljala med ljudstvom in klevetala v svojem časopisju, da so hoteli proglasiti na Kočevskem sovjetsko republiko. Ta n*" silstva in obrekovanja so za nekaj časa zbegala kočevski proletariat. (»Rdeči P**" por, 18. VIII. in 18. IX. 1920.) fctev. 12 (470) •DOLENJSKI LlSTc Stran I »Oče je proti, jaz pa bi...« (Nadaljevanje s 1. strani) kod sem in ju vprašal, kaj pomeni beseda kooperacija. Zena je previdno rekla, da ne ve, ker ji tega ni še nihče razložil; mož pa je nekaj zabrundal, ko je zaslišal besedo kooperacija in odšel iz sobe. Nadaljeval sem: — No, če ne vesta, vama bom pa jaz razložil, ko se mož vrne. Zena me je dopolnila, da bom razlagal verjetno samo njej, ker je moral mož nujno v vinograd. Res ga ni bilo več nazaj, zato sva se pogovarjala sama. Priznala je, da je kooperacija dobra, lepa in koristna stvar, ampak — onadva bosta živela po starem naprej, ker ne marata novotarij. Sin, ki hodi še v šolo^je sedel med tem pogovorom na zapečku, je z zanimanjem spremljal najino razpravo ln na koncu pripomnil: — Jaz bom pa šel v kooperacijo, ko bom velik. Kaj bi se toliko mučil in delal, če lahko z manjšim trudom več pridelaš. PŠENICA LEPO KAŽE Jožeta Zagorca, starega 30 let, sem dobil na dvorišču, ko je silil kolje za vinograd. Previdno sem ga vprašal, kdo je pri tej hiši gospodar in zvedel, da je on. Pobaral sem ga, če ve, kaj je kooperacija. — O, kaj ne bi vedel! To je pogodbeno sodelovanje z zadrugo. Na ta način doseže kmet večji pridelek. Sicer sem pa šel tudi jaz v kooperacijo. Lani sem na ta način posejal 1,2 ha pšenice, ki mi zelo lepo kaže. Upam, da bo tudi pridelek dober. Letos sem že podpisal pogodbo za 2,85 ha. Stroški za gnojilo in seme so veliki, davkov imam 110.000 dinarjev na leto, pa tudi obuti in obleči se moram, zato pričakujem, da bo pridelek kril vse te izdatke in da mi bo kaj malega ostalo še za rezervo. KAR BO, PA BO ... Pri Blatnikovih je stari oče sedel za pečjo, ker je invalid, sina pa *i bilo doma; odšel je že zjutraj v gr>fd. O kooperaciji sem pri njem zv«fclel naslednje: — Da, slišali smo že nekaj, da bodo zemljo podržavili. — Kdo to pravi? — Ljudje ... Nasplošno. . Razložil sem mu smisel* kooperacije, nakar je dejal: — Ja, vi več okoli hodite, zato več veste. Sicer pa je v bližnji vasi nekdo sadil merkurja, pa mu ni dobro obrodil, čeprav ga je precej gnojil. — Kaj boste naštevali primere iz okolice! Poglejte tukaj v vasi Kova-čiča, s katerim sta skoraj soseda. On je sadil hibridno koruzo pa mu je dobro obrodila. Zakaj njega ne omenite in si ga vzamete za zgled? — Naša koruza je bila tudi lepa —' a ni je bilo ven. Temu je zemlja kriva. Do smrti bomo gospodarili še po starem in kar bo, bo ... LEP PRIDELEK KORUZE... — Prva leta, ko sem začel obdelovati zemljo ter sejati in saditi po no- vem, mi je šlo slabo. Davčni izterjevalec mi je hotel zarubiti kravo, ker nisem pridelal za davke, a sem jo rešil tako, da sem si sposodil denar, je dejal 33-letni Martin Kovačič, ki je član zadružnega sveta KZ Šentjernej, potem pa je nadaljeval: — Zdaj gre bolje. Lani sem pridelal precej hibridne koruze. Orjem skoro vse z zadružnim traktorjem. Tudi ostali vaščani so me začeli že posnemati, ker so videli, da imam z novim načinom poljedelstva uspeh. Umetna gnojila so še draga. Ce bi bila cenejša, bi jih ljudje več uporabljali in bi dosegli večji pridelek. Potrebno pa bi bilo izdati tudi knjižico, v kateri bi bila navodila za gnojenje z umetnim gnojem, ker ga vsi kmetje še ne uporabljajo pravilno. ■Nekatera gnojila namreč ne gredo skupaj. Dalje je še povedal, da je Šel letos v kooperacijo s travnikom, koruzo in krompirjem ter da je kmetom težko tolmačiti 15% akumulacijo. Pohvalil je upravnika zadruge, češ da zna dobro razložiti namen kooperacije in, da ima dobra predavanja, na katerih' podkrepi vse svoje besede s Številkami, f NE RAZUMEM... — Kaj je kooperacija? — Nerazumem, je dejal kmet Franc Zagore. Kaj mislite s tem? Razložil sem mu pomen te besede. — A tako, je dejal, to je pa res dobra stvar, ampak tega šemikoll nisem slišal, ker ne hodim na sestanke. Podvomil je v uspeh kooperacije, ker zahteva globoko oranje, pri njih pa so do zdaj orali plitvo. Svetoval sem mu, naj orje vsako leto nekaj globlje in da se naj o vsem tem Še prej posvetuje s kmetijskim strokovnjakom pri zadrugi, pa tudi na sestanke zadružnikov naj v bodoče hodi. Le tako bo videl in se prepričal, da so vse te novosti v kmetijstvu dobre. ZA KONEC: GLOBOKO ORANJE NAJPREJ V NAS SAMIH! Globoko bo treba zaorati, a ne samo naše njive, ampak tudi v naše stare navade. V tisoč letih se je po svetu veliko spremenilo; izumili so avtomobile, letala, radio, televizijo, traktorje, satelite in še veliko drugih stvari. Kai pa se je spremenilo v našem privatnem kmetijstvu? Kmet je pred tisoč leti oral z lesenim plugom, danes pa z železnim — pa še to ne povsod. Res je, da ima precej vašča-nov radio, elektriko — toda želijo si več... za več je pa treba več denarja... Več denarja bo dobil tisti, ki bo več pridelal, več pa bo pridelal tisti, ki bo uporabljal traktor, umetna gnojila, boljše seme in se ravnal po navodilu kmetijskih strokovnjakov ... Zaorjimo zato globoko v našo zemljo in našo staro miselnost! Jože Prime Belokranjski ribiči so zborovali V nedeljo, 15. marca Je bila v Črnomlju okrajna letna skupščina Zveze ribiških društev za Belo krajino. Zveza vključuje tri ribiške družine, in sicer v Črnomlju. Metliki m na" Vinici. Te družine so bile ustanovljene sele lansko leto, toda že v tem kratkem času so pokazale, da so zmožne življenja ln tudi potrebne v svojem kraju. Na žalost je Ribiška zveza Slovenije ukinila ribiško družino v Starem trgu, vendar so se vsi navzoči na okrajni letni skupščini Izrekli za to, da se tam ribiška družina zopet ustanovi. Ribolovni režim v Beli krajini le namreč ravno zaradi obmejne reke Kolpe, ki s| Jo naši ribiči dele s hrvatskimi, bistveno drugačen kot v drugih slovenskih vodah. Ce se belokranjski ribiči do. sledno drže vseh pravil športnega ribolova. Izdajajo hrvatske družine svojim članom ribiške dovolilnice, na katerih piše, da srne posameznik loviti s šakom, vršo in mrežo. Da je tak lov za ribiča, ki Ima vsaj troho športne ribiške zavesti, nedopusten, je um-Ijivo samo po sebi. Razen tega pobijajo ljudje onkraj Kolpe ribe tudi z dinamitom ln jih love v času. ko le lov na posamezne vrste rib prepovedan. Iz vsega tega sledi, da bodo pristojne oblasti nujno morale narediti red, če hočemo, da bo ribji zarod v Kolpi pravilno uspeval. Tinič si namreč s svojimi pra\ cami do ribolova nalaga hkrati tudi dolžnosti In te so predvsem skrb za ribji zarod. Vsaka družina bi sl morala določiti svoj rezervat, v katerem bi bil ribolov prepovedan, hkrati pa bi morala izdelati tudi ribiški kataster, po katerem b| ribiški strokovnjaki točno ugotovili, kakšne ribe uspevajo v določenem pasu vode, katere se torej splača vlagati in Rojiti. Zraven Je treba misliti tudi .na skupni orllov večjih rib. ki s svojo požrešnostjo redčijo revir. Priprave na kongres ZKS V osnovnih organizacijah Zveze komunistov so v teku vo_ Htve novih vodstev in delegatov za občinske konference. Medtem ko bosta osnovni organlzacji ZKS v Celulozi (Videm - Krško) in rudniku na Senovem sami izvolili vsaka po enega delegata za VI. kongres ZKS, bodo ostale osnovne organ lza-c I je volile delegate za občinske konference, na katerih bodo izvoljeni delegati za kongres, ki *e bo začel 2. junija v Ljubljani. Na sestankih osnovnih organizacij pregledujejo pred volitvami dosedanje delo komunistov in sprejemajo naloge za bližnje obdobje. Se vedno je večina organizacij v okraju sredi zelo živahnega študije programa KPJ in ostalega gradiva 8 VII. kongresa ZKJ. Sami si pomagajo Vaški odbor SZDL na Pečju pri Sevnici je organiziral koristno delo: popravilo glavne poti do svoje vasi. Prebivalci pridno pomagajo s prostovoljnim delom in se bodo tako najprej znebili neprijetnega blata. Opravili so že okoli 200 ur dela; pri tem jim nudi pomoč občinski ljudski odbor. NOTRANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED rami Pred dnevi je sekretariat za delo zveznega izvršnega sveta izdal odredbo, s katero je bil podaljšan rok za sprejem tarifnih pravilnikov do 31. maja 1959. Gospodarske organizacije, ki bodo do takrat sprejele ta« n^ffa^nllprt n rlfni p™vilnik>ga bo~ I Jk I \ Jk II do lahko uporabljale I » mm od 1. januarja letos i i ■ I naprej. To je vsekakor N W H wM iS V U II pomenili*« ukrep, saj * • imajo tako gospodar- ske organizacije več *»«a, da bodo lahko temeljito pripravile način nagrajevanja v kolektivu. Tu mislimo predvsem na izpolnjevanje načel, ki jih uveljavljajo sindikati. Gre namreč za to, da sindikati Predlagajo, naj ne bi kar povprek povečevali tarifnih postavk, marveč naj bi čimbolj razširili nagrajevanje p o učinku. Ponekod so se že pojavile govorice, češ, sindikati 80 proti povečevanju osebnih dohodkov. Toda to je milo Pečeno nesmisel. Sindikati si prizadevajo, da bi bili osebni dohodki večji, pri tem pa žele le to, da bi bili večji zaslužki vezani na nadaljen gospodarski napredek, ki Je odvisen Predvsem od delovne storilnosti. Tarifni pravilniki morajo Postati takšni dokumenti, ki bodo spodbujali delavca k večji Proizvodnji, ker bo vedel, da bo imel zato tudi večje osebne dohodke. Toda ne gre le za delavca, prejemki slehernega Uslužbenca, vse do direktorja naj bi bili odvisni od gospodarskega uspeha kolektiva. In če bo podjetje poslovalo bolj Gospodarsko, potem naj bi bili zaslužki slehernega večji kot v Preteklem letu. Izdelava tarifnega pravilnika je torej zelo odgovorna ln 'ahtevna gospodarska pa tudi politična naloga, ki naj sloni na načelu: večja storilnost, večji zaslužek. In kot rečeno bo to možno doseči, če bomo ob tarifnih pravilnikih pripravili tl'd| pravilnike za nagrajevanje po učinku, pa najslbo po normah, akordu, enoti proizvoda in podobno. Za vsepovsod VcUavne recepte, nekakšne zgledne pravilnike, tokrat ne bo ^oč izdelati. Prav zato je sekretariat za delo pri zveznem "vršnem svetu'izdal tudi navodila za izpolnjevanje uredbe 0 Pripravljalnem postopku. Ta navodila naj bi pomagala gospodarskim organizacijam, da bi uspešneje pripravila dokumentacijo za sestavo tarifnih pravilnikov. Navodila med drugim določajo, kako naj gospodarske organizacije izravnajo izplačani osebni dohodek v preteklem letu, kako se °bračuna doseženi učinek po normi in ugotovi delež delav-|jev, ki delajo po učinku v podjetju itd. Med drugim navodna določajo, da lahko delavski svet skliče sejo za odobrl-ev Pravilnika šele 30 dni po tem, ko je prišel tarifni pra-bilk v javno razpravo. To se pravi, da bo treba pripraviti ^rve osnutke oziroma predloge, po katerih bodo razpravljali kolektivu, do konca aprila. Na osnovi uredbe, ki predpisuje pripravljalna dela, bodo °rali v kolektivih pripraviti temeljito gospodarsko analizo, bo omogočila, da bo kolektiv dodobra spoznan, od kod steka čisti dohodek, da bo poznal vse elemente, ki vpll-na dohodek, dalje, da bo lahko'ugotovil, kakšna merila vajo °do veljala za porazdelitev dohodka na sklade in sredstva * osebne dohodke glede na potrebe podjetja in glede na °znosti, ki jih bo imelo v tekočem letu. Osnova za tako onf1'7'0 k° vsekakor zaključni račun. Prav podaljšan rok ogoča gospodarskim organizacijam, da bodo vse priprave v h!°V tar'fn' pravilnik naslonile na podatke, ki bodo zbrani 'lanci. Na osnovi teh podatkov bodo lahko ugotovili, ali H bil let- * na^n nagrajevanja in sploh tarifni sistem v preteklem bi0U đ.0vo,i spodbuden za delavce ln kolektiv. Ugotoviti bodo ^o ral>", kaj bo treba pri nagrajevanju izpopolniti za to, da Čai 8ospof,arjenje v letošnjem letu boljše in da se bo po*e-vPk* proizvodrinst- In "e le to, ob teh razpravah bo treba raj!.vadlti tudi odnose med sredstvi, ki bodo šla za nadaljnji •n « J p°dJeUa, za gradnjo objektov družbenega standarda, sredstvi, ki bodo šla za osebni dohodek. ne °daljšan rok omogoča torej tehtnejšo razpravo, ki pa nap"Drav>čuje odlašanja. V nekaterih kolektivih namreč kar p'fn|P' "d'ašajo in menijo, da bo najboljše, če predlože ta-loče Pravi,r,lk v potrditev šele nekaj dni pred potekom do-»|atjleBa roka. V tem se skriva špekulacija, češ, če sekreta-Prav-iza. tle,° in sindikati ne bodo naglo potrdili tarifnega ofl j n,ka (pa četudi bo slab), ki zato morebiti ne bi veljal rl tem nastopalo ob vseh elementarnih nesrečah ter prihitijo na vsak klic — NA POMOCt -ok IVAN CEHI C: Od Beogradu do atbunske meje Zapiski slučajnega popotnika 8 Pred nekaj meseci je to me- listov legitimacije današnjih eto dobilo tudi svoje prve štu- dni, tistega novega, kar je po- dente. Z njimi seveda tudi gnalo krepke korenine ln iz- Dušana*, Tm7"občutek," kakor tale pot proti patrijarhiji. Samo ta se ni spremenila .. .* In res, ko človek pride v to, z obzidjem obdano »zadužbino Stevana Uroša III. in carja študentske probleme. Razen polnilo vse pore, skozi katere nezadostnih prostorov za delo diha novo življenje. in profesorjev, ki jih še ni v dovoOoruem številu, boste na bulvarju slišali še zgodbo o Studentski menzi in netiska-hih učbenikih. Slišali razposajen smeh deklet, ki so bile, še Malo* nad reko Bistrico,- ki brzi s kamna na kamen in šumno vali svoje vode, stoji nor vo poslopje zavetišča za izlet da je nenadoma stopil za šest stoletij nazaj, ko je bil ta samostan zgrajen. Starec menih, ki nas je sprejel, je bil zelo ustrežljiv. Zlasti ko je slikal, da nekdo od nas vso resnost. Med obiskovalci j« bilo 30 staršev iz okolice (Brš-ljin, Potočna vas, Irca vas, Got-na vas, Brod, Graben). \ V sistemu izobraževanja odraslih, ki ga nova šolska reforma uvaja, je tudi šola za starše pomemben činitelj. Ne mislimo tu samo šole za starše, ki bi dajale znanje za poklic, ampak šole, ki bi dajale sistematično znanje o vzgoji otrok, ki je in ostane ena najvažnejših družbenih nalog. Vodstvo šole se zahvaljuje ni tako davno, stoletja zaprte sicer ni tople in hladne vode, za okovanimi vrati dvorišča, vendar se bo vsak rad odpo v katerem so njihovi očetje čil v nji, preden ^ odšel da nike. Krasna stavba, v kateri misli pisati o tem Veste, včasih je sem priha Samostan Dečant sklepali pogodbe za možitev in bičali služabnike. Koraki novega, tistega, kar prinaša današnji čas, se ne Emend*o sploh za ničesar. Nov, širok trak betona in jekla Je persekal vse žile starega, sprh- starega samostana v Dečanih, lje. Ponoči se z njenega okna v prvem nadstropju zdi, kakor da se vse pripravlja na jutrišnji dan. Za tisto, kar je treba storiti. jalo toliko ljudi, da nismo vedeli, kako bi vse sprejeli. Danes pa ... .* in menih si je s svojo starčevsko roko zamišljeno pogladil dolgo, s sivino pretkano brado. Njegove velike, z melanholijo napolnjene di štirje bratje, ki niso pustili Nemce, da bi šli v samostan. S svojimi kratkimi, z odmori pretrganimi stavki mi je še marsikaj povedal ta starec »od devetdeset let in nekaj Dečko, ki nas je peljal do & in obledela halja s čez«, ki je še vedno Pf*»£ nelega organizmia: stoletne zaostalosti. En^ko podobo nam daje danes Peč Od sitare džamije, od središča proti kolodvoru, je zrasel niz dvonadstropnih hiš. In čeprav se zdi čudno, tukaj se prvtiič nisem jezriil, ko sem ma- me je seznanil z dvema mladima človekoma, ki sta tudi bila tukaj, na potovanju. Na poročnem, »neplačanem dopustu*. Ona je študentka farmacije v Zagrebu, on pa zdravnik iz Prizrena. tremi bilkami sena, na . katerem je nemara spal pred našim prihodom, im ta kretnja njegove roke — vse to je povedalo več kot besede. Tega sem se spomnil tudi nekaj ur kasneje, ko smo se pogovarjali s starim Arnavtom — »De-čanskim vojvodom«, — ki. še sedaj živi in čuva *s svojimi tri sto dušami svetle grobove »Gotovo vas preseneča*', mi je rekel, -*da sva izbrala prav Ione na vsaki teh hiš videl P* kra3 za najin -medeni me- velikih srbskih junakov in do- snežnobelo perilo, obešeno na sec». Vem, vem ... morda imate brotnikov«. Z njegovim ime- balkonih. V Novem mestu ali prav. Toda jaz sem ravno tu- nom in zgodovino samostana y Ljubiiani bi se gotovo »e- kaj preživel svoja otroška le- je povezan tudi dogodek iz ljen čuvati, kar mu je -bilo zaupno naročeno* ... Malo kasneje se je naš avtobus .ustavil pred albansko mejo in vanj sta vstopila dva miličnika. »Tovariši, prosim legitimacije za pregled.* Neka žena se je začela nekako čudno vesti. Bilo je očitno, da z njo nekaj ni v redu. Kmalu je stala med dvema, v modre uniforme oblečenima progi. Vsi smo takoj vedeli, za kaj gre ... Morda nespametno, toda nehote sem se vprašal, kako bi sedaj reagiral stari »vojvoda«. Kako bi reagiralo 14. stoletje ... Stoletje, ko ni bilo obmejnih karaul na eni in drugI strani »zemlje brez gospodarja«, obmejnih kamnov in z bodečo žico obdane sosedne dežele. Ta dežela nam je zaprla obzorje. Morali smo se vrniti po cesti, po kateri smo bili prišli, v kraj, kjer umirajo »dobri stari časi* in živi spomini pod sivimi starčevskimi obrvmi. V popotni beležnicj sem po- mladeničema ln odprla svoj stavil še eno piko na zadnji, mM Tukaj pa ne. Morda zato ta. Sedaj pa, verjemite, mi, je druge svetovne vojne. Takrat kovček, prevezan z motvozom, popisani strani. wm, her je tudi to eden izmed ftdino, kar še dobro poznam, so, braneč samostan, padli tu- in vzela ven dve novi pre- Konec Geološke raziskave na Senovem Zaloge neizkopanega premoga v Rudniku rjavega premoga v Senovem se krčijo. 2e zdaj je treba iskati nova nahajališča, da bi bil nadaljnji obstoj rudnika pravočasno zagotovljen. Uprava rudnika je že ukrenila vsem, ki so vztrajali dva me vse potrebno. Zavod za geološko seca pri predavanjlh in želi, raziskovanje je predlagal večje da bi tudi v bodoče, ko se t-do raziskave, ki bi trajale pet let. Raziskovalna dela so draga ln bi stala 200 milijonov dinarjev. Rudnik bo težko prenesel tako velik izdatek, če bi ga moral utirpeti sam. Treba bi bilo priskočiti na pomoč v kakršni k oh obliki ali s krediti aH z ude ležbo družbe pri realizaciji tega načrta. take šole organizirale^ z Istim interesom posečaU predavanja. V bodoče bodo teme še bolj poglobljene ln vedno širše zajemale vzgojne probleme v družini. Na ta način, bodo starši mnogo bolj seznanjeni z vzgojnim delom šole in družbenih organizacij. Prof. Tone Trdan Uspel roditeljski sestanek v Črnomlju V' nedeljo, 15. marca, so se bili zbrali starši jz Črnomlja in okoliških naselij v Prosvetnem domu na roditeljski sestanek, k| ga je vodil ravnatelj črnomaljske osemletke tov. Andrej Petek. Sestanek je dopolnilo predavanje prof. ing. Zobca lz Novega mesta o temi »Spolna vzgoja v družini«. Predavatelj Je z razumljivimi besedami ter prijetnim podajanjem snovi pritegnil pozornost prav vseh navzočih, med katerimi je bilo veliko več mamic kakor očetov. Besede in misli predavatelja «o ponesli starši domov tudi tistim, ki se sami niso mogli udeležiti sestanka. Starši črnomaljske mladin* so. iskreno hvaležni prof. ing-Zobcu za prijetno in dojemljivo Izrečene vzgojne besede ter žele, da bi taka predavanja večkrat obogatila pestrost diteljsklh sestankov. Pb. V veseljem poročamo: 29. marca je 30-letna Z ALKA HOČEVAR iz Vr-hovčeve ulice "v Novem mestu, našla pred trgovino MODA v mestu denarnico z 20.720 dinarji. Takoj je odšla na postajo ljudske milice in najdeno oddala. Kmalu zatem se je prav tam oglasila 55-letna Marija Kofol iz Rihpovca 32 pri Trebnjem in potožila, da jf zgubila denarnico in večjo vsoto gotovine. Predstavljaj' te si njeno srečo, ko je dobila izgubljeno takoj povrnjeno! Za nagrado je pošteni najditeljici podarila 2.072 dinarjev. KULTURA IN P ROS VET A ljudske knjižnice Lijuds/ke knjižnice v novomeškem okraju so večinoma sekcije prosvetnih društev in Svobod. OrganJzaoirjsko so vezane na občinske SSPD, v kolikor dma SSPD odbornika, ki j« odgovoren za knjižnice. Ljudske knjižnice nimajo svojih prostorov in opreme in so nameščene v učilnicah in društvenih sobah ter bolj životarijo kot uspevajo. Vzdržujejo se z i^posoijevalniino od knjig ln le redki so primeri, da prejemajo kake dotacije. Knjižničarji so večinoma učitelid in opravljajo svoje delo večinoma brerplačno. Med njdmd so nekateri zelo prizadevni in imajo uspehe, čeprav nimajo dovolj sredstev za nabavo knjig. Ce pogledamo le nekaj podatkov, nam povedo, da bo nujno treba najti rešitev za oživljanje ljudskega knjižničarstva v okraju: OBČINA BREZICE: 18 lhud-skih knjižnic z 10965 knjigami. 16387 bralcev sd le taposo-dilo 28885 knjig za 206.606 dinarjev. Izmed 18 knjižničarjev jih je 13 učiteljev. Te knjižnice so imele v 1. 1958 le 339 knjig prirasttka. OBČINA ČRNOMELJ: 7 ljudskih kniižnic in 10 šolar-fekih, ki opravljajo funkcijo ljudskih knjižnic, s 5T00 knjigami. Prirastka z nakupi ni bilo od 1. 1955 niti 100 knjig, črnomaljska ljudska knjižnica je nabavila v 1. 1958 le 8 novih knjig. OBČINA VIDEM—KRŠKO: 6 ljudskih knjižnic s 3490 knjigami in 9200 izposojenih knjig. METLIKA: 5 ljudskih knjižnic z 2005 knjigami (metliška 1200 knjig) in takozvana potujoča knjižnioa z 800 knjigami. NOVO MESTO: 22 ljudskih knjižnic. - , TREBNJE: 5 ljudskih knjižnic (trebanjska ima 1700 knjig). * Ce pogledamo v vsaki občini skupno število knjig v ljudskih knjižnicah, vadimo, da ije vseh skupaj Je za eno dobro knjižnico. Knjižnice so podobna druga drugi in imajo v večini primerov isti izbor knjig in pri nabavah kupuijejo iste knjige, zato bi bila zamenjava knjig med knjižnicami zelo težavna. Pripravlja se zakon o knjižnicah LRS. Ta -zakon ne bo rešil materijalnega problema vseh knjižnic, dal pa bo trdno osnovo knjižničarstvu, če bodo občine razumele dim zakona in ustanovile povsod občinske ljudske knjižice. Načrt zakona namreč predvideva v poglavju o ljudskih knjižnicah tudi okrajne in občinske ljud- ske knjižnice s posebnimi nalogami. Ljudske vaške knjižnice bodo vezane na občinske ljudske knjižnice, občinske pa na okrajne ljudske knjižnice in tako bodo dobile ljudsko knjižnice tudi neko organizacijsko obliko. Ljudske knjižnice bodo imele te naloge: 1. izposojanje knjig in drugega bibliotečnega gradiva bralcem, drugim knjižnicam in ustanovam; 2. izposoj ainjje knjig in drugega bibliotečnega gradiva iz znanstvenih in drugih knjižnic za svoje potrebe; 3. ustanavljanje čitalnic in podružnic, organiziranje potujočih knjižnic ter populariziranje bnania knjig z razstavami, predavanji, itd.; 4. sodelovanje z družbenimi ln gospodarskimi organizacijami pri ljudskem izobraževanju in šarjenju kulture. (Konec prihodnjič) B.Brecht v Novem mestu Otoflališče PD Dušan Jereb v Novem mestu študira Cankarjeve Hlapce. Režijo je prevzel France Kralj. Kakor smo isve-deli, bo premiera verjetno že konec aprila Uprava Doma JLA se z vso resnostjo m zavestjo o kulturnih, potrebah Novega mesta prizadeva dati občinstvu najboljše, kar nam nudita oba sosedna kulturna centra Ljubljana in Zagreb, Čudno je, da to dejstvo ni bilo že večkrat, ko so gostovale pri nas znane kulturne skupine po zaslugi kulturne politike uprave Doma JLA — jasno povedano in zabeleženo. Brez prizadevnosti tega činitelja v Novem mestu bi Novomeščanom marsikaj sodobnega — pa naj bo iz gledališke, koncertne, folklorne in druge jugoslovanske kulturne tvornosti — ostale neznano Zavest, da gre dosledno za ktiaiitetne prireditve, privablja vedno večji krog obiskovalcev, tudi takih, ki jim hr-s vatski jezik ni materinščina. Vedeti moramo, da Dom JLA želi predvsem zadostiti - kulturnim željam pripadnikom JLA in njihovim družinam. Po nedavni uprizoritvi zagrebškega gledalšča Budako-vega dela »Na trnju i kamenu* je imelo Novo mesto srečo videti to soboto nemškega umetnika - komunista Berta Brechta z dvema poučnima komadoma »Izjema in pravilo« ter »Pravilna linija«. V večjih mestih so znane uprizoritve tega progresivnega umetnika: »Dobri človek iz Sečua-na«, »Puntillo«, »Kavkaski krog s kredo« in druge. Komorno gledališče iz Zagreba je ftidi Novo mesto seznanilo Razviti splošno izobraževanje Svobode :u prosvetna društva občine Sevnica pred novimi nalogami Esperanto med vojaki »Ciu comenoo estas mal-iaciia« — vsak začetek je težak, je rekel vojak Josip P a vlii č do esperantske, ko sem ga vprašal o tečaju tega mednarodnega jezika v vojaškem klubu novomeške garniizije. »Če bi se vsi učdli tako, kakor se ml. bi svet v štirih mesecih poznal esperanto,« je rekel vojak Tomo Antonlijevič. VodVa tega tečaja v vojaškem klubu 'je mladi komunist, desetar Vtinko Zalezina, ki je bil dve leti predsednik Espe-'ramtskega društva v Mariboru. Vimko je zbral deset tovarišev. V prostem času jim prevaja slovenski učbenik esperanta na srbohrvatski, da imajo njegovi tečajniki skripta za učenje. Prepričani so, da si bodo v predvidenih 60 urah osvojili snov ifc prve knjige »A«-tečaija. Ko se bodo ti tečajniki — vojaki vrnili domov, si bodo lahko z dopisovanjem v esperantu našli prijateljev po vsem srvetu in jih Iskreno poučili o miroljubnih narodih svoje domovine. Ta tečaj esperantskega jezika je spet nov korak dalje v delu našega vojaškega kluba, v enoti tovariša Livade. Desetar R. D robn Jakovi* Zadnji uspešni letni občni zbor Svobod in PD je kritično ocenil dosedanje delo in začrtal pot bodočemu razvoju. Ugotovil je. da je bilo prosvet. no delo podeželskih društev uspešno v primerjavi s pogoji, v katerih so delala, medtem ko bi Svoboda Sevnica lahko več storila. Vodstvo se je zelo trudilo, pri tem pa nI imelo dovolj pomoči sindikatov ln drugih društev, odgovornih za kulturni napredek prebivalstva. Premalo le bilo tudi sodelovanja z ostalimi organizacijami, ker lanskoletni program ni vseboval pomembnejše Izobraževalne dejavnosti, za katero b| se moral! zanimati predvsem sindikati pa tudi ostali. Z ustanovitvijo sosvetov za Izobraževanje, glasbeno dejavnost in dramatiko so bili ustvarjeni boljši pogoji dela. Občni zbor je potrdil program občinskega sveta Svobod ln PD, ki Še o kmetijsko gospodarskih šolah Po združitvi občin Šentjernej dn Straža-Toplice z novomeško je v občini 8 kmetij sko-gospo-darskih šol: v Novem mestu, Birfni vasi, StopiČ*ah, Brusnicah, Mirr.i peči, Otočcu, v Šentjerneju in Smarjetl. Od vseh teh delujejo le šola v Šentjerneju, v kateri je 21 fantov in 20 deklet; skupaj 41, v Brusnicah, kjer je bil le gospodinjski del pouka v Gabrju z 18 učenkami, v Otočcu z 18 učenci, in v Stopičah, kjer je 21 učencev. Torej ne drži. kar je bilo' pred tedni objavljeno v Dolenjskem listu, da so prenehale z delom vse KGŠ, ki jih je usta- V Leskovcu — šolsko zadrugo Na popolni osnovni Boli v Leafcovcu, ki jo oblsJkuJ« okrog 460 ačencev, je IzvenSolska dejavnost otrok precej živahna. Ze več let uspešno deluje klub mladih tehnikov z vet krotki, mladi kulturniki in drugI. Pred kratkim so zaceli razpravljati na šolskem odboru, pionirskem svetu in s staral otrok, da bi ustanovili šolsko zadrugo. Mladi zadružniki bi gojili kunce, ukvarjali bi se pa tudi s sadjarstvom. Nekateri na ustanovitev te zadruge gledajo z nezaupanjem, češ da ne bodo otroci tega dela resno opravljali. Uprava Sole Je že navezala stike s tovarnami, ki predelujejo zajčje krzno, in Je dobila od njih razne nasvet«. Vse kaže, da se bodo odločili za rejo angorcev, Čeprav se zavedajo, da so ti kunci najbolj občutljivi. S čistočo ln nego hočejo dokazati, da so tudi leskovški pionirji sposobni opravljati delo, Id zahteva veliko odgovornost. Čeprav imajo pri šoli precejšen prostor za sadovnjak, so kmetijski strokovnjaki odsvetovali sajenje sadnih dreves, ker Je ta prostor preveč zamočvirjen. Zato bi bilo potrebno najprej izpeljati drenažo, kar bi pa zahtevalo preveč stroSkov pa tudi Pasa. Zato bodo mladi zadružniki za sedaj gojili 1« kunce, ki Jim bodo dali tudi primeren zaslužek. Čeprav imajo *e vse pripravljeno, se ne morejo odločiti za občni zbor zaradi tega, ker nimajo na razpolago dovolj denarja za dograditev hlevčkov ln nabavo plemenjakov. Vse kaže, da jim bo v kratkem priskočil na pomoč občinski odbor SZDL s primerno dotacijo ter Jim tako dal Jamstvo za uspešno delo. To Je prvi poizkus ustanavljanja šolske zadruge v občini Videm-Krlko. Po uspešnem onioletnem delu se bodo tudi drugi šolski od-b*ri In pionirski sveti navdušili z« zadruge ln Jim sledili. Strokovni kader, ki Je potreben za vodenje zadruge, Je na tej šoli le na razpolago, saj so Mil na zveznem ln republiškem seminarju. Mladina, Ifcl bo sodelovala v zadrugi, bo pod strokovnim vodstvom izdelala hlevčke, verjetno po načrtih, ki Jih predlaga revija •Zlvljemje ln tehnika«. Prt njihovem dolu Jim želimo 6lm več uspehov. M- novil občinski ljudski odbor Novo mesto v oktobru 1956. Da ne delujejo v ostalih krajih, je vzrok ta, da n.i mladine, ki naj bi hodila v KGS, ker se je večina zaposlila in ni doma. Dejstvo je, da se za pouk v KGS zanimajo predvsem dekleta ln fantje naprednih gospodarjev, medtem ko se izogibajo vprav tisti, ki so izobrazbe najbolj potrebni. Pri vključevanju mladine v te šole bi morale predvsem sodelovati KZ in organizacije LMs v vaseh, kajti le potem bodo te šole imele vedno dovolj obiskovalcev — rednih učencev. Občinski 'ljudski odbor daje precejšnje zneske za Šolanje kmečke mladine ln je torej stvar vsakega posameznika, ali se okoristi s to dobrino ali gre mimo nje. Tudi starši tistih otrok, ki jih doslej ni bilo blizu, bodo sprevideli, da bodo njihovi otroci le potrebovali kmalu višjo Izobrazbo tudi na kmetiji. —bil terja povečanje članstva 'za 100%>. To se da doseči z ozlirom nasedanje .majhno število članov v občini, saj znaša komaj 1,7%. Najvažnejša naloga Svobod ln občine je. razvijali splošno strokovno ter družbeno-eko-nomsko Izobraževanje. V ta namen je bil ustanovljen Izobraževalni center s strokovnjakom,/ ki bo načrtno uresničeval pro_ gramske naloge. Za dejavnost te vrste je zanimanje občinskega ljudskega odbora in sindikatov veliko, kar že zagotavlja uspeh. Načrtno Izobraževanje si je nemogoče zamisliti brez večje knjižnice. V ta namen bo ustanovljena centralna občinska knjižnica, ki bo oskrbovala vsa društva. Predvidena je tudi čitalnica ln ustanovitev televizijskega kluba pri enem Izmed podeželskih društev kar bo sčasoma treba uresničiti tudi v vseh večjih krajih. Društva so prepričana, da morajo s časom ln z nalogami naprej, sicer bo članstvo nazadovalo in izgubilo svojo vlogo. Izdelana bo tudi analiza dela vseh društev glede na perspektivni razvoj, ker kratkotrajna programska politika ne prinaša zadovoljivih uspehov. Pri tem ne bo zapostavljena glasben o-pevska in dramatska dejavnost. za ketere napredek so odgovorni sosveti. Vodilne člane društev le nujno treba razrešiti ostalih obveznosti in dela, ker mnogi požrtvovalni delavci ne zmorejo vseh bremen hkrati. Tudi na 40-letnleo KPJ program ni pozabil, saj predvideva v mesecu maju kulturni teden, posvečen obletnici Partije, na katerem bodo sodelovala vsa društva. Zanimivo predavanja 18. marca je predaval v Novem mestu Ing. Tone Klemen-čič iz Ljubljane'v okviru društva ekonomistov o »Vlogi komune v dolgoročnem gospodarskem razvoju«. To je bilo prvo predavanje, obetajo pa se nadaljnja aktualna predavanje, na katera bo društvo vabilo gospodarstvenike \n druge javne delavce kot tudi vse druge, ki se za to zanimajo. Bremenijo nas sicer materialni ln kadrovski problemi, ki pa so premostlj Ivi ob tovarlškem sodelovanju vseh društev m organizacij. Skrajni čas pa Je. da se preneha (posebno v Sevnici) z ozkim lokalnim gledanjem društev, ki vidijo samo svoje interese. — o — wmmm Pokojni Bertold Brecht z na/draoocenejšim umetnikom XX. stoletja. Ves svet pozna danes Brechtovi teoriji: ono o epskem gledališču in teorijo o odtujevalnih učinkih. Ni tukaj mesto za razlago obojega. O tem se lahko bralec pouči iz različnih slovenskih kulturnih revij. Sicer je pa Brechtov »Govor igralcem o vsakdanjem gledališču« pokazal na izvore teh teoHj in če so gledalci na osnovi citiranega govora ta večer soglašali prvo minuto z novim načinom igranja, jim je ves nadaljnji oderski potek postal jasen in logičen. Komorno gledališče iz Zagreba je danes najbolj popularno in najbolj obiskano gledališče; le težko prideš dO vstopnice. Z Brechtom bo šlo tudi na dubrovniške letne igre. Nastopalo pa je zunaj Zagreba v Sisku in Karlovcu in tokrat v Novem mestu. Upravi Doma JLA smo dolžni zahvalo za uspešno dosedanje prizadevanje in želimo, da še naprej skrbi za tako kulturno bogatitev Novega meitta. S sevniškega idra Dramski odsek DPD Svoboda v Sevnici je v petek zvečer uprizoril uspelo igro »2ivljenjf je lepo«. Sevnlčanj so sicer poznega »prihoda pomladi« v kulturnem delu veseli in bi že*, leli še več zdravega ln prijeU nega razvedrila. Kolektiv« igralskega odseka vse priznanje! O filmski vzgoji mladine O filmu in vzgoji smo že večkrat pisali. Ravno nekateri Članki o tem vprašanju v Dolenjskem listu so dali obč. odboru — Svetu za pro-sveto in kulturo v Ncrvem mestu — misel, da se osnuje v njegovem okviru posebna komisija, ki naj bi skrbela za to plat vzgoje našega mladega rodu. Pred kratkim se je sestala na obč. Vrudskem odbo- ru v Novem mestu komisija, v kateri sta zastopnika obeh podjetij, zastopniki vseh novomeških šol ter DPM. Komisija je naredila načrt, v katerem je tudi več nalog. Obe kino podjetji sta obljubili, da bosta vsakih 14 dni prirejali matineje za mladino po znižani ceni. Poskrbeli bosta za mladinske in otroške filme. Nadalje so vzgojitelji želeli, da bi Mladinski aktiv v Gabrju je pripravil več skečev in nastopil prvič za pionirje gabrske šole, zdaj pa bo t igricami tudi gostoval na okoliških šolah. Na sliki: Vinko Prah, Tončka Može in Fantka Cerne v Marinčevi »Perfektni strojepiski«, ki je sprožila precej smeha iq dobre volje med gledalci. Predstava je bila kar v šolskem razredu, saj drugje v Gabrju za tako delo ni prostora. Navzlic težavam mladina vztraja pri delu in bi rada, da bi vse mladinke in mladinci složno sodelovali In tako dosegali še lepše uspehe pri delu. jim obe kino podjetji redno predhodno dostavljali programe filmov in mogoče tudi vsebine, da bi potem pri pouku moralke ali drugače med poukom opozarjali mladino na pravilno gledanje filmov, po prireditvah bi se pa tudi o njih porazgovorili. Tudi ustanovitev posebnih /Umskih krožkov ne bi bila slaba. Razpravljali so še o disciplini otrok - gledalcev pri predstavah, o kontroli in o tem, da bi se večerne predstave — po* zimi tudi ob 18. uri — prepovedale za mladino vseh vrst. Seveda je to le del te dejavnosti. V novi obliki občine Novo mesto pa se bo ta dejavnost morala razširiti še na področje Šentjerneja, Straie in Dol. Toplic, kjer naj bi ustanovili enake komisije tudi v okviru krajevnih odborov DPM. Prav bi bilo, aX bi komisija našla možnost pred-vanjanja filmov tudi za tiste predele, kjer kino podjetij ni in naj bi pospešili potujoče filme ali pa organizirali v Novem mestu, Šentjerneju ter Dolenjskih Toplicah filmske predstave tudi za pionirje izven teh krajev. To naj bi prevzela v dolžnost obč. komisija za filmsko vzgojo v Novem mestu. Ob ustanovitvi te komisije v Novem mestu pa želimo, da bi DPM in obč. ljudski odbori tudi drugod v okraju ustanovili take komisije. Skupna dejavnost in sodelovanje bo prav gotovo pripomoglo, da bomo tudi na tem področju vzgoje naredili lep korak naprej. J. Tratar JANEZ TRDIM 0 PODGORCIH 3 Prizor lz zadnjega dejanja Mojškrlčevih .»Rdečih rož«, drame w »o jo že dvakrat igrali člani igralske družine PI> Boris Kidrič * Stopičah. Petsto gledalcev na premieri ln prvi ponovitvi (pri-1*7*°' na izrecno željo navdušenih obiskovalcev!) je vsekakor ****dno iep uspeh in plačilo za prizadevnost stopiških igralcev. Samo če bom. mimogrede začutil kako žejo, mi ga boš prinesla kak maselček za božje plačilo. Te obresti te ne bodo ožuliie«. Ali žena trdi, da so jo že nemilo ogarale. Kadar pride sam, ne zapitja dosti, ali v&asi privleče s sabo celo tropo mešeitiarjev in berata-čev, da piijo lilkof, za katerega ne dobi ona ne pol solda. Se več stroškov pa ji napravi, ko se priplazi s kako ljubico. To slabost dele z dolenjskimi bogataši tudi podgorski, da so strašno zaljubljen. Krčmarica je morala dedcu in babi vso noč točiti, peči in cretd in vse zastonj. Enkrat jima je nekaj malega računala, pa se je oderuh zagrozil proti vlačugi: »To nesramnost bo avša drago plačala. Precej jutri jo bom zgrabil za dve sto petdeset goldinanjev, katere mi je dolžna«. Krčmarica je bridko zdih-nila:.»Bog ve, da bi si rada prebrala, ali bi mi koristilo? Drugi niso nič boljši. To me najbolj jezi, da zahtevajo te mrhe od človeka še hvaležnost. Naj vzame zlodej take dobrotnike!« Temu sleparstvu sem se tembolj čudil, ker sem našel Podgorce sploh za jako poštene v vaeh rečeh, da iih šteijem glede tega skoraj za najboljše med vsemi Dolenjci. Pri njih se nahaja še zmerom dosti deklic, ki s fanti nič ne vasujejo. Katera se pregreši, nosi smamoto do groba, vrstnice se je ogiibljejo kakor stekle in kužne. Svobodneje se živi samo v šentjernejski du-hovniji, v obližju Novega mesta, posebno pa ob veliki cesti, kjer so ženske po mnogem občem ju z vozniki in drugimi popotniki precej pokvarjene, v Birusničani so po splošni govorici jedli mačka. O tej pojedini se prepeva tudi pesem, v kateri se natanko popisuje, kateri ud in koščejk je katera hiša dobila. Podgorec je pripeljal v Brusnice tujca itn ga svaril, naj ne reče nikomur »mav«, đicer bo tepen. ker bodo vaščani mislili, da jim očita mačji obed. Tujec veli: »Zdaj bom pa nalašč to izustil in srtaviim sod vina, da se mi ne bo nič zalega zgodilo.« Podgorec poda roko in spreime sttavo. V nedeljo se oba vstopita pred cerkvena vrata, ko so začeli ljudje vreti iz cerkve. Sredi velike množice vpraša popotnik BruFiničana: »Ali bi me res nabili, če vam rečem1 mav?« Brusničan se zasmeje in pravi: »Res. res! Če mislite kaj takega bieknijrtd, se hitro poberite od tod, drugače be pok in joj. Reber ne odnesete celih.« Tujec se obveseli in veli tovarišu: »Stavo sem dobil; dejal sem: mav, in nd se me živ duh dotaknil.« Podgorec je plačal, Brusničani pa trdijo še dandanašnji, da po krivem. Ta zabavljica spominja na gorenjske Moravčane, o nekaterih drugih mislimo na Rib-ničane. Tako so Brusničani zagledali na lipi lepo grlico in se jeli dogovarjati, kako bi se je polastili. Po dolgem pre-tehtovanju se spomnijo, da je edini pripomoček, da se lipa poseka. Pade lipa. pade grlica in Brusničani jo bodo zasačili. Take in druge burke lete še na marsikatero podgorsko vas in rodovino. Za šalo se jih človek ne brani, ali strašno bi se zmotil kdor bi jih sprejel za resnico. Koliko tra-parij se natveza Ribnlčanom! Pa vendar spadajo med najbolj obrtne, napredne, omikane in razumne slovenske kmete. Podgorci se z njim ne morejo sicer skušati in merifti, ali, tudi oni se odlikujejo z nenavadno bistroumnostjo v vseh potrebah in vprašanjih dejanskega življenja. Sedel sem dostikrat med njimi in se čudil njih naravni domiselnosti, duhovitemu opazovanju, jedrnemu razsojanju in njihovim ositrim in slanim šalam in burkam, ki so se jim sipale iz ust nepretrgoma in hitro, da je kar druga drugo pobijala. Mora se jim pri- , znati, da so krepke postave, zdravega duha tn zdravega trupla. Ohranili so si v jeziku krasne zaklade narodnih besed in izrek. Cul sem pri njih n. pr. »država« v pomenu »gospodarstvo«. Brinjevka je dejela: »Pri Zajcu, kjer imam hčer omoženo, imajo silno veliko državo«. Zaradi te čistosti narečja trdijo morda bližnji sci^edje, da so Podgorci na pol Hrvatje. V turških vojskah so se med nje gotovo doselili kaki hrvaški begunoi; za prežeško okolico nam spriču-je Valvasor, da so ob njegovem času stanovali v njej Uskoki. Ti prihodniki so nekaj svojih besed brc*', dvombe podarili svoji novi domovini. Namesto »trak« ali tujke »žnora« govore n. pr. Podgorci »vrpca« kakor Hrvatje. Ali kaka izdatna primes hrvaške krvi in hrvaškega jezika se ne bo dala zlahka dokazati. Podgorci rabijo polglasnike in, požirajo in popačujejo samoglasnike prav tako kakor drugi dolenjski Slovenci, včasih še skoraj bolj. Prav pod Gorjanci stoji v globoki tokavi vas Suhodol, Podgorci pa ji pravijo »Shodu!« Kjer se ljudstvo mnogo trudi, slabo hrani in dostikrat še lakoto trpi, ni vedite dosti bele kože, nežnih 6rt in lepote v obrazu. Teh gospoščin v Podgorju ne išči! Temveč pa boš našel, kar je veliko več vredno' močnih in utrjenih životov, ki so kos vsakemu vremenu in bremenu, vsaki borbi in težavi. Podgorec slovi po pravici za najboljšega delavca na Dolenjskem. Česar se poloti, mora zmagati; prej ne odneha. Kadar se postavlja v Novem mestu kaka hiša ali drugo zidanje, se jemljejo težaki navadno iz bližnje okolice. Ti ljudje pa rajši pijejo nego pot prelivajo. Gledaje lenuhe, je za-godrnjal že marsikateri, zakaj se ne najemajo Podgorci, ki bi posel opravili na pol prej in desetkrat bolje od teh tožlji-vih pijančkov in pijančlc. Podgorec dela goreče, togotno, strastno; njemu se gibljejo le roke in noge, ampak tudi oči, lice, usta. truplo i duša. Ali te marljivosti se je nadejati samo takrat, kadar se trudijo za s vej žep in dober dobiček, zastonj ne store nič. Premnogi životarL.10 doma lepo in- nemarno, da je strah. Kdor jih vidi. si ne more lahko misliti, kolika čilost in pridnost jim prešine žile, če se trudijo za ix-datno plačilo. W*B Naša reportaža J aj, če voziš .dolenjca' s tlTa 51, ti sploh ni treba čez ,angiežarja\« se je razburil Kretnik ln viseč na trapefcu ostro gledal v kot na drugi stilni sobe. Kot bi hotel hipnotizirati! Motorovodja. sicer mogoče malce zmeden od tega pogleda, pa le. vsal na zunaj, ostal popolnoma miren: »Kako da ne! Saj moraš zapeljati na prvega.,.« Drvar je ležal na hrbtu ln se neumorno Igral s svojim trapecom. Vrtel ga je v levo ln desno, da je obroček ostro tolkel po kljuki. »Na severnem so ja samo trije .angležarji' in če ...« »Pst, po Studenta gredo!« HODNIKA.. Studen« Med vrati so pritajeno zaškripala kolesca podolgovate bele mize. Kdor se ie mogel, se je naslonil na komolce in celo Rudar se je ujel za brapeo. »O, madonal'Ta prokleti kašelj ...« »Zda,! te pa bodo!« se je bodrimo nasmehnil Stane. »To ni nič, takole malenkost kar mimogrede napravijo!« se je izkušeno namrdnil Kretnik. Spet so zacvilila kolesca in Student je z utrujenimi očmi tipal po stropu, kam ga peljejo. Desno, levo, desno: ASEPTIČNI OPERACIJSKI PROSTORI Na koncu hodnika je zajokal Otrok. Rudar se je spustil na blazmo: »So ga že . ..« »... ln če prav voziš po prvem, ti nI treba čez .angležarja'!« nikakor nI hotel odnehati Kretnik. »Pr&kleto! Se dan aH dva^pri tejle debati pa gremo lahko vsi skupai na izpit za ajzen-ponarje,« se je nazhudil sicer mirni Drvar ln zasukal svoj trapec takp sunkovito, da je Udaril po Črni pločevinasti tabli. »Rudar, povej raje kako je bilo v Rusiji potem, ko ■0 te zajeli...« »Res, daj, povej nam!« so bili vsi tako) za to. sploh samo v zrak streljal. Puške ne prlmem nikoli več v roke!« * »Saj ti zdaj tudi ne bo treba. Boš dobil plavo knjižico na Vojnem odseku ln nikoli več ti ne bo treba korakati. Taki, ki Imajo samo pol želodca, lo vsi stalno nesposobni! Končno so nas Jugoslovane pobrali ln odpeljali v Tulo blizu Moskve, kjer so nas vež-ball za tankiste. Dali so nam svoje »T 34« in decembra* 1944 smo odrajžall osvobajat domače kraje. Tako sem se v sovjetski uniformi pripeljal dom6v ...« Zdaj so na prazho posteHo pri vratih pripeljali novega bolnika. P' bled ko smrt: »Kovač sem, od Žužemberka. Ob enajstih sem še konja koval... potem sem pa kri bruhal...« Kovač Riisijja In Rudar je že sedmič aH enajstič pričel nadaljevanj« svojega stripa: »Potem je pa pristopil k meni tisti kapetan in zarjul: DA VAJ CASl! In začel sem »ULkus ventrlkull!« je strokovno menil Kretnik, ki je imel osnovno medicinsko latinščino že v ušesih. Kovač je še boli prebledel: »Pomagajte, pomagajte mi! Jo* kako mi je slabo ...« Crna, lepljiva kri je bruhnila po mehkih odejah, po blazini. .. »•Nocoj bo pa dolga noč!« * »Za Kovača mogoče zadnja ...« Spet je zajokal Otrok na koncu hodnika, Sestra pri Kovaču se le trudila, da bi mu kar najbolj olajšala bolečine. Zdravnica ob koncu postelje je dajala navodila: »Transfuzija ... infuzija . . .« Kaj več nI ujel nihče razen sestre, čeprav so vsi pazljivo vlekli na ušesa. Prišla je še ena sestra. V žilo na nogi sta potem Kovaču za. pičili votlo iglo, na katero sta nataknili gumijasto cevko. Po cevki je Iz steklenice začela teči v žilo dragocena rdeča tekočina. KRI. Nogo sta mu privezali na rob postelie.. Kovač je nihal med zavestjo ln nezavestjo ter pletel besede v nerazumljive stavke. Nenadoma je zakričal, da so se vsi v sobi zdrznili: »Mama!« Potem se je za trenutek zavedel: »Zakaj sem pa privezan?« Sestra se je nagnila k njemu: »Od kod pa ste?« »Iz Žužemberka.« »Kaj pa delate?« ».Kovač sem.« »Kje pa ste zdaj?« To ga je razhudllo. Spet je zarjul: »V Novem mestu. V špltalu!« Potem se je onesvestil. Cez trenutek ali dva je spet pogledal sestro: »Sestra, vi ste žleht! Ker ste me privezala.« Utrujen je zaspal. [\0€ INFUZIJA, TRANSFUZIJA . . . DVE TOLIKOKRAT IZGOVORJENI BESEDI, KI VRAČATA ČLOVEKU MOC IN ZDRAVJE prazniti žepe v kapo, ki sem jo moral položiti predse na tla: žepni nožek, doza za cigarete, ura, brivski pribor, skratka vse kar sem imel. Hlastnil je po uri in oči so se mu pohlepno svetile: CASl, CASl! Potem se Je zavedel svojega položaja in ml pokazal s prstom proti steni: Podnlmaj! ... Nu, pod-nhnajsja!, ko se nisem mogel premakniti, ker so mi noge čisto otrpnil — saj njegovega ukaza ni bilo mogoče drugače razumeti kot: svinec v hrbet! Pa me je zadnji hip rešil nekakšen major, fejst fant, ki je nagnal kapetana. Potem mi ie rekel naj poberem stvari iz kape — seveda ure ni bilo več...« »Kaj jim nisi mogel dopovedati, da sl Ju-gloslovan?« »•Majorju že, on je bil izobražen, celo karto naših krajev je imel in vse zaznamovano, kje so še Nemci in kje partizani. Z majorjeviml ljiudmi smo se potem dobro razumeli: Vot, Jugoslaven, beri mahorkl...« »Kaj pa v Moskvi?« »Tam sem pa nastradal. Vseh šestintrideset tisoč razcapanih ujetnikov, ali kolik*}* n«s je že bilo, so gnali kozakl ne konjih čez Rdeči trg. Množica v špalirju je rjula, pljuvala po nas in nas zmerjala. Devetleten dečko je pritekel za mano ln, me u rez al z lato čez hrbet: Vot, ti mnje ubil otca! Pa sem . . tako sem el zaiedel piva- AH bi dobil steklenico mrzlega, svežega Sestra lahko piva? »Bom poizkusila ...« Zdaj je tudi Student odprl oči. Najprej je pomiriil: ali so me že?' Roka mu je nehote zdrsnila pod odejo ln se ustavila na prilepljenem kosu gaze. ood katero je bilo čutiti svežo rano... Najhujše je mimo! Jaka, ki je smel že na hodnik, je pravkar pridnsal s stranišča: »O, glej ga Studenta, kako zmešano gleda... Kaj pa ti Uradnik? Ga spet kidaš, da si poskočil na osemlritrldeset.. .7« Uradnik se je zdrznil: »Kako? ...? Saj je sestra rekla šestintrideset, sedem?!« Jaka je odprl usta. da bi se Izvlekel, pa je bilo že prepozno — Uradnik ie razumel prevaro: »Saj vem! Bojijo se. da bi se ml stanje poslabšalo, pa mi nočejo povedati, kako ie v resnici z menoj. Jaz še dolgo ne bom zdrav. Boste videli, da boste vsi prej šli domov kot iaz . . .« Franjo povedal še en spomin lz svoje bogate prakse v belem plašču: »Mladega čevljarčka Lz Tržiča, ki Je v planinah padel čez skale v grušč na obraz in se tako razmesarll, da ga nI bilo moč spoznati, nismo obvezali, ampak smo mu rane zdravili kar.odkrite. Tako so se posušile ln zrasle v devetih dneh, ne da bi fantu pustile najmanjšo brazgotino. Iz hvaležnosti ml sedaj vsako leto pošlje sandale . . .« Denar Žeja V Kovača je stekla že druga steklenica krvi. Zdaj so jo zamenjali z umetno hrano. Injekcij mu sestra ni dajala več v nogo ali roko, ampak je zapičila Iglo kar v gumijasto cevko, po kateri je tekla hrana v žilo. Kovač se je od časa do časa prebudil ln hotel na vsak način domov. Ura je bila dve po polnoči. Nekdo ie za. kašlj al: »Prokleti kašelj, ko bi vsaj lahko kaj izpljunil!« Besno je zaloputnil pokrovček plju. valnika. Skozi odprta vrata se je videlo na hodnik. Na vratih operacijske dvorane je spet zaškripal beli voziček. Zdravnica sl je nataknila belo masko na usta In gumijaste rokavice na roke. Za zdravje, za življenje... Za velikim, steklenim oknom Pa ie že zdavnaj spalo mesto. V Kapitlju je udarilo: dve ln en četrt... Sestra je ostala vso noč prt Kovaču, ki se ie šele proti jutru zares umiril.. Na postelji za vrati se je Uradnik v sanjah mirno, zdolgočaseno pogovarjal sam s seboj: »Gospa, le stopite sem. Vam bomo že razložili ,saj je- čisto enostavno, pa...« Sunkovito je zakašljal, se zgrabil za prsi ln se prebudil: »Oh, oh... Sestra, koliko je pa ura?« »Pol šestih.« Tudi druigl so se počasi dramill. Sestra je vtikala termometre pod pazduhe in štela udarce src. Uradnik je že mesec aH kaj prikovan na posteljo tn temperatura, ki j<> .pokaže mala steklena cevka, je zanj večjega pomena kot vsi sateliti hi Albanci skupaj. Časopis mu nadomešča sestra, ki mu trikrat na dan prebere s cevke višjo »11 nižjo številko. Ko bodo številke nekaj dni zapovrstjo nizke in enake, bo smel domov. Včeraj je bila nizka, a danes? Temperatu ra SkMFifcifc. je vzela v roko njegov toplomer. Za trenutek se ji je čelo stemnilo, a že Je prijavno potolažila Uradnika: »►Šestintrideset, sedem.« Uradnik sl je olajšano oddahnil: »Saj sem vedel. Dosti bolje se počutim. Vsa tolažba je bila zaman in niti zajtrk ni spravil sobe v dobro voljo. Kovač in Student sta valjala suhe jezike po ustih, ker nista smela niti piti. Kar cela jezera so se jima prikazovala od žeje, ko so drugi samozadovoljno srebrall čaj ali kavo m drobili kruh. Edina tolažba so jima bile v vodo namočene krpice gaze, s katerimi jima je sestra močila razsušene ustnice. Železničarja sta načela debato o signalih. Soba je morala spet sodelovati kot nestrokovno poslušalstvo: Rdeča sem, rumena dol, zelena tja ... Ko pa sta ugotovila, da lahko po enem tiru hkrati vozijo trije vlaki skupaj, je bilo vsem dovolj. Mimogrede so med njuno debato vpletli pogovor o prokletih gostilniških dušah, ki mešajo vino v vodo. Zdaj se je zbudil še Gostilničar. Kar vrglo ga je pokonci: »Kje se pa Izplača. Dajte, dajte, fantje, malo bolj pametno misliti. Saj dosti več vrže prodaja sama: če ga po šestdeset kupim, prodam pa po dvesto, menda nisem neumen, da bom sel za šest dinarjev profita pri litru Se vodo vlivati vanj. To delajo komaj še kel-narice za šankl, ki tako res dobe kovača ali tri zraven, gostilničarji pa ne! Ljudje vino dobro poznajo ln drugič ne bo prišel nobeden več pit!« Drvar je poklmal. '•v „ »O, sestrica. Dobro Jutro!« j«, vzkliknil Stane Milki, ki je zamenjala nočno. »Dobro jutro, fantje!« je z belokranjskim naglasom odzdravila Milka, ki baje tako lepo zapiči injekcijo, da je pravi užitek... »Zdi se mi, da so ljudje zdrav m som 111 bolničarjem vse premalo hvaležni za njihov trud,« je pripomnil Rudar. »A kaj, ko spoznaš to šele. ko sam prideš v bolnico, ko ti življenje binglja na nitki, ko bi dal vse. samo, da bi bil spet zdrav. Njihove požrtvovalnosti, razumevanja, nad bolniško postelio in operacijsko mizo prečutih noći — nI mogoče plačati z denarjem...« »Pa ste res premalo plačani!« se je obrnil Gostilničar k Franju. Anestezist se je nasmehnil. »Res? Saj še tega ne moremo .porabiti. Ze ne pomnim več kdaj sem bil nazadnje na dopustu. Ko eni uživajo tamle pod mostom na Krki, ko drugi brusijo podplate ob poskočni polki v Zgornji kavarni, ko tretji zavijejo med zasnežene smreke in bukve na Gorjance, je za nas ves lzprehod dolg nekaj metrov: od laboratorija do operacijske dvo. rane od operacijske dvorane do sobe 19 ali 13 ali 46 in od sobe spet do laboratorija . . .« Hupanje pred bolnišnico je zmotilo pogovor. Zdelo se je. da je pripeljalo kar več avtomobilov hkrati. Kdor je mogel je stopil k oknu in poročal ostalim: Nesreča »Cela vrsta avtomobilov ... Iz enega j=o prinesli neko potolčeno žensko, okoli katere tarna skuštran In blaten moški . . . lz tistega s hrvaško tablico pa nesejo kar dva — moškega in žensko . . .« Potem se je čez uro ali kaj vrnil Franjo Niso mu dali miru. dokler nI povedal: »Fiat 1100 je pri viaduktu zlete] z avto ceste. Sinko je že na prevozu umrl. žena pa leži v šoku tule v tej sobi zraven. Dva imamo'pa še zgoraj. Samo možu se ni'nič...« »Kje je moja ženka, povejte kaj je s sinom ... štiri leta sva poročena, pa se nisva nikoli ©kregala...« je prijokal mlad moški po hodniku. In spet je Franjo odigral vlogo tolažnl-ka. Dolgo sta z nesrečnim očetom stal« na hodniku. NI kar tako povedati, da je sinko mrtev . . . Vizita Franjo In še vedno nasmejani Franjo se je pojavil med vrati, tako da niti najboli oblačna čela niso več vzdržala. Kadar Franjo prinese svoj pladenj. gredo »Stihi« ven ln takrat gre gotovo tudi kdo domov. Ustavil se je pri Stanetu: »Arlvederčl...« Franjo prime s prstoma vsak šiv posebej ln ga cik! prereže. Drugega za drugim; nato pokrije rdečkasto brazgotino z gazo ln obllžem pa je fant že skoraj nared za slovo od sobe 19. Uradnik ie užaljeno vzdihnll: »Franjo, ali mi nlgte obljubili, da bom sinoči lahko kadil? Pa ml niste prinesli obljubljene cigarete!« »Saj ste jo vseeno prižgali!« Uradnik je zardel: »Kako pa veste?« »O, meni vse tlčkl povedo..,« Se Jaka je prišel na vrsto za ššve ta dan. Med brktljanjem po njegov! »operaciji« 'e »Vizita!« Sestra je položila prst na usta. Kot bi mignil je biLo vse po posteljah mirno ln pripravljeno. Glavna zdravnica, še en zdravnik, Franjo, sestra K rentgena — skratka cela komisija v belih plaščih je prišla skozi vrata in ni čuda, da je s svojimi resnimi pogledi nagnala spoštovanje v kosti operirani posadki sobe 19. Komisija sl ogleduje* grafikone temperature ln pulsa, kima z glavami in mrmra latinske besede, zdravnica daje navodila sestri sobe, fantje pa milo gledajo in nestrpno pričakujejo, kdaj bodo zaslišali: »No, saj ta bi sel pa lahko domov!« Tisti dan sta to odvezo dočakala Stane ln Jaka. Od veselja sta kar z ušesi migala. Komaj sta počakala južlne. Student ie smel za kosilo že pojesti pol žlice čistih kamilic, Kovača pa so potolažili, da bo naslednji dan dobil mleko. Ostali so pospravljali pečenko. Uradnik Pa je dobil celć svojo steklenico piva. Utrujeno in izčrpano od napora je pot-Jm razen sestre vse pospalo. Zato menda popoldan tako hitro mine ln nekateri celo popoldansko vizito zaspe.No, pa se potem pojavi tik pred zgodnjim zimskim mrakom Kosova: »Časopise, Tovariša, vzemite Tovariša! Pa Teteja imam tudi. Vzemite Teteja!« Rož. 1 janje z drobižem pove. da je Kosova s svojim jerbasom novic vedno dobrodošla. Do večerje so vsi zatopljeni v Poročevalec ln Dolenjski list. Se,le po večerji, ko bi Kretnik in Motorovodja rada razpravljala o lokomotivah. Je snba spet oživela: Standard »Naa. tega pa ne morem razumeti. Ze ves dan tako kličejo ta rešilni avto, da ga bo kmalu vrag vzel. In, ko ga rabiš, ko gre za življenje, ga je najteže dobiti. Včeraj j« malo manjkalo, pa bi nam Kovača prepozno pripeljali...'« »In dopoldan, ste videli, ko so .'ikoraj vso nesrečo z avto ceste z luksuznimi avtomobili pripeljali? Celo eden z nemško tablico. Kaj sl neki drugje mislijo o naši Reševalni službi?!« »Saj! Nekateri se lahko z novimi vozijo po mili vc^lji. reševalna postaja pa še Izrabljenega večkrat ne more poslati tja. k*mor je treba . .. !< In tako so prišli do standarda: Kretnik b» rad vsaj za obleko zaslužil v enem mesecu, »-kot se to dela v Italiji aH Nemčiji«, Rudar bi rad nov moped za petdeset juriev, Student da za stanovanje vso štipendijo, Gostilničar meni, da je obutev predraga, na vendar: »Cez pa ne bi Šel, pa ml lahko ponujajo ne vem kaj. Ne morem razumeti, kako si predstavljajo nekateri, da jim bodo v tujini kar pečeni golobi letali in jim bo 'treba samo usta odpirati. Ne rečem, da se ne da včasih dobro zasluziti, delati pa je trejja precej bolj kot pri nas...« »Naši bi morali enkrat odpreti mejo. da bi šel ves ta mist ven. in reči: Kdor hoče, lahko zdaj gre. kdor pa pride nazaj, ga bomo za pet let dali pod ključ...« Uradnik je prvi zadremal. Sestra je ugasnila luč. Vrata na hodnik so* ostala odprta, skozi okna je tipala črna zimska noč, luči na pralnici peska pa so žarele med kostanjevimi vejami kot Izgubljene kresnice. Na železniškem mostu je zaukala lokomotiva ln Motorovodja je v sanjah za mrmral: »Enaindvajset petintrideset! Potniki vstopite! Vlak je pripravljen za odhod ... !« Vsi razen, Kovača so spali. Ta pa je prisluhnil na sosednjo posteljo, kjer je nemirno spal Student: »Revež, ne more zasipati!« »Res?« se utrujeno pozanima Uradnik, n« da bi se obrnil. »Res. Saj ga slišim kako se obrača!« Počasi, kot bi trgal besede lz težkih sanj. se čez nekaj časa spet oglasi Uradnik: »Pa mu pomagajte ...« Na konou hodnika je zajokal Otrok. TEKST: MARJAN MOSKON FOTO: TONE GOSNIK MED ZNANOSTMI, KI SO ZADNJA DESETLETJA DOSEGLE IZREDEN NAPREDEK IN VZPON, JE TUDI MEDICINA. ZNANJE, POGUM, SODELOVANJE KOLEKTIVA,1 DELO PO NOVIH METODAH IN MODERNIH PRINCIPIH, SODOBNA OPREMA, PREDVSEM PA GLOBOKO SPOŠTOVANJE ČLOVEKA IN ZAVEST O HUMANOSTI POKLICA, VSE TO IZ DNEVA V DAN " REŠUJE LJUDI PREZGODNJE SMRTI IN JIM VRAČA ZDRAVJE. NA SLIKI: KOLEKTIV ASEPTlCNEGA ODDELKA NOVOMEŠKE BOLNIŠNICE PRI VSAKDANJEM DELU. MEDTEM KO LAIK SPRAŠUJE ZA »TEŽJE« IN ■ LAŽJE« OPERACIJE, JE ZDRAVNIKOM VSAKA OPERACIJA ENAKO VAŽNA. EKIPO NA SLIKI SESTAVLJAJO: PRTMARIJ DR. OTON BAJC, DR. MASTENOVA, INSTRU-MENTARKA TONČKA MIVC. MARIJA UDOVC IN ANESTEZIST FRANJO SENICA [ 9*». 12 (470) »DOLENJSKI LIST« Stran 9 Kostanje viške novice Pretekli četrtek Je Društvo Prijateljev mladine lmedo svoj redni sestanek upravnega odbora, na katerem je analiziralo •'Oje dosedanje delo ln pregledajo nacrte za bodoče. Ob tej Priložnosti je upravni odbor pretresel račune ln uspehe okoli novoletnih prireditev. Novoletna jelka je lepo uspela, po-«**la le stalma novoletna akcija v**h prijateljev mladine. Poleg tega je odbor pregledal tudi »voje članstvo ln ugotovil, da Je že preseglo številko dve sto. Ob tem so prišli na zanimivo ugotovitev, da nekateri starši sploh niso včlanjeni, da pa vztrajno prosilo za pomoč. Odborniki so bili mnenja, da kdor hoče od družbe prejemati, mora družbi tudi dajati m čeprav samo simbolično. Društvo je Izdelalo nadroben spored pomladanskih prireditev ln to predvsem Dneva mladosti. Ob tej priložnosti bo v prostorih, ki so se na razpolago ob dosedanji Ljudski knjižnici, odprlo Pionirsko knjižnico ln čitalnico, pa tudi prostore za pionirske krožke. Knjižnica bo odprta ob Dnevu mladosti. Nadalje je društvo pregledalo tudi nekate. Šentjernejski drobiž Pred kratkim so se začeli »bori volivcev po vsej bivSl Šentjernejski občini, na katerih "o razpravljali volivci o bližnjih volitvah, pogovorili pa so •e tudi o raznih zadevah svojega kraja. Tako »o v Mahorovcu sklenili, da bodo e prostovoljnim dolom pomagali električar-Jeon pri delih za Izboljšavo •lektrJčne napetosti za njihov kraj; krltlzlral.1 so, da morajo učenci nositi črnilo v šolo (sevala se pri tem poli je jo); zahtevali so, dia dobi Šentjernej travnika, ker morajo zdaj bolniki Iskati zdravniško pomoč v Novem mestu. Pogovorili so se tudi o angleških plemenskih prašičih. XXX V IEV-obratu SerrtrjemeJ Imajo 15 odstotkov Izpada z dela dva kluba: *Vertič*k in »Proletarcl«. Zadnji 3* imel ustanovni občni zbor Pred kratkim. Kegljajo v gostilni Rugelj, ker nimajo svojega kegljišča. Želijo pa, da bi kegljali za šport in ne za denar ali pijačo. To bo mogoče šele takrat, ko bodo Imeli svoje prostore. XXX Na sindikalnem sestanku IEV-obrat Šentjernej so sklenili, da si bodo letos s prostovoljnim delom uredili obratno kuhinjo ln jedilnico, kjer bodo delavci dobili topel obrok. Ta bo stal okoli »O dinarjev, bo pa približno tak, kot jih prodajajo v gostilni no 150 dinarjev. Ker je v obratu zaposlenih 05 odstotkov žensk, bi si radi uredili mora biti v redu! lil. marca v večernih urah Je voznik V. Z. iz Ljubljane peljal tovorni avto S-627 po cesti II. reda lz Smarčne proU Radečam. Po doslej Se nepotrjenih podatkih se mu Je med vožnjo zlomil Jaremskl vzvod. Ker Je Izgubil oblast nad vozilom, Je zavozil v Savo. Na srečo Je bil voznik le laže poškodovan. Na vozilu Je za 50.000 dinarjev škode. Tudi kolo Je treba večkrat pregledati! 18. marca zvečer se Je pripetila lažja prometna nezgoda na okrajni cesti III. reda Številni 1605 v Gornjem Brezovem, občina Senovo. Kolesar I. P. se je peljal s kolesom, ko so se mu med vožnjo Iznenada zlomile prednje vilice. Kolesar je padel po cesti, za njim vozeča P. A. pa se je s svojim kolesom zaletela v njegovega. Oba kolesarja sta bila laže poškodovana. Ne vozimo na levi stranlt 18. marca se je zgodila lažja prometna nezgoda na cesU Črnomelj — Kanlžarlca. Kolesarka L. Z. Je vozila po levi strani ceste in na blagem ovinku trčil« ■ nasprotni vozeči osebni avtomobil S-13B36 Kolesarka Je dobila lažje poškodbe. Na obeh vozilih je za 12.000 dinarjev Škode, Z drogom Jn Je poškodoval. 14 marca Je voznik vprežnega voza S. K. peljal na vozu dolg drog V Brežicah Je Iznenada, ne da bi nakazal tzipremembo smeri, zapeljal v levo. Z zadnjim delom droga ie udaril kolesarko, ki Je vozila za njim pravilno po desni strani. Na srečo nI bilo ne večjih poškodb ne večje Škod*. je naš edini detergentskl čistilni prašek, ki čisti, *iba, polira vse predmete iz stekla, lesa, kovine, keramike in umetnih mas. Zahtevajte v vaši trgovini: DIK detergentskl čistilni prašek, proizvod domačega podjetja KREMEN Novo mesto V TEM TEDNU VAS ZANIMA Četrtek, to marca — Maivsim Fetek, 27 marca — Rupert. Sobota, 28. marca — Janez. Nedelja, 29. marca — Ciril. Ponedeljek, 30. marca — Branimir Torek, 31. marca — Benjamin. Sreda. I aprila - Hugo ..i.i./.H ;.• ua Zi Uu M J • • Skl film »ZATO KER TE LJUBIM«. Od 29. do 30. 3. francoski film »PEVEC IZ MEHIKE« in ameriški barvni film »DEŽEVJE PRIHAJA«. Od 31. 3. dO 1. 4. francoski film »LADJA. KI JE UMRLA OD SRAMU«. ČRNOMELJ: od 27. do 29. 3. »mer film »KOMANCI«. Od 31. 3. do 1. 4. Italijansko - jugoslovanski film — »CESTA DOLGA LETO DNI«, KOSTANJEVICA NA KUKI: 2» I, francoski film »RDEČE IN CRNO«, II. del. METLIKA: Od 28. do 29. 3. »JENKI NA DVORU KRALJA ART-HURA«, 1 4. »BELE2NICA MAJORJA TOM PSA«. MOKRONOG: Od 28. do 29. 3. Hal film »ČASTA DIVA«. NOVO MESTO KRKA; Od 27. do 30 3 jugoslovanski film »STIR1 KILOMETRE NA URO«. Od 31. 3. do 3. 4. amerISki sllm »MODRI PAJCOLAN«. DOM JLA NOVO MESTO: Od 26. do 29. 3. amerISki film »ČAROVNIK IZOZA«, od 30. do 31. 8. poljski film »SKRIVNOST ZAPUŠČENEGA ROVA«. SEMIČ: 29. 3. amerISki film -»GOG«. SEVNICA: Od 28. do 29. 3. amer. film »DVOBOJ V DŽUNGLI«. TREBNJE: Od 28. do 39. 3. italijanski film »DEKLE Z REKE«. Predstava v nedeljo ob 16 ln 19. ZllZEMBERK: 29. 3. amerISki film •ONA ISCE SREČO«. RAZPIS , /.avod za rehabilitacijo in zaposlitev invalidov ln drugih oseb Novo mesto razpisuje: 1. mesto komercialista, 2. mesto računovodje, 3. mesto administratorja (admlni-stratorke). 4. mesto vodje krojaSke in Šiviljske delavnice. Pogoji; pod 1 tn 1 srednja strokovna Izobrazba z najmanj 5-letno prakso na vodilnih položajih. Pod 3 samostojno vodenje vseh administrativnih poslov z znanjem strojepisja. Pod 4 visoko kvalificiran krojač s 5-letno prakso vodenje tovrstne delavnice Nastop službe m Dlača do dogovoru PREKLIC Podpisana Ana Lahajnar lz Dol. Kamene 43-a Novo mesto, p rekli-cujem za neresnično, kar sem govorila o Stanetu LukSlču z Broda ln se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe .gjt v a aejdiijili »Hudobni gra-iOak«. — Prodaja vstopnic eno uro pred prlčetkom. Vstopnina 20 in 30 dinarjev. Ker bomo Igro t« ponavljali, prosim© vse, ki ne bodo dobili vstopnic, da pridejo drugič. Pri zadnji predstavi smo na-Sll volnene sive rokavice. Lastnik |ih dobi v pisarni učiteljišča. NOVO MESTO Nedelja 29. marca, ob 10. url v III letniku učiteljišča (drugo nadstropje) ponovitev Paplerjeve ZAHVALA Ob težki izgubi mojega moža, °*Cta FRANCETA KULOVCA iskrena hvala tovariSu upravniku podjetja Rlkotu Cigoju in vsemu kolektivu za trud. Nadalje se zahvaljujem govornikom, pevcem, godbenikom, gasilcem za darovano cvetje ln vsem, ki so ga tako v velikem Številu spremili na zadnji Poti. . Žalujoča žena, dva sinčka, oče, sestra, bratje, tete in ostalo sorodstvo. ZAHVALA m Vsem. kt ste ob bridki "zgubi naSega nenadomestljivega moža In očeta IGNACIJA SITARJA posestnika z nami sočustvovali, nam Izrazili sožalje ln ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, te Iskreno zahvaljujemo. Se posebna zahvala sosedom ln drugim, ki so nam priskočili v pomoč; duhovSčinl, gasilcem, tov. Japeljnu za v srca segajoče poslovilne besede, pevcem, sorodnikom In vsem darovalcem vencev. Žalujoča žena z devetimi »otroki. IZGUBIL SEM 21. t. m. polno aktovko od Novega mesta do Družinske vasi. PoSteneiga najditelja naprošam, da mi Jo proti nagradi vrne na upravo IisUj (270-59). PRODAM NJIVO blizu NOvega mesta; njiva nI v obsegu nacionalizacije. Naslov v upravi lista (269). PRODAM belo lakirano omaro, šobno kredenco in kuhinjsko kredenco. Naslov v upravi lista (265-59). PRODAM dobro ohranjeno spalnico, Rudi Bizjak, Mokronog. PRODAM moško kolo predvojne znamke ln električni enoploSčnl kuhalnik, ZerjaL Šolska 6. Novo mesto. UGODNO PRODAM nov radio aparat znamke »Savica« (nov tip). Cena aparata 34.000 dinarjev; dam tudi za ček. Naslov v upravi Usta. ENODRUŽINSKO VSELJIVO KOMFORTNO VILO prodam ali zamenjam za stanovanje ali vilo v LJubljani eli pa tudi v Zagrebu. Naslov v upravi Usta (266-59). DIMNIKARSKEGA VAJENCA sprejme Alojz Hodnik, Novo mesto. Oskrba zagotovljena. ODDAM V NAJEM NJIVE ob Ra-govskj 16 (Novo mesto). Interesenti naj se zglasljo v soboto, 28. III.. ob 15. url. Cena zmerna. Jože Zagore. DELAVCU, ki bi bil pripravljen v prostem času pomagati na posestvu, dam stanovanje tn hrano. Preskrblm mu službo v tovarni. Ivan Blažun, Zg KaSelJ prt LJubljani. 23. III. SEM IZGUBILA matrico stanovanjske hISe od okraja do mesta. Naslov v upravi Usta (267-69). VAJENCA ZA PEKARSKO OBRT IS ČEM za na Gorenj sko. Vsa oskrba v hiši. Pogoj: najmanj 6 razredov sole. Naslov v upravi Usta (268-59). DEKLE ZA POMOČ V GOSPODINJSTVU ISčem za Gorenjsko. Plača dobra Naslov v upravi Usta (287-57) V času od 14. do 21. 3. je bilo rojenih U dečkov in 24 deklic. Umrli so: Viktorijo Mlllnkovlč, otrok iz Novega mesta, star 2 meseca. FrančISka MakSe, posestnica lz BISke vasi. stara W let. Matilda Miklln. zaaebnlca lz Novega mesta stara 70 let. Franc Kulo-vec, delavec iz VrSnlh sel, star 28 let. Ignac Sitar, posestnik lz Dol. Ponlkev, star 56 let. Vladimir La-nlnc. delavec lz Vrbina, star 28 let. Franc Zoran, upokojenec lz Soteske, star 61 let. Ana Kolar, družinska upokojenka lz Starega trga, stara 59 let. GOT NA VAS Umrla Je: Viktorija Blažlč užlt-karlca lz Zlhovega sela, stara 67 let VIDEM-KRŠKO V mesecu februarju je bil rojen 1 deček in 2 deklice. Umrli so: Marija IlJaS, gospodinja lz Vldem-Kr*kega. stara 74 let Jožefa Ban, užltkarlca lz Raven, stara 85 let. Marija Pire, občinska podplranka s TrSke gore, stara 100 let. Ivan Barblč, sin delavca iz Starega grada, star 2 leti Ana Levičar, gospodinj« lz Ivan-dola, stara 57 let. Kari Omerzu, osebni upokojenec lz Sremlča. star 70 let Terezija Bahč, posestnica Iz Pleter, stara 75 let Dobi niča - dečka, Alojzija Umek iz vrSnih sel — dečka, Marija Ko-be iz Novega mesta -- dekUco, Antonija Peterim iz Dol. Straže — dečka, Marija Muhlč lz Mal. Pod-ljubna — dečka, Anica Pezdlfc iz Otoka — deklico. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiSki porodnišnici rodile: Ana Knezlč iz Kraja Gornjega - deklico. Slavi-ca Fabijan lz Šmarja — dečka, Danica Guček lz Brežic — deklico, Marija Skvarč lz Skoplc — dekli* co, Elizabeta Strgar lz SromelJ — dečka. Marija Grlovlč iz Brestanice — dečka, Nada VelJovič ti Krškega — deklico, Marija Okro-Sek iz Pečic — dečtka, Ljubica Herceg lz Pristave — dečka, Jožica Alekslč lz Brežic — deklico, Marija Pregelj iz KrSkega — dečka, RozaUja Stopar 1z Vrbja — dečka, Terezija Bučar lz Senu! — dečka. Justl Pavlovlč lz Brežic — deklico. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Pavla Rugelj Lz Sp. Vodal — dva dečka, Antonija Plut lz Rožanca — dečka, Rozalija Skufca lz Reber — deklico, Antonija Hočevar i/, Mačkovca — deklico, Milka Nagelj iz Smole, nje Vasj — deklico, Marija Mlakar lz Gaberjel — deklico, Antonija Vlšček lz Zabrdja — deklico, Antonija MillČ iz Novega mesta — deklico, Stanislava Selan iz Notranje Gorice — deklico. Pepca Zore lz Malkovca — dečka, Lidija Zupane iz Novega mesta — deklico, Slavka Papež lz Lopate —• deklico, Antonija Hfosan lz Tolstega vrha — dečka, Ana Zorko iz Smalčje vasi — dečka, Marija Konte lz Lopate — deklico, Fani Peterlln lz Hrastja — deklico, Anica Urblč Iz Sentruperta — dečka, Sonja Konca lz Kočevja — dečka, Neža DolenSek iz Dol. Ma-harovca - deklico, Terezija Ber-kopec iz Metlike — deklico. Jožefa Bevc Iz Stana — deklico, Ludvika Glmpelj iz Gor. Straže — dečka, Slavka Zoran Iz Vfhovc« — deklico. Ana Spehar lz Desln-c« - dečka. Bernarda Smollč t7 Pretekli teden so »e ponesrečili ln iskali pomoči v novomeSki bolnišnici: Franc Orešnik, posestnik s Križnega vrha, se Je pri manjši prometni nesreči poškodoval desno nogo. Jožefa Barle, posestnica Iz Dol. Selc, Je padla ln si poškodovala glavo. Alojz Hrovat osebni invalid s ranče gore se je usekal v levo nogo. Franc Slak, delavec s TrSke gore, je padel s kolesa ln sl poSkodoval glavo. Jože Košljar, mizar Iz Dol. Straže, Je padel in sl poSkodoval levo no#o. Slavko GoSJerlč. poljedelec s Planlhe. je padel in si poškodoval desno nogo Brežiška kronika nesreč Pretekli teden so se ponesrečili ln Iskali pomoči v brežiški bolni-Snlcl: Ivan Mlinaric, delavec iz Lončarjevega dola, se Je prevrnil z motornim kolesom in dobil huj-le poSkodbe. Ivan Požun, rudar Iz Vranja, sl Je pri padcu s kolesa poSkodoval levo roko in glavo. Alojzija Puc, delavka lz Podvrha, le pri padcu 1z kolesa dobila hujše poškodbe po glavi. Ivan Poček, šofer iz Globokega, Je pri padcu PH delu dobil notranje poSkodbe. Alojz Sirotka, delavec Iz Brezov-ske gore. je padel na cesti In sl zlomil levo nogo Franc Span, upokojenec Iz Mrzle Planine, se 1e posekal s sekiro po levi roki. Anica VImpolJSek, uslužbenka lz Of>r Lenarta. 1e dobila pri pro-rr»»ml n«rfi" lažie o'i^odbe SPORT IN TELESNA VZGOJA * SPORT IN TELESNA VZGOJA * SPORT IN TELESNA VZiiOJJi slovenski Šahisti v počastitev 40-letnice kpj in skoj Odlično četrto mesto Preteklo nedeljo Je bilo v Trbovljah množično Šahovsko tekmovanje — brzopotezno prvenstvo mestnih reprezentanc Slovenije. Tekmovanje, na katerem je sodelovalo okoli 180 šahlstov iz osemnajstih mest Slovenije, Je bilo prirejeno v okviru proslave 40-letrilce ZKJ ln SKOJ. Novomeška reprezentanca se Je na to tekmovanje dobro pripravila ln dosegla zelo lep uspeh. Med osemnajstimi mestnimi reprezentancami se Je uvrstila na odlično četrto mesto, takoj za favoriziranim! Ljubljančani, Mariborčani in Celjani, ki so v svojih vrstah Imeli mojstre in mojstrske kandidate. Tak uspeh smo pravzaprav pričakovali, ker reprezentanca Se nikoli nI bila talko Izenačena ln kvalitetna. V novomeški ekipi »o nastopili prvokategorntk Sitar. Zabukovec, Sila tn SkerlJ, ki se je pred kratkim vrnil iz JLA ter drugokate-gornlki Klemene, Saranovlč, Bo-Janlć, Doki ln Fink. Moramo reči, da so vsi od prvega do zadnjega dobro Igrali. Najboljša v ekipi sta bila Sila (na 3. deski) in Saranovlč (na B, deski), ki sta igrala vseh 17 partij in dosegla vsak po 13 ln pol točk, tretji najuspešnejši pa Je bil 8kerlJ (Igral je na 4. deski), ki Je dosegel 13 točk, Ostali so Igrali manj partij. Vrstni red mestnih reprezentanc |e bil naslednji: 1. LJubljana 123 |n pol točk, 2. Maribor li" točk, 3. Celje 99 točk, 4. NOVO MESTO 91 točk, 5. Ptuj 11 točk, 6. Murska Sobota 80 točk. Sledijo Se Radovljica, Trbovlje. Koper, Hrastnik, Kamnik, Brežice 50, Črnomelj 53 In pol. Vrhnika. Ravne Itd. Čeprav sta bili ekipi Brežle in Črnomlja nekoliko oslabljeni, sta vseeno dosegli sorazmerno dober uspeh. Za seboj sta pustili Vrhniko, Ravne, Tržio, Šoštanj ln Li- tijo. Tekmovanje Je bilo dobro organizirano, najboljše ekipe pa •o prejele pokale ln nagrade, Novomeška ni pa za četrto mesto ie rudarski simbol — miniaturno rudarsko svetilko. Skerl) In Sitar zmagovalca na brzoturnffju v okviru priprav za brzopotezno medmestno tekmovanje v Trbovljah so v Novem mestu odigrali dva brzoturnlrja, na katerih sta zmagala SkerlJ (na prvem) ln Sitar (na drugem). Oba brzoturnlrja sta bUa zelo močna. Na prvem brzoturnlrju je zmagal Tone SkerlJ (Igralo Je le 13 ša- hlstov) Sitarjem, devetimi točkami pred Finkom ln Ing. Koširjem, ki so imeli po 8 ln pol točk. Sledili so Se dr. Golež (8), Kita* (7), Doki (6 in pol), Jenko (0), Pesa (5 ln pol). Kotnik (4) Itd. Na drugem brzoturnlrju Je Igralo nič manj kot 17 Šahlstov,-kar Je rekord v zadnjih letih. Po zanimivi ln ogorčeni borbi je s pol točke prednosti r>red Saranovi-čem, Gabrijelctčem ln Bojanlčem zmagal Slavko Sitar. Zbral Je »kupno U in pol točk. Peto mesto je osvojil Doki (10 in pol), naslednja tri pa Klemene, Fink ln Kl-tak k) so zbrali po 10 točk. Sledili to Se Avsec (9), Ing. Košir, Jenko, DobovSek. Jovlč. KleviSar Itd F. M. KRATKE ŠPORTNE NOVICE Poročali smo že, da novomeškim kegljačem preti izpad lz republiške keglJaSke lige Izkazalo pa se Je. da Je bila ta bojazen neupravičena, ker ljutomerski kegljači niso dosegli tako dober rezultat, da bi prehiteli NovomeSčane. Torej so NovomeSčanl Se ostali v ligi. Lani so bili sedmi, letos Štirinajsti 1 NOVOMEŠKI ODBOJKARJ1 SO PRESENETILI -Čeprav zimske priprave odboj-karjev novomeškega P»H ma niso bile najboljše ln so se Ljubljančani vneto pripravljali na prve nastope v zvezni odbojkarski llgt. smo bili Rlede izida prve tek. me obeh slovenskih predstavnikov v zvezni Ugl pps'mlstl Pričakovali smo, da bo ZOK Ljubljana Imel lahko delo, toda novomeSki odbojkarjl so presenetili. Prva tekma v letošnji sezoni, ki je bila preteklo nedeljo v Ljubljani, s« je končala z zmago novomeškega Partizana 15:6. 15:10). s 3:2 (15:8. 4:15, 8:15. LEP USPEH HUDETOVB V BEOGRADU NaSl atletski strokovnjaki so zelo pesimistično gledali na prvi nastop jugoslovanske ženske reprezentance na letoSnjem Balkanskem krosu, ki je bil pred kratkim v Beogradu Veliko več — pravzaprav prvo mesto so pričakovali od moSke ekipe, čeprav Je nastopila oslabljena. Zgodilo pa se le ravno nasprotno Moška ekipa, na čelu z Mlhaličem, je bila Sele druga za Bolgarijo, ženska ekipa pa je nepričakovano zmagala pred favoritom Romunijo. Veliko Je h zmagi naše ektoo prispevala članica novomeškega Partizana Jelka Hude. ki Je pritekla v cilj kot peta po vrsti, takoj za najboljšo Romunko Volnescu Skupaj z Raj. kovo In Slamnlkovo kj sla zasedli drugo ln tretje mesto, so dosegle največ točk ln zasluženo prejele zlate medalj«. Pokal Dolenjskega Ista za Hudetovo Rezultati novoletne ankete Dolenjskega Usta za Izbiro najboljšega Športnika novomeškega okraja so že zdavnaj znani Uredništvo se Je odločilo, da izkoristi redno letno skupščino Okrajne zveze PARTIZAN, kj bo v soboto n nedeljo, 28. ln 29. marca v Dolenjskih Toplicah, da podeli najboljšim razpisani pokal ln nagra- h«n£0t le Znano Je Wla PaJ" boljšega Športnika okraja izbrana atletinja' novomeškega Partizana Jelka Hude, k| bo prejela prehodni pokal Dolenjskega Usta, medtem ko bosta drugo- in tretjepla7 sirana Marijan Potrč ln Meta Kotnik prejela nagrade. Zf pokal Jugj* ije Prvo pomladansko nedeljo, 22. marca so se začele v Črnomlju prve rokometne tekme za pokal Jugoslavije. Lepo vreme Je privabilo na Igrišče precej gledalcev, ki so navijali vsak za svoje moštvo Spoprijelo se Je kar Sest ekip: Partizan. Mladost, OsmoSo-lec, Belt. V. P. otovec In V. P. Črnomelj. Rezultati tekem so bili naslednji: Belt t V. p. otovec I6:UJ, najlepSa je bila druga tekma, v kateri Je Mladost premagala Os-moSolca r rezultatom 31:23; Partizan pa Je v slabi 1n nehorbenl (»krni prcmaK.il v p. Črnomelj z 2f»:in Prihodnjo nedeljo bo v Črnomlju polfinalf ženskih ekip: nastopile bodo fetfrl, M — K V ponedeljek 16 marca je bil v Dolenjskih Toplicah občni zbor krajevnega odbora RK. nQ katerem so ugotovili, da Je bila najrevnejšim in najpotrebnejšim razdeljena podpora, ki jo daje CARRE Po podjetjih j« bila Izpeljana tudi krvodajalska akcija. Stran 8 »DOLENJSKI LIST. Stev. 12 (470» STAREGA • AMERIKANCA V soboto, na prvi pomladanski dan, nas je narava pozdravila po vsej Dolenjski, Beli krajini In Spodnjem Posavju z inačicami in drugimi ananllkaml novega letnega časa. Vremenska napoved Je sicer le vedno hudo resna, saj bolj dr%l s pregovorom, da ena lastovka fle ne naredi pomladi, a vendar ... Dva satelita že krožita okoli sonca, torej je res že čas, da pričnemo misliti na medplanetarne postaje. Tako si tak Sun postajo zamišlja nemški strokovnjak za rakete Eugen Senger, ki trdi,, da bomo leta 1980 že poleteli v vesolje. SONCE PROUČUJEJO. V bližini Standforda v Kaliforniji (ZDA) je prof. R. Bracewell postavil velikanski radioteleskop in sončno baterijo, sestavljeno iz vrste paraboličnih zrcal. Ob uporabi televizijskih valov bo Braceivell s to napravo proučeval prirodne pojave v sončni atmosferi Mlada pesnica-1. nagrado Rrijetno, lepo ln po svoje zelo koristno prireditev sta v nedeljo, 22. marca, pripravila pionirska odreda novomeških osnovnih šol. Dvorano Doma JLA je do zadnjega kotička napolnila šolska mladina in tudi odrasli so bili vmes. Na odru pa so se zr>rščali mladi tekmovalci in pod geslom »Pokaži, kaj znaš« pokazali kaj že. znajo v recitaciji, petju, na harmoniki. Ocenjevali sta dve komisiji: strokovna- (Jakob Mikolič, tov. Gajski, tov. Zob-čeva, Severin Sali) in druga, izžrebana izmed"mladih poslušalcev. Nagrade za tekmovalce je prispevalo trgovsko podjetje »Izbira« (knjigarna) in Društvo prijateljev mladine. Prvo nagrado si je osvojila učenka 3. razreda oanovne šole NATAŠA GORUPlCEVA, ki je brala svoje lastne pesmi; od 80 možnih točk sta ji komisiji prisodili 79! Vsekakor lep uspeh za 9-letno poetinjo. Ostalih 6 nagrad so dobili: Zvonka Colarič, Mirica Skrlj, Marjeta Falkner, Tone Polak, Blaženka Cucek m Marica Kožar. Ti so dobili knjižne nagrade, ostali pa tolažilne nagrade. Prireditev je prav lepo uspela in lahko samo čestitamo pionirskemu odredu, ki jo je pripravil. Prav bi bilo, da se kaj takega lotijo tudi gimnazija, učiteljišče, vajenska šola, saj so take prireditve lepa vzpodbuda za mlade pevce, recitatorje itd. Mislim, da bi tudi naša podjetja to razumela in rada prispevala tistih nekaj skromnih daril, ki so za to potrebna. Mladim pionirjem, ki so na tej prvi domači prireditvi »Pokaži, kaj znaš« v Novem mestu tekmovali in zmagali, lepo čestitamo. Tisti, ki so pri tekmovanju ostali bolj na repu, pa se bodo prihodnjič s temeljitejšn pripravo gotovo bolje »odrezali«. Lepa hvala tudi uprain Doma JLA, ki vedno in povsod pokaže razumevanje za take in podobne prireditve! -n »Rahla« pajčevina Morda ne boste verjeli, da je na svetu koma/j najti nekaj snovi, ki so (pri isti debelini) tako močne, kakor pajkove niti. Pajćeviaa je za nekatere potrebe moderne tehnologije nenadomestljiva, posebno v optični industriji za daljnoglede najfinejših vrst, ki imajo v vidnem polju napeljane prekrižane pajkove niti za meritve. Noben drug material ni tako dolgotrajen in odporen pro/t) kakšnemu koli vremenu in temperaturi. Niti proizvodi najmo- Edmund H'lary,Prvi človek, ki je stopil na vrh Mont Everetta, najvišje gore aveta. Na sliki je fotografiran v bližini Južnega tečaja. d er ne j Še .kemične Industrije doslej še niso mogli v precizni optiki nadomestiti pajkov lh niti. Vrednost pajčevine poznajo tudi primitivni narodi, ki lz nje često pleto mreže, vrečke, vrvi, uporabljajo jo Pa celo za obleko Največja hladilnica v Evropi Za potrebe ameriškega okupacij slkega vojaštva v Zahodni Nemčiji so zgradili hladilnico, ki ima 32 tisoč kubičnih metrov prostornine. Pri temperaturi 23 stopinj pod ničlo lahko v r\\r: "nijo 600 ton živil. PREMAJHEN VZPON Pozdrav brigadirjejrn VI. novomeške MDB! Bilo je 5. maja 1897. leta, ko sva kot prava vandrovca prispela tja. Sijalo je lepo sonce in drevesa so zelenela, bil je prelep pomladanski dan, kar nama je dajalo še več korajže za vandranje. V Kranju sva se prvič ustavila in si malo odpočila. Bila sva zelo utrujena in lačna. Vsedla sva se pod košato drevo, razvezal sem punkel in potegnil ven tisto polovico potice, katero sem še imel, prereza! jo na polovico in dal prijatelju en kos. Planinšek je bil vesel potice in me je vprašal: Janez, kje si pa dobil to potico, ki je tako dobra, čeprav že malo suha? Povedal sem mu, da mi jo je dala mati za rajžo. Vzkliknil je: Bog naj ji da zdravje! V Kranju sva prvikrat začela trkati na vrata in prositi milodare. Dobila sva nekaj krajcarjev in nekaj kosov kruha. Kar sva dobila, sva si delila na polovico. Počasi sva korakala, ko prideva do božjega pota Marije Pomagaj na Gorenjskem. Blizu cerkve se vsedeva in pomenkujeva. Planinšek mi reče: "•Janez, tukaj je Marija Pomagaj, oh ko bi nama pomagala, ker sva reveža! Jaz sem mu pa odgovoril, da leseni svetniki nama ne morejo pomagati in če ne bova dobila nekaj od dobrih ljudi ali trdo delala, ne bova imela nič. Vmes sva tudi malo zapela, da sva si delala kratek čas. Zataknila sva si pomladanske rožice za klobuk, pobrala culici za nadaljnjo pot, zabrundala tisto: Jaz. pa pojdem na Gorenjsko, in Van-drovček moj ter se zabavala tako šest dolgih dni, dokler nisva prišla daleč na 'oroško stran. Naj še to omenim, da sem v Kranjski gori izprosil 11 krajcarjev in zelo dobro kosilo, da sva se precej okrepčala. Po tem kosilu sva dobila še več poguma za potovanje po koroški deželi. Tistih sedem krone sem še vedno hranil za najhujšo silo. Spotoma sva prosila za hrano in prenočišča; zadovoljna sva bila, čeprav je bilo slabo ležišče v slami ali v otavi. Bila sva že daleč na koroški strani, kjer so delali novo železnico. Delovodjo sva vprašala za delo in dobila sva ga. V gostilni nama je kupil za jesti in dva vrčka piva. Seveda, bila sva zelo vesela, da sva to dosegla že po šestih dneh vin-dianja. Prihodnji dan sva pričela delati. Ko je prišel plačilni dan, sva dobila pet krajcarjev več na dan kekor drugi. Bila sva zelo ponosna na to. Tam je že delalo šest ali sedem Slovencev. Prvikrat sem srečal tam človeka, ki se je pisal Lgkar kot jaz. Vprašal me je, od kod prihajam. Rekel mi je, da je primorski Slovenec. Bila sva si takoj dobra prijatelja. To je bilo meseca maja leta 1897. Mladi, zdravi in veseli smo bili. V gostilni smo se radi ozirali po dekletih, tudi zapeli smo veselo, da so nas dekleta poslušala. Ugajala jim je slovenska pesem in naučile so se nekaj slovenskih besed. Po daljšem času sem se poslovil od tod. Kupil sem 81 vozni listek na železnici in se odpeljal na Zgornje Štajersko, kjer je bila boljša plača. Prijateljr Planinska sem tu pustil, ker ni hotel z menoj. Na njegovo mesto sem pa dobil drugega, takisto korajžnega fanta, ki je bil leto dni mlajši od mene. Rekel mi je: Janez, pojdi z mano, bova videla več sveta. Ako tam ne dobiva dela, se podava še naprej. Ko sva prišla na Zgornjo Štajersko, sva vprašala za delo. Takoj drugi dan sva pričela delati in prejela sva 30 krajcarjev več plače kot pa sem dobival na Koroškem. Spali smo v veliki baraki, pomešani s Hrvati in z Italijani. Ni bilo nič kaj prijazno. Nekaj časa je še že šlo, potem pa nisva vzdržala. Plača je res bila večja kot na Koroškem, ali življenje je bilo zelo žalostno; voda je bila slaba, začel sem pljuvati kri. Nikdar pozneje nisem imel te težave in še danes se čudim, da nisem tedaj resno zbolel. Razen tega sva si s prijateljem v tej baraki nabrala polno uši. Komaj sva prestajala, večkrat sva šla v grmovje, da sva obirala in se otepala uši. Bile so velike tn gnusile so se mi. Cel dan so grizle, ponoči pa niso dale miru, da bi mogel spati. Zalo se kar odločiva, da je tega dovolj; kot vandrovčka sva nekega večera slekla spodnje perilo, ga vrgla v velik kotel, napolnjen z vrelo vodo in pustila, da se je dobro prekuhalo. Uši so vse pokrepale. Kupila sva si tudi neko mazilo, s katerim sva se drgnila, nato pa si napravila prostor za Spanje zunaj; v barako ninv« hotela. Se ves dopoldan pi-ihoctn.u rJU» sva tisto spodnjo opravo sušila v grmovju. Srečna sva bila, da je bil lep, gorak dan. Tukaj sem že toliko napredoval, da sem že imel kovček namesto punkclna. Tisti večer sva imela vse svoje stvari spravljene skupaj, vozni listek kupljen in trden namen, da odrajžava na Dunaj. Prišedši na Dunaj, sva prvi večer dobila prenočišče v hotelu. Dobila sva posteljo za eno osebo, a spala sva oba skupaj, samo da bi si prihranila denar. Rečem pa, da bi bilo bolje spati na slami ko* na tej postelji. Bila je pretesna za dva in zelo visoka; celo noč sem moral paziti, da ne bi padel na tla. Poiskala sva si drugo stanovanje, ki ni bilo drago, bilo pa je slabo. Nekaj dni sva hodila in se vozila s poulično po mestu, da si malo ogledava Dunaj. Mislila sva, da bova videla cesarja Franca Jožefa, katerega seveda nisva srečala. Videla pa sva mnogo drugih zanimivih stvari. Prvikrat sem videl avtomobil na Dunaju, in sicer samo enega, ki je vozil zelo počasi. Začuden sem ga gledal, kakšen neki mora bili ta voz, ki gre sam po cesti. Poiskala sva si delo. Delal sem nekaj mesecev, nato pa vzel slovo. Odločil sem se iti naprej, ker so bile govorice, da se na Češkem dobro zasluži. Tam da se dela več tunelov na novi železnici. Sel sem tja in videl, da se res dela več tunelov. Bilo je tri ure hoje od nemške meje. V bližini je bilo mesto Rajhen-burg. Tam je Hitler vdrl v zadnji vojni v Češko. Delo sem dobil šele čez dva tedna, a bilo je zelo žalostno zame in več drugih. V hudi zimi sen delal šest mesecev. Štiri mesece je bila huda zima. Z mano je bil tudi moj prijatelj vandrovček, s katerimvsva hodila skupaj, spala na majhni postelji v kateri sva se stiskala na nekem podstrešju, da nama je bilo gorko, podnevi pa sva prosjačila za jesti. Kruh, če sva ga dobila, sva vzela domov in dala pod vzglavje. da sva g>» imela za prihodnje dni, ko ni bilo kaj drugega za pod zob. Se enkrat je povprašala jezno: -Čemu mi to praviš?« "•Čutil sem potrebo nekoliko opravičili se! Ne opravičiti, to ni prava beseda! Ali —« »►Opravičiti? Pred menoj se ti ni treba opravičevati! Jaz vsaj hvaiim Boga. da se je stvar iztekla tako, kakor se je!« »■Dobro! Sedaj ti tudi lažje povem, čemu sem prišel tu sem, danes, v tem strašno dolgočasnem vremenu! Moj Bog. draga Serafina, kako si vendar v stanu viseti v tem gnezdu in pri teh meglah! Jaz b: umrl, da sem le en dan ukovan tu sem v ta pekel! Kaj pa počenjaš? Jaz bi ne vedel kaj psčeti. Alj ve ženske imate že bolj elastič-, c-e nature in kratkočasite se v slučajih, ko moramo mi usta na .široko odpirat. M Ha-hn!«- Smejal se je suhotno. -Sedaj je pa skrajni čas, da poveš, čemu si prišel! Ker vid\i, dragi mi Egon, jaz že komaj pričakujem, da zopet odrineš črez gore. Ne'jtbo bi m; de!o, če bi morala hlapcem ukazati, da črez prag vržejo sveto osebo tvojo, ki si takorekoč moj papa.*« -Ti si poslala silno energična! Kakor ■ojak, prav kakor voiak! Stvar se li bo ■.ironična videla Vrag vedi. k'e je i/teknila tvoja mama, da sva midva "časih glave sMkara. in Bog /.na, kateri hudobni duh i' |! pmv