Prevzete besede neslovanskega in slovanskega izvora v knjižni slovenščini 16. stoletja
Andreja Legan Ravnikar
Cobiss: 1.01
Borrowed Words of Non-Slavic and Slavic Origin in Sixteenth-Century Standard Slovenian
A lack of expressions represents the strongest motivation for borrowing words from the inventory of other languages into sixteenth-century standard Slovenian. A comparison among writers, primarily between Trubar and Dalmatin versus Krelj and Juricic, with regard to distinguishing linguistic concepts and sociolinguistic circumstances reveals a differing share of words in their works borrowed from German, classical languages and Biblical languages, Romance languages, and Slavic languages. This article analyzes the semantic character or semantic development of more recent and older borrowed words.
Keywords: sixteenth-century standard Slovenian, borrowing, German, Latin, Italian, Croatian, Church Slavic
e
fS
m
z
Pomanjkanje izrazov je predstavljalo najmočnejšo motivacijo za sprejemanje besed iz inventarja drugih jezikov v knjižno slovenščino 16. stoletja. Primerjava med pisci, predvsem med Trubarjem in Dalmatinom v odnosu do Krelja in Juričiča, je glede na razlikovalne jezikovne koncepte in sociolingvistične okoliščine pokazala med posameznimi avtorji različne deleže prevzetih besed iz nemščine, klasičnih in svetopisemskih ter romanskih in slovanskih jezikov. Razčlenjevali smo pomensko podobo oz. pomenske razvoje mlajših in starejših prevzetih besed.
Ključne besede: knjižna slovenščina 16. stoletja, prevzemanje, nemščina, latinščina, italijanščina, hrvaščina, cerkvena slovanščina
SI
0 Pomanjkanje izrazov j e predstavljalo najmočnejšo motivacijo za sprejemanje besed iz inventarja drugih jezikov v najstarejšo knjižno slovenščino.1 V 16. stoletju se je izrazni primanjkljaj pokazal pri prevajanju del nemških protestantov in
1 Integracija tujih besed gre lahko skozi različne stopnje, od sprejemanja citatnih besed, tj. besed brez vidnih znakov podomačitve, v slovensko besedilo (pisava, izgovor in naglas kot v tujem jeziku) prek tujk, ki so se glasoslovno, pisno in/ali oblikoslovno poslovenile, do izposojenk, ki so se povsem prilagodile zakonitostim slovenskega jezika (Toporišič 1992: 14, 299-300, 334). Poimenovanje prevzeta beseda za slovensko besedo tujega izvora za naše potrebe povsem zadostuje.
^ pri oblikovanju samostojnejših besedil. Največja je bila potreba pri poimenovanju W novih verskih pojmov (protestantska teologija in sprememba verskega življenja) N ter prevajanju tujih materialnih in kulturnih pojmov v slovenščino (Orožen 1996: 1 114-288; Legan Ravnikar 2008: 15-33). Prihod novih ali na novo prevzetih besed, ^ čeprav so za poimenovane pojme že obstajali izrazi v jeziku, je sprožil pojav novih
0	besedilnih zvrsti (nastali so abecedniki, slovnica, dva slovarja in dva koledarja). s V delih posvetnega značaja se je oblikovalo tudi strokovno izrazje, npr. jeziko-L slovno, šolsko, upravno, in zametki strokovnega izrazja drugih strok (Novak 2004: ° 142-156; 2007: 266-276). Razlog za sprejemanje besed je bila tudi želja po večji
prestižnosti besedila, kar je primerljivo z rabo latinskega izrazja v drugih evropskih jezikih (Ahačič 2011: 114).
1
1 V geselskih in kazalčnih iztočnicah Besedja2 se potrjuje raba različnih sto-Z penj podomačitve prevzetih besed, kar razkriva dinamiko sprejemanja tujejezičnih A besed (pot, čas prevzema) in njihove spremembe do popolne integracije v slovenski p knjižni jezik. Na podlagi primerjalnih analiz s prevodno predlogo lahko ugotavlja-i mo večjo ali manjšo naslonitev nanjo, sprejemanje tujih besedotvornih modelov in S oblikovanje pomenske podobe prevzetih besed v slovenskem knjižnem jeziku 16. FJ stoletja. Ker je problematika zelo obsežna in kompleksna, smo se osredotočili na 1 glavne značilnosti sprejemanja prevzetih besed glede na izvor. i
•	1.1 Besede, prevzete iz nemščine
0	Zaradi dolgotrajnega in neposrednega stika ter znanih okoliščin naslonitve na nem-
•	ške reformatorske tokove je večina tujejezičnih besed v najstarejši slovenski knjižni
1	jezik prišla iz nemščine ali z njenim posredovanjem.3 Poleg glasoslovne in pisne raznolikosti ter manjše oblikoslovne in večje besedotvorne variantnosti je zanje značilna pomenska razčlenjenost (večpomenskost).4 V postopku jezikovne izposoje
2	Besedje (2011) je okrajšano poimenovanje za znanstveno monografijo Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, ki smo jo pripravili Kozma Ahačič, Andreja Legan Ravnikar, Majda Merše, Jožica Narat in France Novak. Kot nas seznanja Uvod (Merše 2011: 7-16), so bile pri zbiranju in pripravi jezikovnega gradiva upoštevane vse knjižne izdaje s slovenskim besedilom iz druge polovice 16. stoletja, tudi slovenske ustreznice v Megi-serjevih slovarjih, skupno torej 53 knjig (1550-1603). Na podlagi popolnega izpisa vseh občnoimenskih besed v vsakokratni rabi je bilo potrjenih več kot 22.000 različnih besed, vključujoč tudi citatne besede in besedne zveze, ki se smiselno vključujejo v slovensko besedilo. V slovarski obliki predstavljenemu besedju so pripisane besednovrstne in druge slovnične oznake ter podatki, v katerih delih se pojavljajo, kar kaže na prvo pojavitev v knjigi, besedilno zvrst pojavljanja določene besede in obseg rabe v 16. stoletju.
3	Prim. t. i. ljudske izposojenke v Kranzmayer (1944), Striedter-Temps (1963); podobno v drugih slovanskih jezikih (Štebih Golub 2010 za kajkavščino, Kočeva-Lefedžieva 2004 za bolgarščino). Za češčino in slovaščino obstaja obširna monografija Stefana M. Newer-kle (Newerkla 2011), ki pa mi je ni uspelo pregledati.
4	Za nazornejšo predstavo, kako so iz nemščine prevzete besede in tvorjenke iz njih v razmerju do domačega izrazja zaznamovale knjižno slovenščino 16. stoletja, zlasti pri črkah f, š, ž, naj navedem abecedni seznam iz Besedja - od štift do švoh: štift 1 m, štift 2 ž, štift
se zgodita dve vrsti semantičnih sprememb: semantična prilagoditev prevzete be-	^
sede in sprememba v pomenskem polju jezika sprejemnika (Štebih Golub 2010:	w 177). V pomenski strukturi prevzetih besed tako prepoznavamo izhodiščni pomen
(za obravnavani čas), razvitost drugotnih pomenov, podpomenov in pomenskih	^
odtenkov;5 njihov pomen je ožji kot v izvornem jeziku ali pa se ob splošni spreje-	^
tosti v slovenščino širi. Če je poimenovanje predhodno že obstajalo, iz nemščine	1—1
sprejete besede povzročajo pomenske spremembe domačih besed ali jih potiskajo	^
na obrobje rabe. Pomenski odmik v smer pejorativnosti (slabšalno) se kaže pri pre-	^
vzetih besedah iz uvodov, komentarjev ali polemičnih odlomkov Trubarjevih, Kre-	1—1 ljevih in Dalmatinovih del, kjer se soočajo teološka in povsem praktična vprašanja liturgije itd. pri katolikih in protestantih.6
__Z
3 m/ž, štifta, štiftan, štiftanje, štiftar, štiftati, štiglic, štih, štihtan, štil 1 [pisalo], štil 2 [ro- A čaj], štima, štimajoč, štiman, štimanje, štimati, štimati se, štimica, štimovec, štipendija, štiresto, štiri, štirideset, štirideseter, štirideseti, štiridesetkrat, štiridesetni, štirikrat, štirinajst, štirinajsti, štirinogat, štirinogav, štirired, štiristo, štiristokrat, štirivoglast, štiri-voglat, štirje, štivra, štivrati, što zlog, štok 1 [deblo], štok 2 [ječa], štok 3 [skrinja], štokfiš, štolc 1 m, štolc 2 prid. nepregib., štor, štorklja, štorkljin, štorovje, štos, štrafan, štrafati, štrafinga, štraje sam. ž mn., štrajfan, štrajfani, štrajfanje, štrajfati, štrajfen prid., štraj- ^ finga, štrajfovati, štrama, štramljan del., štramljati, štranga, štravbi*, štravs, štravsov, — štreng, štrifan, štrifati, štrigel, štriglati, štrih, štrik, štrikan, štrikar, štrikati, štrit, štri-tan, štritanje, štritar, štritati, štritati se, štruc, štrukelj, štu zlog, štučast, študent, študera ^ sam. ž, študiranje, študirati, študirati se, štueta, štuk, štuka*, štukanje, štukek, štumati se, štumf, štumpf, štup, štupa, štupan, štupati, šturan, šturanje, šturati, šturema, šturm, šturma, šturman, šturmanje, šturmati, šturmavba, šu zlog, šudnik, šula, šular, šularec, šularica, šularski, šulmajster, šulmaster, šulmašter, šulmejster, šulmester, šulmešter, šul-mojster, šulmojstrica, šulmojšter, šulmoster, šulmostrica, šulmošter, šultes*, šum, šumeč, šumečen, šumejoč, šumenje, šumeti, šumljati, šumošter, šupa 1 [luska], šupa 2 [skedenj], šupna, šurc, šustar, šuster, šustvati, šustvo, šuštar, šuštarski, šuštvo, šuštvati, šuta, šuti-na, švabiški, švabski, švah prid., švendenski, švermar, švermer, švermeriški, švoh prid. nepregib. Podrobneje o značilnostih sprejemanja besed iz nemščine v knjižno slovenščino 16. stoletja Legan Ravnikar (2012). Ob strani bomo pustili dobesedno prevajanje besed iz nemščine, ki je bodisi besedotvorno ali pomensko motivirano. Kalkiranje kot enega od osnovnih načinov širitve slovenskega glagolskega besedja v 16. stoletju je natančno raziskala in popisala Majda Merše (2009: 129-146).
France Novak (2004: 73-241) je na konkretnih zgledih besed iz besedil slovenskih protestantov 16. stoletja predstavil veliko poimenovalnih vrst za bogatenje besednega zaklada. Najbolj tipične so bile: metaforizacija, metonimizacija, terminologizacija, natančnejše določanje pomenov z opisovanjem (oblikovanje ustaljenih besednih zvez, ki niso termini niti frazemi), približevanje (pri prevodih gre za iskanje najprimernejše ustrezni-ce za besedo v izvirniku), poosebitev, frazeologizacija, simbolizacija. Taka so besedila: TIGA NOVIGA TESTAMENTA ENA DOLGA PREDGVVOR (TT 1557), ANTITHESIS INV RASLOZHENIE. PRAVE CHRISTIANSKE INU ANTI-Chriftianfke krive Vere (KB 1566) in GMAIN PREDGVVOR ZHES VSO SVETO BIB-LIO (DB 1584) ter Trubarjeve razlage v TR 1558, TAr 1562, TO 1564, TC 1575 in še kje.
^ 1.1.1 Novi pomeni v slovenščini, pri prevzetih besedah velikokrat spodbujeni z W nemško predlogo, se pogosto oblikujejo po metafori, kjer izbrana podobnost pred-N stavlja motivacijo za poimenovanje novega predmeta, pojava ali pojma, npr. pri 1 cehati:7 K
cehati (< nem. zechen) 1. kdo veselo popivati, lahkotno se zabavati v družbi; vese-ljačiti: tu, kateru je nym porozhenu pulte itati, inu nekaj drusiga fture, Gredo ta zhafs fe prehajat [!], ygrat, zehat, kadar bi vhifhi imejli dellati, enu inu drugu opraviti TPo 1595, II, 176; prim. Gehen .. fpacieren/ fpielen/ zechen/ da iie im haufe arbeyten LH 1566, II, CV.
2. živeti brezskrbno, grešno, ne misleč na posledice lahkomiselnih dejanj: Lubi drug, fi li ti snal poprej lakomnovati, offerten inu fvojevoln biti, inu mojo befsedo ferrahtati [...] ti fi dolgu zehal, lubi muj, plazhaj tudi enkrat TPo 1595, II, 261; prim. Du haft lang gezecht/ lieber bezale auch ein mal LH 1566, II, CLV.
Z
1.1.2	Beseda dostikrat vsebinsko ostane zelo blizu izhodiščnemu pomenu, le P premaknjena je v drugo besedilno okolje. Ima pomenski označevalnik preneseno 1 (pren.), npr. pri ceha:8
S
ceha (< nem. die Zeche) 1. lahkotna zabava v družbi, povezana s popivanjem; veselja-čenje: Zeha, he, fymbolum, fympofium, zech, vrten BH 1584, 60; compotor. Germ. ein Zechgesell, oder Zutrincker, mittrincker. Sclau. v zehi tovarifch MTh1603, I, 303; 2. pren. račun za pretekla lahkomiselna, grešna dejanja: Ali ony [Iudi] fo je hoteli taku imejti, ony fo dolgu zehali, inu fi sabftoin puftili pridigovati, ali letu fo morali to zeho na enkrat plazhati, Bug nyh super vezh nei hotel flifhati, pred teim fe ti varuj TPo 1595, II, 261.
1.1.3	Pogost je tudi nastanek novih pomenov z zamenjavo oz. metonimičnim pomenskim prenosom in sinekdoho, npr. pri cimper (dejanje - rezultat dejanja: gradnja - zgradba; del - celota: ostrešje - hiša). Primerjava z Luthrom kaže na samostojno rabo starejše prevzete besede cimper, ki ni bila spodbujena s prevodno predlogo:
7	Omenjeni geselski članek, le z izpostavljenimi pomeni in vzorčnimi zgledi zanje, in vsi naslednji so nastali pri redaktorskem delu avtorice tega prispevka, in sicer za načrtovani zgodovinski slovar najstarejše knjižne slovenščine. Pod naslovom Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja ga pripravljamo sodelavci Sekcije za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Prvi del (A-D) bo predvidoma 2016 izšel pri Založbi ZRC, ZRC SAZU. Glavna redakcijska načela so teoretično (Uvod, Splošno o slovarju) in praktično (s poskusnimi geselskimi članki) predstavljena v PS 2001. V letih 2011-2012 so bila posamezna načela po skupnem dogovoru sodelavcev sekcije na redakcijskih sestankih nekoliko skrajšana, spremenjena in po potrebi dopolnjena z rešitvami problematike, ki do tedaj še ni bila aktualna; nova problematika se rešuje sproti. Oblikovanje geselskega članka v računalniško obliko omogoča redakcijski program iLex, vnos se opravlja s pomočjo internega Priročnika za vnašanje gesel za SSKJ 16 v iLex (delovno gradivo) , ki ga je pripravil Kozma Ahačič (2012).
8	Nemška večpomenka die Zeche je bila v 16. stoletju sprejeta z dvema pomenoma: das Trinkgelage 'popivanje, veseljačenje' in das Zechgeld 'znesek, ki se plača v gostilni, zlasti za pijačo; zapitek'; od tod gre pomenski prenos na 'račun za grešna dejanja'.
cimper (< stvn. bav. *zimpar) 1. navadno lesen objekt s stenami in streho, ki nudi ^ zavetje; stavba, zgradba: Inu on je meril ta zimper, kakor je dolg bil, so vfem tem, kar o fe ga je dershalu, od eniga vogla do drusiga 1584, II, 80b;prim. WND er mas die lenge ® des Gebews/ mit allem was dran hieng LB 1545, II, 1482;
// leseno nosilno ogrodje za streho stavbe; ostrešje: Na teifte fhtiri (vogle) je on [Salo- 2 mo] en Itrop polushil is Cedrovih deffak [...] Inu osgoraj verhu en Zymper od Cedrou na tehiftih Itebreh, katerih je bilu, pet inu Ihtiridelfeti DB 1584, I, 186b; prim. Vnd oben drauff ein Gezimer von Cedern LB 1545, I, 636;
2. gradnja, zidava: Inu Salomonovi Sydarji, inu Hiranovi Sydaiji, inu Giblimi, fo fekali, inu fo perpraulali lejs inu kamenje, h'zympru te Hifhe DB 1584, I, 186a; prim. vnd bereiten zu Holz vnd Steine zu bawen das Haus LB 1545, I, 633.
m
1.1.4 Nekateri prevzeti izrazi s konkretnim pomenom simbolizirajo določen ab- Z strakten pojem (navajamo ga s pomenskim označevalnikom simbolno). Tipičen pomenski kvalifikator v slovarskem opisu besed 16. stoletja je tudi poosebitev (poo-seb.): za poimenovanje duhovnih pojavov iz biblijskih besedil, ki so dobili človeške lastnosti, za ubesedenje duhovnega, abstraktnega sveta, ki je s poosebitvijo konkretno prostorsko predstavljen, za ponazoritev abstraktnih pojmov, npr. pri ceder:
hJ
ceder (< nem. die Zeder) 1. veličastno zimzeleno iglasto drevo s trpežnim, drago- tn cenim lesom; cedra: On gre prece mej drevje v'gosd, de Cedre poffeka, inu vsame O Bukovje inu Hraftje, ja en Ceder, kateri je saflajen DB 1584, II, 18a; / pooseb. Hualyte tiga Gofpudi [...] Gorre inu vfi hrybi, Ta rodouytna driueffa inu ty cedri TPs 1566, 262b; Inu Smreke fe tudi nad tabo veffele, inu Cedri v'Libanu (inu pravio) Od tiga zhaffa, kar ti leshifh, nihzhe fem gori nehodi de bi nas poffekal DB 1584, II, 6b; Ioas pak, Israelfki Krajl, je poflal k'Amaziu, Iudoufkimu Kralu, inu je puftil njemu povedati. Ta Glog v'Libani, je poflal h'Cedru v'Libani, inu je puftil njemu povedati: Daj tvojo Hzher mojmu Synu k'Sheni DB 1584, I, 212a;
// simbolno za lepoto, žlahtnost, trpežnost izraelskega (božjega) ljudstva: Ieft [GO-SPVD] hozhem tudi od verha tiga viflokiga Cedra vseti, inu osgoraj od njegovih vej en mlad c verfhizh odtergati, inu ga na eno filnu vifloko Gorro saffaditi [...] de bo mladice pognal, inu fad prinefsel, inu en zhaftit Ceder poftal (c verfhizh) tu je, nafhiga GOSPVDA Criftufa, ta je od vifokiga Cedra, tu je, od Boshyga folka, inu od Davido-viga roda) DB 1584, II, 67b.
1.2 Besede, prevzete iz latinščine
1.2.1 Citatne besede znotraj ali ob slovenskem besedilu (robne opombe itd.) so v delih slovenskih protestantskih piscev po večini latinskega izvora. V Besedju 2011 je opozorjeno na razlike med citatno prevzetimi pojavnimi oblikami in tistimi, ki so bile v prilagojeni ali neprilagojeni obliki vključene v slovensko sobesedilo.9 Lati-nizmi so se pod vplivom prevodnih predlog pojavljali predvsem v priročnikih, ki so jih protestantski pridigarji potrebovali za službovanje v cerkvi (TO 1564, TC 1575, DAg 1585), nekateri samo v abecedno urejenih seznamih na koncu DB 1578 in DB 1584. Naj naštejemo nekaj zgledov: abortus, acervus, alij, accidens, adplicatio,
Sobesedilno vključenim latinskim besedam v neprilagojeni obliki je lahko pripisan drugačen spol, kot je dejansko v latinščini, npr. symbolum sam. m lat., na izvorni jezik pa je v obeh primerih opozorjeno z okrajšavo lat. (Merše 2011: 13).
^ antithesis, apokalypsis, apostolicus, argumentum, aromatikum, batus,10 censura, W collecta, confessio, hymnus, magnificat, symbolum itd. Pregled celotnega občnoi-N menskega izrazja v Besedju 2011 je potrdil, da se je citatna podoba sprejete latinske 1 besede (in grške na -on) tudi pri pogosto rabljenih izrazih v imenovalniku ednine ^ praviloma ohranjala, v odvisnih sklonih pa so se na prevzeto podstavo pripenjale
0	slovenske končnice, npr. im. ed. evangelium (v 16 delih), evangelion (v 16 delih) in s evangeli (v 38 delih), rod. evangelia (hrvaška različica pri Juričiču: evangelije). CiL tatnost v imenovalniku se kaže tudi pri prevzemanju latinskih samostalnikov drugih Q sklanjatev, npr. im. ed. farao (v 9 delih - pri Trubarju, Dalmatinu, Krelju in Bohoriču), rod. faraona; osnova slovenskih odvisnih sklonov je postopoma prodirala tudi v prvi sklon: faraon (TAr 1562, JPo 1578).11 V Besedje 2011 so zajete tudi latinske
1	citatne in polcitatne besedne zveze, ki se smiselno vključujejo v slovensko besedilo: abominatio desolationis gl. abominatio -, desolationis -; antifone de tempore gl.
Z antifona, de tempore -; aqua vitae gl. aqua -, vitae -; collecta de tempore gl. de A tempore, kolekta.12 Poglejmo zglede v sobesedilni rabi: P
Taku imaio ty Shulary fazheti pejti, Deus in Adiutorium etc. Sa nim ta Cor tu kar fa teim gre, eno Antifono de tempore. Potle en Pfalm, en Cor latinski en Vers, ta drugi Cor Nembski oli Slouenski [...] Natu imaio ty Otroci ta Catehifmus poueidati inu ifjprashouati, inu molyti, koker ie od fpreda poftaulenu. Sa teim fe ima ta Hymnus, potle ta Magnificat Latinski inu Slouenski peiti TO 1564, 111b.
2	1.2.2 Večje število različnih, po večini adaptiranih latinskih tujk je zaznati v Kre-
3	ljevi in Juričičevi postili (KPo 1567, JPo 1578). Juričič je nekatere strokovne izraze 1 latinskega ali grškega izvora, ki jih je Krelj uvajal, raje opuščal. Toda pregled celotnega gradiva za posamezne iztočnice je pokazal, da je te »nove« besede Krelj na določenih mestih res enkrat ali dvakrat izpostavil, v nadaljnji rabi pa se je tudi on držal ustaljenih izrazov, čeprav nemškega izvora, npr. parabola (KPo 1567) : pri-gliha (KPo 1567, JPo 1578), pedagog (KPo 1567) : šulmojster (v 15 delih, vključno s Kreljem in Juričičem), predikant (KB 1566, KPo 1567, JPo 1578) : predigar (v 17 delih, vključno s Kreljem in Juričičem) in pridigar (v 31 delih, vključno s Kreljem in Juričičem). Primerjajmo zglede v sobesedilu:
10	Izraz brez latinske končnice je postal homonim: batus [votla mera] sam. m (DB 1584), prim. bat 1 [leseno orodje] sam. m, bat 2 [votla mera] sam. m.
11	Podrobneje o izrazni podobi prevzetih besed iz latinščine Ahačič 2011. Za Trubarjev slovenski cerkveni red (TO 1564) je bilo že ugotovljeno, da so se latinske tujke, torej neposredno v knjižno slovenščino sprejete besede iz latinščine, skoraj dosledno zapisovale po latinskem pravopisu (celo končnice slovenskih sklonov, npr. -ae namesto -e). Prevzemanje spola je potekalo po enakih modelih kakor pri besedah, prevzetih iz latinščine v sodobni slovenščini, npr. različici levit in levita sta v Besedju 2011 izpričani zaradi ohranjene latinske ajevske končnice (Ahačič 2011: 114, 116).
12	Z dolgim pomišljajem so v Besedju 2011 označene besednovrstno neopredeljene iztočnice, ki nastopajo kot del besedne zveze.
Nevodijo ijh v'Cerkou k'predigam, ne pofhleio ijh vThulo, alli ako lih premoreio ^ doma ijm Pedagoge ne dershe KPo 1567, XLVIb; prim. Oni nyh V cerkou kpredigam c^ neuodio, Nyh V shulo ne poshleio, inu ako lih premoreio, tako nym doma Shulmoiftra o ne dershe JPo 1578, II, 32a; Tako bi imeli tudi vii Gofpodarij inu Gofpodine, po Hi- . shah fuoie Otroke inu pofle examinirati inu fprashouati [...] Rauno tako Shulmoiftri 2 inu Shulmoftrize fuoie Shularze inu Shularize JPo 1578, I, 75a; prim. Ravno tako ihulmoiftri inu Shulmoiitrice fvoie fhularce inu fhularice KPo 1567, XCVIIIb.
*
m
1.3 Besede, prevzete iz hebrejščine, aramejščine in grščine
1.3.1 Redko se pojavljajo citatni in podomačeni zapisi besed iz svetopisemskih jezikov - hebrejščine (ammi, asara, breshith, halleluia, kaph 'ime hebrejskega soglasnika'),13 aramejščine (cepha) in stare grščine (anathema, christeleison). Običajno so besede navedene ob robu besedila s pojasnilom o izvoru (gl. DB 1584); njihova raba je priložnostna in ima pojasnjevalno vlogo. Pričakovano se v knjižni hh slovenščini 16. stoletja niso ustalile, iz njih niso nastajale novotvorjenke in tudi z pomenskih razvojev niso doživljale:
Aku gdu GOSPVDA Iesufa Criitufa nema sa lubu, ta bodi b Anatema, Maharam Mota. (b Pan fe rezhe Gerzhki Anathema, Iudoufki pak Maharam, tu je vfe enu: Moth pak fe rezhe Smert. Inu hozhe S. Paul tulikajn rezhi: Kateri Criitufa nelubi, ta bodi panan ali saklet k'fmerti> DB 1584, III, 96a; PERVE MOSESSOVE BVQVE, GENESIS O IMENOVANE, Iudouski, Bresith DB 1584, I, 1a.
h«
1.4 Besede, prevzete iz italijanščine	Z
1.4.1 Vpliv italijanskih narečij (beneška italijanščina) in drugih manjših roman- y skih jezikov (furlanščina, istrska in dalmatinska romanščina) se zaradi jezikovne ^ stičnosti kaže v prevzetih besedah, sprva dialektizmih iz primorske narečne skupine. Juričič se je izogibal sprejemanju tistih besed romanskega izvora iz Kre-ljevega prevoda prvega dela Spangenbergove postile, ki so hkrati zaznamovale geografsko ožjo rabo, npr. kordavec, mandrija, moneta (Merše 1998: 219). Drugi izrazi romanskega izvora so bili rabljeni širše, npr. bandero/bandera, barka, bar-karol in barkador, bregeše, fortuna, kar dokazuje raba v Trubarjevih in Dalmatinovih delih.14 Ustaljenost dokazujejo razviti drugotni pomeni, prenesena raba, stalne besedne zveze, frazemi:
13	Primerjalno s hebrejskim izvirnikom je Trubarjev (TPs 1566) in Dalmatinov prevod sta-rozaveznih psalmov (DB 1584) raziskovala Francka Premk (1992).
14	Popis vseh uporabljenih besed z vsemi pojavitvami v Besedju 2011 omogoča vpogled v njihovo rabo in razkriva konkurenčna razmerja med njimi v knjižni slovenščini 16. stoletja. Tako lahko za sopomenke in pomensko sorodne besede, kot so barkador in barkarol z različicami, brodnik, čolnar in mornar, ugotavljamo, da je bil najbolj frekventen splošno rabljeni izraz čolnar (v 12 delih), sledi barkarol (v 7 delih) z različicami barkorol (DB 1584), barkalor (TC 1575), barkoral (TT 1557) in barkador (KPo 1567). Po štirje knjižni viri so izkazani pri brodniku in iz hrvaščine sprejetem mornarju.
bandero (< ital. bandiera) barvna tkanina na drogu, praviloma z znamenji, ki so simbol pripadnosti; zastava: fe pelamo ueni Alexandriski barki [..] ta ie imeila enu Banderu tiga Caftora inu Poluxa TT 1557, 427; Tvoje Iadru je bilu is piffanih Shid is Egypta, de je tvoje Banderu bilu, inu tvoje odeje, is gelih shid inu karmashina, is teh otokov Elifa DB 1584, II, 72b; pren. On mene pellá u'vinfki Kelder, inu lubesan je njegovu banderu zhes me DB 1584, I, 332b;
• slišati pod bandero pripadati kaki skupnosti, katere simbolje: morem per tem merkati, de jeft v'tvoje Krajleftvu, inu pod tvoje Banderu flifhim, ficer bi mene ta Svejt drugazhi dershal TPo 1595, III, 168; Kay ie moyh [Chriftufevih] Liudy, inu kateri kuli pod moyo Bandero flishi, ta fe mora Voiskouati inu biti JPo 1578, III, 43; // kdor nosi zastavo: Potle ie fhlu tu Banderu Rubenouiga Kampa, fuoio Voisko, inu zhes nega Voisko ie bil Elizur Sedeurou fyn DB 1578, 122b.
P
1.5 Besede, prevzete iz hrvaščine
Z 1.5.1 Znano je, da je bil v slovenskem jezikovnem prostoru do neke mere prisoten a jezik neposrednih sosedov - kajkavski na severovzhodu in čakavski na Kranjskem - kot posledica priseljevanja zaradi turške nevarnosti v 15. in 16. stoletju (Orožen 1996: 168, 171). V slovenskem prevodu Spangenbergove postile Hrvata iz Vinos dola Jurija Juričiča15 se vpliv hrvaščine kljub njegovemu dolgotrajnemu bivanju na K slovenskih tleh in dobremu poznavanju slovenščine izkazuje na vseh jezikovnih 1 ravninah. Gre za tipološke odmike od knjižne norme 16. stoletja, kar potrjuje tudi 1 izrazje v Besedju 2011. Med glasoslovnimi posebnostmi izstopa ijevski odraz jata • (e), npr. brig, cvitje, sviča;16 v oblikoslovnih paradigmah se ujevski odraz nenagla-
0	šenega izglasnega u nadomešča z o, npr. im./tož. ed. bandero (Trubar, Dalmatin: w banderu); rabijo se razlikovalni zaimki in zveze, npr. vprašalni in nedoločni zaimek
1	čij, čim ... s tem/tim. Že opravljena primerjava besedja Kreljeve in Juričičeve postile je pokazala na Juričičevo načelo prednosti izbire bolj uveljavljenih izrazov, nevtral-nejših in pomensko nedvoumnih, kar je vključevalo tudi izvornost besed (Merše 1998: 218). Na ta način je Juričič v svoji postili opravičeval tako izločanje kot ohranjanje prevzetih besed.
1.5.2 Prekmurske besede se deloma prekrivajo z izrazi v 3. registrskem stolpcu DB 1584 z opredelitvijo Slovenjki, Besjazhki in v neopredeljenem seznamu besed na koncu DB 1578.17 Izpričane so tudi v Megiserjevih slovarjih (MD 1592; MTh
15	Okrog leta 1560 je Jurij Juričič prišel v Ljubljano za pridigarja v cerkvi nemškega viteškega reda in pod vplivom Antuna Dalmate postal protestant. 1561 je bil odstavljen, a od deželnih stanov postavljen za pridigarja pri protestantski cerkvi sv. Elizabete v ljubljanski bolnišnici; služboval je tudi na različnih mestih v Ljubljani in Kamniku. Leta 1571 je končal slovenski prevod 2. in 3. dela Spangenbergove postile, ki je izšel šele 1578 v Ljubljani, obenem s ponatisom Kreljevega prevoda 1. dela iz leta 1567.
16	Gl. preglednico črkovnih znamenj za glasove knjižnega jezika slovenskih protestantov v Besedju (2011: 29-31).
17	O poreklu besed v 3. registrskem stolpcu iz DB 1584 ni enotnega mnenja. Martina Orožen (1996: 204-206) npr. govori o panonizmih, ki so skupni slovenskim prekmurskim in hrvaškim kajkavskim govorom, deloma celo čakavščini. Na podlagi glasoslovnih in oblikoslovnih odrazov Jakob Müller (2005: 133-137) dvomi, da je izrazje v 3. stolpcu
1603), posamič z oznako hrv., pri Juričiču pa se ne pojavljajo: agnec, betek/beteg	^
(iz madžarščine),18 brojiti, različici brunc in brunoc. Zgledi so običajno izpričani v	^
naštevalnih nizih, npr. Crajnjki Galufia Corojhki Lajharija Sloven/ki oli Besjazhki	^
zhalarnoft Hervazki, Dalmatin/ki, I/trian/hki, Crajhki hinba (DB 1584: III, Cc, Iva);	^
Shtorkla Zhapla, Zopra Zhara, Zopernik Zharnik (DB 1578: 181b). Z besedami iz	^
4. stolpca je imela Dalmatinova Biblia (1584) širšo informativno vrednost - da bi jo	1—1
lažje razumeli južnoslovanski sosedje; na razvoj slovenskega knjižnega jezika 16.	^ stoletja pa pričakovano niso imele vpliva.
m
1.5.3 Kajkavski zgodovinski slovar (Finka 1984-) vsebuje slovarske sestavke za nekatere besede iz 3. registrskega stolpca ali iz Megiserjevih slovarjev, kot ale ve-znik, armar, babina, cipeliš. Besedno družino crikva, crikven, crikoven,19 besede N četiri, pristanišče itd. najdemo samo v Juričičevem prevodu postile (JPo 1578). Redke izmed njih so bile sprejete v knjižni jezik v procesu slavizacije v 2. polovici 19. stoletja, npr.pristanišče. Pomene razkrivajo konkretni zgledi v sobesedilu:
A
Sakai karfzhanska Criqua ie Sasidana na en takou Kaman, kateriga paklenska Vrata ali Sila nemore premozhy JPo 1578, II, 34a; Chriftus ie fuoio Cerkou bogato oskar- hJ bel, sBoshyo befedo [...] inu pozhtenim Crikounim pouishaniem inu kaftiganiem JPo m 1578, II, 48b; Kzhafu tiga Potopa, ie le ofam Liudy ohranieno, Vfodomu le zhetiri Li-udye JPo 1578, II, 155a; Imamoli vshe ftakouega pogublienia [..] pres shkode kakraiu priti vpraui Port ali priitanishzhe: Tako ie potreba, da imamo edniga, kateri ob onu ftran na kraiu ftoii inu nam Roko poda JPo 1578, II, 62a.
1.6 Besede iz stare cerkvene slovanščine
1.6.1 Jezik hrvaške glagoljaške redakcije se je s »staroslovenskim bogoslužjem« v koprski in tržaški škofiji vzdrževal v zahodnoslovenskem jezikovnem prostoru, kar je manjši odmev dobilo tudi v knjižni slovenščini 16. stoletja.20 Starocerkveno-slovanske besede in njihove besedne družine, ki so dostikrat splošnoslovanske, so zapisovali Krelj, doma iz Vipavske doline, občasno tudi Juričič in Trubar, npr. blagosloviti, čislo,21 glumiti se, kobniti, prinos (prinositi, prinošenje), prorok (proroki-nja, prorokovan, prorokovanje, prorokovati), rabota (raboten, rabotiti, rabotnik),

p
prekmursko, čeprav je nekaj več kot polovica besed etimološko (zgodovinsko) glasovno in pomensko enakih besedam prekmurskega knjižnega jezika.
Izpričan je v DB 1584, BH 1584, MD 1592, MTh 1603 in v kajkavskem zgodovinskem slovarju (Finka 1984-). Različica betež se pojavlja kar v 30 delih slovenskih protestantov: pri Primožu in Felicijanu Trubarju, Dalmatinu, Tulščaku in Znojilšku; v MD 1592 Megiser besedo označi kot hrvaško. Tudi različici brunc in brunoc nista potrjeni niti v kajkavskem (Finka 1984-) niti v prekmurskem zgodovinskem slovarju (Novak 2006). Primerjava števila pojavitev je tudi pokazala, da je Juričič praviloma pisal slovenske ustreznice: cerkev (146x) in cerkva (17x) : crikva (7x); cerkven (11x) in cerkoven (7x) : crikven (2x) in crikoven (1x).
Podrobneje o Krelju in starocerkvenoslovanski tradiciji na naših tleh prim. Orožen 1986, 1993, 1996: 160-187.
Stevenje 'število' se pojavlja le izjemoma: Aku glih tu shtiuene tih Israelskih otruk bode, koker tiga morskigapeiska, taku v/ai le ty o/tanki bodo ohraneni TT 1560, 16a.
18
19
20
in
^ slovo 'črka', 'ime črke',22 sodec 'sodnik',23 vreme 'čas'. Nekatere izmed njih izkazu-W jejo omejeno rabo. V besedilih je na primer prevladal verski izraz nemškega izvora N žegen z besedno družino, ki ga je poleg blagoslov in redko prinos zapisoval tudi 1 Krelj. Z Juričičem sta namreč pogosteje rabila izraze z večstoletno govorjeno tradi-^ cijo v cerkvi: ofer, ofran, ofrati, ofrovanje, ofrovati:
0
Inu [IESVS] vsameijh [pet hlebov inu dvei ribi], inu gledaiozh v'nebefa, ijh blagoslovi alli shegna, inu raslomi hlebe KPo 1567, CXXVIb; Ako bodete ftimo Gofpodno poflufhali [...] taku zhe Gofpod fvoi shegen vam ifkasati, shegnani bodete v'meftu, na puli, shegnan bode fad vafhiga telefa, vafhe Semlie inu shivine. Shegnan bodefh kar sazhnefh alli puítiíh KPo 1567, LXXXIXb; Nevéfteli, da ti kijr prinofio alli offruio od offrov ali prinofov iedo, inu ti kijr Altaru ftresheio, fe od Altara shivio? KPo 1567, XXV; Neuéfteli, da ti kyr offruio od offrov iedo, inu ti kyr Altaru ftresheio, fe od Altara shivio? JPo 1578, I, 14a.
Z
¡^ 1.6.2 Drugače je bilo z danes zastarelim izrazom čislo, ki je z več kot štiristo poja-h|0 vitvami izpričan v 22 knjigah - pri Primožu in Felicijanu Trubarju, Juričiču, Dalmatinu, Bohoriču, Tulščaku, Troštu, Znojilšku in Megiserju. Ima razvejeno pomensko strukturo in se pogosto rabi v stalnih predložnih zvezah. Pomenska razmerja med ^ njimi smo razpoznavali iz vseh 426 pojavitev, posamezne pomene in podpomene smo vsakokrat predstavili s tipičnim zgledom:
1
1.	kar izraža, koliko enot kaj obsega, šteje; število: Vtem Zhiflu, fto inu 53. ie edna lepa skrounoft JPo 1578, II, 26;
2.	s prilastkom količina, izražena s številkami; število: Po tém, kakor je zhiflu letih offrou, po tém ima tudi tu zhiflu téh Shpishnih offrou inu Pytnih offrou biti DB 1584, I, 87a;
// v zvezi prez čisla aa) izraža zelo veliko količino; brez števila, brezštevilen: Kadar ie pag ena uelika pres zhishla mnoshiza ludi ukupe bila prishla, tako de fo fe umei febo gneli, fazhne on [Jezus] gouoriti TT 1557, 205; ab) izraža zelo visoko stopnjo, mero; brez konca, neskončen: Nerpoprei, kir fe ftem takim klizanem, ta Boshya dobruta inu Miloft, kir ie preuelika, pres zhifila, pres mere, pres grunta, Katera fe ne more obeni rizhi perglihati, famezhuie, fashpotuie TC 1575, 227;
// v zvezi ni čisla ba) izraža zelo veliko količino; ni števila: SheMefTet je Krajliz, inu ofTemdefTet ravenshen, inu Dézhel nej zhifla DB 1584, I, 333b; bb) izraža zelo visoko stopnjo, mero; ni konca: Nafh GOSPVD je velik, inu velike mozhy, inu njegove modrufti nej zhifla DB 1584, I, 316a;
3.	v zvezi pri čisli/čislu: lastnost česa glede na število; natančno: Gdoye Ierusalem rasualil? Chriftus lih perzhifli [!] ne imenuie gdobie imel ftoriti JPo 1578, II, 133b;
4.	kar je sestavljeno iz več ljudi, ki jih povezujejo skupne lastnosti, potrebe, cilji, in tvori celoto; skupnost: Ta Sludi pag ie bil shal noter utiga Iudesha [...] ta ifti ie bil od tiga zhisla tih duanaift TT 1557, 240.
22	Domača ustreznica črka je izpričana v 9 delih, tudi pri Krelju in Juričiču, iz nemščine sprejeti puhštab z različico puhštob se pojavlja v 12 delih, tudi pri Juričiču, pri Krelju še tipselj.
23	Sodnik je potrjen le v KPo 1567, splošno razširjen pa je bil iz nemščine sprejeti rihter (v 10 delih) z besedotvorno različico rihtar (v 34 delih). Pojavlja se pri vseh najpomembnejših protestantskih piscih in je »oblikoval« razvejano besedno družino (rihta 'sodišče',
rihtarica, rihtarski, rihtarstvo, rihtati, rihten, rihtovati). 138	7
Viri
2 Pregled jezikovnega gradiva s stališča prevzetega izrazja je pokazal na zani- ^ miva razmerja prepletenosti z vsemi jeziki, s katerimi je bila knjižna slovenščina 16. stoletja v kakršnem koli neposrednem jezikovnem in posrednem prevodnem ^ stiku. Dovzetnost za tujejezično besedje v obravnavanem času so zaznamovale tudi ^ sociolingvistične okoliščine v preteklih stoletjih, vplivi različnojezičnih liturgij na ^ slovenskem etničnem prostoru, najbolj odločilno pa pojav slovenske protestantske cerkve s prevodi in priredbami aktualnih verskih knjig, predvsem iz nemščine in latinščine. Treba se je zavedati, da je tematika prevzetih besed v knjižni slovenščini 16. stoletja kompleksna in še zdaleč ne izčrpana; morda bo ta članek spodbudil še natančnejše raziskave po avtorjih in njihovih delih, z bolj kvantitativno izmerljivimi rezultati.
m
o.
Belostenec 1740 = [Ivan Belostenec =] Joannis Bellosztenecz, Gazophylacium, seu Latino-Illyricorum onomatum xrarium, selectioribus synonimis ... 1-2, Za-grabiae: Typis Joannis Baptiste Weitz, MDCCXL. (Ponatis: Zagreb: Liber
-	Mladost, 1972-1973.) Besedje 2011 = Kozma Ahačič - Andreja Legan Ravnikar - Majda Merše - Joži- O
ca Narat - France Novak, Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, ^ Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Slovarji). Bezlaj 1976-2007 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 1-5, avtorji N gesel France Bezlaj - Marko Snoj - Metka Furlan, Ljubljana: SAZU oz. ZRC W SAZU (izd.) - Mladinska knjiga oz. Založba ZRC, ZRC SAZU, 1976-2007. BH 1584 = Adam Bohorič, Arcticae horulae fuccijivae, Wittenberg, 1584. (Ponatis: Adam Bohorizh, Arcticae horulae succisivae = Zimske urice proste, prevedel in spremno študijo napisal Jože Toporišič, Maribor: Obzorja, 1987.) DAg 1585 = Jurij Dalmatin, AGENDA, Wittenberg, 1585. DB 1578 = Jurij Dalmatin, BIBLIE, TV IE, VSIGA SVETIGA PISMA PERVIDEIL,
Ljubljana, 1578. DB 1584 = Jurij Dalmatin, BIBLIA, Wittenberg, 1584.
FDW 1989- = Frühneuhochdeutsches Wörterbuch, Berlin - New York: Walter de Gruyter, 1989-.
Finka 1984- = Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika, ur. Božidar Finka
-	Radoslav Katičic (od 3. knjige), Zagreb: JAZU, 1984-.
Grimm 2004 = Der digitale Grimm: deutsches Wörterbuch von Jakob und Wilhelm Grimm, Frankfurt am Main: zweitausendeins, 2004 (http://dwb.uni-trier.de/ de/) (dostop aprila 2013). Jambrešic 1742 = Andrija Jambrešic, Lexicon latinum interpretatione Illyrica, Germanica et Hungarica locuples: in usum potissimum studiosae juventutis, Zagrabiae: typis academicis Societatis Jesu, per Adalbertum Wilh. Wesseli, 1742. (Ponatis: Zagreb: Zavod za hrvatski jezik Hrvatskoga filološkog instituta, 1992 (Posebna izdanja Zavoda za hrvatski jezik 1).) JPo 1578 = Jurij Juričič, POSTILLA, Ljubljana, 1578.
«h KB 1566 = Sebastijan Krelj, OTROZHIA BIBLIA, Regensburg, 1566.
E KPo 1567 = Sebastijan Krelj, POSTILLA SLOVENSKA, Regensburg, 1567.
N LB 1545 (1974) = Martin Luther, Biblia, Das ist: die gantze Heilige Schrifft De-udsch auffs new zugericht, Wittenberg, 1545. (Ponatis: München: Deutscher Taschenbuch Verlag, 1974 (DTV Text-Bibliothek 6031-6033).)
O LH 1566 = Martin Luther, Haußpofiill I-III, Nürnberg: Vlrich Newber - Dieterich
s	Gerlatzen, 1566.
L MD 1592 = Hieronymus Megiser, DICTIONARIVM QVATVOR LINGVARVM, Graz, 1592.
MTh 1603 = Hieronymus Megiser, Thefaurus Polyglottus, Frankfurt, 1603.
Novak 2006 = Vilko Novak, Slovar stare knjižneprekmurščine, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006 (Slovarji).
Pleteršnik 1894-1895 (2006) = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar (18941895): transliterirana izdaja, ur. Metka Furlan, Ljubljana: Založba ZRC.
A	(Elektronska izdaja, verzija 1.0.)
p PS 2001 = Majda Merše - France Novak - Francka Premk, Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja: poskusni snopič, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001.
Fl Snoj 2003 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Modrijan, 22003 ('1997). i TAr 1562 = Primož Trubar, ARTICVLIOLIDEILI, TE PRAVE STARE VERE KER-SZHANSKE, Tübingen, 1562.
•	TC 1550 = Primož Trubar, Catechifmus, Tübingen, 1550.
1 TC 1575 = Primož Trubar, CATEHISMVSSDVEIMAISLAGAMA, Tübingen, 1575.
•	TO 1564 = Primož Trubar, CERKOVNA ORDNINGA, Tübingen, 1564. 1 TPo 1595 = Primož Trubar, HISHNA POSTILLA, Tübingen, 1595.
TPs 1566 = Primož Trubar, Ta Celi Pfalter Dauidou, Tübingen, 1566. TR 1558 = Primož Trubar, ENREGISHTER, Tübingen, 1558. TT 1557 = Primož Trubar, TA PERVIDEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA, Tübingen, 1557.
TT 1560 = Primož Trubar, TA DRVGIDEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA, Tübingen, 1560.
Literatura
Ahačič 2011 = Kozma Ahačič, Nekaj vidikov umeščanja slovenščine v evropski jezikovni prostor 16. stoletja: od uporabnosti slovenskega jezika do latinskih tujk, v: Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji, ur. Kozma Ahačič - Petra Testen, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011, 109-122.
Kočeva-Lefedžieva 2004 = Ana Kočeva-Lefedžieva, Nemski leksikalni elementi v b"lgarskite govori, Sofija: B"lgarska akademija na naukite, Institut za b"lgarski ezik, 2004.
Kranzmayer 1944 = Eberhard Kranzmayer, Die deutschen Lehnwörter in der slowenischen Volkssprache, Laibach, 1944 (Veröfentlichung des Instituts für Kärntner Landesforschung).
m
o.
Legan Ravnikar 2008 = Andreja Legan Ravnikar, Slovenska krščanska terminologi- ^ ja: od Brižinskih spomenikov do srede 19. stoletja, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008 (Lingua Slovenica 4).
Legan Ravnikar 2012 = Andreja Legan Ravnikar, Značilnosti sprejemanja besed iz ^ nemščine v knjižno slovenščino 16. stoletja, Jezikoslovni zapiski 18 (2012), ^ št. 2, 131-148.
Merše 1998 = Majda Merše, Primerjava besedja Kreljeve in Juričičeve postile, v: ^ Vatroslav Oblak, Ur. Alenka Šivic-Dular, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1998 (Obdobja 17), 217-231.
Merše 2009 = Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja: razprave o oblikoslovju, besedotvorju, glasoslovju in pravopisu, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009 (Linguistica et philologica 23).
Merše 2011 = Majda Merše, Uvod, v: Kozma Ahačič idr., Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Slovarji), 7-31.
Müller 2005 = Jakob Müller, Prekmursko besedje v Registru 1584?, v: Prekmurska narečna slovstvena ustvarjalnost, ur. Jože Vugrinec, Murska Sobota: Ustanova dr. Štiftarjeva fundacija, 2005, 130-139.
Newerkla 2011 = Stefan M. Newerkla, Sprachkontakte Deutsch - Tschechisch -
Slowakisch: Wörterbuch der deutschen Lehnwörter im Tschechischen und m Slowakischen: historische Entwicklung, Beleglage, bisherige und neue Deu- © tungen, Frankfurt am Main idr.: Lang, 22011 (Schriften über Sprachen und ^ Texte 7).
Novak 2004 = France Novak, Samostalniška večpomenskost v jeziku slovenskih pro- Z testantskih piscev 16. stoletja, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004 W (Linguistica et philologica 10).
Novak 2007 = France Novak, Pomen dela slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja za oblikovanje slovenskega strokovnega izrazja in stilistike strokovnih besedil, v: Razvoj slovenskega strokovnega jezika, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, 2007 (Obdobja 24), 263-282.
Orožen 1986 = Martina Orožen, Sledovi starocerkvenoslovanske liturgične terminologije v razvoju slovenskega (knjižnega) jezika, v: Jugoslavenski seminar za strane slaviste (Novi Sad) 36 (1986), 7-17.
Orožen 1993 = Martina Orožen, Kontinuiteta starocerkvenoslovanskega besedišča v slovenskem jeziku, Slavistična revija 41 (1993), št. 1, 143-160.
Orožen 1996 = Martina Orožen, Poglavja iz zgodovine slovenskega knjižnega jezika: od Brižinskih spomenikov do Kopitarja, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1996.
Premk 1992 = Francka Premk, Korenine slovenskihpsalmov, Ljubljana: Trubarjevo društvo, 1992.
Ramovš 1997 = Fran Ramovš, Zbrano delo 2: razprave in članki, ur. Jože Toporišič, Ljubljana: SAZU, 1997 (Razred za filološke in literarne vede, Dela 23/II).
Skubic 2007 = Mitja Skubic, Uvod v romansko jezikoslovje, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za romanske jezike in književnosti, 42007 ('1982).
Striedter-Temps = Hildegard Striedter-Temps, Deutsche Lehnwörter im Slove-nischen, Berlin: Osteuropa Institut - Wiesbaden: Otto Harrasowitz, 1963
(Veröffentlichungen der Abteilung fur slavische Sprachen und Literaturen des Osteuropa-Instituts (Slavisches Seminar) an der freien Universität Berlin 27).
N Štebih Golub 2010 = Barbara Štebih Golub, Germanizmi kajkavskoga književnog jezika, Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 2010.
^ Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992 (Leksikoni Cankarjeve založbe, zbirka Sopotnik).
s Vidovič Muha 2000 = Ada Vidovič Muha, Slovensko leksikalno pomenoslovje: govorica slovarja, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2000 (Razprave Filozofske fakultete).
V
2
i
Borrowed Words of Non-Slavic and Slavic Origin in Sixteenth-Century
Standard Slovenian
A
Summary
i
S The majority of foreign words used in sixteenth-century standard Slovenian were taken from German or with German as an intermediary. In addition to sociolinguis-
1 tic circumstances—due to which German words had already existed in the con-
9 temporary spoken language for centuries—borrowing was also stimulated by the
•	integration of Slovenian Protestant writers in the German Reformation movements.
0	The semantic structure of words borrowed from German can reveal their original
•	meaning, the development of other meanings, secondary meanings, and shades of
1	meaning (Jurij Dalmatin, Primož Trubar). Foreign words in or alongside a Slovenian text, which appear under the influence of the original text, are mostly of Latin origin. Occasionally there are foreign and Slovenized transcriptions of words from Hebrew, Aramaic, and Ancient Greek (Trubar, Dalmatin) written in the margins with an explanatory role. Because of language contact between Slovenian and Italian dialects and minor Romance languages on the western edge of Slovenian ethnic territory, in addition to generally widespread words (Trubar) there are also more local words of Romance origin (Krelj). In the work of the Croatian writer Jurij Juričič, despite his good knowledge of Slovenian, the influence of Croatian is seen typologically at all linguistic levels. The tradition of the Old Slavic liturgy on the margin of the ethnic territory had an influence on the presence of expressions of Church Slavic origin in the works of Krelj and Juričič. Their works also often preserve general Slavic words that had more quickly fallen out of use in the territory of the central Slovenian dialects.