i na tem',, 'da se reši. Maribor, petek 18. maja 1923, Številka; 111 Posamezne številke* Navadne Din 1*—k ob nedeljah Din 1*50. »TABOR" izhaja vsak dan, razve« nedelje in praznikov, ob 1$. ari s datumom naslednjega dno ter stane mesečno po pošti D 12'50, za inozemstvo D 20*50, dostavljen na dom D 14*—, na izkaznice D 12*5(1 inserati po dogovora. Naroča se pri upravi »TABOR**« MARIBOR. Jurčičeva Na naročila brez denarja »e no •sira. — Rokopisi so a« vračajo. 7) mm Posamezne številkei Navadne Din 1'—, ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO se nahaja v Morf* boru, Jurčičeva ni. št 4» L had-strop je. Telefon inUrurb. st. 270, UPRAVA sa nahaja v Jurčičevi ulici št. \ pritličje, desno. Telo« fon st 24. SHS postnočdcovnJ račun Sta«, 11787. Leto: IV. Foch v Pragi. Francoski maršal Foch jo zapustil Prago. Njegov poset v Varšavi in Praši je bil velikanska manifestacija za Francijo. V trenutku, ko jo Nemčija dobila nov udarec, ko so antantne države 'odklonile njeno ponudbo, je taka manifestacija Nemcem več kot neprijetna. Radi razumemo pikre opazke, ki se sli-^‘jo iz nemškega tabora. V splošnem pa> *>e pripisuje Fochovemu potovanju velik lolitičen pomen. Morda v tem nekoliko Pretiravajo. Dobra posledica takega reprezentančnega potovanja je, da so v 'iiasah vzbudijo spomini na vojno. Pa-eilisti bi protestirali: ali ne vidite oko-sebe dcv<.l,i vojnih »spominov«? So fcbinjamo. Toda s samim obsojati jota' Vojne s°> ne da zbrisati tega, kar je v >j-fra ustvarila iri kar jo v njenem izidu1 r^zitivriega, Ta pozitivna stran' je izražena v osebi maršala Fooha. Militarist vpijejo komunisti. Res je, a njegov Militaristični tovariš je bivši antimilita-, >ist Trockij. Teorije iri življenjel — Foch je bil vrhovni vojskovodja antantnih armad za časa svetovne vojne. Nje-*Qv uspeh je bitka ob Marni, ki je pomela moč nemškega militarizma. — Iri Pahnila v nesrečo sedcmdestmili jonski hemgki tiaro d! — tarnajo Nem ni iri ^jiliovi prijatelji. Tudi na to je odgovor lahek: V nesrečo so ga pahnili njegovi kastni voditelji, ki so imeli priliko voliti med mirom in vojno, med sporazumom in nadaljevanjem vojne do zmage fiH poraza. Sploh pa so zgodovina rie da ikori girati! — Foch iri Hindenburg sta Ere d stav it el j a brutalno silo — vpijejo človekoljubni duhiovi. Do; sila proti sili; Pr« samo za to, katernga od obeh' pred-fctaviteljev svetovne vojne so vodili plemenitejši nagibi? Nemško orientirali ljudje bodo dali prav Hindenburgu, če že morajo voliti tmed njim in Fochom. Iri ker je rea.lno politično stanje tako, da se moramo odločiti za enega ali za drugega, se bomo kovani odločili za Foch a. Za človeka, ki stvari take, kakršne so v resnici, je stališče povsem jasno in razumljivo. ,L .■Nemške opazke nas rie Morejo premo-i1”* ker so preračunane zgolj za nemške Jntercse. V komunistični pacifizem rie Grujemo, ker praksa pobija teorijo, tre-£eri Človek pa sodi po dejanjih, ne po ^Sedah. Če ne priznamo »surove sile«, jo tie bomo odpravili'. Aririada je da-taka nujnost kakor jo ječa. Človečki razvoj še ni dospel tako daleč, da bi ke Spori, za katerimi stoje ogromna polifona, ekonomska iri kulturna nasprotja, reševali z dobrimi besedami iri lepili pogledi. Da, nismo prišli niti tako daleč, da bi m vsaj dva posameznika Sporazumela brez strasti iri da bi bilo fred njima fizično razračunavanjc izključeno. Zato je bila vojna potrebna, ke, ker jo mi hočemo ali nočemo, ampak ker jo je prinesla zgodovina in nam jo Vsilila, kakor nam narava vsiljuje svoje sakoric. Foch je predstavitelj antafftnih vojsk w zmagi te ogromne sile se ima tudi naš barod zahvaliti za osvobojenje. Lahko si Pač kak profesor sede za mizo iri v potu kvojega obraza spiše članek, ki v njem »dokazuje«1, da nas je osvobodila naša lastna moč — toda to so profesorjeve Papirnate besede, v resnici pa so je naša risoda odločevala v bitkah ob Marni. In ^piritus movciis teh bitk je maršal Foch. Njegov genijalni duh jo premagal šahovsko poteze Hinderiburgovega štaba. V svetovni vojni ni šlo za kak konfpro-®is, za »mir brez aneksij in odškodfti-tlG«. ker bi to bil izmed vseh izidov naj-s ab.ši izid. Šlo je za zmago erie Sile iri ?R. Poraz druge. Prva sila je bila Nem-z Avstro-Ogrsko iri drugimi sate-1 ’> druga je bila antanta z alii ranimi • rs5ftvornlv Vsaka, predstaxlja žage, Radičeva pesem o sporazumu. Beograd, 17. maja. (Izv.) Včerajšnja »Tribuna« prinaša poročilo svojega zagrebaškega dopisnika, ki je imel razgovor z Radinem. Med drugim je Radič izjavil: Dne 19. aprila sta prišla v Zagreb delegata radikalne stranke dr. Janjič in dr. Gjuričic* Ob tej priliki smo ugotovili, da je mogoče doseči sporazum', ker se ga želi na obeh straneh. Sklenjeni sporazum bi se bil moral takrat objaviti. Tega pa radikalci niso dopustili. Zato sem poslal v Beograd dr. Krn je vi ča in dr. Kovačeviča, Kako ho ta etopni spo. Slišal govoriti le enkrat, pa *e ta se z, ona nc pove. Zato borno natakarjem m mogel sporazumeti. Zna- v smislu Radičevih načrtov raz- 1 . fin nA VI n TUrtniTIHI tTI Hi M Q Tli C * I _ .čilno je, da se na trgovini vidi napis: ložili mi. Pnfa etapa: Radič dobi na ' »Mart spncht deutsch«, kakor je pri ys, Hrvatskem b K(>ro§eo pokr. namest-včasih: »Enparlc !rangaiS<< --tore? red- Ljubljani. Druga etapa: v*i de- kost! Seveda ce pr.des v židovski ^el, mokpafi A ^ napredni elementi se v teh dveh pokrajinah zadavijo. Tretja mesta,. tam slišiš znani »židovski žargon«, ki v njem Židje tudi tiskajo časopise. Malo starejša moška (nekoliko manj ženska) generacija govori dobro tudi rusko; zakaj dokler je bila tukaj carska Rusija, 'so bile šole tudi v Varšavi čisto ruske in je bilo mladini pod kaznijo prepovedano, le ziniti poljski. Primeroma mnogo se čuje francoski. etapa: Hrvatska in Slovenija postaneta poleg Srbije samostojni državi; na Hrvatskem bo od ljudstva izvoljeni vladar Radie, v Sloveniji dr. Korošec; obe drža vi skleneta s Srbijo državne in Irgivvske pogodbe, si ustvarita vSaka svojo armado in tiskata vsaka svoje Hov-Sanice; srbski kralj bo »morda« priznan kot vidni poglavar vseh treh držav n.i va- To so stare zveze francosko-poljske, ki četrta etapa; Koroščeva država »a- 3ih najnovejsa evropska zgodovina Je ______________________________ Ar***,; /Vot* "R fl ir3! i še krepi. Po varšavskih ulicah vidiš kjerkoli francoskega oficirja, ki s svojo 'damo parlira francoski. Na 'svečani akademiji, ki je bila prirejena v poč&ščenje hiaršala Pociia, je par Poljakov govorilo francoski. 1 Nemški zna, tako mi pripovedujejo,. , ,, , , •R Varšavi najbolj tehniška inteligenci ja. j zveznikih? Sl ovensk, ,vek. ni listi polnijo svoje kolone S Slavospevi Pašiču, ki bo skupno z Radičem in dr, Korošcem ustvaril sporazum med Srbi Hrvati in Slovenci. Radikalce slikajo sedaj kot največje resnicoljube, Radič, ki jim je bil pred volitvami še politični »magarac« in vse drugo prej, kakor razumen človek, jim je danes duševni vo ditelj. »Straža« irt »Slov. Gospodar« naj nam oprostita, če tudi mi povzamemo par vrstic iz njunega lajbžurriala, beograjskega »Balkana«, ki Radiča in nje govo družbo takole označuje: Napačno hi bilo misliti, da je Radič politična veličina, kateri bi bilo pripisovati kako važnost. Nasprotno, Radič je politični hlapec, ki kot tak služi za slepo orožje onim, katerim je Radič potreben', za izvedbo njihovih izdajniških in' prevrat nih nakan za porušenje naše države in njenega edinstva. Ti. (ki Radiča potrebujejo) sestoje iz ostankov čmožoltsga režima, ki danes na našo nesrečo vedrijo irt oblačijo Ha Hrvatskem in ki jim' je edina naloga: obnova Avstro-Ogrske pod krinko separatizma. — Tako mislijo radikalci o Radiču ter njegovih zaveznikih dr. Korošcu in dr. Spahi. Priznati moramo »Balkanu«, da jih je dobro pogodil. Žalibog, da radikalci iz strankarskih interesov drugače delajo, kakor mislijo. * Radičev program za sporazum je objavil nedavno — gotovo po inspiraciji Radiča samega — v Radičevem :'Slo-bodnem Domu« dr. Rudolf Horvat. Njegove glavne zahteve so: Srbija in Hrvatska tvorita vsaka zase državo, ki stopita v konfederativno zvezo. Skupno bi imele obe državi: trgovske pogodbe, carinsko področje, skupno bi se določali monopoli, dalje poštne, brzojavne in telefonske pristojbine. Sporazumno bi še ustvarjali zakoni o vojski, toda vojsko bi imela hrvatska zase in Srbija zase. V Zagrebu bi posebna emisijska banka tiskala posebne hrvatske novčaiiice. Slovenija, Bačka, Banat, Baranja, Bosna in Hercegovina, črna gora naj s plebiscitom odločijo, ali hočejo pripadati hrvat-ski ali srbski državi. Za Hrvatsko bi bila v Zagrebu posebna vlada in vladar Hrvatske bi bil ban, ki bi ga kot predsednika republike volilo ljudstvo. Srbski kralj je lahko skupen’ vojskovodja obeli armad in ostane lahko tudi vidni poglavar te »Zveze držav«. — To so v kratkih potezah Radičeve zahteve. Jasno izbija iz njih eTio: Radič hoče postati predsednik hrvaške države, ban. neomejen’ vladar na Hrvatskem, ki bi priznal kralja Aleksandra le kot sebi enakega. Če bodo radikalci na tej podlagi skovali z Radičem famozni sporazum, Bog jim daj srečo! * Verifikacijska debata v narodni skupščini je trajala z malimi presledki nepretrgano od torka 10. ure dopoldne do srede zjutraj ob pol 3. Bila je vseskozi burna. Demokratski govorniki, zlasti Davidovič in Pribičevič, so v velikih vseskozi stvarnih govorih na konkretnih slučajih dokazovali radikalskc korupcije irt nasilja. Doprinesli so dokaze, da so radikalci istovetili svojo stranko s kraljem, da so v imenu kralja otvarjali vo-line shode, da so izdajali letake s pozivi, kdor voli radikalce, voli kralja itd. Govorili so v razpravi še socijalist Di-vač, minister Vujičič, demokrat dr. Voja Marinkovič, zemljoradnik Dimitrije/id, minister Gjnričič, Ljuba Jovanovič itd. Končno je bil sprejet predlog verifikacijskega odbora proti glasovom demokratov, zemljoradnikov in nevtralcev Prihodnja seja. bo 22. tm. in se bo nadaljevala razprava o spornih mandatih. * Sanacija italijanskih financ. Znano je, v kako obupnih finančnih razmerah se je nahajala Italija pred fašistovsko revolucijo. Izgledalo je, da mora brezpogojno priti do poloma. Kakor v drugih področjih, so fašisti napravili red Sedaj tudi v finančnem in iz govora, katerega je imel fašistovski minister de Stefani dije 13. t. m. v Milanu, je razvidno, da je že zavrnjena prva nevarnost. De St.cfa ni je imel svoj finančni govor v milan- se rte bojim, da bo vaše prijateljstvo vsled spoznanja resnice trpelo; če bi se pa to le zgodilo, bi mti ne bilo več do njega. Moja mati, gospa de Courcilis, je bila pomilovanja vredna, boj&ča žena, katero je njen soprog poročil zaradi njenega premoženja. Vse njeno življenje je bilo mučenišlko. Oua, ki je imela taiko ljubečo, boječo in tankočutno dušo, je bila žrtev nedostojnega ravnanja s strani njega, ki bi rtaj bil moj oče, neotesan podeželski plemič. Po enomesečnem zakonu je že žJ vel s služkinjo. Razentega pa je imel raz irterje z ženami in dekleti svojih' kmetov zakupnikoy. Vendar ga to ni oviralo, da ne bi imel dveh otrok od Svoje žene; tre balo bi jih šteti tri, če se upošteva mene Moja mati ni imela nikake besede v hiši živela je v tej vedno glasni hiši kakor miške, ki skromno životarijo pod pohi štrvorn. Venela je ter ginila in z groso gledala ljudi s svojimi nemirnimi in jasnimi, vedno se gibajočimi očrni, z očm prestrašenega bitja, ki ga strah rte zapn »ti. Vendar je bila vkljub temn ljubka zelo ljubka prava blondinka s sivkasto plavimi, nekako boječimi lasmi, prav kakor da. je vsled neprestanega strahu obledela barva njenih las. Med prijatelji gospoda de Courcils, ki so stalno prihajali rta grad, je bil tudi nek bivši konjeniški častnik, vdovec, č«lo-:(vek, ki go ge ga^lb|(li, flefen itt-nasUwter 'skl »Sčali« ob 11. uri dopoldan. ?>Scala« je bila prenapolnjena občinstva. Pn govorniški mizi go sedeli razen govornika« tudi Mussolini, on. Acerbo, predsednik senata Tittoni, podpredsednik zbornice Pietravaila, župan Milana sen. Mangia*; galli, več drugih senatorjev in poslancev? In zastopniki ob last e v. Po kratkem P°* zdravu župana je povzel hesedo de Sfc' fani, ki je najprej omenil podvzete a'j krepe za ozdravitev neugodnega fi4*P'j čnega položaja. V tem oziru je prišlo tj prvi vrsti v poštev pregledovanje , davkoplačevalcev, katerih število se 1*1 pod novo vlado pomnožilo za vse orie,W so zamogli ostati skriti očem davčne V9" licije pod prejšnjo vlado. Naravnost živ* 1 jonsko važnosti za finance jo pa b'1s revizija proračuna, ki jo je nova vlad* izvedla kot prvo delo po svojem nastopu. Izdatki za državno hrambo in niof‘ ^ narico so bili tako skrčeni za 338 milijonov. Vojska je danes izpopolnjena s J*' šistovsko milico, ki bo onemogočila, d® bi si druge stranke ustvarjale oborožen®j čete in ki jo iz fašistovskih oddelkov stvorila oborožene vrste pod neposrednim vodstvom vlade in ki jo določena« da nudi fašistovski vladi v nje truda' polnem obnovitvenem ,delu trdno ga* rancijo urejenih prostovoljnih elementov, pripravljenih sledili vsakemu P°" zivu. Preko revizije izdatkov za javn* dela je finančna uprava vzida v pretre* vprašanje deficita na železnicah, ki bil dosegel že vznemirljivo višino. T* deficit, ki ga povzroča preštevilno železniško osebje in prenizke tarife, se b<* v prihodnjem finančnem letu skrčil 280 milijonov. Po načrtu izrednega komisarja za železnice Torreja. je za finančno leto 1925—'26 predvideno popoln® ravnovesje v železniškem proračunu. Ravno tako je odprava kraljevih stra® zelo blagodejno ■ vplivala na finance tet prihranila državi za 28,5 milijonov izdatkov; 221 milijonov prihrankov bo prfJ nesla konsolidacija proračuna javnih del, 152 milijonov skrčitev proračuna s* vojsko, 101 milijonov za tozadevno pod' vzete ukrepe v upravi pošte in brzojav* itd. Višek odobravanj pa je dosegel g<^ vornik, ko je izjavil, da znaša celokupeii, deficit proračuna za finančno leto 1923 . 24 le 1187 milijonov, t. j. za 2813 milijone* -manj kakor je bilo predvideno v novert»“ bru 1. 1. Opoldne je govornik končal svoj govor. Ko je odhajal, je bil na trg'1 burno, pozdravljen od tisočglave množi"e‘ * Tudi Japonska odklanja nemšk® rcparacijsko noto. Nemška vlada, je spr(,J jela odgovor japonske vlade na stavljene ponudbe. Tudi jhponska vlada pr®* vi, da so nemške ponudbe nezadostne nejasne in jih Japonska nikakor ne, ni0* 1 re odobravati. Ker pa Japonska na t* paracijah nima toliko interesov, kako’’ ostali zavezniki, sc ne spušča v po d rob' j nosti. Želi, pa, naj nemška vlada prenJ loži nove, primernejše in zadovoljivejš* ponudbe in sporazum’ ne bo izostal. sposoben najenergičnejših sklepov, gosp, de Bourneval, čigar ime jaz nosim. Bil je velik in suh mož z velikimi črnimi brki. Jaz sem mu precej podoben. Zelo je bil načitan in je imel tudi popolnoma druge nazore nego jih imajo vobče nje govi stanovski tovariši. Njegova prababica je bila prijateljica J. J. Rousseau-a in lahko bi rekli, da je podedovala nekaj od tega razmerja svoje prednice. Na pamet je znal Socijalno pogodbo, Novo He-loizo irt vse te filozofujoče knjige, ki so pripravljale bodoči prevrat naših starih običajev, naših predsodkov, naših zastarelih zakonov in naše neumne morale. Mojo mater je ljubil in tudi ona mu je vračala ljubezen. To razmerje je ostalo tako tajno, da ga ni nihče slutil. Uboga žena se je morala v svoji zapuščenosti in žalosti priklenitti rta njega na obupen način in si prisvojiti vse njegovo mišljenje in njegove teorije svobodnega mišljenja irt drznost neodvisne ljubezni. Ker pa jo bila boječa in si ni nikoli upala na glas govoriti, se jo vse to umestnilo in stisnilo v njeno srce, ki se ni nikoli odprlo. Moja Brata sita bila trda z njo in prav kakor oče nista poznala ljubeče besedo za njo in ker sta bila rtavajena na to, da mati ne šteje ničesar v hiši, sta ravnala z njo skoraj kakor s služkinjo. Jaz sea bil pjeji ©diai gin, ki jo je Podpirajte Jug. Matico resnično ljubil in ki ga je tudi orialj11* bila. Ona je umrla. Bil sem takrat osen*' naj st let star. Da morete razumeti kar sledi, moram pristaviti, da se je & vršila ločitev lastnine v prid moji niats' ri, ki je ohranila vsled zakonskih dolo«n in vsled razumne popolne udanosti W tarja pravico do oporoke po svoji voh*' Dobili smo obvestilo, da se naha^ njena oporoka pri notarju in oberieI^ povabilo, da prisostvujemo razpel nju. ge Spominjam še tega, kakor da bi . bilo včeraj zgodilo. Bil je to grandi^f. dramatičen’ prizor, nenavaden' dogode ’ deloma celo smešen, do katerega je ^ šlo vsled posmrtnega upora te mrtve Krik po svobodi je ustvaril ta dog0 . * to zahtevo iz črnega groba te niuc6rU. ki jo je ubilo naše ravnanje tekom nega življenja in ki je pošiljala iz zaI> krste obupen klic po neodvisnosti. Tisti, ki je mislil, da jo moj oče, 1 • to velik, rdečeličen človek, ki j® Yz v človeku misel na mesarja, in n10-1!’ - ta, krepka mladeniča dvajsetih in r'‘ dvajsetih let, so mirno črtkali na sedežih. Gospod de Bourneval, ki -1 tudi pozvan, je vstopil irt sedel za in?] j Bil je oblečen v svoj »vršni k i n J;C ° , 0]j. * pogosto si jo grizel svojo seda.i zen . ko sivo brke. Brez dvoma jo prvakov j 1-to,.kar-6e bo zgodilo. £KoS?6 Maribor, 18 maja 1923, >1’ A Jti O Ll«. Dnevna kronika. — 25-letnico škofovanja obhaja 'd-ue ■S2. tm. ljubljanski škof dr. Jeglič. ~~ Šumik je zopet dostopen. Velik sneg ‘e T*-*y:mi polomil vso brri, ki pa so Se Namestile 7, novimi. Izletnike opozarja-J110. da se po drči ali »riži» zdaj plavi naj hodijo po pešpoti in se ne pri-»ližavajo drči, da se preprečijo nesreče. ~~ Volitve v zdravniške zbornice mo-fa3o biti izvršene do 1. sept. »Uradni list« ' ® 13. tm. prinaša tozadevni razglas Nravstvenega odseka. T Arobulatoriji za venerične bolezni. 'a^5i »Uradni list« od 13. tm’. razglaša ?|Pavilnik o poslovanju amhulatorijev za en®rične bolezni, p ~~ Proces proti hrvatskim vojakom v levlju, ki so se lani uprli iri hoteli do-,lll0v> se je vršil minule dni pred vojaškim ^diščem v Sarajevu. Obtoženih jo bilo , ”• 12 kolovodij je bilo obsojenih po B, iy?en na 2 in pol leta ječe. Ostalih 40 je j oproščenih. Pogreb gospe Masarykove. Dne 15 r1- Popoldne se je vršil v Lani pogreb ^Proge predsednika 'češkoslovaške replike, gospe Masarykove. Pokojnica je fsegla visoko starost 72 let. Znana je bila v Ameriki kot izvrstua prevajalka ®att8tvenih’ dol svojega soproga ter kot ^Uclnica velikih ameriških listov. Po->Teba, k,- -je bil omejen' na ozek krog, se j ndoležil tudi /francoski maršal Foch. iA?elega sveta prihajajo brzojavna spodila sožalja, zlasti mnogo iz Amerike « tj, Velika avtomobilska nesreča v 'J*u. 7)ne 13, tm. kros 23. ure se je zgo-v Barkovljali pri Trstu velika avto J^ilska nesreča, ki je zahtevala troje življenj. Tzpred Volte di Ohiozza j* odpeljal proti Barkovljam avto-katerega je vodil šofer Antonio sp. esfi' v ujem T>a sta sedela urednika j, 1Ccola'! Rodolfo D’ Aroneo in Ermanrfo j e®chia ter sodnik dr. Giovauni lV>rto-jj’ ' 'n njegova zaročenka Paola Morelli ®^liramarski cesti so dohiteli nek drug ^‘ornohil ter ga hoteli prehiteti. Razvila1 3® besna tekma, ki je končala 's trm Tlr - Janškem' pokopališču v tramvajski voz £Unefc >e ** sedeli bil tako močan, da so vsi, ki I v njem, zleteli ven. Urednik D’ ■ ronca je priletel ob. neko drevo in' ob <1 ®Žal na mestu brez znaka življenja; po njeca je priletela tudi gdč. Morelli , °činv je dr. Bortoletti prišel pod tramvaj, ki ga je kakih 10 metrov vlekel s Jeboj. Vsi ti trije so v nekaj minutah pihnili, le šofer in Mecchia sta zado , Na le manjše poškodbe. Šofer je bil ^ako malo ranjen, da je. ko se je izko iz razbitega avtomobila, tfaglo po ^ se policiji še vedno ni posrečilo . Zs4^diti aretiran pa je bi vodja tram •!!** Gabriele Gigante. Celjske vesti. na vest. Po večtedenskem do-je prevzel vodstvo celjske drž. po- i^tu, m .*opet Policijski svetnik dr. Se-jv .,°viČ, kar vsa celjska javnost z od-I ritim ^veseljem] pozdravlja. 'g ®ružina »Stankovič« v Celju. Združe-'*?! narodna društva so se potrudila, da je tf rRpre'iem dragih gostov iz naše pre-, lice res prisrčen in prijateljski. Spre-,eiB-! na kolodvoru, povorka po mestu, °ttcert v mestnem: parku, večerni na-družine fr v mestnem gledališču ter ^ključni banket v Nar. domu, vse je J*0 neprisiljeno, domače in pobratimsko. Lato Pa Celjani tudi upajo, da so ocf-Le»li Beograjčani iz starodavnega Celja L6® 6 utise iri da se še marsikateri izmed L ratov in sester vrne kediaj v prijazno iptovičarsko mesto ob bistri Savinji, v Marijin vrtec v Celju je priredil Tie-j a-vno peke pobožnosti ter pri tej priliki : ^deljeval med majhne, še nerazsodne ^očiče svetinjice z nemškim napisom ‘T^akor stariši obsojajo, da se tako Strast-. 0 iri vrieto odtujuje njihova mladina ' °ttiačemu ognjišču, tem bolj se mora j® trajati, da kaže naša duhovščina ta-v° malo čuta do materinega jezika. — -j 0ePljajte raje v nedolžna srca ljubezen naroda in do skupne naše domovine er Prizanesite vsaj nedolžnim malčkom dvojim’ verskim fanatizmom’. Šport. tf Tl v^NP’ ^ P®te^ lu'i v Graj- 1 kleti izredna odborova seja. • , , Mariborske vesti. Maribor. 17. maja 1932. iri Smrtna kosa. Danes ob pol 7. uri zjutraj je umrl v rani mladosti trinajstih let Leo Mlekuš, dijak tukajšnje državne realke. Pogreb se vrši v soboto ob 15. uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju. ml Kam plovemo? Prejeli smo: Dimnikar me je opozoril, da bo prihodnjič višja taksa za osnaženje štedilnika, ki jo bo določila zadruga dimnikarjev. Postrežnica mi je omenila, da je merrala danes plačati za peko štruce kruha 2 K več. Bajne cene bodo zahtevali izvoščeki za prevaženje birmancev od doma v cerkev in’ nazaj; že lani so zahtevali najmanj 100 Din., kaj šele letos. Za te dneve jih ne vežejo določeni tarifi, tako vsaj pravijo. Da ne bo kateri presenečen, je najbolje, da se že vnaprej pogodi z izvo-ščekom. Kam pridemo na ta način1? Razumi se, da si lahko pomagajo le oni, ki morejo brez usmiljenja do izkoriščevan-cev, posebno stalnih nameščencev, ki si ne morejo pomagati ter so jim izročeni v milost in nemilost, poljubno poviševati cene. m Češkoslovaški obisk odpovedan. Pripravljalni odbor tukajšnjo ČeškosloV.-jugoslov. Lige je dobil obvestilo, da so bratislavski izletniki spremenili svoj prvotni načrt in da se ne pripeljejo v Maribor; obiskali bodo samo Ljubljano. Ob žalujemo, da nani ne bo mogoče pozdraviti in sprejeti predstaviteljev slavne Bratislave, ki so tudi vneti pristaši Če-škoslov.-jugoslov. Lige. Vzrok, da so - odpovedali svoj obisk, jc neprimerna železniška zveza. Ni pa izključeno, da je na spremembo njihovega potnega programa vplivala nezaupnica, katero so jim dali še pred prihodom' klerikalni občinski svetniki. Značilno je, da Slovenci niti pred gosti ne moremo skriti svojih hišnih prepirov. m Velikodušen dar. G. Ferdo Delak trgovec v Mariboru je daroval iz neke nagrade: dijaški kuhinji 316 K, Ljudsk knjižnici 316 K, in Jugoslovenski Matici 316 K, skupno 948 K. Iskrena hvala! Po snemajte! m Predavanje o domači umetnosti. Na povabilo Zgodovinskega društva bo pre daval dne 25. maja ob 8. uri zvečer v ma riborski veliki kazinski dvorani pokra j inski konservator g. dr. Stele o umetno sti na Slovenskem. Predavanje bo po j as njeval s skioptičnimi slikami. Meseca a-prila je isti gospod predaval v Ptuju kot gost ondotnega Muzejskega društva iri je bilo mestno gledališče, v katerem se je vršilo predavanje, do zadnjega kotička polno ukaželjnega in za umetnost vnete ga občinstva. Upamo, da tudi Maribor ne bo zaostal za Ptujem. Vstopnina bo prav skromna; za sedeže T. do III. vrste 5 D, za ostale sedeže 3 D, in za stojišča po 1 D. Predavanje je namenjeno pro slavi 20 letnice Zgodovinskega društva, m Ljudska knjižnica bo na Binkoštno nedeljo zaprta in si naj člani izposodijo knjige za praznike že v četrtek 17. tm (od pol 17. do pol 19. ure). m Izlet akcijske čete Orjurie iia Pes nico. V pondeljek dne 21. tm. popoldan se vrši izlet akcijske čete Orjune v Pes hico. Odhod ob 14. uri izpred glavnega kolodvora. Udeležba obvezna. Četnik m O zvezdoslovju. V sredo, dne 23. maja ob 8. uri zvečer ima gosp. polkovnik K. Philippovič svoje 5, predavanje o zvezdoslovju. Tokrat se glasi predmet: Čudesa na mesecu, poezija meseca, oblika, velikost, oddaljenost, hitrost, vrtenje okoli svoje osi, razne faze meseca. Nadalje: njegov vpliv na zemeljsko os, na vodovje oceanov, na zrak, na vre-meriske razmere na zemlji, na rastline, živali in ljudi. Potovanje v mislih na mesec: V naj višjih zračnih plasteh, strašna terna in mraz v vsemiru, meja med privlačnostjo zemlje in meseca, razdrapana površina meseca, potovanje po ravninah in gorovju zemeljskega trabanta, nešteti ugasli ognjeniki, brez vode in zraka, velikansko apeninsko gorovje, prebivalci meseca ali seleniti, kako se dani pa mesecu, strašna vročina in mraz, kako izg led a od tamkaj zemlja in zvezdnato nebo,.350 urni dnevi, in noči, kako zahaja solnce na mesecu. Ali jo mogoče to nebeško telo iz bližine si ogledati po daljnogledu1? To predavanje je eno najzanimivejših iz bogatega repertoirja g. polkovnika, polno poetičnega poleta in bajnih slik ifi je vzbudilo povsod, n. pr. v Pragi, Brnu, Tropavi, Duriaju itd. riaj-večje priznanje. Stojišča 2 Din., sedeži po 4 in 6 Din. m Mestno kopališče. Opozarjamo ob-j činstvo, da je kopališče v smislu sklepa občinskega sveta odprto ves teden razen J ponedeljka in nedelje. Ukrenilo se je to . z ozirom na pri tožbe občinstva, da je pre- j velik naval, če je kopališče odprto samo par dni. če pa bo kopališče slabo obiskano, se bo obrat zopet skrčil. Zato priporočamo, da se občinstvo poslužuje kopališča zlasti v prvih dneh, ker jc v sobotah predvsem namenjeno delavstvu, ci v drugih dneh nima časa. Kopališče je odprto od 10. do 19. ure, blagajna pa od 10. do 18. ur<% popoldne. m Zadruga brivcev za Mariborsko oblast naznanja, da so brivnice na binkoštno nedeljo dopoldan odprte, pondeljek pa cel dan zaprte. m Popis živine v Mariboru. * Mestni magistrat mariborski razglaša: Glasom! dopisa Komande mariborskega vojnega okruga z dne 7. maja 1923 broj 1250 na-redbe ministrstva vojne i mornarice z dne 20. februarja 1923 P. Dj. broj 5967 vrši se popis živine, vozil in opreme za mesto Maribor v dneh 22., 23. in 24. maja 1923. in sicer: 22. maja 1923 za I. in II. okraj (Mesto in Graško predmestje). 23. maja 1923 za III. in IV. okraj (Melje in Koroško predmestje). 24. maja 1923 za V. okraj (Magdalensko predmestje) in sicer vsakokrat točno ob 7. uri zjutraj na Trgu Svobode. Pred pregledom inpo-pisno komisijo se morajo dovesti: .1. Vsi konji od 3 do 18 let starosti z vsem vpre-ženim in jahalnim materijalom, ter vsi vozovi za konje, 2. avtomobili, motocikli in: tricikli. Pred komisijo ni pa treba dovesti: 1. volov in vozov za vole, 2. bi-ciklov. Pripomni se, da živine ne bodo žigosane, marveč samo popisane. Posestniki živine, vozil, avtomobilov itd. se opozarjajo, da prične komisij rt poslovati točno ob določenem času. Kdor bi se temu pozivu ne odzval, bo kaznovan v 'ipi=ov voj. kaa. smislu obstoječih pre zakona. iri Mlad dezerter. Dne 12. maja je prišel iz Avstrije z šentiljskim vlakom 13-letni dečko, ki pravi, da sc piše za Maksa Klabusa in je baje učenec IV. razreda ljudske šole v Studencih. Slišal je mnogo pripovedovati o lepotah in krasnem življenju v Avstriji. Sklenil je, da sl jo ogleda. Šel je sam preko meje, toda prišel jo v roke avstrijski straži, ki ga je poslala lepo nazaj. Mladega dezerterja je prevzela maribonska policija, ki ga bo izročila starišem, za katere pa še ne ye, kje se nahajajo. m Nevaren vlomilec je dozdevno nek Edo Otorepec, katerega je stražnik prijel na Aleksandrovi cesti v trenutku, ko se je hotel odpeljati z ukradenhn kolesom. Stražnik ga je dalje časa opazoval. Ko je Otorepec odšel v neko hišo, ga je pričakoval v bližini vrat. Kmalu na to se je Otorepec vrnil s kolesom ter se hotel odpeljati. Kakor se je izkazalo, je kolo ukradel v drugem nadstropju do-ttčne hiše. Pri njem so našli popolnoma nov amerikanski sveder najnovejšega modela, kakoršnih se poslužujejo vlomilci v velikih mestih. Osumljen drugih tatvin in je bil enkrat radi tatvine kolesa že kaznovan. Predan je bil sodišču. m Hudo zakonsko polovico si je izbral 49-letni pomožni delavec Ivan R. na Koroški cesti 34. Skupno ž njo je dobil tudi njenega sina iz prejšnjih časov. Zakonsko življenje, ki ga je užival v njenem objemu, mu ni zapustilo prijetnih spominov. Prepiri niso bili redki in večkrat so padale tudi bunke. Tak hud večer je doživel minulo sredo. V prepiru sta se ga krog polnoči lotila žena in njen sin. Obdelovala sta ga tako hudo, da je morala priti policija na pomoč. Nesrečni zakonski .mož je bil ves krvav in obtolčen. Na glavi je imel sedem težkih ran. Rešilni oddelek ga je ob pol 1. uri zjutraj moral prepeljati v bolnico. Huda žena in njeri eiri pa bosta imela priliko v zaporu delati pokoro. m Kavarna v mestnem parku. Pri lepem vremenu dnevno koncert od pol 17. do pol 19. in od 19. do 24. ure. Sladoled in domače pecivo. m Najlepše romane ir£ druge raznovrstne knjigo iz svetovnega slovstva v vseh jezikih izposojuje proti neznatni izposojnini »Ljudska knjižnica« v Narod-nent domu. Knjižnica kupi takoj po izidu , vsako novo slovensko knaisro Kultura in umetnosti x »Zvesti tovariš«. Muzikalna-, igra dveli dejanjih od« E. Kdlmtaua.' Včeraj smo objavili recenzijo našega, glasbene-'-1 nega referenta. Mislimo, da jc le v iri--; teresu gledališča, ako objavimo sodbo, Ki i je nekoliko manj prizanesljiva. Ravna-; mo se po oni: audiator et aliera parsl — Ne mislim' pisati o muzikalni strani'^: te igre; sodbo o nje glasbeni .vrednostT prepuščam muzikalično izobraženim r»v oenzentom. lvot iskren prijatelj našega i gledališča pa se čutim dolžnega, da iri 3a posvoji1 moralni tendenci postajo globlje v troško du§0||r.eso še tako duhovito Mora-; liziranje vzgojiteljev, rakaj doživetje je silne jše kot lepe besede rie le to, praviš^ tudi gledališče kot tako je zainteresirano na mladinskih igrah, ker si Ha ta riačiri že p. av zgodaj i.asigura boil/Čc gledališki) j občinstvo. Doslej so vse mlaSlatfk* $*r#‘ na našem odru doseglu l^p-uf pefi —■ MSeW»| da tudi v gmotnem oziru " " 4 r ' Iz sEčfSnfva: šmo prejeli več migViaj,^, a tu3! lilij' čutimo potrebo, da pripoiočariio ravija« ‘ teljgtvu aaše dranie feekoliko x»o zašit' Banja za mladinsko predstave; csoRVto tnaj bi se oziralo na ta moment pri še-ijstav! repertoarja za prihodnjo sezono, 'Ob tej priliki registriramo tudi predlog, jfcl smo ga dobili iz občinstva: naj bi se pa Binkošti (birmanci!) vprizorila bajka hfcPogrumni Tonček«, ki je mladini zelo u-igrajala Mislimo pa, da to iz tehničnih ►razlogov ne bo mogoče. x VII. umetniška razstava kluba »Grohar«. Kakor smo že včeraj kratko omejili Se otvor! v nedeljo, dne 20. t. m. v T.l 1 • lJ- 1 J____________r t7TT _____ ■iaiiir MMk k* 'Maribor,, 38,- maja ■ 1923.' odlični gostje ljubljanske oper© g. Bri-] tedaj svet na podlagi te pravilne karak-laban (bariton) g. Sowilski (tenor) gosp.; teristike? vprašuje »Balkan«. Nedvomno' Zatheg (bas). Vse te tri goste smo imeli ' zadnjih dveh, nikdar pa onega prvega, priliko videti pri zadnji predstavi »Fau-j Zakaj1? Zato, ker si sveta ne bo osvojil sta«, ki jo bila ena najodličnejših ghs- genij posameznika, ampak samo organ i- kalna »Gošpodarsko-zadruSna bankami6 zaslužila na katoliški podlagi kron 5,348.747.3,'), kar ji je omogočilo izplačati 12% dividende. To je čisti zaslužek, po* vrh tega je banka zgradila krasno pni a- Objave. ftveliki kazinski dvorani VII. umetniška, mudi ogledati predstave, ki bo nudila Drazstava kluba »Grohar«. Razstava se! mnogo umetniškega užitka, otvori na slovesen način ob 10. uri do-, poldan. Otvoritven govor bo imel župan1 e. Viktor Grčar. Ta razstava bo posvečena ljubljanskim umetnikom', združenim v klubu »Vesna«. »Grohar« nas je v primeroma kratkem času seznanil z raz-. ni mi predstavniki izvenriiariborske u- Inetnosti. V. razstava je pokazala kras- ,, T v.y , v. toa dela mladega Tirolca Johannesa' * M*rfbc>ruJurciceva ulica, Rdečim Heppergerja, VI. pa umetnost zagreb-; d"ev?.f' Tcdom:, . ' Poročilo odbora, 2. Čank Naste Roje, Tereze Pavlič in Anke ™*mskih pregledovalcev, 3. Martin*, VIL pa nam pokaže del.,, voIltev °{lbora’ 4' slučajnosti.________________ Ljubljančanov. Ko je sedaj prvič pose-j j* g ^ —4«»-». tilo Maribor beograjsko pevsko društvo! QS[JOCIfffIj TWO■ »Stankovič« smo mu priredili sijajen'1 ‘Sprejem, zato je naša sveta dolžnost, da roduktiie borze 16. maja. Beo- 'dostojno sprejmemo tudi ljubljanske u- f?ra(^: pšenica 240; tendenca slaba. benih predstav te sezone. Gospod Bala- zacija, ki jo tvorijo posamezniki, Pov- čo v Ljubljani, drugo pa gradi v Mari-ban poje partijo Valentina, g. Sowilski: sem pravilno! boru. V njen koncern spada 9 industrjjj- naslovno partijo »Fausta« in g. Zatheyj Ce dva delata isto, n? isto... Koliko- škili podjetij. V upravnem svet« sede partijo Mefista. Ta odlična trojica fei je’ krat so klerikalci udrihali po d »mokra-1 sami SLS-arji, božji pravičnik mefI namreč pridobila s svojim nastopom sim-j tih: poglejte jih, bankirje, samo za banke njimi tudi veliki gromovnik • 1»^’ *^e' patije občinstva. Ker jo v soboto »Faust«; Se jim gre. Očividno pa ima tudi katoli-1 mokratskim bankam«, duhovnik dr-nepreklicno zadnjič, naj si fflkdo ne za-! Ska gospoda velik bančni talent. Kleri- rovšek iz Maribora. § Podružnica Slovenskega lovskega društva v Mariboru vabi na redni občni zbor, ki se vrši dne 26. majnika 1923 ob 15. uri popoldne v restavraciji Halbwldl podabl ja joče umetnike, ko prihajajo pr- Novi Sad: Plenica baška 445, ječmen ; Vič v svobodni Maribor. Veled tega ape-i baSki 30°, oves baški 287.50, koruza ba-liramo na našo javnost, da mnogoštevil- ška^250 260, moka »0«^662.50,^ »5« 580; !no poSeti to VII. razstavo, posebno pa fcvečano otvoritev y nedeljo. Ma oznanila Kekse, kolače, biškote pod tovarniško ceno piodaja trgovec Ivo Pahor, Vrtna ulica 8. 978 3-1 VotČJe pse, 6 tednov stare, izredno lepe čistokrvne, z ro dovnikom .(Stammbaum'>, proda P. Šumenjak, Šmarje pri JelSah. 976 3-1 Pristna dalmatinska vina, najboljše vrste, po najnižjih cenah, se dobe edinole pri Josipu P o v o d n i k, Maribor, Vojašn:9ka ulica 4, pod dravskim mostom. Za binkuštne praznike si preskrbite te dobre dalmatinske kapljic«. 980 Narodno gledališče. Repertolre: jf Petek, 18. maja: Zaprto. j! Sobota, 19. maja: Faust, Izv. goštova- Sije g. Balabana, (bariton) g. Sowilskega Cement, opeko, slamo, seno, ove?, koruzo, krompir, drva, rr* rdl- - 445—450, koruza rumena 255—265, bela! c. 57. Telefon 88. 930 20-6 295—305, rž, 860—370, ječmen1 za pivovar-J ne 825—340, za krmo 295—310, oves 290— 300, moka »0« 675—705, »2« 650—680, »4« 625—635. Tendenca nespremenjena.. g Živinski trg v Zagrebu 1C. maja. Voli Ta 17—18.50, Ha 13.25—15.50, lila Zamenjam ali prodam bosanski 7,50—10.50, krave la 16—18, Ha j Za birmance! Veliko izbiro •gotovih oblek po nizki cen-priporoča J. Vezjak, kenfeki oija, Vetrinjska «1. 17. 909 do- Nai kotKek. biikanosno posestvo, psi ure od Maribora, krasna lega, okoli 21 oralov, proii dobro idoči gostilni* v Mariboru ali v bližini mesta. Pismene ponudbe na upravo tega li?ta pod ,DobičkaBosno posestvo". 967 2—2 (tenor) g. Zathega (bas) članov, lju-bljan-.1 ** 2«tT27’ feke opere. j 2^.75, teleta boljša 16.50—17.50 slabsa , I 15.75—16.25, vse v Din’, za 1 kg žive teže. 1 G«, abonentom. Pri sobotni nepreklic-. Seno 87.00—150, slama 100—120 Ditf. za po zadnji predstavi »Fausta«, kjer bodo m' (stot. gostovali Odlični gostje ljubljanske o- *r- 5pere, imajo vsi gg. abonent j e sledeče Ittgodttosti: Kdor izmed gg. abonentov sc izkaže pri dnevni blagajni s tozadevno Lastnosti narodov. Nek ameriški list abonentsko legitimacijo, dob! kjerkoli prinaša sledečo poučno in pravilno pri-tooče prostor a 49% popustom. Gg. abo- mero: En Rus — genij; dva Rusa. — ne-i .... Ufifttfcje naj čimpreje posežejo po vstop- red; trije Rusi — upor (taki smo najbrže 1 rite"6 Čepice Eksistenca cj 0 a o •p*. o M o a 3 Cj N V neposredni bližini Maribbra ob državni cesti se ugodno proda hiša s trgovino gospodarskim poslopjem, sadnim in zelenjavnim vrtom. Trgovina se bavi s prodajo moke na dosetijo v »Faustu«* Angleži — svetovna država«. Čcgav bo f Maribor, Gosp#slta 26. 18—20 cm debele, popolnoma suhe, brez škorje, v dolgosti 45, 90 in 135 cm i. t. d. kupuje na vagone jjG r 3 (I b V O j društvo Zagreb 3—3 Bogovičeva ul. 3. Telefon 5-55. 9J8 (Mihel Zevaco: Mai f Zgodovinski roman, — Poslovenila | Rosandra. j (DaJje.) (91) | Lubin mu je postregel zopet z okusnim kosilom, — izbornim vinom, in d’ jlAssas, je slednjič zopet videval vse v Spožtoati luoi optimizma ter legel spat, da! Groza je spreletela mladeniča. — Kdo se je vse^res dogodilo, kajti začutil jel Naslednji dnevi so mirno potekli' . je pač ta črna postava? — Ali je prišla lahen parfum, ki je ostal v sobi. — j Lubin je bil postrežljiv, — sfr^ naravnost iz pekla ali odkod1? — ■ j D' Assas se je spraševal, kako je pač: mu je z dobro jedjo, mu delal Skoraj Se je tresel, ko je opazil, da mogoče, da bi bil tako močen valuta.-c-! mn krajšal čas s svojim pripovedi3” se črna postava bliža njegovi postelji, stal v sobi, kar je zapazil na odeji malj njem.— . hotel je vstati, klicati na pomoč, vsaj svilen robček, ki jo bil parfumiratf, ka-j Vkljub' teftiu pa je d’ Assas, kater1’^ odpreti popolnoma oči, — a ni mogel, terega je neznanka pač pustila, ko se je - je bilo že odveč čakanja, — '«kl»iiil ^ kakor okamenel je nepremično ležal. —. naslonila na posteljo. — ! trti dati',.da sje poda zopet k hišici, ^ Zenska Se je približevala, — če je V robcu sta bili uvezani dve Srki ’J? je bivala gospa d’Etioles. — a pod zaškripal, pa je postala za hip, po- in B, a čez iste je bila grofovska krona, j Ali ravno Istega jutra pa je zap*? tem še oprezneje stopala naprej. — j »Ne smem v nasprotni paviljon?« —! na nočni omarici nov. listič, Konečrio jc bila pri postelji, in nagni- je šepetal vitez. — »Zakaj pač n«? —! sledeče navedel: ki m« ■Hm morda Sanje prinesejo izpolnitev! la s® je čez viteza ter mu s tihim1 milim Kaj bi se utegnilo pripetiti? — Kaj se! I glasom1 rekla: ■■(njegovih želj in naklepov. — I _ Ali “ to noč niso prišle niti lepe sa-j »Ne premaknite še 5rf ne spregovorite ©je prejšnje noči, —^ mora ga je tlačila • niti besedice, — ali jaz moram plačati s lin ga mučila s strašnimi sanjskimi sli- J svojim1 življenjem1 korak v vaš blagor. ;kamL j Ali ste mo razumeli'? — Potrdite mi, da Kmalu pa so te slike postale isti-i me razumete, s temi da odprete oči Iri ®itost. — J zopet zamižite, — ali — pred vsem ne : V sobi je Krlela mala nočna svetilka.' spregovorite!« — V medli iK>lutemi je vitez še razleže-j j)’ Assas je odprl in zaprl oči! -.■fval pohištvo in! opremo. — -d * . 'at . . , ... ,,, ■ I Fotem pa je v svojem brezmejnem * 1 30 “t f11 j® 1^®1 ~ J1*’, presenečenju opazil, da se je postava jjoma se mu je zazdelo, da shsi mal sum skioniln. £« Krvi4 o-inh.^ ,ia[; njega ter godi tamkaj» «— Slednjič je v svojih težkih mislih ven- J darle zaspal. — j Ko se je zbudil, je bil žo jasen dan. — j Hotel je že vstati, so opraviti ter iz-. »Nocoj pojdite ob’ desetih k cam v vrtnem zidu one hišice. -* 9*-katero ljubite, bo isto tam. — Vas r (slednje je vaša, skrb!« — B’ Ašlsašovo 'srce je hotelo počit’ 5.j vršiti sinočnje naklepe, kar zapazi na 3?nos*1’ uialionia ga je str. nočni omarici mal listič, katerega je • 1 ^ s vl'P™111* ki jo veleval: hitro prebral: »Ako hočete i nadalje Sprejeti .jvrat, ki se skrajno oprezno odpirajo. — fin njegove oči so bile obrnjene v ravno .itista vrata. — j, D’ Assaaa je oblil mrzel pot. —> I Bil je pojpimen, hraber in drzeit, ali bi vas kdo povabil, . .................... katerem1 se je nahajal! sproti. — Ako ste me razumeli, ponovite sklonila še bolj globoko mu s še tišjim glasom rekla: »Vitez tl’ Aslsas, — ne vstopite ‘nikoli, — ne po dnevu ne po noči, — ne iz jednega, ne iz drugega vzroka, iudi če v paviljon na- oni hiši, ki bi bila lahko tudi **,ave- prejšnje znamenje!« — “• ŠC n-iti J?hl°'' Irt “Pet vitez odprl oči iri r-o^m f(prebuden od groznih sanj, se je zbal, da zamižal._________ N ga kdo liotel umoriti, ne da bi se mo- 1 r, . . *el braniti. — ' f v Zatom Pa ^e zn hip lo imel vtis vro- i i • . , . , , aeBk a ob jednemi mrzlega poljuba na i Pogledal jc na mizo, kjer so bile Ha- gelo — »ite pištole i« že jo hotel vstati, koso' , ... ■ v . . _ fe vrata povfcem odprla to je zapazil, da - V^1,.-10 -T’ “ crriaJ pos!ava j ' A. , , Ifie vstopila žertska. — |“3C vzdignila. — S prstom cez usta mu A listek mu je tudi pokazal, ga pre- 1 Ostal je miren zaprl na ool oči tPr ?6 velevflla ™?1,k ter 80 Počasno, z veli-, pričal, da je vstopil v usodepolni krog gledal izpod trepalnic prikazen v‘n^6i. - { t ?.°i mahinadj in s»letk- ~ AH — ljubil je, bil je resnično in vro- »Priporoča se vam potrpežljivost!1 Včeraj ste zagrešili veliko neprevidnost. — Obvestilo se vas bode, ko bodo * napočil pravi trenutek! — Bodite pri-1 pravljeni! Ko bodete obveščeni, tedaj J ne bo treba drugega nego, da se po- stoljubnost te hiše, in' če vas ona._ tero ljubite, spremi semkaj, tedaj M' dete vstopili v paviljon mu, ki je bolj pripraven za spf dame.« — nasprotij »Paviljon nasproti temu,« — je -1. < daste k oni hišici, kjer stanuje ona, ki letelo d’ Asteasa. — »Kaj se vcn&t tu jo ljubite. — Pričakovali bodete pri vrtnih vraticah, ona bo prišla tja. — Dan in ura se vam bo naznanila ravno is takim listkom. — Do tedaj pa potrpite, boljše, če sploh ne greste tfa ulico, ali le prav malo, — pred vsem pa ne hodite okoli hišice!« — spletkari? — Kaj se pripravlja? se hoče tukaj umoriti?« — XXXII. jCo?a »To se deloma še bolj zapleta — a deloma postaja zadeva bolj jednostav- . tTA* ^ k:i 77- . . .1 vrat ter j’ih zaPrla za’ seboj "tiho, - iz-1 -k J ^ mu 3® Pač ho-, »inila v noč, kakor duh. — u , vv . . I Še dolgo je bdel vitez, — ter 'dvomil , Bw» je zavrta V čra plašč in1 krinka o tem, kar je videl, — sluteč le, da je ha-m je skrivala obraz, le iz očesnih lukenj lucinacija omračila njegov duh. — Ali ae iblesteH očesi. .— ne — slednjič se je moral prepričati, da Nova sobarica. Na večer istega dne so se sešl® v.f^ viljonu nasproti njegovega lliva ’‘h0je tri osebe, — bile so v salonu, kjer SIIU) ■opazovali nek razgovor. — t I oči« Tri osebe — bili so to: gospod .Tulijeta iri grof du Barry. -r. Ta. Julijeta je stala pred goSpo m %i. kobom, ki je sedel in jo resno opaz alt v . . - - Bilo jo šele štiri ura popolne ce zaljubljen. — Odločil se je, da se pc- salonu je gorela luč, bodisi, da 3« ^ kori ravnatelju grozne predstave, v ka- tako temen, ali pa so skrbno zag ^ teri je igral i on svojo vlogo, a od ka:e- okna, da ni prišla dnevna svetlo ro ni vedel, ali se konča dobro — srečno sebej. — . - \ — ali tragično. - s (Dalje prihodnji^ Lastnik jr izdajstolj: Konzorcij »Tabor«. —< Odgq3Kc«oi juedstk; Rudolf Q * i m, •— Tiska: Mariborska tiskarna d. d.