Leto Uda. št. 147 Lfiibliam, torek s. Julija 1938 Cena Din 1.— Lznaja vsaK dan popoldne izvzemal oederje m praznike. — Inseratl do 80 petit vrst * Din 2, do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, već Ji inserati peUt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratiu davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji D1d 12.—. za inozemstvo Din 25 — Rokopisi se ne vraćaja UREDNIŠTVO IN CPRAVNldTVO LJUBLJANA, GLnafl jeva ulica Štev. 6 Telefon; 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 In 81-26 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg št. 8 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — G32LJ&, celjsko uredništvo: Strosamaverjeva ulica i. telet on s L. 65. podružnica uprave: Kocenova uX 2, telefon S t. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna nranilnlca v Ljubljani St. 10.351 Sokolski dnevi v Prag' Triumfalen sprejem aase vojske v Pragi Z nepopisnim navdušenjem in silnimi ovac i jami je sokolska Praga včeraj sprejela In pozdravila naše in rumunske vojake, ki bodo nastopili na vsesokolskem zletn Prezident republike dr. Benes je prisostvoval v okviru vsesokolskega 7.leta tudi nastopu sokolskega naraščaja. Na sliki ga vidimo v lozi s soprogo, prvim podstarešino SKJ E. Ganglom, II. podstaresino Paunkovićem in starosto ĆOS dr. Bukovskvra Praga, 5. julija, h. S prekipevajočim navdušenjem je včeraj Praga pozdravila jugoslovensko vojsko, ki je skupno z ru-munsko vojsko prišla, da nastopi na vsesokolskem zletu. Pot obeh vojaških oddelkov s kolodvora v mesto se je pretvorila v zmagoslaven pohod, ki je po sijaju, navdušenju in številu zbranih množic še prekosil sprejem jugoslovenskega sokolskega naraščaja in naših sokolskih žup. Na kolodvoru so se ob postrojeni častni četi z zastavo in godbo zbrali zastopniki češkoslovaške vojske z večjim številom oficirjev. Prišli so zlasti vsi praški aktivni in rezervni oficirji, ki so se med vojno borili v jugoslovenskih dobrovoljskih legijah ali v srbski vojski Poleg drugih odlični-kov sta bila navzoča tudi jugoslovensld in rumunski poslanik. Pred kolodvorom sta se postavili dve častni četi jugoslovenskega Sokolstva, prva v slavnostnih krojih, druga v oblekah kmečkih Sokolov. Za njimi se je zbralo nad 1000 drugih jugo-slovenikih Sokolov in Sokolić Enako so postavili dve častni četi rumunski telovadci in češkoslovaški Sokoli Jugoslovensko in romunsko vojsko je na kolodvoru ob prihodu najprej pozdravil general Voženilek v zastopstvu vojnega ministra. V imenu jugoslovenske in rumunske vojne delegacije se je zahvalil naš general Kukavičić ki je vodja naše delegacije. Vodja rumunske delegacije je polkovnik Palangeanu. Vsaka delegacija šteje po 300 vojakov in podoficir j ev ter po 10 oficirjev. Razen tega ima vsaka svojo godbo S kolodvora v mesto sta odšli obe delegaciji v skupnem sprevodu. Najprvo je šla častna četa češkoslovaške pešadije z zastavo in godbo, nato jugoslovenski oddelek z godbo, za njimi obe jugoslovenski sokolski častni četi, potem rum unska vojska z godbo, za njo zopet častna četa ru-munskih telovadcev Češkoslovaška sokolska častna četa je zaključila oficielni sprevod, ki pa se mu je priključilo še okrog 2000 naših in češkoslovaških Sokolov ter rumunskih telovadcev. Dobra 2 km je dolga pot od Wilsonove-ga kolodvora do Stefanikove vojašnice, kjer so nastanjeni naši vojaki in do kamor so šli tudi Rumuni. ki so se nato z avtobusi odpeljali v svojo bodj oddaljeno vojašnico. Ob vsej poti so se zbrale množice, ki jih cenik) na mnogo preko 100.000. Za celo uro in več so morali po Vaclav-m trgu in drugih ulicah, koder je šel sprevod, ustaviti ves promet. Že pred 9. uro so ljudje čakali, sprevod pa je krenil s kolodvora sele oh 10, ker je imel vlak nad pol ure zamude. Po radiu so sicer to sporočili po vseh ulicah in trgih, a nihče se ni ganil z mesta. Množice se ne 1 - niso razredčile, marveč le se narasle in se zgostile. Do 10 vrst jih je bilo, ponekod druga za drugo, najmanj po 4 vrste pa prav Saš najboljši tekmovalec Primožič na bradlji povsod, da zadnji niso ze več videli. Kljub temu so vsi vztrajali in se priključevali še novi. Naravno je, da so bala gosto zasedena tuda vsa okna po hišah. Orkan vzklikanja, ko sta prikorakali naša in rumunska vojska, je bil oglušujoč. Zaman ie vsak poizkus vse to poplati in nuditi vsaj približno republiko Prezident dr Beneš se je v WJi«m »ovoru zahvalil Sokolstvu za ves njegovo delo za povzdigo in učvrstitev domovine, se nato dotaknil političnega položaja in med drugim dejal: Kdorkoli ni prežet s predsodki, je moral v teh dneh vnovič videti, da hoče naš narod živeti v miru z vsemi v mejah države, a tudi z vsemi svojimi sosedi in ostalimi narodi To moč. ta mir in to preudarnost črpa naš narod iz svoje vere. da so naše resnice, naše prepričanje in interesi, ki jih branimo, tako splošnega značaja, da morajo biti tudi pravica in resnica za vse narode in da ne morejo škodovati nikomur V tem smislu torej razumite tudi to, kar bomo ukrenili v prihodnjih dneh za sodelovanje z narodnostmi v naši državi Hočemo tudi z njimi človeško, iskreno, mirno in razumno sodelovanje Hočemo jim dati dokaza svojega spoštovanja za njihovo narodno in človeško individual- nost Hočemo tudi tu uveljaviti svojo sokolsko in demokratično enakost in člove-čanstvo Zahtevamo naravno isto tudi na drugi strani Ničesar se ne bo storilo, kar bi škodovalo državi ali ogrozilo naš demokratičen režim Toda ravno v jubilejnem letu republike hočemo dati s svojim razumnim postopanjem za pravično sodelovanje z državljani vseh narodnosti vsemu svetu nov dokaz o tem kako je naša država pravična, močna, trdna, zrela in miroljubna. Nato je prezident dr Beneš izročil starosti dr Bukovskemu krasno zastavo kot prapor COS Dr Bukovski je dal zastavo načelniku COS dr Klingerju ta pa jo je izročil praporščaku, ki se je postavil z njo na čelo sokolske častne čete Ves ta dogodek je bil spremljan z viharnimi ova-cijami sokolske množice Po predaji zastave se je prezident dr Beneš dalje časa razgovarial z navzočimi voditelji slovanskega sokolstva in telovadnih organizacij drugih držav Ko se je med ponovnimi burnimi ovacijarm umaknil je častna četa zmagoslavno odnesla dragoceno zastavo v Tvršev rlom Drugi favni nastop Praga, 5. julija, r. Včeraj popoldne je bil drugi javni nastop na Masarykovem sokolskem stadionu. Tudi včeraj je cnso- stvovalo nastopu nad 140.000 gledalcev, pri nastopu pa je sodelovalo nad S0.000 Sokolov in Sokolić. Razen glavnega nastopi ^e-škoslovaških Sokolov in Sokolić so pri včerajšnjem nastopu nastopile povsem no-je sokolske edinice. ki p.-i prvem nastopu zaradi prevelikega števila telovadcev in te-lovadk niso mogle sodelovali. Včeraj so nastopili tudi nekateri tuji telovadci, mod katerimi so zlasti francoske ^imnastke zela viharen aplavz Francoski šimnasii so pri tei priliki izročili češkoslovaškemu Sokolstvu krasen prapor v barvah francoske trikoi ore Povratek Sokolov iz Prage Kakor nam poročajo iz Prage, se vrnejo naši Sokoli in Sokoliće, ki so sodelovali na X. vsesokolskem zletu in se proslavili s svojimi nastopi, v petek. Točen čas bomo še objavili. Sokolska Ljubljana jih mora sprejeti tako, kakor zaslužijo! Angleško posredovanje za premirje v španski državljanski vojm Italija ne nasprotuje angleSkim nameram, želi pa, da se prej izjavita oba špassSsa tabora Rim. 5. jul. o. Po informacijah agencije »Exchange Telegraph« je italijanski zunanji minister Ciano izročil poslaniku Perthu odgovor na arrgle'iko noto z dne 24. junija, v katerem je aag>leska vlada siporočila svojo pripravljenost za posredovanje med obema španskima taboroma za sklenitev premirja, da pa bi rada prej vedela, kakšno stališče bi napram tej nameri zavzela italijanska vlada. Italijanski odgovor pravi, da Italija ni proti nameram angleške vlade, pač pa smatra, da je za sklenitev premirja potrebno predvsem, da se zanj izrazita oba španska tabora in da svoje želje podpreta tudi z dokazi. Anglija Se ni pristala na Francov predlog London, 5. juL o. »Daily Telegraph« poroča, da je vlada proučila Francove predloge o določitvi nevtralnih hik. v katerih naj bi se mirno razvijal mednarodni blagovni pomorski promet, da pa je dognala, da bi pristanek na te predloge povzroča1 republikanski Španiji izredno velike težave. Zato je sklenila posvetovati se o vsem tem s francosko vlado, razen tega pa svojega definitivnoga stališča ni mogla zavzeti, ker še ni prejela podrobnih informacij o rezultatih sobotnih razgovorov poslanika Pertha in italijanskega zunanjega ministra Ciana. Simonovo pojasnila London, 5. jul. w. Za danes je bila v spodnji zbornici napovedana važna izjava min. predsednika Chamberlaina o španskem vprašanju, Do izjave pa ni prišlo ter je samo finančni minister kratko izjavil, da proučevanje odgovora generala Franca na angleške proteste še ni konča- no Zbornica ne more zahtevati, je naglasi! med drugim, rta bi povedal kaj več, kakor samo splošen oris odgovora, ki ga je prinesel angleški generalni agent Hodgeson iz Burgosa V svojem odgovoru vztraja general Franco pri tem, da so luke v splošnem vojaški objekti, od'očno pa zanika, da bi bile angleške trgovske ladje namenoma napadene. General France predlaga, naj bi se Almerija proglasila za nevtralno luko, toda zahteva popolno jamstvo, da se tu ne bo izkrcava! vojni material za republikance. Angleška vlada je obvestila o tem predlogu vse angleške paroplcvne družbe in bo njihovo stališče upoštevala. Na vsa nadaljnja vprašanja poslancev je minister Simon odklonil vsak odgovor v odsotnosti min. predsednika. za ne vmeša v an j e Pariz, 5. jul. AA. Tukaj smatrajo, da utegne biti današnja seja odbora za ne-vnrašavanje odločilna. Odbor mora prebroditi samo de nekaj manjših težav, do katerih je prišlo zaradi sovjetskih zahtev, pa so v zve«! z mednarodnim nadzorstvom španskih pristanišč. Ce bodo na današnri konferenci doeegii sporazum, bo v kratkem roku sklican na plenarno sejo odbor za nevmešavanje, ki bo odobril sklenjeni sporazum in nato svoj načrt takoj posla! obema vladama v Španiji ▼ odobritev. London, 5. julija, h. V vladnih krogih so danes potrdili vesti, da bo današnji plenarni seji londonskega odbora za nevmeeava-nje predsedoval osebno zunanji minister lord Halifax. Na seji bo zastopanih 27 držav. Angleška vlada pričakuje, da bo z definitivno odobritvijo kompromisnih predlogov za ureditev Španskega, problema znatno popustila mednarodna napetost. Francozi zasedli otočje Paracelstr Vznemirjenje v japanskih krasni Tokio, 5. juL o. V tukajšnjih političnih krogih so izzvale veliko vznemirjenje vesti, da so francoske vojne ladje izkrcale na otočju Paracelsus južno od Hajnana več oddelkov senegalskih strelcev, ki so otočje zasedli. Davi je tudi zunanje ministrstvo potrdilo te vesti. Komunike pravi, da Japonska budno nadzira vse, kar se dogaja okrog Hajnana in omenjenega otočja. Japonska vlada bo proučila položaj, ki je nastal po zasedbi otočja Paracelsus in bo odločno zavzela svoje stališče, ker je Francija z izkrcanjem svojih čet na tem otočju prekršila mednarodne pogodbe in povzročila položaj, zaradi katerega bi se lahko razvili hudi mednarodni spori. Za sedaj je na otočju Paracelus le majhna francoska posadka. Ce bodo Francozi svoje čete na otočju ojačili, bodo japonske vojne ladje nemudoma posredovale in se bodo izkrcali na otočju tudi večji oddelki japonske vojske. na Daljnem vzhodu Moskva, 5. jul. w. Vojaški list »Krasnaja Zvezda-c poroča, da so odkrili na Daljnem vzhodu velikopotezno vohunsko organizacijo, ki je zbirala podatke o sovjetski vojski za neko sosedno državo. GPU je v zvezi s tem izvršil mnogo aretacij med civilnim prebivalstvom. Sorzna poročila. Čarih. 5. julija. Beograd 10, Parm 12.15126, London 21.615, New Yonk 436.605, Bruselj 73.96. Milan 22.94 Amsterdam 241.326, Berlin 175.626, Dunaj 30, Praga V6LU» Vi (PoCiticni c6§exni& „Satno mlin mi sami" Mariborska »Delavska politika* je preteklo soboto objavila pod tem naslovom zanimiv in poučen članek, fi katerega posnemamo: »Bivša Sf^S ie pred \-o/no, ko je bil njen načelnik dr. Šušte t šič. vrgla med svoje pristaše gesto »samo mi in mi sami«. SLS je bila takrat na \*rhuncu s\oje politične moči. Vendar se niti takrnt ta ošabna parola ni skladala z resničnim st\*arnim stanjem in je bila zaradi tepta smešna in prazna. To se je očitno pokaralo v zgodo-\*inskem času med vojno 'n ob prevratu. V mr>goČni SLS je prišlo da preloma* njeno takratno vodsU'o. ki mu n.bče nt' more odrekali političnih sposobnosti, je bilo odstranjeno* stranka psma pa je zavrgla načelo »samo mi in mi sumi« In se ni pomišljala »topiti v rvezo z vsem* drugimi takrat obstoječimi stranim* Glasnik parole »*amo mi in mi strni« dr. $u*teršič je odšel v politično pregnr*nst\r>, nfegov najboljši pomočn-k dr. Evgen Lamve pa je nesrečno umrl Po načelu »samo mi in mi sami« se je ravnal tudi Dolffuss Schusch-niggoxf režim v povo'ni Avstriji V svoji ošabnosti se ni pomišlial s suro\*o silo uničiti svojo notranjcporit'ćno nasprotnico, socialno demokracijo, ki bi mu morala biti njegov narmmi za\'ezn\k pri obrtmbi avstrijske neod\nsnosti. Žalostni Dollfussov konec je znan . . . Vse drugačen, svetal vzor politične pameti nam daje politika Češko-slo\'aške. Politično strankarstvo je tam razvito do skrajnosti Nobeni stranki pa ne prihaja na misel, da bi oznanjata načelo »samo mi in mi sami«, ker politični razum v.em českosJo\'aškim strankam vele\ra. da se morajo med seboj, če ie ne ljubiti, pa vsaj tolerirati. Češkosto\>aška daje sijajen vzgled, kako se vodi demokratična politika. Zato pa je prazen strah vseh, ki se boje za bodočnost češkoslovaške republike. „Apostolshi hrvotsM govor44 Sarajevski nadSkof dr. Ivan Šarič je me-da\*no slavil tridesetletnico r\*ojega Škofo-vanja. V prostavo tega jubileja so priredili v Sarajevu velike s\-ečanosti. Nastopilo je tudi mnogo govornikov, ki so čestitali stavljenem. V imenu bosanskih Hrvatov je dr. Sariču čestital poslanec na dr. Mačkovi listi dr. Sutej. Na dr. Sutejeve čestitke je nadškof odgovoril z datjiim govorom, v katerem je poudarjat med drugim: »Živa resnica jc bratje, da obstoja na svetu narod hrvatski in n.hče in nobena politika ga ne bo poman d ral a, ga ne bo uničila, ne bo mogla zanikati eksistence našega dragega hrvatskega naroda. . . Predvsem naj nam bo stoga naše zlato gesto, kakor je nekega dne rekel naš vodja. di~ril naš predsednik dr. Vladkn Maček Rekel je to v Veliki Gorici. Morda *fe čttaii njegov divni — apostolski hrvatski gm-or. In potem še o njem govoričijo, da on vobČe ne govori. Go\'oril bo in govoril. Govoril bo. dokler solnce naše obseva naš dragi hrvatski narod. Mi, hrvatski narod smo seljački narod in hvala Bogu in kmetom, do kler smo teko enotni in složni — naj si tm odigrali Br. Nusiča komedijo >Navadni človek«. Po igri se je ob sodelovanju domače godbe iz G-riž razvila prijetna zabava. Požrtvovalnim Kolašicam izrekamo v imenu vse javnosti priznanje in zahvalo za iskreno požrtvovalno delo, ki ga v okviru skromnega članka m mogoče podrobno opisati. Eno pa je, in to je g/lavno: zapisano bo ostalo najtrajneje v hvaležnih srcih vseh tistih neimenovanih, ki so bili kdaj deležni materinske blagodati iz ljubečih rok. In to je najlepše plačilo. Po zaključku šolskega leta Zagorje, 4. julija Vrata učilnic obeh zagorskih Sol, sole v TopMcah in šole v Zagorju, so se zaprla, utihnil je razigrani krik nad ttsoAgla/ve družine šolarjev in šolark. Začele so se počitnice. Šolski poslopji sta osameli In za razborit imi šolarji so ostale v šoti samo številk^ v suhoparnih šolskih statistikah. Iz katerih posnemamo zgovorne podatke. Topliško šolo je lani obiskovalo 290 deč kov in Sil deklic. Zagorsko pa 245 dečkov in prav toliko deklic. Presežek topli-ške šole gre na račun obljudenejsih Toplic in Lok, kjer je podružnica topliske sole v lastnem poslopju in ki se bo v bližnji bodočnosti osamosvojila, v tapHški šoli je pretežno rudarska mladina, dočim prevladuje v zagorski kmetski in obrtniški tip. Tako ena kot druga šola imata svoj otroški vrtec v po dveh oddelkih. Topliški vrtec obiskuje 55, zagorskega pa 41 otrok. Uspehi so bili lam prav zadovoljivi, na zagorski šoli pa okroglo 6% boljši kot na topliški, kar gre na račun posebnih socialnih neprilik v toplISkem revirju. Na topliški šoli je napredovalo t višje razrede 213 dečkov in 257 deklic, vsega 470 ah 782°,'*, dočim je na zagorski napredovalo 192 dečkov in 223 deklic, vsega 415, izraženo v odstotkih 84.7*/* Razmerje je torej 470:417, odnosno v odstotkih 78.2:84.7 Po uspehu je bik) odličnih 88:48 (prva številka Toplice, druga Zagorje), prav dobrin 134:106, dobrih 248:216. Zaostalo jih je 131:75. Za bodoče šol«ko leto 1938-39 Je bilo doslej vpisanih 75:52 in Se število do začetka leta bistveno ne bo spremenilo. Kot je razvidno, je bil v preteklem letu dosežen nad vse povoljen uspeh in upamo, do bo v bodoče, ker so na vidiku povoljnejše življenjske prilike, še boljši. Pouk s^ je vršil na topliški Soli v sedmih razredih In 10 oddeHdh in je poučevalo 5 moških in 14 ženskih učnih moči. Na zagorski šoli pa je bilo 8 razredov z 8 vzporednicami, kjer je poučevalo 7 učiteljev in U učite*jic. Glede splošnih prilik je treba reči, da se mora zagorska Šola boriti z rasnimi neprffiScami. izmed katerih je največja pač ta, da nd na razpolage dovolj vefika in sodobnim zahtevam odgovarjajočih učilnic. Oe oblast resno misli ukiniti na tej soli kar Štiri oddelke in otroka zbasati v neodfovarjajoče prostore, bo s tem storjena nepopravljiva škoda, telesna in duševna. Tudi topliška šola je v neugodnem poloiaju, ker mora dajati streho oddelkom meščanske iole, ssjmo sebe pa utesnjevali t škodo napredka- K sreči so tu učilnice dokaj prostorne ki posledic Sa enkrat še ne občutimo posebno. H koncu Se kratko o meščanski šoli. Meščansko Solo je Obiskovalo 140 otrok in so rasen enega zdelali vat 19 jih ima pa ponavljahu ispit. Z novim šolskim letom bo otvor j en ttt razred. Poučevalo je 6 učnih moči. Ce upoštevamo, da sloni skoro vse iz-venšolsko delo na ramah učlteljstva, je treba priznati, da je le-to glede na šolske in izvčnsolske uspehe v polni meri izpolnilo svojo dolžnost. Glasbeni praznik v Radečah Radeče, 4. Julija V nedeljo fe naše idilično mesto praznovalo velik glasbeni praznk, kakršnih je bilo le malo v našem Posaviu. Že v 9oboto zvečer ao vihrale raz h iS državne trobojnice. Ob 21. ie bila baklada po me^tu do mestnega parka, kjer ie bil večerni koncert. Pokanje možnarjev m Številne rakete w 5e bodi dvignile že itak praznično razpoloženje. V nedeljo ob 8 je bil sprejem dolenjskih godb nato pa koncert pred glasbenim domom. Ob 10. uri so se podaii k sv. masi, ki se is brala za umrle Člane glasbenega društva. Po maši je bil spreiem steklarske in rudniške godbe iz Hrastnika, nakar je bil skupen sprevod na pokopališče. Tu so položili venec v počastitev umrlih članov. Kaplan g. Pokom se ie v lepem govoru in z molitvico spomnil preminulih tovarišev savskega va«a<. DomaČa godba te pa zaigrala žalostinko. Popoldne ob 14. urj je bil sprejem ostalih godb. nato pa obhod po mestu h glasbenemu domu. Ob pol 16. uri ie g. Pokorn po lep&m nagovoru na zbrano občinstvo blagoslovil dom, nato pa ga je kumica ga. Polančeva svečano odprla. Govoril je *e g. dr. Jereb, k| je kratko orisal zgodovino in delovanie glasbenega društva. Po teh svečanostih se fe razvila prosta zabava, ki ie trajala ob veselem razpoloženju, ki ga niti dež ni mogel ovirati, pozno v noč. Našim glasbenikom moremo le čestitati k njihovemu velikemu gmotnemu in moralnemu uspehu. Iz Celja —c Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 12. t. m. od S do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. —c Žrtve nesreč. Te dni je padla triletna posestnikova hčerka Ljudmila Brez-nikarjeva od Sv. Magdalene pri št Pavlu pri Preboldu s Češnje in dobila hude notranje poškodbe. V petek je padel 241etni pos.stnikov in trgovčev sin Matija Rakuna iz Varpolja pri Rečici ob Savinji na cesti pri Sv. Juniju ob Taboru z motornega kolesa In si zlomil desno roko v ramenu. V nedeljo je padla 551etna žena vlakovodje Terezija Cime rm a nova na Zidanem mostu doma po stopnicah in si zlo mila desno roko v zapestju. Istega dne se je 141etna posestnikov a hčerka Marija Jelenkova s Pake pri Vitanju vbodla pri dehi s senenimi vilami v desno lice in se močno poškodovala. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Umrli eo v celjski bolnici: v soboto 521etna sobarica Franja Lednikova iz Gorice pri V etiki Pirešioi, v nedeljo 321etna posestnikova žena Marija Mastnakova iz šedine pri Dramljah ,v ponedeljek pa 61 letni Žagar Anton Ramšak iz Vitanja. — Pjn tari c hoče biti na vsak šen. Razbojnik Melhijor Pintaric je Se vedno v rokah mariborske žandarmerije, kjer zaslišujejo Slane roparske tolpe. Pmtariš je pri zasliševanju zelo gostobeseden in pripoveduje vse podrobnosti roparskih pohodov. Pravi, da mu ni več do življenja fci da je njegova edina želja biti obešen. Zadnje dni so orožniki aretirali še več oseb is okolice, ki so bile v zvezi s zloglasiiinn raa-bojnjti Velik gasilski praznik na Jesenicah Jesenice, 4. julija Jeseniška gasilska četa je v nedeljo slovesno praznovala 45 letnico s svečano otvoritvijo novega gasilskega doma. Ob 9. dopoldne je bil slovesen sprejem gostov pred jeseniško postajo. Nato se je razvila velika povorka, ki je krenila čez Trg kralja Aleksandra ter po Gosposvetski cesti na Plavž, kjer je bila v ondotni kapelici slovesna služba božja. Na čelu povorke je jezdil gasilec domačega društva, sledila je kovinarska godba, za njo pa so se razvrstile narodne noše ter gasilci z 9 prapori na čelu. Dolg sprevod je zaključila četa s praporom na čelu, za katerim so korakali gasilci Krive šimen, S rane Miha in Vilman Janez, ki vztrajno delujejo v gasilski četi od prvega dne njenega obstoja. Lepo je bilo videti stare v deru in borbah osivele gasilske veterane, posebno pa & ranca Miha, ki bo letos dopolnil 83 let Po maši je krenila povorka nazaj v mesto pred novi gasilski dom, pred katerim je bala zbrana velika množica ljudi. Mestni župnik duhovni svetnik g. Kastelic je dom slovesno blagoslovil ,na kar je mestni Župan g- Markež slovesno izročil impozantno stavbo gasilski četi Jesenice v uporabo z iskreno željo, da bi četa tudi v bodoče pomagala občanom v primeri požarov in nesreč. V imenu radovljiške gasilske čete je govoril g. Finžgar in drugi predstavniki gasilstva nakar je sledil mimohod gasilcev pred predstavniki oblasti, občine In gasilskih karporacij. Popolane se je na igrišču Bratstva vršila velika narodna veselica e srečolovom. Prireditev je biLa glede na druge velike prireditve srednje dobro obiskana, žal pa jo je proti večeru zelo motil dež. Jeseniški gasilski četi iskreno čestitamo k njenemu jubileju in pridobitvi impo-zantnega gasilskega doma. Iz Ptuja — Kreeovanje v Ptuju. Moška in ženska podružnica CMI) sta priredili kakor vsako leto tudi letos svoj tradicijonelni kres na Panoramskem gri-ču, ki ga ie dal na razpolago iz prijaznosti g. grof. Herberstein. Tudi letos je bila udeležba ogromna. Mlado in staro se ie zabavalo do ranih jutranjih ur ob zvokih gasilske godbe. Tudi pevci Glasbene Matice so nam zapeli nekaj pesmi. — Promenadu! koncerti so letos zelo redki Mestna godba ie letos sioer že priredila dva koncerta v mestnem parku in upali smo, da bodo koncerti redni.. Ne vemo, kje tičj vzrok, da mestna godba, ki prejema subvencijo od mestne občine in tudi vso podporo občinstva, ne prireja rednih pTO-menadnih koncertov, zlasti že eedaj, ko je na visku tuiska sezona. Vsekakor bi želeli, da se napravi red in da poseže vmes tudi občinski svet. — Neigode. V Janežovcih pri Sv. Urbanu ie padla z drevesa 15-letna posestnikova hči Marija Žumba ter si zlomila desno roko. V nedeljo pomoči pa se je neki motorist zaletel v izložbeno okno čevljarja Greifo-nerja ter poškodoval železni rolo in leseni okvir izložbenega okna. La-?rnik hiše g. BrenčHč Alojz trpj občutno škodo. Iz Maribora — Apel na pobreško obfino. V poletni vročini so okoliške ulice in ceste v oblakih prahu. Prav posebno ie pri tem prizadeta Ptujska cesta na Teznu. Do mestne meie oŠkropi ulico mestni škropilni voz, nato pa začenria za pešce, ki sredo v Tezno. prava muka. saj Često ne vil i jo korak pred seboj, tak prah >e no Ptujski cesti. Zato prosijo tezenski davkoplačevalci, nai njihova obJSi-na na Pobrežju poskrbi za škropljenje ulic na Teznn. — Pregled uniform. Vojaški oddelek mestne občine v Mariboru sporoča, da bo Vsakoletni pregled uniform rezervnih oficirjev 23. t. m. od 9. do 11. ure dopoldne v Gamhrinovi dvorani. Poziva k> se vsi rezervni ofictisi. ki posedujejo državno uniformo, da isto navedenega dne prinesejo na pregled. — Prometna aesrefa na koroškem kolodvora. Na koroškem kolodvoru s« je pripetila huda prometna nesreča. Ko Je prometni kontrolor Konrad Mere pregledoval tire, ie prjvozila tokomotiva, ki ie moža vrgla **b tla. Pri tem je Mere za dot41 zelo nevarne po&odhe na glavi, tako da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnico. Izpred obrtnega sodišča OEDNOSTNA IV KREPOSTNA BUAGAJNICAKKA Po §23S obr. z. sme službojemnik brez odpovedi izstopi iz službe, če službe ne more opravljati brez škode za nravnost ali ce službodavec noće izpolnjevati zakonite do'znosti glede zaščite službo-jemnikove nravnosti, cialje če službodavec, njegov namastiiik ali njiju rodbinski člani njega ali člane njegove rodbine zavajajo ali skušajo zavesti v nen ravna dejanja ali če se službodavec, njegov namestnik ali njegov rodbinski Član pregreši zoper služ-bojemnilia ali njegove rodbinske člane z žalitvijo nravnosti. Oe službo jemnik iz takih razlogov zapusti službo, mu mora službodavec plačati mezdo za 14 dni. Dorica je bila blag"ajničarka v kavarrrL Lepega dne je -,-ekla šefu, da izstopi iz službe s pristavkom, da mora vedno gledati »nenravnosti«, ki jih počenjajo drugi ljudje, ne da bi bila kaj natančnejšega povedala. Nato je tožila šefa za 14dnevno mezdo. Niti v tožbi,, niti pri razpravi ni navedla nikakih dejstev, iz katerih bi se bilo dalo sklepati, če in v koliki meri je bil njen nravstveni Čut žaljen ali če jo je kdo navajal v nenravna dejanja. Ker tedaj ni imela za izMop iz službe nikakega takega razloga, kakor ga ima v mislili § 238 obr. z., je sodišče njen tožbeni zahtevek zavrnilo. £E NAMEŠČENEC MED BOLEZNIJO POTUJE V BEOGRAD Bratko je bil več let nameščenec v trgovskem podjetju. Imel je 2400 din mesečne plače. Nekega dne ga je podjetje odpustilo brez odpovedi, ki bi se bila morala podati najmanj 6 tednov pred potekom koledarskega četrtletja, Bratko je iz-toževal plačo za celo četrtletje in trdil v tožbi, da je bil odpust brez pravilne odpovedi neopravičen, dočim je lastnik podjetja navajal, da je šel Bratko med boleznijo v Beograd iskat drugo službo. Pri razpravi se je dognalo, da je Bratko iskal zdravniške pomoči; diagnoza se je glasila na revmatizem mišičja in na mevralgijo; dobil je potrdilo o delanezmožnosti in ga predložil lastniku. Takoj naslednjega dne se je odpeljal v Beograd, kjer je ostal 4 dni. Ko se je vrnil, je šel zopet v ordinacijo k zdravniku, ki je ugotovil, da bolezen traja dalje, bolnik naj se varuje prepiha; kadar bo belj-šd, gre lahko za kratek čas na /,rak, toda dobro oblečen. Sodišče ni Bratku priznalo nikake odškodnine. Njegovo ravnanje je bilo takšno, da je lastnik zgubil zaupan1 je vanj, kar je odpustni razlog po § 239 št. 2 obr. zak. Ce je bdi Bratko sposoben za vožnjo v Beograd, bi -bil sposoben tudi za službo. SPORT Nedeljske ilirke motociklistov Hermežanski motociklisti so se resno lotili dela. Nedelja je blizu in priprave za njihov javni nastop so v polnem razmahu; vsak si prizadeva, da nase vzeto nalogo izpolni kajti kratek je rok do dneva, ko se hočejo predstaviti javnosti V zaprtem prostoru. Tudi konkurentov se obeta lepo Število. 0 čemer priča nekaj treningov. Seveda so na treningih večinoma sami Ljubljančani in pa kak okoliški motociklist. med katerimi vzbuja največ pozornosti Starič. na katerega predrzno vožnjo so uprte oči vseh gledalcev. Razen njega se vneto kosalo na dirkal i Ščni proeri še Val ter Fantini, Fric in Karel Hribernik ter Se več drugih. Pri treningih smo tudi videli, da je dir-kališčna proea posebno na ciljski ravnici zelo poman fkljiva. Terenska val o vit oe t in globoke kotanje, kot posledica 16tonskega valiarja za časa jubfleme prireditve kolesarjev, so namreč za dirkače zelo nevarne in je zato nujno potrebno, da prireditelj to nevarnost odpravi, če Želi namesto »cross- ouuiiUjjBK imeti dostojne emIio in ohladil ozračje. Zavladalo je hladno, nestanovitno vreme. — Vreme. Vremensko poročilo pravi, da da bo spremenljivo, mimo, toplo vreme. ^ raj je deževalo v Zagrebu, Beogradu, Sarajevo, Visu. Splitu in na Rabu. Najvišja vmoeratura ie znašala v Splitu 26. v Ljubljani 23.0 v Mariboru 23.2, v Zagrebu 23, na Rabu 22, v Beogradu 21, v Sarajevu in na Visu 19. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.1, temperatura je znašala 12.8. — Umor Zdenka Puha pojasnjen. Včeraj smo poročali, da je bil v Zagrebu umorjen 17-letni ključavničarski vajenec Zdenko Puh. Policija je umor kmalu pojasnila. Puha e>:a umorila 19-lefcni obrtniški vajenec Bragotjn PerackovSČ in njegov tovari3 Vlado Pari. Oba sta zločin odkrito priznala. Emest Planinšek. lastnik garaže, kjer je bjJ pokorni Puh zaposlen, pripoveduje, da ie bil fant pri njem leto dni, da je bil zelo Priden, docim s P.arackovičem. ki je bil pri ntem poldrugi mesec, ni bil zadovoljen, \edno * tftedal v tla in Planinšek je imel da nekai snuje. Hotel ga je itak odpustiti. v.~~ y*lik požar v tvornici sardin na Visu. v ceraj zjutraj je nastal v tvornici sardin ^eptun v Komjžu na otoku Visu velik požar ki se je hitro širil, da je bila nevarnost, aa bo ena najmodernejših in najvec-jin naših tvornic za konserviranje rib do tal pogorela. Goreti je začelo v skladišču polnem rib in ogenj se je kmalu razširil se na drugo skladišče. Prvo skladišče je pogorelo do tal. drugo je pa le deloma poškodovano. Tovarno samo so pa rešili. — 38 letna žena rodila 20 otrok. Mara ■Lhvjak iz Dubrovca blizu Ivanca je stara sele 38 let, pa je rodila pred tremi dnevi ze 20. otroka. 2ivi so samo štirje otrocL Mara se je omožila, ko ji je bilo 16 let in dvakrat je rodila dvojčke r- Otroka vrgla v kanal. V Somboru Je vrgla včeraj znana razvratnica Aleksandra Lela Marković v kanal kralja Petra svojega 10 mesecev starega otročička. Na policiji je izjavila, da Je vrgla otroka v kanal, ker ga ni hotel sprejeti neki njen bodoči mož Galetin, niti njeni starši. Pred dvema letoma je bila omožena z Božo Ma-Širevicem, od katerega se je pa ločila. I KINO SLOGA — tet 27-30 Dane* poslednjič ! NE POZABI ME Benjamine OlglL i Iz Ljubljane —1] Poslovilni veter 01 vuionarju I* To- nićo. Ze v soboto, ko je priredila nacionalna Ljubljana odhajajočemu di vizionar-ju g. Lazarju Toniču poslovilni večer na vrtu restavracije Zvezde, se je pokazalo, koliko simpatij uživa ta splošno priljubljeni vojaški dostojanstvenik med nami in kako težko ga bomo pogrešali. Na sobotnem poslovilnem večeru so bili zastopani vsi sloji in stanovi, da je bil prostrani kazinski vrt mnogo premajhen. Marsikdo bi bil še rad prisostvoval lepi družabni prireditvi, pa je zmanjkalo prostora. Sobotni poslovilni večer je bil splošen. Jutri pa priredi odhajajočemu generalu na Taboru poslovilni večer Sokolska župa Ljubljana obenem z dobrovoljci in rezervnimi oficirji. Prireditev se prične ob 20.30 in bo trajala približno do 23., potem bo pa družabni večer s plesom. Prireditelji vabijo vsa nacionalna in napredna društva, da se po svojih zastopnikih udeleže poslovilnega večera in tako pokažejo, da se zavedajo, kako težka izguba bo zadela belo Ljubljano z odhodom generala Toniča. Večera naj se udeleži čim več članov nacionalnih in naprednih društev. Zastopnike poedinih društev, ki bi se hoteli oficielno posloviti od odhajajočega divi-zionarja, prosimo, naj se kot govorniki prijavijo na Taboru prireditvenemu odboru. —lj Tudi o Zgornji SiSki bi bilo treba napisati kakšno pojasnila Če se ne motimo, spada tudi ta vas pod okrilje mogočne velike Ljubljane, vsaj davkoplačevalci so o tem že dobro prepričani. Kdor pa pride v Šiško vaeovat, kaj kmalu sprevidi, da bo vas ostala se dete) vas. Mmose ulice še nimajo imen hiene Številke so zmešane tako. da pogosto niti domačin ne ve za svojo hišno številko — sicer se pa ne more nihče posebno pmoievatd; svoboda, ki vlada v Šiški, odtehta vee drugo. Tako vaecani lahko pasejo koze na občinskih cestah, ali pa celo se jejo salato, saj (moja ie dovoli. Da pa modernizacija SiŠke vendar napreduje, spoznamo po nekaterih cestah, ki so posute z debelim kamenjem. Šiška le sploh zelo slikovita, kar ie treba pripisovati tud} svobodi, da lahko zidaš po mili volji in je vseeno, ali postaviš hišo s čelom ali z dvoriščem proti ceeti. Vsega tega pa naj nihče ne presoja kot zabavljanje; notifiko smo napisali da bo postaja tudi Zg. Šiška nekoliko slavna. —lj Danes državni uradi in denarni zavodi ne oradujejo. Dan Cirila in Metoda praznujemo pri nas kot državni praznik, vendar mnogi niso vedeli ,da bodo danes državiii uradi zaprti, zato je dopoldne marsikdo pritiskal na kljuke. Potrebno bi bilo prej ljudi obvestiti, da bo zopet praznik — pri nas je toliko praznikov, da človek res ne more imeti evidence nad vsemi — in da bi ljudje ne tratili časa brez potrebe. —lj Neznosne razmere na Hradeekega cesti. Glede notice, ki je s tem naslovom izšla v našem listu minuli teden, nam je mestni cestni odsek poslal pojasnilo, da spada ureditev prometa v policijski delokrog. Zaradi notic v časnikih, predvsem pa na zahtevo lokalnih interesentov, je bila razširitev Hradeckeg/a ceste že večkrat predmet obravnav v pristojnih odborih mestnega poglavarstva. Do razširitve same pa še vedno ni moglo priti zaradi pretiranih zahtev lastnikov za razširjenje ceste potrebnega sveta. Glede naprave hodnikov za pcSče so bili predvideni potrebni nasipi z gradivom iz Ljubljanice. Ker je pa regulacija Ljubljanice sedaj končana in materijal za nasipe ni več na razpolago, bi bili stroški v primeri s potrebo, ki se pojavlja samo ob času spravljanja sena po tej cesti domov, znatno preveliki. —lj Morska lisica ujeta prj Crikvenici. Primorski ribiči so med lovom na tunje v b Mirni Crikvenice ujeli nevarno morsko ro-parko ki ii pravijo >moraka lisica*. Veliko ribo, ujeto v soboto okrog 17. so spravili na breg in jo prepeljali v Ljubljano, kjer je občinstvu na vpogled v Štefanovi gostilni na M klošjfcevi cesti, nasproti hotela »Union«. Riba tehta 200 kar in ie dolga 4 m, —dj Krajevni odbor Jadranske straže ▼ Ljubljani vabi svoje članstvo, da se polno-Številno udeleži prijateljskega poslovilnega večera v čast odhajaijoČemu div. generalu g. Lazarju R. Toniču. ki bo v >,redo 6*. t. m. ob 20.30 v sokolskem domu na Taboru. —lj Vrtno veselico s plesom, šaljivo pošto, nagradnim streljanjem, >mačko v žak-Iju« — priredi v nedelio. 10 t. m ob 17. uri na vrtu restavracije >Pri Levuc, Udružen ie četnikov, pododbor Ljubljana. Zaključek ob 2. uri zjutraj. K številni udeležbi bratski vabi — Uprava. —k* Tatvine koles. Izpred Ljudske kuhinje v Strefliškj ulici je bilo ukradeno eo-darju Mihaelu Šešku 1400 din vredno kolo, znainke >Melas<. Kavarniškemu kuharju Francu Lapu ie nekdo odpeljal 800 din vredno kolo, znamke >0pel< z dvorišča hiše št 4 na Aleksandrovi cesti. Črno pleska no kolo. znamke >Torpedo< je bilo ukradeno posestniku Ivanu Jermanu s travnitka na Poti na Rakovo jelšo. Dalje je nekdo odpeljal 700 din vredno žensko kolo, znamke »Siemens« služkinji Ivani Setniksirjevi in sicer izpred neke trgovine na Celovški cesti. Izpred gostilne Pua na 9v. Petra nasipu je bFk> pa ukradeno 800 din vredno kolo znamke >Steyr« Alojziju Mocftnikarju. —lj Od doma so pobegnili. Dijakinja IIL razreda gimnazije Marija 5. iz Detelieve udice ie potegnila od doma le pred dnevi. Na sebj je imela lahko belo obleko s črnim pasom in sandale. Čuden dečko je dijak I. razreda gimnazije Peter V„ stanujoč pri starših v Gre^rČicevi unči. Star je šele 14 let pa ie menda že petkrat zbežal od doma. Sili vedno k morju in so ga nekoč zak>r&i ie daleč v Dalmaciji. Zdaj jo je zopet ubral neznano kam In brez vsakih sredstev. Od doma je pobegnil ie pred dobrim tednom tudi gostiln»Čanjev gin Ciril O. iz Vevč. Policija je dobite slednjič obvestilo Se o pobegu 25-letne Elizabete Raj-hove iz Ormoža, ki je nekoliko slaboumna. Ker ie bila Rajhova v zadnjem času zelo potita, ni izključen samomor. Vojvoda Pečanac ▼ Maribora Maribor, 4. julija Te dni je prispel v Maribor anaaneniri vojvod* Koata Pečanac. ze ob prihoda v Maribor so ga nekateri takoj spoznali ter ga nagovorili. Kosta Pečanac jim je ljubeznivo odgovarjal Mudil se jt v tukajšnji soM za rezervne oficirje, kjer se je ra^govarjal s poveljnikom iole podpolkovnikom oaščićem. Vojvoda Kosta Peftanac ima namreč v ttskajonjl lole renervnih Častnikov svojega sina, ki ga je prišel obiskat. Kosta I*ecanac se je teraasll o lepoti Majribora salo pobvalao In Vlomilec France Arnaš v Kranju Ljubljana, 5. julija Pod policijsko eskorto je moral danes v Kranj vlomilec Prasce Arnus, da pokaoe, kje ime skrivališče ukradenega blaga, ki ga ima menda pri neki stari ženici. Arnus. ki je star Sele 34 let .a trna za seboj te več let Ječe Je ntl prijet oni dan v LJubljani Zalotil ga je strešnik na Gallusovem nabrežju, kjer je stal s kovčegom v roki pred lokalom nekega starinar j a ter mu ponujal v nakup razaeno blago. Stražniku se je zardel mladenič takoj sumljiv. Oprezno se mu je približal in ga pozval, naj mu sledi s kovčegom na stražnico. Tam Je povedal, da Js doma iz Budine pri Ptuju, ni pa vedel povedati, odkod mu obleka v kovčegu. Pri zaslišanju se Je čedalje bolj zapletal, ni pa hotel povedati ničesar, kar bi ga obremenjevalo. S stražnikom so ga poslali na policijsko upravo, kjer so ga pa takoj spoznali kriminalni uradniki, ki so popreje službovali v Mariboru in ki so vedeli, da je Arnuš star in nevaren grešnik. Krasti in vlamljatd je pričel že v otroških letih in s? Je ootem, ko je odšel od doma iz Budine .odnosno iz Rogozndce, najraje mudil v Mariboru in v okolici. Tam se je izničil Čevljarske obrti, ki Je pa menda ni opravljal. Kadar ni bil v zaporu. Je kradel in se potepal, tu pa tam pa je prijel tudi za delo na novih stavbah. Arnus je na policiji slednjič izpovedal, da je šele pred tednj prišel iz zapora v Mariboru ,kjer je bil na sodišču Obsojen na 18 mesecev Ječe, ker je okradel sodnika g. Kajzerja. Takoj po prestani kazni se je napotil v Ljubljano, kjer pa s« ni mudil dolgo in jo je raje mahnil na Gorenjsko. Tu pa se je takoj zopet lotil vlomov in tatvin. Videč, da mu prikrivanje n* pomaga, je kmalu tudi priznal, da izvira oblaka, ki jo je imel s seboj v kovčegu, od vloma v stan ovan jne šumarskoga svetnika inž. F ran j a Jurharja v Kranju, kamor se je splazi] v noči na 29. junija. Ukradel Je oblake, perila in čevljev v vrednosti 6000 din, nato pa jo del skril v Kranju, z ostalo obleko in kovčegom na je odšel proti škof ji Loki, sedel na vlak in se odpeljal v Ljubljano, kjer Je nameraval obleko prodati, pa ga je zalotil stražnik, preden Je sploh kaj spravil v denar. Arnus je imel tudi na sebi lepo ob-h ko, bolj delavskega kroja, ki jo je nedvomno ukradel kakemu zidarskemu pomočniku, s katerimi se js rad družil. Policija ga ima na sumu, da je bfl, 6e ne v zadnjem času, pa vsaj prej član Pmtarl- Mahail Zoacenko: Zaščita mater in dojenčkov Veste, komu ne zavidam starkam. Starim ženskam, nc vem zakaj, toda ne zavidam jim. Nimam tako rekoč vzroka, da bi jim zavidal. To so malo gibona bitja. Sučejo se v življenju slabo, skoraj bi rekel nerodno. Poleg tega se pa za svojo starost še ne morejo posvečati telovadbi, tako ds trpe neprestano na duševni melanholiji in nerazumevanju za poti izgraditve države. In sploh se krčevito oklepajo starih običajev. Kar je res, je res, to moram priznati, imamo razne penziona te za stare babice, razne tako zvane sirotišnice. Tam jih sprejemajo. Tam jim dajejo jesti. Tam imajo svetlo in toplo, tam pijo čaj, jedo mehke žemljice in prigrizujejo spletke. Kar je res, je res, vse ne morejo priti v sirotišnice. Če bi sprejeli vse, bi bila tam strašna gneča. Nekaterim manjkajo recimo delovna leta, da bi mogle priti v sirotišnica Druge zopet ne morejo biti sprejete iz razrednega vidika. Tem starkam tudi ne zavidam. Ne smilijo se mi sicer, ne pomilujem jih, ne zavidam jim pa tudi ne. Bila je neka A. S. Baranova. Ne več mlada starka. V penziomat je niso hoteli sprejeti, ker ni biLa čisto proletarske krvi. Njen mož je bil namreč biv* trgovec. Pod c a riz mom je imel na trgu stojnico. Po tej življenjski strani starka ni imela gladke poti. Razen tega ji je bilo p« ie vse sorodstvo pomrlo v burnih časih nove gospodarske politike. Tudi njen mož, biv« trgovec, je ne tako davno podlegel slabemu srcu. Tako je ostala mila državljanka sama liki kot v ograji To se pravi, kaj pomeni kakor kol v ogra- toepe, ki js okolino 8 Pmtaitcem sta se dobro ta. Verjetno je, da se je Arnus znal posledic Pmtarieevega dhrjsnja ta se mu je kasneje Ismaknil ter raje vlamljal la kradel na svojo pest. Arnuš bo moral povedati, kako dolgo se js zadrževal v Kranju, s koza se jm družil in koliko Je prizadet pri vlomih v Kranju ter okolici, kjer jih js bik> bas v zadnjem času mnogo, ne da bi mogli priti vlomilcem na sled. Preiskava se bo nadaljeval v Ljubljani, kjer mu bodo se natančnejše Izpra-SaH kosmato Sokol TeloVsUbil nastop Ittttacnerskegji Sokola Drugi del proslave 36-letnice ljutomerskega Sokola je obsegal telovadni nastop, ki se je vršil na letnem telovadLsču 26. junija ob 16. uri. Točno ob napovedani uri so ob zvokih mestne godbe prikorakali na telovadišče vsi telovadni oddelki (212), ki so pozdravili državno zastavo, nakar je god ba zaigrala državno himno, ki jo je zbrano »okola tvo z narodnim občinstvom vred zapelo. Pozdravu je sledil nagovor društvenega staroste br. dr. Stanjka, ki je v zanosnih besedah med drugim omenil, da živimo v težkih časih. In ravno v tem času ostanemo Sokoli neomajni na svoji poti. Današnji čas nas kuje ln mora se pokazati, da smo trdi kot jeklo. Predno so nam prISli nasproti težki dnevi, pa so nas zapustili tisti, ki niso spadali med nas, ki so se izločili sami, ker niso niti po prepričanju niti po svoji kakovosti spadali med nas. Bili so konjunkturisti, ki so hoteli imeti same koristi, ko pa so videli, da Je treba za žetev tudi setve, so pokazali hrbet in odšli. Drugim pa, ki so v naših vrstah in stoje tam, kamor so se po svoji pasivnosti sami postavili in morda niso še povsem naši, pa kličemo: v zbor tudi vi. V telovadnico in na telovadišče, kjer se polagajo temelji prave državljanske zavesti, sokolske ga bratstva ha slovanske skupnosti. Ob koncu je pozval zbrano občinstvo, naj zakliče krepki »zdravo« svojemu starešini kralju Petru II. Kot prva telovadna točka je bil nastop moške m ženske dece (48 in 55) s tremi prostimi vajami, dalje moškega in ženskega naraščaja (16 to 14) s prostimi vajami. Nastop naših najmanjših je pokazal dovoljno skladnost in strumnost v izvedbi vaj. Sestorica-člani so Izvajali skupinske vaje, Id so ob spremljavi klavirja zadivile občinstvo, ker so bile zelo precizne in eksaktne. Igre dece (36 in 41) v štirih skupinah, prva s tekom v vreči, druga tek za drugim, tretja spretnost v oblačenju, četrta pa z vezanimi očmi so razvedrile naše malčke, z njimi vred pa se je zabavalo tudi občinstvo. Dvanajstorica-člani in članice so ob lepi glasbi (s. škofova) želi zasluženo priznanje. Vsi gibi so bili zelo mehki ter glasbi primerno podani. Na orodju so nastopili člani (drog) in naraščaj (konj na šir). Tu smo videli lepo se razvijajoče nase telovadce, ki so nam pokazali precej lepih in težkih vaj. Proste vaje članov in članic (38 in 24) so bile lepo izvedene. Zadnja točka nastopa je bil stik vseh oddelkov (226), ko se je ob sokolski pesmi Hej Slovani snela z droga državna zastava. Nastop sta vodila društveni načelnik br. E. Poni in načelnica s. Škofova, ki sta poskrbela, da je nastop potekel tako uspešno ter ao se posamezne točke hitro izmenjavale, za kar so bili vsi telovadni oddelki KKSSSBBBBBSHti«^iSWSn sproti delesni nnvdussnega odobravanja. Obisk sosednih društev s telovadci In telo-vad kami je bil slab, ker se je vlila ob času odhoda so—dnin društev močna piana* ki j« sadtlasl udeležence doma. Tako je izostalo lepo število cvenskih cetašev in 20 štrigovske dece, ki so se obrnili sredi poti radi dežja. Nastop, ki ga js priredil skoraj Izključno ljutomerski Sokol s svojimi telovadnimi oddelki, je odlično uspel in pokazal, da stopa ljutomerski Sokol s ponosom v svoje 36. leto. Le naprej. . . ^Zdravo! —ko. _ 151etnsea Soness na Rs*«*m. r>ne 17 julija bo praznovalo obmejno sokolsOco druatvo na Rakeku 16 letnico svojega obstoja- Ob tej priliki bo letni telovadni nastop in V amiSlU programa, Petrove petletke razvije tudi »voj prapor. I>oee>b«io ponosno je društvo na svojo kumdeo ln rvojega kuma ,ki si ju je izbralo Iz svojih vrst, iz kmečko delavskega sloja. Poštene in žulja v e roke, nacionalna zavednost in neustrašen ost bosta kumovala novemu praporu, za katerim bo članstvo ponosno korakalo. Pridite vsi na Rakek, da prisostvujete razvitju prapora, ki si ga Je društvo samo nabavilo in plačalo in kateremu bosta k\unovaia človeka iz vrst kmečko delavskega sloja. Iz Trbovelj — Ciril-Metodov kres Je snoči mogočno zažarel na letnem telovadišču tukajšnjega Sokola. Prižgali sta ga agilni podružnici CMD v Trbovljah v čast slovanskima bla-govestnikoma sv. Cirilu in Metodu. Sodelovalo je mnogo občinstva, igrala pa je sokolska godba na pihala. Druga leta je CMD prižgala kres sicer na Klečci ali na Kolku, ki dominirata nad Trbovljami, vendar sta pa tako oddaljena od centra Trbovelj, in vrhu tega je gorel kres v poznih nočnih urah, da vsako leto obisk ni bil zadovoljiv, zlasti ob nesigumem vremenu in je morala CMD že iz finančnih razlogov pripraviti prireditev v dolini, ki je bolj privlačna in donosna, ker je pač taka prireditev združena z velikimi izdatki. — Trzne cene. V soboto je bil tukajšnji Živilski trg zopet dobro založen. Zlasti je bilo mnogo češenj, katerih sezona pa gre že h kraju, kljub temu pa so letos zelo drage. Kmetje jih prodajajo na trgu po 5 do 6 din kg. Podražila so se tudi jajca in so bila na trgu že po 13 za kovača in 6e bo sedanja vročina trajala še dalje, bo cena jajc v doglednem času poskočila gotovo na 1 din komad. Na trgu so bili prvič tudi paradižniki, ki pa so zelo dragi. Branjevci so jih ponujali po 10 din kg. enako drage so kumare, ki stanejo 5 din kg, isto ceno pa ima tudi fižol v stročju, ki ga bo letos radi suše predvidoma zelo malo Letošnje zelje so prodajali po din 4, grah po din 4 liter, novi krompir po din 3. borovnice po din 3 liter, piščanci pa so se tudi podražili in stanejo po din 13 do 14. Neki kmet je pripeljal na trg mlade pujske in jih prodajal 7 tednov stare po din 160, do-čim so lani 7 tednov stari pujski stali din 120. — Rudnik bo obratoval v juliju v enakem obsegu kakor prejšnji mesec. Letošnje poletje je v pogledu obratovanja za naše delavstvo še ugodnejše kot lansko leto. Vse kaže, da se je ugodnejša konjunktura v rudarski industriji ustalila in da tako težkih let. kakor smo jih v rudarskih revirjih že prestali, ne bomo več doživeli, kar je želja slehernega prebivalca črnih revirjev. ji? Imela je nekaj vsakojake navlake. Imela je nekaj pohiirva, nekakšne svetilke in senčnike in razno ropotijo iz bivših zatohlih časov meščanskega načina življenja. Toda s tem je računala takole: — No, si je mislila, to bivšo ropotijo zajem, potem pa bom živela morda še pet in trideset let. To je treba vendar razumeti. Tedaj so ji pa jeli razni sonajemniki dajati nasvete: — Delaj umetne rože za velikonoč, — so ji dejali, — ali pa se vrzi na antisanitar-no fronto: pomivaj tla ali briši okna. Toda med sonajemniki je bil malopridnež — Petrov Tanujev. Skratka mteligent In ta ji je dejal: — človek mora pac živeti. Recimo, da ničesar ne zna, ničesar ne razume, visi na starih običajih in ni včianjen v strokovni zvezi Na katero fronto naj se vrže? Vreči se mora na otroško fronto. Lahko se pojavljajo različne vrtoglavosti in zmešnjave, to je razumljivo, toda taka stvar, kakor je zaščita mater in dojenčkov, ostane vedno. Isto bi veljalo še za kuhinjo, toda to je preživelo zadnje čase nekatere izprememoe. Pojavile so se razne javne jedimice in sploh prizadevanje po osvoboditvi gospodinj. A. S. Baranova mu pa odgovori: — V kuhinjo nikakor ne morem. V vročini se dušim in srce ml silno utriplje. Kar se ps tiče zaščite dojenčkov, jih še nikoli nisem imela v rokah in nikoli se nisem spoznala na to. Petrov-Tan u j ev ji pa pravi: — Saj vsega tega tploh ne potrebujete. Meni samemu je zelo žal in srce me boli, da nisem ženska, ker bi imel lažje in prijetnejše življenje. Izprehajal bi se s fanti po drevoredih Otroke bi hvalil, ali pa bi pohvalil vpričo mamice njenega cmeri-kavča sli dojenčka. Starši naravnost obo- žujejo to in nifcoAi ne ostanejo dolžniki. In tem bolj, ko »te tako čedna starka. Dtti vam kopejko, to se nekako ne »podobi. Vam dajejo po dve kopejki. Marsikdo celo tri. Ali pa zahtevajo, da nebogljenfika klistira-te ali pa mu skuhate kašice. Skratka, vam bi zelo priporočal, da sc vržete na otroško fronto. Bodisi, da ji je šc prigovarjal, ali pa je ona takoj spoznala, kako in kaj je prav, skratka, res je krenila na to uglajeno stezico. Dva ali tri tedne se ji je godilo zelo dobro. Jedla je mehke žemljice in štirioglato otroško pecivo. Imela je obložene kruhke in otroške igrače. Potem se jd je pa to priskutilo in prejadrala je na sanitarno fronto. To sc pravi, ne da bi se ji bilo naravnost priskutilo, všeč ji je bilo. Toda delati se ji ni dalo. Ni se ji izplačalo. Podtaknili so ji dojenčka. Kramljala je na b-ulvarju. Všeč ji je bila deklica. Povedala je to mamici. Dojenčkova mamica ji je pa dejala: — Kaj res tako obožujete otroke? — Seveda, kar žarim. Če jih le vidkm. — Evo je. pa vzemite to deklico. Izpre-hodite se malo z njo. In mamica je izginila i? parka. Naša A. S. Baranova je čakala in se jHa razburjati, nazadnje je pa odnesla dojenčka na policijo. Doma so sc ji pa od srca smejali. Petrov-Danujev je dejal: To je samo nesrečno naključje. Seveda, prevelika hvala ni priporočljiva, toda sicer je zaščita mater m dojenčkov sveta in potrebne stvar. Rotim vas, ne opuščajte tega. Toda A. S. Baranova je to opustila ln se vrgla na sarrftarno fronto. In ne godi se jt posebno slabo, čeprav rudi s tem delom ni povsem zadovoljna. MALI OGLASI Beseda 00 par, davek posebej. Preklici. Izjave beseda Din . davek posebej. Za pismene odgovore slede malih oglasov js treba priložiti znamka — Popustov m meJs oglasa os priznamo RAzno Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkunan — se dota na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI. Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. Š E J t 'J G 0 G i A M K A sTAnovAnJA 80 par. davek posebej. Najmanjši znesek % Din OPREMLJENO SOBO snažno, s strogo separiranim vbodom, oddam dvema gospodoma s 16. t.m. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 1803 ENOSOBNO STANOVANJE oddam takoj ali za avgust. — Pojasnila Cojzova cesta 1. 1816 LOKAL za mehanično delavnico i scem v mestu za takoj ali s 1. avgustom ob prometni cesti. SimčlĆ Mirko, mehanična delavnica, Škofljica. 1815 POZOR! Kupujem in prodajam rabljene čevlje. — Rabim večjo količino moških čevljev. Klavzer, Vos-n jakova uL 4. 1808 Makittaturni papir proda iva „Stovenskega Naroda44 LJobljana, Knafljcva ulica ŠUm. s »SLOVENSKI NAROD«, torek, 5. Julij* 1938. gtev. 147 Vselej zadene na tomboli mladega brivskega mojstra Gilberta Locnbarja is diske Ljubljana, 5. julija. Zelo hvaležna snov se nudi vsem, ki radi modrujejo o sreči. Tudi tistim, ki ne verjamejo v mistiko srečnih naključij in Id zavračajo vse praznoverje v zvezi 8 simboli sreče, podkvami, štiriperesno deteljico in amuleti. Srečna naključja, kakor tudi nesrečna, pravijo stvarni ljudje, nimajo nič skrivnostnega na sebi in jih je lahko razložiti z navadnim računom o verjetnosti. Tako je n. pr. teoretično mogoče, da zadene v loteriji ali na tomboli vedno eden in isti igralec V tem ni nič posebnega. Toda verjetnostni račun nam tudi pokaže, da je verjetnost, da bo igralec zadel, tem manjša, Čim večkrat ga je že izbralo srečno naključje. Kljub temu so ljudje v splošnem zelo zaverovani v srečo in se navadno ne ozirajo na nobene račune; verujejo, da imajo nekateri ljudje posebno srečo ter da je mnogo večja verjetnost, da bodo zadeli oni kakor drugi, »ki nimajo sreče«. Da »nimajo sreče«, ljudje navadno ugotavljajo šele po tombolah in žrebanjih, med tem ko med igranjem veruje vsak v svojo srečo, saj bi sicer ne igral. A da imajo nekateri ljudje v resnici posebno srečo, ki ima skoraj nekaj mističnega na sebi, nam kaže prav ta primer; mladi brivski mojster Gilbert Lombar iz Šiške — prihodnji mesec bo dopolnil 25 let — zadene na vsaki tomboli. Na nedeljski sokolski tomboli v St. Vidu je zopet zadel prvo tombolo. Primer njegove izredne sreče bi zaslužil, da bi napravili iz njega debelo senzacijo, kakršne kujejo in napihujejo reporteri i v večjih mestih. Za naše razmere pa je vsaj potrebno zapisati v reporterski kroniki, kako zvesta je sreča svojemu izbrancu. Mladi Lombar pripoveduje o svoji sreči skorai ravnodušno, kakor da je nekaj samo ob sebi umevnega, če vselej zadene na tomboli. Na tombole navadno ni hodil do zadnjih let Tablice je sicer kupoval včasih, a jih je navadno komu daroval, ker si je vedno pred tombolo premislil in ni izzival sreče. Bil je torej eden izmed tistih redkih ljudi, ki ne verujejo v srečno naključje in ki se premislijo lahkega srca, ko bi bilo treba iti na tombolo, kakor da se ne boje, da bi kaj izgubili. Predlanskim je Lombar kupil tablico poštarske tombole, a ker ga na tombolo ni vleklo, je usodni košček papirja daroval nekemu fantu. Po tomboli mu je fant prišel sporočit ves srečen, da je zadel kolo. Razumljivo je torej, da je Lombar j a lani že bolj vleklo na poštarsko tombolo. Z zaročenko sta imela vsak po 2 tablici. Lombar je že s svetim prepričanjem črtal Številke, da bo tombola njegova. Ni ga posebno presenetilo, ko je res zadel — motorno kolo. Letos 9. maja je bila zopet poštarska tombola v Ljubljani. Gilbert je napovedoval vnaprej, da bo nedvomno nekaj zadel Nekateri so verjeli, a njegov brat je trmoglavo trdil, da ne bo dobil niti najmanjšega darila. Gilberta je jezilo, da ne verjame v njegovo srečo, ki se mu je zdela vendar tako nekaj samo po sebi umevnega, da je kupil zopet samo 2 tablici. Brat je pa gonil svojo, češ, da ne bo nič zadel, ker se ni oddolžil višjim silam ter ni daroval nič za cerkev. Gilbert je bil zaradi tega malo nervozen v bojazni, da bi ne obveljala bratova, zato ni igral do kraja ter je dvignil temo, čeprav bi najbrž zadel zopet tombolo. Mislil sije, da je »bolje drži ga, kakor lovi ga!« Da bo tombola y St Vidu, je zvedel šele v nedeljo zjutraj. Takoj je sklenil, udeležiti se je. Zaročenka pa ni bila posebno navdušena za tombolo in je Gilberta dolgo pregovarjala, naj bi ne šel, češ. saj nima pomena ter je škoda časa. Gilbert se ni dal ugnati in je napovedoval, da bo zopet zadel tombolo. Malo ga je jezilo, da še vedno vsi ne verjamejo brez pridržkov v njegovo srečo Morda je tudi sam rahlo podvomil v zvestobo sreče in je zato kupil eno tablico več, kakor navadno, in sicer tri. Vreme v nedeljo ni bilo posebno ugodno za tombolo, a dež, ki je v presledkih hladil številne igralce, vendar ni mogel razgnati množice. Med njo je tudi mladi l>mbar potrpželjivo čakal na tombolo. Za tako lepo kuhinjsko opremo, ki je bila glavni dobitek, človek pač z veseljem prenese ner kaj kapljic dežja. Tombolo je sevoda zadel mladi Lombar, kar se mu je zdelo samo ob sebi umevno. Bolj bi bil presenečen. Če bi ne zadel... Napol v šali. naool resno je deial. da ga bodo najbrž od^lei s tombol porini, ker bi mnoffi ieralci obupali, ko bi zvedeli, da je na tomboli zopet on... Nove planinske ceste v Zasavju Kmetje so sami s kulukom zgradili za turizem važno Trbovlje, 8. jalija Ko so začeli lani kmetje iz Dobovca in okolice graditi cesto iz Dobovca nizdol v dolino, so mnogi zmajevali z glavama in močno dvomili, da bodo podjetni kmetje započeto težko nalogo mogli dovršiti. Toda vsi so podcenjevati žilavo vztrajnost in železno voljo dobovekih kmetov, ki se predobro zavedajo, da pomeni ce©ta na Dobovec in dalje na Kum ne le za Dobovčane, marveč za vse Zasavje ogromen gospodarski napredek, katerega koristi bo užival v veliki meri tudi oač kmet. Nasi Dobovcani in Kumljanci dobro vedo, da bo po novi cesti pritekal v ndihov€ revne domačife denar, da bodo av-totnobilistl ki se bodo vzpenjali po novi cesti na Kum, stvorili sčasoma stalen kader letovH»čaxiev, ki bodo naših" v tem božjem kotičku najlepšo idilo za odmor in najideaL najše podnebje za okrepitev zrahljanega zdravja. "Dobovcani in Kumljanci s« zato niso strašili ne truda ne Časa., ki so ge v dolgotrajnem kuluku žrtvovali za to važno cesto. Danes je cesta že tako daleč dograjena, da manjka le Še pičlih 100 metrov poti, ki vodi ob Savi pri trboveljski železniški postaji. Dobovška cesta bo spojena s *o potjo po vsej priliki pri posestniku Grebencu. Z dograditvijo dobo veke ceste bo znova 6topil v ospredje problem nove Zasavske ceste, o katere potrebi se fe že pred leti mnogo pisalo in govorilo. Sedaj, ko se toliko riiz-pravlja in pripravlja za gradnjo novih cesi. bi bilo pač potrebno, da se vzame Zasavska cesta v prvi vrsti v projekt izgradnje novega cestnega omrežja, ker je potreba Za-sav-ike ceste vsestransko utemeljena. Tako bi se z izgradnjo nove Zasavske ceste gospodarstvo Zasavja mogoano dvignilo, oživel bi tujski promet zlasti v naših planinah, katerih lepota je le redkim sreonikom znana. Toda tudi našim od vseh strani obkroženi m rudarskim dolinam bi nova Zasavska cesta odprla pot v svet. da bi lažje zadihale. Pred leti s© je tudi govorilo o gradnji ceste na Sv. Planino, toda primanjkovala so sredstva Ln načrt je b; opuščen. To se pravi sredstva bi se že našla in tudi dovolj delovnih moča ie bilo tedaj na razpolago, saj je bila v tistih letih brezposelnost oai-vedja, toda manjkalo je menda dobre valje za uresničenje tega koristnega načrta, ki bi s« gotovo poplačati. Sedaj pa je prišla nova zasebna inicijativa, ki je zamislila gradnjo ceste na Mrzlico. Mrzlica je sicer nekaj višja od Sv. Planine, toda nj nič mani priljubljena izlet na točka, kakor je Sv. Planina. Tam ima svoj dom trboveljsko planinsko društvo in tudi tukajšnji Prijatelj prirode si je že postavil skromen domek. Agilno tukajšnje Slovensko planinsko društvo dela sedaj resno na tem, da se zgradi še v letošnjem letu na Mrzlico cesta, po kateri bodo mogla vozita tudi motorna vozila. Da bo to ogromna pridobitev za naš tujski promet, nai nihče ne dvomi. Slovensko planinsko društvo je zaradi svojega umne ga gospodarstva in upravljanja svoje planinske postojanke na Mrzlici is leta v leto napredovalo in likvidirajo Že po vsej priliki dolgove, nastale z gradnjo planinskega doma in vodovoda na Mrzlici. Če pa planinskemu društvu uspe še drzni načrt, izgradnje ceste na to planinsko postojanko, potem bo delovanje SPD podružnice v Trbovljah kronano z najlepšim uspehom. Možje, ki upravljajo trboveljsko SPD podružnico, nam jamčijo, da bodo zasnovani načrt izvršili. Sredstva so za prvo silo preskrbljena. Zaenkrat bo zaposlenih pri delih 30 delavcev, kasneje Se bo Število pomnožilo. Cesta se bo odcepila od banovinske ceste Trbovlje—Savinjska dolina pri Lizi na sedlu ter bo odtod vodila v položnih serpentinah večidel po severnem pobočju Mrzlice na vrh. Koliko bodo vsa dela stala je težko presodita. Eno pa je gotovo, da se bo delalo v pospešenem tempu m če se prvo leto ne bo mogila cesta izgraditi v tako solidnem obsegu kakor bi bilo želeti, se bo izgradnja ceste dovrševala lahko še* naslednja leta. Glavno je pač, da se je z delom začelo in da se bo cestišče izgradilo v to Hko, da bodo motorna vozila lahko brez nevarnosti privozila na vrh najlepše zasavske planice Mrzlice. Darujte za »Zvončkov« šMad Suzana Lenglen umrla Iz Pariza poročajo, da Js umrla včeraj zjutraj tam teniska prvakinja Suzan-ne Lenglen. Rojena bila leta 1899 v Parizu. Tenisko prvenstvo sveta si je priborila leta 1914 v igri poedincev in v doubleu. Od leta 1919 do 1922 je bila teniska prvakinja sveta. V naslednjih letih js šla od zmage do zmage. Na olimpijadi v Antasrpcu in leta 1984 v Bruslju je imagalB v tekmi za svetovno prvenstvo. V formi je sicer Se popuščala, vencVr je pa tudi Se leta 1906 in 1926 veljala za absolutno prvakinjo sveta. Zaslovela je zlasti Ista 1927, ko je nastopila proti Helen VvTDsovi. Nekaj mesecev po drugi zmagi nad Američanko v Cannesu je prestopila med profesionalke. Ot potovala je na turnejo po Afriki, kjer je zopet dosegla več velikih uspehov. Pred dvema letoma je ustanovila na prigovarjanje francoske teniške zveze teniško solo. Ključi angleške kraljice V Londonu bo v kratkem otvorjen nov dijaški kolegij, nazvan na čast kraljici Mariji >Queen Marys College«. Otvoritveni svečanosti bo prisostvovala tudi kraljica, ki bo sama kolegij odprla. Pripravljahu odbor je hotel naročiti za to svečanost zlat ključ, ki naj bi z njim kraljica prvič odklenila poslopje, potem pa obdržala ključ za spomin. Kraljxa je pa sporočila, upravi zavoda svojo željo, naj to misel opuste, češ, da ima že 400 zlatih in srebrnih ključev, ki so ji bili podarjeni ob podobnih prilikah. Kraljica bo odklenila novo poslopje z navadnim železnim ključem in ga potem izročila upravi. Američana v Franciji Charles Fallot pripoveduje: Dva mlada Američana, športnika širokih ramen in veselih obrazov, sta prispela v Francijo, kjer sta bila že med svetovno vojno. Izprehajala sta se v okolici Amien-sa, kjer sta delala pred dvema letoma dolgočasne orožne vaje. — Ah, Johny ali se Se spominjaš vasice s kmetijo? — Da, prijatelj, tam niso imeli umivalnika. Ali se spominjaš, da se tam nisva imela v čem umiti? — Da, Francozi so zaostali. — To je star narod. — Ogledati bi si morali napredek pri nas v Ameriki. — Ah Johny, kako pripeka solnce, kako vroče je, kako krasen je ta kraj! In kako lepe krave se mirno paso po livadah. Samo Skoda, da tu nimajo dreves, gotovo bodo poginile od silne vročine. Kar je eden prvič v življenju zagledal mlin na veter. Gledal je presenečeno in ši- roko odprtih ust neznano napravo, kako stoji in se vrti sredi polja, šele potem se mu je posvetilo v glavi, v kakšne namene sluzi. — Krivico sva delala Francozom, ko sva trdila, da so star, nazadnjaški narod. Tu nimajo dreves, ki bi dajala senco, pa so napravili za krave veternico, da jim ni vroče. Loiiis je mnogo treniral svoi presenetljivi uspeh se mora zahvaliti samo stal* nema treningu Louisu pravijo »daj v Ameriki >črni bombarder iz Detrodta«. V resnici pa Joe Louis Barow, kakor se pise nedavni zmagovalec med Schmellingom, ni črn. Njegov obraz je prej rumenkasto rjav, kakor da bi bil dlinast. V Ameriko radi dajejo ljudem razne zdevke. Včasi so zdevki tudi žaljivi, toda v Ameriki na to ne gl: dajo. Drobec resnice je vedno v adevku. Dempseya sc imenovali »ubijač iz Mana-se«, Primo Carnera je bil znan pod Imenom »poševni stolp iz Pise«, Flrb pod imenom »divji mož iz džungle«, Harry Greb je bil >mhn na veter iz Pittsburga«. Mike Gibbons »strašilo arene«, Mickev Walkar »divja mačka iz Nebraske«, Tiger Flawers pa »boksajoči pastor«. Joe Louis je dobil zdi'vek »črni bombarder iz De tro: ta«. Čeprav se Louis včasi jezi nad načinom reklame, je ostal to pot miren. Njegovi prijat ljd, po večini zamorci, ga pa slikajo v jSJtosstJ vedno kot vzornega športnika, tako da ga cenijo mnogi Američani kot moža, ki z "a dostojno braniti amenške barve. Američani so navdušeni samo za knock-out. ZaTo je napravil Jo. Louis tako presenetlj.vo karijero. Njegov u-peh j.- i i ... , , »tven. V letih 1934 in 1935 j dobil vse tekme • knock-outom razen ene. In tudi dragi njegovi spopadi v letih 1936 do l'i*38 razen enega proti Maksu SchjneUingu in dveh zmag nad Bobom Pastorjem In Tommy Farom po točkah so se zaključili z zmagovitim knock-outom. O presenetljivi kari J ri Joe Louisa je odločilo leto 1935, ko je premagal Carne.ro, Maxa Rac rja ln Retzlaffa. Potem je pa prišel leta 1936 padec višine, nanuvč zrna ga Sscmelraga in knock-outom. Joe Loui-sa so odnesli iz arene in vse je kazalo, da je konec nj gove športne karijere. Prijatelji sc poskrbeli, da je javnost čim prej pozabila na njegovo smolo. Od avgusta predlanskega leta so ga hujakali lz enega spopada v drugega skozi vsv leto. V začetku so mu dajali lažje nasprotnike, ko so se pa zaceli njegovi uspehi zopet množiti, so ga postavili proti Braddocku in Joe si je lani v avgustu priboril svetovno prvenstvo. Raz^n zmag, ki jih ima Louis zabeležene v svojem rekordnem seznamu, si je priboril še celo vrsto ekshibicij. Vozil se je po Ameriki in J mal s seboj svoje tekmece, katere je po vrsti premagal s knock-outom. Z nobenim se nd boril vec kakor drve koli. Samo stalnemu treningu se mora Louis zahvah ti, da je poDOvno vzbudil zaupanje v svoje sposobnosti. Njegovi prijatelji so sijajno organizirali to vstajenje. Glavno je, da je prišel Louis tako zopet do denarja, ki pomeni v Ameriki največ. Sedaj ima oboje: uspeh in denar. Azijska reka izpremmja svoj tok Primer, da ki tajska reka Hotuig-ho (zol-ta reka) med sedanjo poplavo menja svoj tok in da se bo zopet izlivala v morje mnogo bolj južno kakor doslej, v Aziji ni osamljen. Tako je znano tudi o reki Amu, ki se izliva zdaj v Aralsko jezero, da je imela nekoč mnogo daljši tok in da se je izlivala v KaspiSko morje. V naših časih izpremi-nja tok tudi reka Tarim v kitajskem Tur-kestanu, kateremu pravijo kot kitajski provinci Sin-Kiang. Tarim, kakor se še zdaj vidi na zemljevidih iz zadnjih časov, se je izgubljala s svojim pritokom Konce in reko Cerčen (na angleških zemljevidih Cher-chen) v jezero Lop-nor, ki nima odtoka in iz katerega uhaja voda samo po silnem izhlapevanju. Leta 1901 je odkril znani švedski raziskovalec Sven H edin v peščenih presipih v zapadnem delu puščave Gobi (v vzhodnem Sin-Kiangu) razvaline mesta Lou-lan, ki se je razvijalo tu nekako do 3. stoletja po Kristusu. Iz tega je sklepal na pravilnost domneve, da je tekla reka Tarim po tej pokrajini in se izlivala drugam, ne pa v sedanji Lop-nor. V naslednjih letih so opazili, da se jezero Lop-nor polni z blatom iz Tarima, nasprotno pa vzhodni viharji poglabljajo staro izsušeno strugo Kum-darja, usmerjeno proti razvalinam Lou-lana. Leta 1921 je prišlo tako daleč, da je močni pritok Tarima, reka Konče-darja prodrla v strugo Kum-darja in da teče zdaj z večino vode Tarirra mimo Lou-Lana na vzhod od puščave Gobi, kjer se počasi razliva, da nastaja novo jezero, novi Lop-nor ali bolje rečeno bivši, prvotni Lop-nor. Sedanji Lop-nor se suši in bo gotovo sčasoma povsem izginil. Leta 1934 se je Sven H edin več tednov vozil po leki Konce in novem toku Kum-darja, kjer je zabeležil na zemljevidu ta vijugasti tok. Kitajske oblasti so skušale prodor iz Konce do Kum-darja zamašiti, toda zaman. In tako se vrača zdaj vsa oblast v stanje, kakor je bila do 3. stoletja pred Kristusom. Rodovitna zemlja ob reki Konce se suši, namestu tega pa oživljajo kraji ob Kum-darji. Jezero Lop-nor bo zdaj mnogo bolj severno, kakor je bilo doslej in morda se zdrami v novo življenje tudi mesto Lou-lan, mirno katerega bo vodila novo projektirana avtomobilska cesta iz Kitajske v rusko srednjo Azijo. Nemški cesar in italijanski brivec V Binghamtoniu v državi Nt w York živi v pokoju brivec, Italijan ,ki vsako leto piše nemškemu cesarju Viljemu za god, želeč mu obilo sreče in še dolgo življenje. Viljem n. se mu vsako leto zahvali za čestitke s svojo fotografijo m lastnoročnim podpisom. Predigra teh čoidnih stikov je dogodek, ki se je odigral pred 40 leti. Viljem H. se je mudil takrat na obisku pri italijanskem kralju Umbertu in nekega dne je presenetil brivca Pi tra Depascala, ko je nenadoma vstopil v nje-vo brrvnico. Dal se je ostrici in plačal je brivcu za trud 50 hr. Tega mu brivec nikoh m mogel pozabiti- Med svetovno vojno je bil sicer kot vojak na bojišču proti Nemčiji, toda cesarju ni zameril, da je moral prenašati vse tegobe življenja na bojišču. Glejte, pravi Depascala, človek, ki plača brivcu za striženje 50 lir, bo gotovo napravil v življenju še mnogo drugih neumnosti, nikjer pa ni rečeno, da mora biti tak Človek slab. Iz Radeč — Modras jo je pičil. Te dnf je pifti] modras gdč. Martjn^kovo rz Svfbnega. Hodila ie bosa po travi in nenadoma jo je useikaia kača v nošo. Po pomoč se ie zatekla k tnkaTfsnjenru tanovinsketnu zdravniku dr. Matku. Lep dar: Zgodbe brez groze H E REYBAODOVA! 17 — Gotovo ste se namenili na božjo pot, pa niste pomislili, kako nevarna je taka pot. Mlado dekle je vedno v nevarnosti, če hodi sama po svetu. Glejte. vaš zaščitnik hočem biti. Ali ne poznate v Madridu nikogar? — Nikogar, Veličanstvo. —Dobro, pošljem vam torej zanesljivega človeka, ki vas odvede tja, kjer boste na varnem Po teh besedah ji je podal svojo kraljevsko roko, kakor da hoče s tem še podkrepiti svojo obljubo glede zaščite. Potem je pa pognal konja proti kavalir jem, ki so ga čakali. In družba je kmalu izginila v gošči. Tereza je ostala sama in ozirala se je na vse strani z začudenim pogledom. PoveSenih rok in odprtih ust kakor človek, ki se je prebudil iz čudnih sanj. —Bože moj, — je šepetala, — s kraljem sem govorila. Sam kralj me jemlje pod svojo zaščito... To je pomoč neba! V Madrid pojdem. Toda ne, ne, to ni bil cilj moje poti. Zato nisem prekršila svojih zaobljub, da bi se tako vrnila v svet... Alonzo, Alonzo, še enkrat te moram videti, da se ti osvetim, ker sem pogubila svojo dušo. Obsodila sem se na veke... Toda kako naj te najdem? Morala bi hoditi po svetu sama, kruha bi morala prositi tja do San Lucara de Barrameda, tam bi morala sesti na prag tvojega krasnega gradu in čakati, kdaj bi izvolil priti... Prijela se je za glavo kakor da hoče zadržati misli, ki so ji rojile po nji. Vroče solze so ji zalivale oči. Za hip se je oglasila v nji izkušnjava, da bi zbežala. Neka slutnja Ji je govorila, da drugič izgublja svojo svobodo, da ji je namenjeno drugačno suženjstvo, kakor je bilo tisto, ki se ga je prav kar rešila. Ni pa imela kdaj razmišljati o tem. Kmalu sta prišli dve častitljivi dami, z njima pa sluga. — Madame, — je dejala ena in stopila k Terezi. — Nekaj korakov od tod vas čaka kočija. Njegovo Veličanstvo je vas poverilo najini zaščiti. Spremiva vas do Madrida. Ali se hočete odpeljati takoj? — Pripravljena sem, — je odgovorila Tereza in vstala V MADRIDU Tereza je vstopila v kočijo. Njeni spremljevalki sta sedli vsaka na eno stran in kočija je krenila na pot Balado dekle je bilo nekaj časa kakor omamljeno po novem položaju, kmalu se ji je pa vrnila hladnokrvnost. Položila je svojo utrujeno glavo na blazinice in zatisnila oči. Kočija je vozila počasi po ravni zaprašeni cesti, vodeči iz Aranjue-za v Madrid. Pred njo se je pomikalo po cesti več jezdecev. Eni so bili v kraljevskih li vre j ah, drugi so bili pa sluge nainistrov in poslanikov. Pred kočijo so jahali tudi veljaki, elegantni kavalirji v spremstvu pažev in lakajev. — Križ božji, danes je pa na cesti kakor ob procesiji! — je dejala ena Terezinih spremljevalk in odgrnila zaveso na okencu. — Vsi ti se vračajo iz avdijence pri prvem ministru, — je odgovorila druga. — Ni veljaka v Španiji, ki bi ne smatral za čast pokloniti se mu. On je bolj kralj od kralja samega. Pod pokojnim kraljem visoko plemstvo ni tako stalo v sprejemnici prvega ministra. Poglejte, mimo se pelje vojvoda Arcrosa s svojim spremstvom. On ni bil s kraljem na lovu, niti markiz de Pena-fiel, niti grof de Montellana, niti cela vrsta drugih, ki jih vidite vsak dan pri prvem ministru. Medina Sidonievi so tudi med njegovimi najbolj vnetimi dvorjani Pri tem imenu je začutila Tereza, da ji je nehalo utripati srce, a čelo ji je prebledelo. Vzravnala se je in zadržala v sebi razburjenost, rekoč: — Vojvoda de Medina Sidonia je torej na dvoru? Pravili so, da je zapustil svojo provinco Anda-luzio samo dvakrat, prvič za kraljevo poroko, drugič pa ko je krenil na katalonsko mejo. — Res je, madame, stari vojvoda nerad zapušča svojo deželo, kjer je kakor podkralj in kjer uka- zuje, Bog mi odpusti, tako kakor samo Njegovo Veličanstvo. Toda njegov don Alonzo de Gusman je prišel nad i bat se dvornega zraka ob svoji poroki. — On se je oženil? — jo je prekinila Tereza s čudnim nasmehom. — Ne, madame. Toda ta imenitna svatba bo kmalu. — Bog daj novoporočencema dolgo življenje. Rada bi pa vedela, kdo je tista plemenita gospodična, ki naj postane vojvodinja de Medina Sidonia. — To je najbogatejša dedinja v vsej kraljevini, dona Maria de Giron, edina hči vojvode de Ossuna. Mati božja, blagoslovi ta krasni par. Naj imata tako številno potomstvo, kakor patrijarh Jakob. Na tej svatbi bo prirejen ples, ki se ga udeleži ves dvor. — Videla sem priprave za te sijajne svečanosti, se je oglasila druga spremljevalka. — Niti viteške knjige ne pripovedujejo o take%i razkošju in sijaju. Don Alonzo si izmisli vsak dan novo presenečenje za svojo nevesto. — Torej je zelo zaljubljen? — je vprašala zopet Tereza. — Počenja stvari, ki pričajo o njegovi strastni ljubezni. Samo da bi mogel videti dono Mario na balkonu, je prijahal ob zadnjem sežiganju krivo-verca v galopu iz Seville do Madrida in vrnil se je še istega večera, ker mu stari vojvoda ni bil dovolil kreniti na to pot, kajti odločitev o njegovi ženitvi še ni bila padla. — Za »N Jetaa — Za upravo m mseratnl dal Usta Oton Chrletof — Vsi v LJubljani 1 M i i i i;