St 13.
V Mariboru, Četrtek 1. februarja
V. teeaj. 1872.
SLOVENSKI NAROD.
lxhaja trikrat na teden, vtotok. četrtek in soboto, ter veijapo pošti prejeinan, aii v Mariboru a pošiljanjem na dom, m celo leto tO gold., za pol lota 5 £old.. za četrt leta 2 golil. 60 kr. — Za oznanila so plačuje od navadno četiriatopno vrstu 6 kr. čo se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo so dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štenipelj za 30 kr. — Dopisi naj so izvolo frankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici hisn. štev. 220-
O prav ni št v o. na ktero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, jo v tiskarnirh F. S kaza in dr., v koroški nHci hišn. št. 229
_ Zarad svečnienega praznika sobotnega lista ne izdamo. Da pa bodo če. bralci od.škodovani, pridamo prihodnjemu listu v torek prilogo cele pole.
baš po direktnih volitvah elementi v državni zbor, j Iz flaj Vdj. a vira morem poročiti, da je to laž, kteri so bili zdaj po deželnih zborih zatrti. Da! nesramna laž. Peštanskc službene novine, ki so to začnemo pri Slovencih: mi ne moremo izgn-lvest prve med svet rinile, bi morale vendar bolje biti. Ako le pol tako napredujemo kakor smo do-1 obuveščene biti, kajti sicer bi se to moralo kot zdaj, na Kranjskem in na Goriškem ne izgubimo I nalaščuo obrekovanje in natolcevanje vzeti. Vodje
Direktne volitve iit mi.
Poštenjak ljubljanski Krakovčan je nekdaj kakor sveti apostoli svoje ribiške mreže v vodo spustil, da bi ribe lovil; in ko je začel mreže vzdigovati, bile so pretežke. Teče k svojemu sosedu iti oba veselo dvigata mene, da sta n jela velicega nkarfa." Ali ko je lov prišla ua beli dan, videla sta, da ni užiten karf, nego podkovana mrha Ribničanovega v vodo padlega konja. — Ravno tako že dve leti avstrijski Nemci dvigajo zaklad direktnih volitev iz poplave, ktero je v Avstriji naredilo po Šmerlingu začeto izvedeuje ustavnega načela. Od dne do dne imamo že dolgo in dolgo priliko brati in slišati hvalo in prclivah te nove lovi, ki baje bode Avstrijo na novo okrepila, na novo oživila. Dozdaj tega domišljencg; zaklada niso mogli vzdigniti, a poglcdimo kaj do-bodo, ako se jim zares posreči.
Pred leti, za časa prvega državnega zbora, ko jc iz Češkega bilo v njem samo 11 Cehov, iz Kranjskega samo eden Slovenec itd., ko so Nemci mislili, da vsled lokavega Šmcrlingovega volilnega reda ne morejo nikdar v večini deželnih zborov manjšine imeti, ni nobenemu niti v glavo padlo misliti, kako bi se državui zbor od deželnih odluščil in osvobodil. Stoprv potem, ko je vsled probu jenja slovanskega življa in prodrenja avstrijskega in federalističnega načela med konservativnimi Nemci, v nevarnost prišlo gospodarstvo onih Nemcev, ki se z eno roko Gcrmanije v severu oklepajo, da bi z drugo tudi nenemske dežele *a seboj potegnili, — začeli so okolo sebe hlastati po po moči, in mislijo, da so jo našli v direktnih volitvah t. j, v načinu, po kterem ne volijo več deželni zbori izmed sebe v državui zbor . temuč ljudstvo naravnost iz sebe.
Kakor Čelii, Poljaki in konservativni Nemci tako smo tudi Slovenci proti tem   direktnim vo litvam.   To moramo biti že iz doslednosti našega prizadevanja po tem cilji, da smo enkrat sami go spodarji na svojem domu.   To moramo biti, ker nam ne gre za to, koliko za deucs dobimo od dr zave, nego za to, da svojo narodnost, svojo individualnost, svojo, ue na protivne elemente navezano bodočnost zagotovimo.
Ali vzemimo, da se zdanji vladi res kako posreči svoje direktne volitve uzakoniti ; vzemimo, da je res, česar se jc te dni bal eden večjih federalističnih listov : da je to miuisterstvo podvzetuo in zato nevarno (česar ne verujemo). Kaj izgubimo , ako se proti naši volji direktne volitve izvedejo? Za svojo bodočnost nič. Nasproti, Nemci se bodo v svojem računu ravno tako zmotili, kakor so ie z dobro preudarjenim, izvrstno v svoj samoprid preračunjeniin Šmcrlingovim volilnim redom, kteri ni mogel ustavovercem večine zagotoviti. Nemci bodo zopet nekaj ujeli, česar ne nameravajo loviti; ker jc njih gospodarstvo nenaravno, ne na večino se oslaujajoče, mora tudi z direktnimi volitvami propasti.
Čehi so toliko utrjeni, da bodo tudi potem isto svojo večino volili, kakor zdaj. Poljaki tako niso namešani z Nemci.   Razen tega pa pridejo
nobenega poslanca, na Štajerskem dobimo dva takoj, in vsaj enega iz mest in trgov kmalu, na Koroškem kmalu enega ali dva laž3e,45TeS° P° deželnem zboru. Rusini bodo postavlja ,^ćj»Dkon^in-gent, in gotovo je, da se bodo potemV~"stcvilncje zastopani, kot Slovani Slovanov držali. Poleg teh pa iz nemškega prebivalstva samega dobimo k večjemu samo pomoč. Kmetske občine v nemškem Stajerju, v gornjem Avstrijskem itd. volijo v deželne zbore konservativno - federalistično, a ti deželni zbori jih pri volitvah v državni zbor zatro in zaduše. Potem jih ne bodo mogli.
In kaj bi ta gotova večina imela drugega posla, nego podrčti, kar so nemški teoretiki sestavili za privatno rabo? — Torej bati se nam ni ničesa, tudi če se dogodi, kar se zdaj še nemo goče vidi. Samo škoda za čas, ki se gubi. A ne toliko škoda za nas — kajti mi se bomo med tem doma ukrepili — nego ra državo!
Dopisi.
Iz IJnltlJkftiis*. 80. januarja [Izv. dop Prav britko nas jc sredi pustnih veselic in plesov razžalostila vest, da je smrt zopet novo in odlično žrtvo si vzela iz narodnega taborja, vrlega domoljuba gosp. dr. M. Prelo ga.   Rodi mu zemljica lahka!   Skoro v istem času pa smo tudi  v Ljub Ijani pokopali domoljuba, namreč gosp. Janeza Pogač ar j a, kupcijskega pomočnika, čegar smije pomenljiva  v tem, da je on prva smrtna žrtva  izmed   slovenskih dramaturgov Naj bode priporočan blagemu spominu !
Kakor je od vzvišenega do smešnega le korak tako  skoro  tudi od  tužnoga  do veselosti, kajti človek ima smeh in jok vse v enem žalclji, zlasti pa prvega v izobilji sedaj v pustnem času, ko s vse vrti, suče, raja, in daruje knezu Karnevalu Društvo za društvom snuje zabave, plese in mas kerade,  da bi bolj razkošno užili zadnje dni no rega časa. Med plesi društvenemi pa moramo po sebno   omeniti   „venček   stavcev" (Tvpografen Kranzehen), kteri je v saboto zvečer zedinil blizo 400 gostov v primerno okinčanih prostorih gostil-uice „pri slouu". Zabave jc bilo mnogo, občinstvo izbrano, ples posebno živahen in gospodje stavci Re smejo ponašati,  da uživajo splošne simpatije. Značaj cele veselice pa, ktera bode vsacemu udele-žeucu še dolgo v spominu, je bil po veliki veČini le naroden, dasi so veselico tudi vrhunci iz ustavo-vernoga taborja počastili svojoj nazočuostjoj. —
Naš deželni predsednik g. \Vurzbjieh se je odpeljal ua Dunaj. Ne vc se ali je poklican, da dobi instrukcije, kako mora na Kranjskem Slovence „Kollerovati" in „Auerspergovatia, ali pa je prohtovoljno šel, da se opraviči, ker so ga ue-kteri tukajšni dopisniki — bog jim grehe odpusti! — „črnili" da je naš pristaša in premalo ustavo-veren!
Iz Zngrroliil. 30. jau. [Izvir, dop.) Po raznih časopisi!), zlasti t i. ^skih in dunajskih, raznesla se je vest, da bo se vodje naše narodne stranke Lonyaya na novo dogovarjanje ponudili.
naše narodne  strnnke  se Lonvavu  niso ponujali niti prvokrat  t. j.   pred  otvorenjem   sabora, niti sedaj po razpustu sabora na dogovarjanja. Ravno narobe je bilo. Pred otvorenjem sabora, kakor tudi sedaj po   razpustu sabora je  Lonvav naše vodje iskal, ne naši vodje Lonvava.   Faktu m j c, da 8 0 se dogovarjanja z opet začela, in sicer tako le: Po razpustu sabora vruil se je Mihaljevie, narodni zastopnik in veliki posestnik iz Slavonije, črez Pešto  nazaj domu.   Ker je Lonvav njegov oseben znanec in prijatelj, oglasil se je, kakor se reče.  s potoma pri njem, ter mu pri tej priložnosti resnico  povedal, kako stvari   v Zagrebu in sploh na Hrvatskem stoje.   Nasledek tega je bil, da je Lonyay vsakemu petorice zaupnih mož po-sebe pisal, ter jih na nova dogovarjanja k sebi v Pešto pozval. Naši vodje so mu odgovorili, da kot zaupni možje ne morejo v Pešto priti, ker so po razpustu sabora svoje mandate kot narodni z a-s t o p n i k i  izgubili.  Lonyay je na to nazaj telegrafoval,  da to nič ne  de,  kajti on more ž njimi tudi kot z vodjami narodne stranke dogovarjati.   Sedaj so se med seboj posvetovali ; ali bi šli? ali ne bi šli? Zlasti Rački se je odločno temu upiral, da ido, in brž ko ne,  je imel prav.  Večina je pa vendar odločila, da gredo, in odšli so. — Prvo   kar bodo  terjali in  sicer kot „conditio sine qua non" terjali, bo to, da naj se pred vsem drugim  možje narodne  stranke na čelo naše deželnevlade postav i j o. Dokler se ta predpogoj ne bode izpolnil, se v daljša dogovarjanja vpuščali ne bodo. Ali jim bode Lonyay to garancijo  privolil ali ne, to se bo v nekolikih dneh videlo.   V ogerskih vladnih krogih veje nekoliko časa sem zelo sumnjivo p o m i r 1 j i v d u h. Ta prisiljena pomirljivost mora kaj posebne razloge imeti. Mi jej bogme nič ne zaupamo.
Na Zagrebško javno bolnišnico milosrčnih bratov prišel je za primarja dr. Vajngerl iz Slovenskih goric. Z dr. Fonom sta sedaj dva Slovenca na tej bolnišnici. Dobro došla kot strokovnjaka in zlasti kot narodnjaka!
Iz JlrtlMlOVi' (v Savinjski dolini) 2J>. jan. I Izv. dop.] V našem kraji je vedna tožba, da se toliko krade. Vsak dan se skoraj izve, da so tatje v to ali ono viuograjsko klet ali v kako shrambo štrli. Varnost imetja je na jako nizki sto pinji. Kaj je temu krivo ? Ljudstvo je z odgovorom na to vprašanje kmalu pripravljeno in pravi, da se s tatovi premik) ravna. Tat ima več pravice pred sodnikom, ko oni, kateremu je kaj ukradel. Gotovo ljudstvo v tej reči ne sodi popolnem napačno in namesto da naš deželni in državni zbor spodkopava pomnjenje med narodi, naj bi se rajši pečal z vprašanjem, kako bi se materijalno stanje našega cesarstva koristno uredilo. Naj bi se dr. llerbst, namesto da preiskuje in po dolgem tuhtanji spozna, da so češki fundamentalni članki z „nstavou nezediuljivi, rajši pečal s poboljšanjem kazenskega zakona, naj bi sploh študiral, kaj ljudstvu res škoduje. Tako pa naši ustavoverci o vsaki priliki pomirjenje narodov spodkopljejo, uzročujejo vedno premenjevanje miuisterstev in vedno množenje državnih dolgov in posredno bremen,   katere mora
ljudstvo prenašati. Naši vedni politični prepiri in boji škodujejo, ne glede ua moralieno kvar, posebno tudi gmotnemu .stanju narodov, ljudstvo uboža in ako se spomnenio na izrek imenitnega narodnega gospodarju, ki pravi, da je bcrastvo zadnja stopinja pred zločinstvom, gotovo smemo v začetku dopisa omenjene tožbe zarad nevarnosti posestvu v zvezo spravili s slabim materijalnim stanjem velikega dela našega ljudstva. Narodnogospodarska dela bi bila že davno labko prišla v naših zastopstvih ua vrsto, ako bi usta-voverei ne podirali in kalili miru in razumljenja med narodi. Tako pa jemljejo ustavoverci prostemu ljudstvu vse zaupanje v konstituei jonalizcni, ker vidi, da so mu nc; samo narodnost, temveč tudi materijalna korist vedno zatira.
Iz IHllIiliit. 28, jau. |izv, dop.] (Društveno življenje u a vseučilišči.) Do lanskega leta so imeli tukajšnji slušatelji uomške narodnosti fiu odpadniki) ua univerzi kot svoje središče društvo ,,Akademischer Leseverein", kteri je bil ustanovljen 1. 1S<J1 z namenom, biti strogo „akademičen", brez ozira ua narodnost in politiko udan samo vedostnemu iu umetnostnemu izobraŽevanju študentov; pozneje pa so sinovi p prvega kulturnega naroda" društvo prcmeuili v samo nemško. Lani so v „Dianasaalu" udje tega društva slavili preveč Pruse iu tako napotili vlado, da je društvo razpustila, zarad česar so se potem zedinili „akademično" misleči študentje vseh na dunajski univerzi zastopljenih narodnosti in ustanovili »akadcmische Lesehalle", kteri je namen, podajati dništveuikom časopise, knjige in druge po-močke za izobraževanje. Ker pravila društva „akademische Lesehalle" dajejo nenemškim študentom dosti garancij, da se njih narodno Čutjc v njem ne bode žalilo, postala jc ,,akadeinische Lesehalle" res središče in priljubljeno shodišče vseh študentov, kterim ni za škandale, temveč za izobraževanje. To društvo je tako tudi pripomoglo, da se univerza dunajska svetu kaže kot kozmo-politično, vsem narodnostim hrano omike iu olike dajoče učilišče.
To pa nemškim kričačciu, sinovom privržencev sedaj Avstrijo vladajoče ustavernopruskouemške klike ni všeč. Dunaj, ki ima po njih misli namen, biti sreda in ognjišče centralizirane nemške države, ta Duuaj ima univerzo, ktere značaj ni čisto in ueomudeževano nemški! Nemška narodnost na univerzi jfl v nevarnosti, torej je treba društva, ki bode edinilo nemške študente in gojilo ideje očetov iu patronu v „ustave." Iu zbrali so se „ nemški''' študentje, kterim se na obrazu in govoru vidi, da so po večjem sinovi očetov, kteri znajo uajlepšej izgovarjati besedi „Rebach," zbrali so se sloko-j nosači iu ustanovili društvo, ki hoče ohraniti univerzi nemški značaj.
Ako človek oklice tega društva bere, mislil bi, da proti Nemcem na univerzi res pogin, da univerza od Slovanov in drugih Nenemcev zapaljena, na vseh oglih gori. Pa ne bojte se Nemci in judiči! Slovani, ki bi vam združeni labko neljubi postali, so v svojem še zdaj ne popolnoma iztrebljencni separatizmu vam nenevarni. Razen enega slovanskega študeutovskega društva ni nobeno gmotno toliko močno, da bi si najelo svoje stanovanje. Sicer ima vsaka slovanska narodnost kako društvice, ktero se shaja po gostilnicah iu potem včasi svetu razglasi, da se tam gode vednosti, politični, sploh „mnogovrsnu" koristni pogovori, pa kdor ve, kako je s to stvarjo v resnici, rekel bode : risani teneatis!
Izgovarjajo se študentje slovanski, da je jezična različnost kriva takega ločevanja. Zakaj pa nc ustanove društva, ki bi pomagalo odpravljati jezične razlike, društvo, ki bi pospeševalo uk ruskega od mnogih odličnih Slovanov za vkupen jezik nasvetu vauega jezika? Ako je slovanskim študentom s tolikokrat pri kozarcu od njih slavljeno vzajemnostjo resnica. zakaj se ne trudijo dejansko zanjo? Jugoslovanskim študentom pa se že uikakor ne more odpustiti, da se nc združujejo vsaj večkrat, ako že skupno stalno društvo ni mogoče. Razlike v jeziku so take majhne, da vsak izobražen Slovenec, Hrvat ali Srb, ako kakih 14 dni spise svojih najbližu jih sorodnikov po narodnosti bere, razume njih jezik po vsem. Posebno Slovenci iu Hrvatje , ki doma v najlepši vzajemnosti žive, imeli bi dolžnost, da se na univerzi čem najbolje spoznavajo, da bodo po dovršenih študijah mogli nastopiti stopinje sedanjih zastopnikov narodne inteligencije. Torej proč s separatizmom, proč s tradicionalnim ločevanjem, razjasnjujmo si težnje, katere doseči hočemo in delajmo trezno iu resno! Ustanavljajmo društva za vsestransko spozuavanje med seboj in kadar nam taka ožive, tedaj ue pieobračajmo pravil tako, ko nekateri nemški študentje v svojih društvih, katerih pravila kažejo prav lepe namene, v resnici pa so društva samo shodi pijancev in leuuhov, ako ne propagirajo z vladuo pomočjo pruski duh med seboj.
Volitični razgled.
V L i to in e r i c i na Češkem je stal te dni češki urednik pred nemškimi porotniki zarad političnega članka. Kil je skoro enoglasno za n c-krivega spozuau. Po vsej pravici „Narodni Listy" imenujejo to politično važno, ker je uemško ljudstvo s tem činom liberalnim dunajskim kri-čačem, ki so hoteli praško češko časopisje pred nemško poroto deti, odgovorilo, da ueče biti za bi-riča nad svojimi češkimi deželaui iu da bolje ume
tiskovno svobodo nego „ustavoverni voditelji". — Mi ta dogodek predstavljamo ljubljanskim ne m-Škutarskim porotnikom — naj se sramujejo! Ob enem si pa stavljamo vprašanje: ali bi pač mariborski ali celjski Nemci iu nemškutarji bili tako res liberalni in svobodomiselni kakor njih nemški sorodniki na Češkem, ako bi se n. pr. prigodilo, da bi mi slovenski uredniki pred njimi stali. Če človek čuje kako se ljuto izražaji) „llber die vertluchten \Viudischen," bi pač ue zaupal jim lehko svoje kože.
Iz „državnoga zbora" še zdaj nič politično-zuamenitega. Kako težko živi, je kazalo zadnje glasovanje. Pri volitvi odbora za kmetijsko višjo šolo ua Duuaji je glasovalo samo 70 glasov, ker so se Poljaki zdržali. Torej niti tretjina ne. — S poljskim posebnim pomirjenjem ne ide prav izpod rok. Oticijozna ,,N. fr. Pr." zna čedalje več ,,težav" našteti. Posebno je zarad tega proti poravnanju, ker se jej smilijo Rusini in — Nemci v Galiciji, ki bi pod poljsko oblast prišli.
Tz Londona poroča telegraf, da je zopet na dan prišlo tako imenovano „alabama"-vpra-šanje, ki razdvaja Ameriko z Auglcško že od amerikanske domače vojske sem, in v kterem je imelo posebno mednarodno mirovno sodišče v Genfu razsoditi, ali iu kako ima Angleška Ameriki plačati odškodovanja zarad tega, ker so angleške ladije amerikanskim upornikom pomagale. Angleška vlada pravi , da ni poznala vseh amerikanskih spisov, ua podlogi kteri h je bilo ono sodišče sklicano. S tem indirektno izreka, da se razsodbi nc bode podvrgla. — Iz tega lahko nastanejo jako resne razmere med obema državama, tudi vojna.
Iz Francoskega se je zadnje dni čulo, da se mislijo monarhični stranki legitimistov iu or-leauistov zediuiti. Glava prvih, grof Chambord, to preklicujc in v nekem mauifestu izreka, da se no bode uikdar odpovedal sveje „pravice," ktero ima do kraljevskega prestola. — Ker niti njegova, niti orleanistična stranka sama za sebe ni dovolj močna kraljestvo zopet povzdigniti, zediuiti pa jih bode težko mogoče, — dobili bodo samo republikanci.
Med Orno goro in Turško je bilo pričakovati resnih zaplctek zarad tolovajskega napada črnogorskih podložnikov od strani Tu i kov. Knjez črnogorski je zapovedal že svojim sokolom, naj ne hodijo iz svojega kraja, da se bodo o potrebi lahko naglo zbrali. Komisija, sestavljena iz Črnogorcev in Turkov je pa stvar po mirni poti rešila iu tako še ni povoda, da bi se reševanje vzhodnega vprašanja že~sedaj začelo, kar bi bilo najbrže se zgodilo, ako bi se ne bila omenjeua zadeva mirno rešila.
Listek.
Burklarije iz Zagrebškega življenja.
VII. *)
Jaz sem rekel: „sluga!" — Ona je odzdravila po hrvatskem običaji: „službenica!" — Jaz sem rekel: „kako se dostoje nahadjati, milostiva gospodično?" — Ona je rekla: „hvala na pitanje tak, tak, izajde se."' — Jaz sem rekel: „to mora nešta osobita znači, što tako rano, i k tomu tako samcata po Tuškaucu šetate!" — Ona je rekla: rnek!" zarudela, se poniglavo nasmehnila, graci-jozno naklonila, iu — eto, ua! naenkrat sem stal sam. Otožno sem gledal za njoj, dok sem še videl kaj njenega vijoličastega pajčolana za rosnim vejevjem. Črni zavid se mi je obudil v srcu proti tistemu nepoznanemu „srečuemu," kteremu je ena prvih zagrebških lepotic brž ko ne tukaj v slavi častem gaji včerajšnji „rendez vous" povračevala To kar se je meni zgodilo, da sem namreč odbit bil, to se je dogodilo že tisočerim v Tuškancu, in tudi to je neka tolažba, dasiravuo malovredna.
Zagrebaški Tuškanec je zagrebaški „Tus-
*) Olej štev. 6.
culum," dunajski Prater, parižki Boi de Boulogne ali ljubljanski „Roženpoh." (Oh, ali joto strašuo ime za slovensko uho!) Tudi v zagrebškem Tuškancu rasto, kakor so rastle nekdaj ob časih Ho-racijevih v rimskem Tuskulu babje dušice, divja meta, glog iu češmiu. Bachovi germanizatorji so hteli Tuškanec prekrstiti v „Opankenbeim." Rog jim njihov atentat oprosti! — Oj Tuškanec, oj Tuškauce, kako je zeleno tvoje listje, iu kako je hladna tvoja senca! Pol slovenskega slovstva sem prebral sede ua tvojih počivališčih, in bog si ga ve, kaj še vse drugega, kajti kar se berila tiče spadal sem nekdaj med „onmivorae". Kako staro prorokovauje ali kake kuhinjske bukve bral sem z ravno isto zanimivostjo kakor n. pr. „Olikanega Slovenca". Samo s tem sem „Olikanega Sloveuca" odlikoval, da sem se, v uakaui brati ga, zaklenil v svojo kamrico kakor grešuik kadar svojo vest izprašuje, svoje grehe obžaluje ter nazaduje trdno sklene nikoli več kaj takega zagrešiti. „Olikani Slovenec" je figov list, s kterim je htela „Matica slovenska" slovensko „zarobljenost" pred svetom zakriti. Narode! oprosti matici, ona ne ve, kaj dela!
Aleksander Dumas „pere" je prišel pred nekolikimi leti s tem namenom na Duuaj, da pred
dunajskim odličnim društvom nekaj „čenča", ali v ljubljanskej slovenščini govoreč , da jih „na-plavša". Da ne bi duuajski tilister razumel, s čim si odlična društva kratek čas delajo, imenoval je svoje čenčarije „eauscrie", ter s tem ueniški jezik zopet za eno tujko obogatil, ker jih še premalo ima, ali kaj! Gobezdal je ravno tako, kakor jaz „burkljarini". Skakal je od predmeta na predmet, kakor jaskajoča kokoš od grede na gredo. Od zapeljivih oči je uaredil skok na Kubanske flibusti-jere, od Kubanskih flibustijerjev zletel je v kak angležki golobinjak in tako naprej. DunajČani so zijali v njega, ploskali, ga dobro plačali, in po nekterih časopisih kot ,,unverwUstlich" causeura hvalili. — Če je bilo njemu dozvoljeno skakati, zakaj tudi jaz nebi skakljal.
Vsak pregovor ima svojo povest, ki pripoveduje, kako je pregovor postal. Pregovori so se ohranili, povesti so se pa večidel pozabile. O Zagrebu pravi pregovor: „Martiu v Zagreb, Martin iz Zagreba". Od kodi ta pregovor? Srbi imenujejo medveda, ki se je plesati naučil: Martina. Tudi Slovenci imajo narodno pesem, ki pravi: „pleši pleši — ali pa tudi „dudlaj dudlaj moj Martin" itd. Pregovor: Martiu v Zagreb, Martin iz Zagreba
Bazne stvari.
* (Pogreb dr. Prelo ga) je bil eden največjih in najsijajnejih, kar smo jih v Mariboru videli. Spremili so ga na zadnjem svetnem potu ne samo čitalničarji, drugi Slovenci, duhovščina in odraščena učeča se mladina i tudi velika množica meščanov, med temi mestni zbor, zdravniki, profesorji itd. Na grobn so mu lepo slovensko nagrobnico zapeli čitalniški pevci pomnoženi s pevskim zborom bogoslovcev. — Došli so čitalnici telegrami od ljubljanske „Slovenije4, od ljubljanske čitalnice, graške „Slovanske besede", od predsedstva „Slov. Matice" itd., ki izrekajo svoje sočutje — Obširni nekrolog moremo stoprv v prihodnjem listu prinesti.
* (Dramatično društvo.)  V soboto 27. p. m. ste se predstavljali dve igri, obe prvikrat. PfVa,  veseloigra:   „Karolčekova prva ljubezen", nima tacega dejanja, da bi občinstvo posebno zanimala, dasiravno se jq dosti dobro igrala in mo ramo zlasti omeniti   gospod Kaj zel a,  kteri jo imel vse smijalce na svojej strani, za njim pa go spodično P o d k r a j šk o v o   (Uršika),   gospo Val 1 en t a - B r u s o v o, gospode Sušteršič, Sehinidt in t. d. — Kot druga točka se je ta večer predstav ljala opereta „Pot po nevesto," kterej je mu ziko zložil  slavnoznaui  skladatelj A. E. T i tel. Že po tem imenu samem, se je bilo nadejati izbor nega duševnega užitka, a tudi predstava je bila izvrstna, vsi pevci in pevke tako dobro razpolo ženi,  kar se tiče glasu, oprava tako krasno in okusna, vkupnost pa tako gladka, ka smelo izre čem, da jo ta opereta v tej saisoui najboljša, ter prav srčno želimo ponovitve. V prvi vrsti gre pohvala za ta večer neutrudljivcmu gosp. Nolli-ju (Bouacier), kteri jc izvrstno pel, ravno tako prikladno igral in bil prav  srečno  kostltmiran, da sme ta nalog ponosno uvrstiti med svoje najboljše role.   Gospa Odijeva (Aime  da Montbazou) je bila, kakor vsigdar,  vse hvale vredna,   zlasti pa je jako živahno in primerno igrala. Gospodična Kosova  pa,   ktera nam  je bila glede petja še vsigdar po godu, uas je ta večer svojim krasnim petjem skoro očarala. Bila je tudi jako elegantno opravljena, igrala je boljši nego navadno, da se smemo zanašati, ka bode kmalu njena igra pri inerna izboruemu petju. Gosp. Veger (Chevalier de Brie) nam pa ta večer ui bil posebno po godu Njegov glas, dasi prijeten, je za gledališče pre slab in te lastnosti ne popravi  še  tako umetno petje.   Vrh tega smo prepogosto opazovali češko naglašanje.   Gospod Filapič (grof Vareuner) in gospod Patcrno^ter (Thibaut) sta svoja manjša na loga prav dobro izvršila, dasi se slednjega izredni glas v samospevu ne čujo tako krasno,  kakor v
zboru, kteri je bil ta večer v istini jako krepek in blagoglasen. Skoda, da je bilo pri tej nežni in tako srečno predstavljani opereti, gledališče le pičlo obiskovano, čemur so menda krive pustne veselice.
* (.Sedemnajsta predstava dramatičnega društva) v deželnem gledališči ljubljanskem bode v petek, na svečnice dan, 2. februarja. Predstavljala se bode prvikrat nova burka: „Prvi krat v gledišči" v 1 dejanji, in opereta
2 delih: .,Zaroka v kleti1', ktera je pri prvem predstavljanji meseca decembra prav dobro do-padla. Daljne predstave v mesecu februarji so: v četrtek 8., v nedeljo 18., in v soboto 24. februarja. Za postni čas pripravlja dram. društvo več resnih iger za predstavljanje.
* (O. P esc bel) piše v svojem delu: „Gc-fichichte der Erdk--ude" (st. 28<>—288) o baronu Žig. H e r b e r s t e i n u : „Herbersteiu jc dušni početnik morskih voženj v ledeno morje merćčih na kakov severo-vzhodni pot v Kitaj. On je bil nemški žlahtič. Kakor deček se jc slavjanskega narečja svoje kranjske |Peschel pravi: koroške] domovine naučil, tako da mu je lehko bilo, pri svojem dvakratnem bivanji na ruskem dvoru (1517, 1626) ruskega jezika se privaditi. On jc narisal prvi novejši zemljckaz Rusije, kar jih sploh   zcrnljeznaustvo o tej  deželi poznava."
v J. P—k
* (Kranjski učitelji) so prosili mini-sterstvo uka za povišanje svojih plač, rekoč, da se kranjskim učiteljem še do sedaj materijalno stanje ui zboljšalo, dasiravno je v drugih provin cijah ta stvar že v red spravljena in da se ne smejo kmalu pomoči nadejati, ker deželni zbor ue bode hitro se zopet zbral.
* (Vinogradniška šola) blizu Maribora se bode gotovo 1. mana odprla. Za začetek uka se že priprave delajo.
* (Politično pijančevanje) obhajajo, kakor pišejo ueiuško-štajerski listi, volilci dr Neckermanna, dež. posl. za mesta in trge v celjskem okraji. Napravili so do sedaj v Laškem trgu in Vojniku dva vesela večera. Dr. Neckertnann pač menda zavida Scidlu in Krandstctterju lavo-rikc, katere sta si nabrala zadnja potujoč po svojem volilnem okraji.
* (Roparsk napad.) Zadnji teden je zdravnik iz St. Jurja ua Pesnici se iz Maribora domu peljal, ko ga nek hlapec napade, voz zvrne, vse, kar je bilo na vozu, na tla zmeče, in se s praznim vozom odpelja. Soduija že ve za dogodek.
* (Pri vasovanji.) Nek vojak Hartuug-ovega (47.) polka pešcev je zadnje dni hotel zlesti ponoči v spavnico svojega dekleta, ktero služi za deklo ua  neki graščini  blizu Maribora.   Da bi
prišel do okna svoje ljubice, splezati je moral na neko streho.  Graščinski  vrtnar ga ugleda, misli, da je tat, in ustreli s samokresom nanj ter ga za dene v desno roko tako hudo, da so mu jo mo-ali odrezati.
* (V p os peli šolskega p ene z a) bodo i. februarja t. I. v Zagorji, litijski okraj na Kranjskem, učitelji napravili koncert, potem pa ples in gre zarad dobrodelnega namena pričakovati mnogoštevilno udeležitev.
* (I z p r a z n e n a je služba) provizoričnega okrajnega glavarja v okrožji politične uprave na Kranjskem. Plača znese 1600 gld., prošnje naj se pošljejo do 15. februarja t. 1. deželnemu pred-sedništvu.
* (Umor.) Pod podom posestnika Speča v novomeškem okraji na Kranjskem so našli 22. jan. posestnika Franceta Horvata ubitega. Ker je suni. da gaje njegova žena usmrtila, so jo zaprli.
:,: (Ogenj) jc v Starem dvoru na Kranjskem pokončal enemu posestniku hleve z živiusko krmo vred. Pravijo, da je nekdo nalašč zažgal.
* (Stekli psi.) V Zlatarski občini na Hrvatskem so vse pse postreljali, ker se je pri njih steklina kazala.
* (Gorske železnice) namerava naprav-ljati društvo na Dunaji iu hoče mogoče storiti, da bi Dunajčani legotno hodili na priljubljene vrhe okolo glavnega mesta Avstrije. Železnice se bodo delale po onem sistemu, kteri se je dobrega pokazal pri železnici na goro Rigi v Švici. Cesta je narejena po večjem, kakor za železnice v ravnini, samo v sredi med obema šinama je še ena zobata šina, v ktero se eno kolo upira in tako vožnjo v breg mogočo dela. Društvo, ki hoče take železnice v Avstriji staviti, je že dobilo dovoljenje za pripravljajoča dela.
* (Vabilo) k besedi, katero napravi čitalnica Vipavska dne 4. svečana 1872 v spomin Valentina Vodnika, prvega pesnika iu buditelja slovenskega naroda. Izvest: 1. Noč ua Bloškem jezeru, poje moški zbor. 2. Slavnostni govor. .-J. Pozdrav od Huberta, samospev. 4. Deklamacija „Slovenska junakinja." 5. Pouočui pozdrav, samospev z brenčečim zborom. (5. Jerica polka, osmospev. 7. Bob iz Kranja. Vesela igra s petjem v enem dejanji. Po besedi mali ples ua domačo godbo. Vstopnina 20 kr. — Sedež 20 kr. Začetek ob O1/,, uri zvečer. Odbor.
* (R o j a n s k a čitalnica) napravi v spomin slavnega pesnika Vodnika besedo; dramatični odsek bode predstavljal 2 igri: „Klobuk" in „Svojeglavncži". Po igri bode ples. Začetek ob polu Gib zvečer. TJIjuduo se vabijo vsi čestiti udje, ueudje se ta dan ue bodo vabili in ue sprejemali. Vstopnine plača vsak ud 30 kr.
Za odbor: Ivan Doliuar.
pomeni tedaj toliko kakor: medved v Zagreb, burki j c/. v Zagreb, burkljcž iz Zagreba.
Hrvati so gostoljubiv narod. To lastnost jim celi svet pripoznava. 0 tem dalje govoriti, bi se reklo jadransko morje soliti, ali pa na Kras kamenje nositi. Predstavimo si hrvatskega župnika na deželi. Kapelana nima, iu Skolnika tudi ne. Daleč na okrog so sami kmetje, sami Martiui, sami medvedje. Celi dan moliti ali brati ue gre, celi dan oprezovati se mu neče, rad bi se s kom o Čem porazgovoril, pa nima nikogar. Za izobraženega Človeka je to toliko, kakor da bi mu usta zamašil. Veselo mu tedaj srce zaigra, če mu pridejo znanci ali ueznauci ,,u pohode." Klet je polna „alodijalca" in lastnega pridelka, ua ,,na-hifii" vsi na ličji vse polno malih iu velikih komadov okajeninc iu dvorišče jc poluo živadi. Tak mož, ne samo da hoče biti gostoljuben, ampak on tudi lahko more biti, iu to je prav za prav glavna stvar. Materijalno stanje hrvatske duhovščine, izvzemši tu pa tam kakšno kaplauijo, jc mnogo boljše menio slovenske dubovčlne. Gola resnica jc, da ima uajzadnji prebcudarčič v za-grebškej „Novejvesi" več letnih dogodkov kakor prvi prost labodske vladikovine.   Vrauski priorat
(prioratus auraneae) sam nosi na leto čistih 40.000 gold. Glavnica zemljiščine odveze zagrebškega nadbiskupa iznaša 800.000 gold. Pa pustimo to, to nespada med burkljarije. — — Župnik v „Grctna Greeu" ima baje to oblast, da sme vsak par, kterega uiso nikjer drugod bteli poročiti, h svojo štolo zavezati. Poročna knjiga gretnagrinske župe je naj iuteresauteji romau, ki ga svet pozna. Hrvatski župniki nimajo sicer take oblasti, drže si pako v dolžnost vse lačne nasititi iu vse žejne napojiti. Med hrvatsko in slovensko duhovščino je, kar se družbenega življenja tiče tolika razlika, kolika med Strossinaverjem iu Stcpischneggom. Se deues mi je žal, ka sem iz zagrebške „čine škole" utekel. Oh juncasta leta! kar po čelu bi se lo-putnil. „Doiniuus vobiseum" še ui nikoli kruha stradal, „et cum špiritu tuo" pa že večkrat.
Od kar jaz Zagreb pozuain, se ljudstvo ui pohujšalo, pa tudi ne poboljšalo. Svoje dni je bil Zagreb zavoljo razuzdanosti zelo razupit. Zagrebška „Ilica" pozuala se je, kakor Tržaško „staro mesto*', po vsem Slovenskem. Deues je sicer „Ilica" skozi poštena, razuzdauost pa ui zatrta, preselila se je samo v druge kvartire. To ljuljko zasejali so Magjari  v našo pšenico, iu sicer tega
se ni ravno tako dolgo. Stari ljudje se še denes spominjajo prve Magdalene grešnice. Pa ue ob-sojujmo, da sami uebodemo obsojeni. Vrzimo rajo plašč črez to zadevo, kakor ga je vrgel Japet črez opijanjeucga očeta. Če se bode kdaj jugoslovanske vseučilišče v Zagrebu utemeljilo, se bode moral ta gnoj sikako poprej izkidati iu izvoziti, in narodna pesem ua laž postaviti, ki pravi: ..Ostaj zbogom, Zagreb varoš, koj mladence kvaraš" itd. Tine! ali se se spominjaš tistega dne, ko sva pod hrastom znak ležala, ter jaz kakor oče Ori-genc8 iu ti kakor moj učeuec Polikarp v uebo gledaje ,,gruntala" o zlem tega sveta! Tvoje srce je bilo tačas tako moralično presuujeno, da si hotel z vso silo v Djakovaško semenišče stopiti. Lahko si misliš, kako sem se pozneje začudil sli-šaje, da so ti ua Kranjskem uatvezati hteli, ka hočeš pekel iu uebesa, boga i u hudiča odpraviti. Če bi jaz kedaj za deželnega poslauca kandidiral, jaz bi volilcem obečal, da čem na to delati, da se vsi postni dnevi v mrsnikc, in vsi delavniki glede jela, pila in obleke v blagdane spremene, kajti potem bi bil ua Slovenskem še-le pravi juhe.
—P-
Vsom prijateljem iu znancem, ki so našega ncpnzahljivcga očeta, Dr. Matija Prologa ua kraj večnega počitka spremili, srčno zahvalo i/.ivka spoštljivo
Rodovina.
V Mariboru, 30. januarja 1S72.
Dunajska borsa .51. januarja.
Enotni drž. • i«»!jjt v bankovcih  . ti--' gU\ '»"> kr.
1860 drž, pocojflo..... lOu   , — „
Akcijo narodne banke   ... 8   „ H;l „
London......... 115   „ 20 „
Napol.......... 9   B 17 „
Srebro........ 114   , - ,
C. k. cekini....... 5   „ 48 „
Epilepticni krč
(božjast)
zdravi pismeno z zdravilom, ki jo ie   več ko sto
ljudem pomagalo
A.'Witt,
(60—18) Linden'-Strasse 18, Berlin.
Služba
okrajnega In ob enem občinskega tajnika v S nt a rji pri Je I-ali
se razpisuje do 1. marca 1.1. z letno plačo od '600 gld. (400 gld. plača okr. zastop, 200 gld. pa občina). Prosilci morajo dokazati svojo sposobnost v polit, uradovanji in popolno znanje slo vens kega jezika, ker jc uradui jezik okrajnega zastopa iu obč. odbora slovenski.
Prošnje naj se pošljejo naj-daljo do, 15. februarja okrajnemu odboru v Smarji.
Okrajni odbor v smarji,
IS. januarja 1872.
Za občinski odbor obč. predstojnik: •T. vVucloi'Uili.
_(27—3)
Dobra služba
se bo podelila enemu izurjeuemu pisarju, kateri je dobro izveden v ra-
čunskih, gospodarskih iu sodnijskih stvareh, dobro slovenski in nemški uradovati razume, iu se dobrega zadržanja izpričati more.
S prvega bo manjša plača, tem več bo pa čez leta dobra in stalna služba zagotovljena, kateri mirovina sledi. Neoženjeni imajo predstvo.
Prošnje naj se vlože pri gvsp. Miha Pregl-u, oskrbuiku u. v. r. v Ljubljani, v križankah, do 15. februarja 1872. (28—3)
Naš najnovejši      (30—1)
y.ail>i!-*iiili cen
za rože, sadno drevje, jagodno sadje, ši-lovje, listne rastline, preprožne rastline, lepotilne cvetlice itd., v bogati Isblrkl (i mnogimi podobami) jo ravnokar na svetlo prišel iu se na prijazno ieljo gratis in franko razpošilja.
Tudi našega najnovejšega zapisnika cen za semena za poljedelstvo, zelenjavo in cvetlice še imamo nekaj iztisov.
Karel 8cbmidt-ora trgovina s semeni,
umetno in trgovsko vrtnarstvo v IJtililjHiil na KraiijMltent.
Jožef Potatsky, trgovec v Gorici,
(20-6)
priporoča svojo zalogo niirnberškega in galanterijskega blaga, kakor tudi drolmino in trakov, otroških igrač vsake vrati1, panumerij in dobro sortirano zalogo za darove pripravnih reči, storjena oblačila za gospode iz prve privilegirano fabrike v Avstriji, dalje svojo znano zalogo reči za vrt, setev, semena po najnižjo stavljenih cenah.
Sladova mila
za rabo pri kopeli in toaleti,
so izvanredno dobra za bolozni v muskulih, kosteh in živcih (izrek knjeza Hisinarcka, barona von der Ilevdt in baron ko Graffenriedske itd. itd.), odpravijo vso nesnago na koži in napravijo Čvrsto zdravo kožno barvo. (Po poročilu časnika „Wie-ner medicin. Tresao."; (14—1)
Pravo se samo dobi po dvornega založnika
Janeza IIoflTa c. k. konces. centralni zalogi, Dunaj, 11 Karntnerring 11
I' MtJttMJnfi pravo samo pri gosp. Sft*t»-Htw tVofoft*«. W Mgtnvt pri gosp.  4»»t. apotekarju.
Vse, kar p. t. prejemnikom ni všeč, zamenja, dokaz najstrože solidnosti.
se  vzame  nazaj ali se za drugo hladni
1J&1» |io nizki coni
za gospe in gospode.
Ta iz novega motala („novo ali Inlnil-zlnlo" imenovanega)narejen lišp dela pravi lišp nepotreben, ker ta novi izdelek za pravim ne stoji ne v barvi ne v fasonu in j(< zraven to dobro, da cela reč četrti del ne stane tega, kar se nri pravem lišp« samo za| fason plačati mora; mogoče je tedaj si toliko večkrat najnovejše in najmodernejše pripraviti. Be strokovnjaka ta izdelek lahko prekani, tako dobro je vse ponarejeno.
Naj novejše reči za lišp.
iflli^^ i pnr gumb za prcdsrajčnlke gld. 2.r>0, 3.50< do 4.r>o.
i IkIh si gospode gld. i>o, 2.so, s, 4.
prstani z briljiuiti   iz  zlat n  gld.  1.20, 1.50, ]
Uri/.ri in srca za okoli vratu fi-lil. :
Večno dišeči lišp,
iz pr»ve itidtiko rastlino, ktera naravno vonjavo vedno obdrži in ki jc. v najnovejši obliki. Klcgaut-ncjicga ko ta liip nij in zavoljo vonjave jo zelo priljubljen', čc RP*P* K^rnituro tega Hipa nosi in v kak Halon pride, ga v malih minutah parfumira. 1 broia HO kr. do gld. 1, 1.80, 1.50. 1 par uhanov kr. KO. do gld. 1, 1-50. 1 brasclota kr. 50, 80, SO do gld. 1, 1.50. 1 ovratna verižica kr. f.o, 80 do gld. 1, 1.50, |
l'iHieČa urna verižica za gospode gld. 1.40.
najmoderniji fason, ie novega zlata narejene, ktere zlato barvo zmerom obdrže in 10 znto pravim prekanljivo podobne, g ponarejenimi kameni nll 7. emailom, kakor fason tirja.
broio, fine, 1 k. kr. 40, 60, SO, gld. 1.
„     najHnejie, 1 k. gld. 1.50, 1.80, 2, 2.50. uhani, lini, 1 par kr. 60. 80, gld. 1.
„     najHnejil. gld. 1.50, 2. 2.50. cele garniture, hroin in uhani ki. 80 gld. 1.20, 1.60, preflno izdelano gid. 2, 2.50, 3. 3.50, 4, 5.
braaclctc, fino, 1 k. kr. 50, 80, gld. i.
., preflno izpeljano gld. 1.50, 2, 3, Najlepši ovratniki 1 k. kr. 00 kr. gld. 1.20, do gld. 1.50.
medaljoni, tinl, kr. 20, 40, 60.
„       prerini, kr. «0, gld. t, 1.50. glavniki, z natikom i/, novega zlata, kr.
80, gld. 1, 1.50, 2, 3.
prstani, smotljlvo podobni z raznim) ponarejenimi kameni 1 k. kr. HO, 40, 50, 60, 80, gld. 1.
najlepic urno verižice za gospodo kratke
kr. 50, 80, gld. 1.50, 2.
najlepic verižice za okolo vrata, fin bene-čanflkl fason gld. 1.40, 1.80, 2. igle za gospodo kr. ?o, 40, 60, 80. I predsraične gumbe, kr. 10, 15, 20, 30. munictne gumb   1 par kr. 20, 30, 40, 60, 80. I gumbe za ovratnike po 5 in 10 kr.
celo garniture, predsrajčne in manietne gumbe, najlepia izpeljava kr. 50, 80, gld. 1.60. *
1 zvezek urnih priveskov, zelo lepo sestavljen kr. 60, 80, gld. l.
prstani iz pravega zlata s kameni gld. 1.50
2, 2.50.
srebrne verižice,  l3lotne,  punc i rane ognji pozlačene, kratke, gld. 3, 50, 4. 13 lotne, puiiclranc dolgo verižice za okolo vratu gld. 6, 7.
13 lotnl srebrni medaljoni v ognji pozlaćeni in cinailirani gld. 2.50, ».
Preflno izpeljan briljanten lišp.
Tudi strokovnjak se pri tem lahko zmoti. Ta liip je v pravo srebro vkovan, z zlatimi podlagami in iglami, ponarejeni briljanti so iz prctlno bruienega gorskega kristala, kteri živega ognja nikoli ne izgubi. Tudi so drugi kameni nezuat-Ijivo ponarejeni.
1 bm«a gld. 4, 5, 0.
1 par uhanov gld. 4, 5, 6. (43—C)
Predstojeće blago sc dobi po tej ceni v taki vrednosti lo v podpisani zalogi.  Zapisnike cen j dnjamo zastonj od vseh v zalogi ležečih reči. Posestvo enega exemplara je za vsakega zanimivo.
Der Pracht-Bazar ^V- l^i-iecliiiiiim, Wien, Praterstrasse 26.
Eleganten, moderen in sijajen
Jo novi rokoko-liip, kterega so vsrednjem veku le knežje osebo nosile; tak liip   pa, moderen in prenarot jc zares umeten in len. 1 garnitura, bruse in uhani gld. 2,50, 3. J „ najfinejša sorta gld. 4.50, 5, 6.
1 medaljon gld. 1.50, 2, 2.50. 1       -      prav lin gld. 3, 4, 5, 6. l par Igel za na glavo gld. a, 4, 5, 6. t križce za okoli vratu gld. 1.80, 2.50, 3. 1 zapestnik, sijajen glil. A, 6.50. 7.60. I ovratnik       „     gld. 3.50, 4.60, 6.50.
Černi, črtverovogelni lišp.
Ta moderni Hip jc na »tiri vogle bniien, so zato ! posebno znaia in je vendar Čudno dober kup.
gld. 1
1 garnitura, broia in uhani, 30, 60, 80 kr. verižica  okoli   vratu   1-, 2- »vrstna,
1.60, 2.
1 par igel za v glavo 15, 25, 30 kr. 1 diadem kr. 60, 80 gld. 1.20.
Moderni črni lišp,
fino izpeljan, narlepii fason in »olo tipoč Iz j — j,.ta,  lavo,   bivolovega rogu in kavCukr
1 broia kr. 20, 30, 60, 80, gld. I. 1 braaeleta kr. dO, 80, 60, 80, gld. 1. 1 par uhanov kr. 25, 35, 50, 80. gld. 1. 1 verižica okoli vralu kr. fto, SO, gld. I. 1 kratka verižica za uro kr. 16, 30, 60. l gumba za predsrajčnlk kr. 4. 1 par gumb za nianuete kr. 15, 20, 30, 40. 1 glavnik kr. 20, 40, 60, 80.
Klic iz Dunaja!   Slovenci! Bratje!
lPod varstvom grofa Hohenwarta se je laui veliko *lovusi*Wo |»otivzot.H» ua Dunaj i uteruelilo. Slovan ni več prisiljen, kupovati potrebno blago pri kakem nemškutarsKem judovskem kupcu, kteri ga ne samo goljufava, temveč ga sc zarad njegove narodnosti zasmehuje. To se je sedaj nehalo in vsakdo se lahko ua nas obrne iu za malo denarja najboljše, naj.soliducj.se blago dobi.
K »#. 1» o š I IJ a m o   v n n k   d m n   za   p o v x r t e k i
po gld. 1.54 salonske ure z reclno garancijo vred, večja vrsta po 1.80, ure ki bljcjo, po 2.05, 3.25; največja vrsta 5.50.
po 48 kr. lepo sliko MurUe ali Jezusa v elegantnem pozlačenem okviru; matijic slike po 32 kr.
po 23 kr. termometer z vlagališčein vred; mali termometri s klobukom po 20 kr.
po 1.80 In 1.80 najlepiii urna verižica iz koli-iiičnega zlata, dolgo verižice 1.80—2.60—3; najlepia 4—4.50.
po 68 kr. C velikih kosov finega, pravega gli-cerinskega mila; 1 funt 10 kosov najljulj-iega inandeljnovega mila 37 kr.
po 51 kr. 50 kosov najllniiega papirja za pisma z zavitki vred; isto barveno 64 kr.
po 15, 24, ali 32 kr. jako dober nožek; liafmiie sorto 64, 78, H6 kr.
po 00 kr. ali 1.15 Jako lep dalckogled;
po 43 kr. grelilje za obleko z rugmi iu petimi zobmi; velika elegantna sorta 68, ','"> kr.
po 10, 20 ali 30 kr. najbolji! glavniki za česanju in prab iz kavčuku.
po 2.10 ali 3 gl. turovim kaseta z mnogimi aparati za gluiiiiiurbtvo, k tem nauk v rabi.
Naznanilo!
1 steklenica c. samo in edino
28, 46, 53 aH 84 kr. prodajamo najlepiu pah-Uaveo za gospe; najliniil veljajo samo gld. 1.20, 141, l4J0, 2, 2.80.
32 kr. fotogratlocn album, lep po no, 80 kr.. 1.12, 1.31, jako lep po 1.74, 8,00, 2.93 z mu-ziko 8.35—1».
38 kraje, politura za litino opravo, po kteri stara oslepela oprava v nckoilkih urah iako Uno dolil, ko nova. Velika steklenica 52 kr. 1.70 dvanajst Jednih priprav. Najlioljia vrsta
po 2.'.t5, 3.80 kr.
83 kr. in 1.15 dvanajst žlic za jed, kakor za-Jemavnlie 58 kr., zajema v nlce. za mleko II kr., 1 kiiliinjsk nož 80 kr.
71 kr, ali 1.20 lepe vratne verižice za gospe s križcem. Majlcpiu sorta 2.05 kr.
4.80 čudovito lep.i slika v oljnatih barvah 8 iiroklni zlatim okvirom 28" široka, 33" dolga, ka/.ajoča deželo.
86 kr. čedno rlsavno orodje, veliko po l.48 k. 1.3o ali 1.55 velik zlat prstan s pečatom z
garancijo; najlcpii prstal 2.50, 3. BO, 80 kr. ali 1.15 varna ključavnica. 88 kr. i steklenica kleja, s kturlin se lahko
vsak predmet za vedno zveZe.
kr. priv. slon ovu zobno paste pri nas dobi.
po 4, 6, 8, 10 ali 15 kr. najlcpii umetni ogenj, ki so lahko v vsaki sobi sežge. On je brez duha in nevarnosti. Večji Jako lepi veljajo 25, 30, 86, 40, 50. Celo kasete z vsemi sortami napolnjena, velika 151, večja 2.05, največja z vsemi mogočimi po 4.48, zraven tega nauk.
po 10 kr. 100 dobrih jeklenih peres, najfmiic sorte 1 karton s 114 peresi 38, 50, 65.
po 40 kr. ali 60 loterijska igra.
po 20. 32, 51 ali 65 imamo najlepic garniture, broie in uhane v zalogi; najltiiiiesorte 1.12, 1.43.
po 83, 1.20, 1.60, 1.80, 2.50 in 3.40 ena magična laterna, k ktero lahko vsak duhovo pokaže.
za I.HO ali 2 gld. 1 omijavnica (lavolr) iz po-srebrenega metala, ki se tudi v 20 lclili no premeni.
za 1.40, 1.00 aH 2.03 iz anglcikcga blaga narejen jako dober dežnik, najtlniie sorte 3.50,4.
za 50, 82, 08 ali 1.20 prodajamo Jako elegantne kaseto s pripravo za ftivanje: uajclegantniie veljajo 1.54, l.tto iu 2.75. kr.
po 15 kr. en par finih nogovic.; uajfiniie surte 22, 27, 35 kr.
, ktera v petili minutah najbolj črno zobe
po 0 kr. ena ikatlja, v kteri je 5 kosov najlini
&ega pečatnega voska, po 25 kr. pravo ojcIiovo olje, h kterim se lahko
vsi lasje temno pobarvajo ; velika steklenica
45 kr.
Najnovejše
l karton, v kterem jo cel alfabet z vsemi ito-vilkami in drobci), vrezan v metal; s tem so vsakovrstni napisi in števila na papir, les, pleh itd., krasno laliko vtisnejo, /a poslovnike, učence in privatne osebe je ta pi-smeuska garnitura ne samo interesantna, temveč Jako koristna. Cena 1 gld., Isto c velikimi piaiiieiikami gld. 2.10. 1 karton h ta-blumi, s kteriml si vsak deček vojake in figure lahko napravi, 80 kr.
Za zaznamovanje perila
so oni obrazci jako priporočajo, bliščečo belo stori, velja gld. 1.48 in so
Slovanski narodni bazar in razposiljavni posel
Razpošiljamo vse za povzetek. Trgovcem da-
Slovanski bratje! pridite osebno ali pišite, kadar gori omenjenih reči potrebujete jemo kljubu tako nizkim ccuam še odpustek
(21-L')
Z visokim spoštovanjem
lzdatelj in odgovorni urednik Martin Jelovšek.
Tiskar: F. S kaza iu drugi.