OCENE - ZAPISKI - POROČILA - GRADIVO
RADO L. LENČEK IN MILOŠ OKUKA: BIBLIOGRAFIJA NOVEJŠE LITERATURE O MAKEDONŠČINI, SRBOHRVAŠČINI IN SLOVENŠČINI
Pred kratkim ustanovljena slavistična založba Slavica Verlag Dr. Anton Kovač v Münchnu je začela izdajati zbirko Zgodovina, kultura in duhovni svet južnih Slovanov, Nova vrsta (Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Südslaven, Neue Serie) s knjigo A Bibliography of recent literature on Macedonian, Serbo-Croatian, and Slovene languages (1990). Sestavljata jo dva prispevka: Bibliografija objav ameriških slavistov o makedonščini, srbohrvaščini in slovenščini v letih 1940 do 1985 z dodatkom Pregled doktorskih disertacij Rada L. Lenčka s kolumbijske univerze in Prispevek k bibliografiji del o srbohrvaškem jeziku, objavljenih zunaj Jugoslavije v letih 1976 do 1985, sarajevskega profesorja Miloša Okuke, v približno enakem obsegu. Knjiga ima namen dopolniti bibliografijo jugoslovanske lingvistike, ki letno izhaja v Južnoslovenskem filologu in je ozemeljsko omejena na Jugoslavijo, in nadaljevati pregled K. Naylorja in J. Kašiča Priloži bibliografiji jugoslovenske lingvistike na strani 1958-1972, ki je izhajal v Zborniku Matice srpske za filologiju i lingvi-stiku.
Prispevek Rada L. Lenčka je bil pripravljen kot dodatek referatu Iz zgodovine lingvistične jugoslavistike v ZDA, ki ga je imel avtor na simpoziju Lingvistika i lingvističke aktivnosti u Jugoslaviji (Sarajevo 1985), objavljen pa je bil v istoimenskem zborniku (Sarajevo 1987). V tej bibliografiji so upoštevani avtorji iz ZDA in Kanade, vendar samo z deli, ki so bila objavljena po njihovem prihodu tja, ne glede na kraj izida. Urejena je po abecednem redu avtorjev, dela enega avtorja pa po časovnem zaporedju. Pri vsakem avtorju je opozorjeno tudi na morebitno že objavljeno osebno bibliografijo. Za razliko od prve objave so v tej knjigi izpuščeni učbeniki in pedagoško gradivo. Lenčkova bibliografija je prvo tovrstno delo in nam daje zanimiv vpogled v razvoj ameriške lingvistične jugoslavistike in slovenistike. Prvo jugoslavistično delo ameriškega avtorja je bilo objavljeno 1940 (G. L. Trager, Serbo-Croatian accents and quantities, v: Language 16); v štiridesetih letih so prispevki le posamezni, v petdesetih je gradiva nekoliko več, pravi razcvet pa doživi ameriška jugoslavistika v šestdesetih in sedemdesetih letih. Prvo slovenistično delo je objavljeno 1959 (E. Stankiewicz, The vocalic system of modern Standard Slovenian, v: International journal of Slavic linguistics and poetics 1-2). Količinsko odpade na slovenščino slaba šestina (ca. 120 od vsega ca. 750 prispevkov). Pretežno s slovenščino se ukvarjajo avtorji William W. Derbyshire, Ronald F. Feldstein, Joseph F. Kess, Rado L. Lenček, Jože Paternost, Tom S. Priestly, Štefan Slak, David Stermole in James W. Tollefson, pomemben delež slovenistike imata npr. Eric P. Hamp in Edward Stankiewicz, pa tudi Roman Jakobson je objavil eno slovenistično enoto. Dodatek (Pregled doktorskih disertacij, sprejetih na ameriških univerzah do januarja 1985) kaže podobno sliko. Prva disertacija (M. A. Luria, A study of the Monastir dialect of Judeo-Spanish based on oral material collected in Monastir) je iz leta 1931, sledijo še ena iz tridesetih in po ena iz štiridesetih in petdesetih let, v šestdesetih letih je bilo ohranjenih 21, v sedemdesetih 22 in od 1980 do 1985 samo 6 disertacij. Od vsega 53 jih je 8 slovenističnih (R. Zrimc 1961, R. L. Lenček 1962, J. Paternost 1964, F. Foos 1969, T. Merz 1971, D. F. Stermole 1977, J. W. Tollefson 1978 in R. A. Golush 1980) ter ena makedonistična.
128
Slavistična revija, letnik 39/1991, št. 1, januar-marec
Druga bibliografija, Prispevek k bibliografiji del o srbohrvaščini, objavljenih zunaj Jugoslavije 1976-1985 avtorja Miloša Okuke, je za razliko od Lenčkove omejena na dela o srbohrvaščini in razdeljena vsebinsko (1. Lingvistična teorija, splošna in primerjalna slavistika, primerjalno proučevanje jezikov, 2. Balkanologija, 3. Dialektologija in zgodovina knjižnega jezika, 4. Slovarji in besedila, etimologija, zgodovina, onomastika, 5. Vprašanja slovnice in jezikovne norme in 6. Kronika, spomini, bibliografija...). Že naslov pove, da bibliografija ne meri na popolnost; izpuščena so tudi dela ameriških slavistov, ki so v tej knjigi zastopana že v Lenčkovi bibliografiji. Vsebuje pa, posebno v prvih razdelkih, marsikateri prispevek, ki obravnava srbohrvaščino le delno ali jo le omenja. Škoda je, da je avtor izpustil gradivo med letom 1973, ko se neha Naylorjeva in Kašičeva bibliografija, in 1975.
Obe bibliografiji imata skupen seznam kratic na začetku in abecedno kazalo avtorjev na koncu knjige. Bibliografski opis je strnjen in pregleden, vendar ne povsod dosledno enoten, kar pa razumljivosti ne ovira. Knjiga je vsekakor pomemben prispevek k bibliografiji jugoslavističnega in slovenističnega jezikoslovja zunaj Jugoslavije in zato bi bilo prav, da bi se objavljanje bibliografij, začetih v tej knjigi, nadaljevalo v primernih presledkih, v pričujoči zbirki ali drugje.
Marko Kranjec Filozofska fakulteta, Ljubljana