VZZJ :-.! RAVDATELJ ".'TJ ' 15. lutUa 1937. Letnik Lil EDINOST hi apnmriitoK Trst ($, S. Fnamco đ'Anai XI IV 1V-S7 DopM naj m potiftafo uredništvu, oftUsi, r«kU- ta đ—r p* f ■ i ii. Rokopisi m n« mi^a IMranldnu m m «preJ«wio- — Last, zafaiba m tisk Tiskants < Edinost M TGoiieitdkt Gkssi Cardtraei h 7, L n. — T sisi IL 3231 Gtral fa odgmrai mfciifcs psol Fttfc Psric. Rnfta, tmltiolco ft tKOPft Niso brea vzroka tožbe na£ih umetnikov, fcrvjižmii trgovcev in vseh oniii dobro mislečih in skrbno v bodočnost gledajočih ljudi, kadar govore o naši knjigi m o javnih knjižnicah. Književna stagnacija, stabo rasspe--fi a van je knjige na trgu da mislili Vendar pa se moramo v prvi vrsti vprašati: v čem obstoja ta kriza in če sploh ob-stoia. In pomeni li morda, da s knjigo vred pada tudi izobrazba, duševna višina našega človeka? In to zadnje vprašanje je najvažnejše in, če je odgovor na njega za nas pozitiven, smemo vedro gledati v bodočnost in bodimo prepričani, da nam tu književna suša ne bo preveliko škodila. Poskušajmo razbiti ta zadnji oreh in poglejmo, ali je njegovo jedro zdravo ali piškavo. Vprašajmo se: ali je knjiga... n« tiskana beseda kjerkoli drugod... sasuo knjiga... res važen činitelj jv javnem življenju, pri ustvarjanju kulture in izobraževanju ljudstva v takem obsegu, kot nekoč. Človek bi si upal trditi, da ne! Časi se spreminjajo, postajamo praktični, udobni, nahajamo se v dobi, ki nam nudi toliko vsega, nas mehkuži in znamo nezavedno izbirati... ne tega morda, kar je boljše, pač pa to, za kar smo bolj dovzetni, kar nam je bližje, kar nam je trenutna najlažje doseči. Tukaj je glavni vzrok morda te le navidezne krize: Knjigo je zame-nil časopisi! To je kratka lin pravilna razrešitev tako težkega vprašanja. Saj se danes, bodimo prepričani, veliko več piše, kot se je pisalo nekoč, ko je cvetela književnost pa naj si bo pri nas ali drugod, saj se danes veliko več čita, kot se je čitalo za časa naših prednikov, ki skoro še niso poznali časopisja. Umijemo časopis, mesto da b^ jemali knjigo. In to iz enostavnih razlogov: za majhen denaj-ga dobiš vsak dan, vsak dan je drugačen, vsak dan nov, pove nam to, kar se je včeraj zgodilo doma in po svetu. Ni enoličen kot je knjiga, v njem čitaš to, -fear te zanima, kar te ne zanima, lahko opustiš. On nam na-domestuje znanstveno knjigo, da. on je celo boljši propagator znanstvenih idej, ker jih oblači v poljudno, lahko razumljivo obleko, dočim je znanstvena knjiga bila navadno pisana vedno v težko umljivem znanstvenem, učeni aškem tonu. Leposlovno knjigo pa nam nadomešča revija. Zato smemo upati, da se bo revija še znatno razvila. Bodočnost bo čisto gotovo bolj naklonjena časopisu in reviji kot pa knjigi! Moderni človek ljubi kratkost, jedrnatost! S tem torej, da knjiga zaostaja za časopisom in revijo, eicer ne po svoji kvaliteti, pač £>a le po svoji produkciji, ni do-fljrfnesen dokaz, da mora pasti tudi ljudska izobrazba. Nasprotno, gornja izvajanja nam potrjujejo, da gre izobrazba lahko svojo pot dalje in dobiva potom časopisja in revij le še večjo možnost razvoja med ljudstvom. Časopis pride človeku lažje v roke kot knjiga. Logično bi moral slediti stavek: «S padanjem knjige morajo pasti tudi knjižnice. Posebno ljudske. Te so za; nas pre-dmeocene. One £e zdaleka. ne dajo nadomestiti, naprimer z zbirko časopisov in revij. Časopis po večini zgubi v nekoliko dneh svojo aktualnost in zato bi bila zbirka časopisja — nemogoča. Čital sem nekoč. «Naj ima narod Še toliko šol, ako kmet in delavec dvajset let malo, >Ji nič n^ citata, postaneta analfabeta. Pomen ljudskih knjižnic je tako velik, da moramo to vprašanje postaviti v središče našega dela med narodom.« Prvega se nam ni bati. ali drugi stavek je še danes tako važen, da je malo tako važnih. Poglejmo na kulturne na-rorte. Na Češkem je bilo leta 1910. 4451 liudskih, vsem dostopnih knjižnic, od teh je bilo 3885 čeških in 556 nemških. Ra-zen lega je bilo ugotovljeno še 2139 društvenih knjižnic, v katere so imeli dostop le -člani. Vseh 4451 knjižnic je bilo v 3242 občinah. 42% čeških občin je imelo knjižnice. Delo je po večini organiziral «Svaz Osveto- vy>, cipnfnh prosvetnih (kmfiseiidb društor. Na najvtf«! stopali neo Anglija. Tli ima «• od leta 184© zakon, da smejo meata od mkega funta šterttuga ptača~ nih davkov pofctratt I pesjr do-klade za knjižnice In čitalnica. V Ameriki ima massahutetska država (U. S. A.) v vseh 349 občinah knjižnice in sicer povsod s posebnimi poslopji. Ne čudimo se torej čilosti tn Visokemu stanju izobrazbe v Angliji In Ameriki. To so zopet dokaza, ki nam izpričujejo, da so knjižnice za izobrazbo ljudstva potrebne, da jih moramo kljub propadanju knjige skrbno čuvati, kajti one so, ki nam bodo knjigo ohranile. In od njih bo zajemal še vedno tudi človek, ki mu je sicer praktičnejši časopis, pa si bo kljub temu še vedno želel knjige. Zato, ker nočemo, da pade knjižnica, ne smemo pustiti, da usahne knjiga. Dr B. Izvozni zavod Dr. Finali! podal oatavfco RIM, 14. (Izv.) Jutri zjutraj se sestane generalni odbor izvornega zavoda, ki je bil ustanovljen točno pred enim letom. Jutrišnje seje generalnega odbora se bo udeležil tudi predsednik vlade, ki bo najbrž pedal vaien govor. Seje generalnega odbora bodo trajale nekoliko dni, ker so na dnevnem redu važna pereča izvozna vprašanja. Predsednik izvoznega zavoda dr. Albert Pirelli je podal v roke načelnika vlade ostavko,: ki jo je ta tudi sprejel Dr.'Pirelli utemeljuje svojo ostavko s svojo nedavno izvolitvijo za predsednika mednarodne trgovinske zbornice, ki rr*i nalaga nove dolžnosti, m z okolnostjo, da se lahko smatra prvo organizacijo zavoda, ki mu je bil poverjen, za dovršeno. Da pokaže svoje priznanje za izvršeno delo, je obljuba : predsednik vlade osebno se udeležiti proslave obletnice ustanovitve zavoda in istočasno je naslovil na dr. Pirellija pismo, v katerem izjavlja, da sprejme njegovo ostavko z velikim obžalovanjem ter se mu zahvaljuje za izvršeno organizacijo zavoda. ii Biinrzi Odkritje spominska plošče Ober-danu in F, Kismmdn ter bronastega kipa on. Mnssolinija RIM, 14. (Izv.) Davi se je na tukajšnji univerzi vršilo slovesno odkritje spominske plošče v spomin Viljema Ober-dana in Fr. Rismonda. Plošča nosi sledeči napis: «Imenu Tr-žačana Viljema Oberdana, ki je s tega učnega mesta krenil, da izvrši maščujoče žrtvovanje za odrešenje svoje zemlje, hoče rimska univerzitetna mladina na veke pridružiti ime Jpogajanj a z Nemčijo - Plače državnih nameščencev PARIZ, 14. Na včerajšnji seji poslanske zbornice je sociali stični poslanec Barte vložil na trgovinskega ministra interpelacijo glede trgovinskih pogajanj z Nemčijo. Minister je zahteval, da se razprava o tej interpelaciji prenese. Izjavil pa je, da se vlada dobro zaveda potrebe zo petne vzpostavitve normalnih trgovinskih odnoša-jev z Nemčijo. Vendar pa se pri pogajanjih pojavljajo ovire, ki jih ni mogoče tako zlepa premostiti. Na isti seji je poslanska zbornica razpravljala tudi o načrtu, ki ga je predložila vlada glede plač državnih nameščencev. Poincare je postavil vprašanje zaupnice in tako je zbornica odobrila s 347 proti 200 glasovom ta načrt, čeprav mnogi poslanci z njim niso bili zadovoljni. Poincarć je spet doživel lep uspeh, kajti mnogi so že prerokovali, da bodo plače državnih nameščencev pokopale njegov kabinet. Zbornica je odšla na počitnice. _ ■ Nove nevihte ▼ Nemčiji BERLIN, 14. Tudi včeraj so se znesli divji viharji in neurja nad nekaterimi nemškimi pokrajinami. Povzročile so mnogo škode. V Šleziji je strela ubila šest oseb. V pcrftrajini Essen se je utrgal oblak in je napravil neizmerno škode po vsej okolici Strele so ubile več oseb. Glasom uradnega poročila znaša Škoda, ki so jo povzročili poslednji nalivi na Saškem, okrog 500 milijonov lir. Borodinova Sena izpuščene na svobodo PEKING, 14. Gospa Borodinova, žena ruskega svetovalca pri nacionalistični vladi, je bila včeraj izpuščena na svobodo. Kakor znano, so jo bili meseca marca aretirali Cang-Tso-Lino-' vi vojaki, ko se je vozila na parnika. *Lenm». Obenem ž njo so bili izpuščeni na svobodo tudi trije ruski diploma tični kurir j t Poljski sejni razpoKen na ukaz Pilsndskega BERLIN, 14. Iz Varšave poročajo, da je bil včerag na ukaz Pilsudskega nepričakovano raz-puščen sejm. V varšavskih političnih krogih je ta nepričakovana vest napravila globok vtis. Posledice potresa na Jutrovem JERUZALEM, 14. V Jeruzalemu sta trpela vsled poslednjega potresa predvsem arabski in hebrejski okraj. Podirajoči se zidovi in koče so pokopali pod seboj kakih 40 oseb ter jih več ali manj ranili. Stotine zgodovinskih stavb so narušene in na pol porušene. Kupola cerkve sv. groba je poškodovana. Vladna palača je toliko razpo-kana, da ni mogoče stanovati v njej. Tudi njen stolp je na tem, da se poruši. Tudi nek znameniti minaret 'Omarjeve msošeje se je podrl. Narušeni so tudi armenski samostan sv. Jakoba* Davidov stolp in druge stavbe. Potres je poškodoval tudi biološki oddelek in knjižnico hebrejske univerze. V okraju Ben Israel se je porušila neka sinagoga. Pročelna stena betlehemske bazilike je zadobila široko razpoko. Vesti, ki prihajajo iz Samaritanske, Judeje in Transjorda-nije, govorijo o veliki škodi in človeških žrtvah. Samo v prvih dveh pokrajinah so potres in njegovi učinki uničili nad sto življenj in do tisoč ljydi je bilo ranjenih. V HebronU je porušenih 90 od sto hiš. Tu je zahteval potres 4 človeške žrtve. Najbolj je bilo prizadeto mesto Na-blus. Dveh ulic in hiš ob njih ni več. 70 oseb je umrlo, okrog 250 j*h je bilo ranjenih. Na drugih krajih mesta se je podrlo na stotine hiš in koč. V Ramlehu in Luyddu je bilo po 12 in 30 mrtvih. Letalski oddelek vojaštva v Luyddu je hitel prebivalstvu na pomoč. V Kaiii in Jati potres ni bil tako močan: tiko da tudi ?koda ni tako velika V Transjordaniji pa so bili potresni sunki spet siloviti. V Essultu je 85 mrtvih in 180 ranjenih, v Amucanu 36 mrtvih. Človeških žrtev v Maanu je baje preko sto. Pojavile so se celo vesti o vulkanskih pojavih v Transjordaniji. Požar povzročil ogromno škodo LONDON, 14. Petintrideset trgovskih hiš in dvajset drugih poslopij je uničil grozovit požar, ki je izbruhnil v mestu Blocton pri Birminghamu. Škodo cenijo na 100 milijonov funtov šterlingov. Človeških žrtev ni bilo. Drobne vesti Avtomat za recepte. Doslej je pisai zdravnik bolnikom recepte, s katerimi so dobili potem v lekarni potrebna zdravila. Odslej bo to drugače. «Nemški medicinski tednik« poroča namreč o «iznajdbi» neke amerikanske tovarne zdravil. Ta razpošilja poseben aparat. Ako se postavi kazalec na določeno bolezen, vrže v posebno zarezo potrebni denar, pride iz avtomata popolnoma iz-gotovljen recept, s katerim se gre potem v bližnjo lekarno po zdravilo zoper bolezen, za katero je kazal kazalec avtomata. Zdravniki postanejo potemtakem popolnoma nepotrebni, klicali se bodo k bolnikom le v slučaju kake operacije, dokler jih tudi od operacijske mize ne prežene kak nov avtomat. Opevani Lindbergh. New-yorški veletrgovec Mitchell Kennerley želi, da bi živel Lind-bergh tudi v pesmi. Razpisal je tri nagrade, eno za 500 dolarjev in dve po 250 dolarjev, za najlepše pesmi, v katerih se opeva siava drznega letalca in prvega zmagovalca Atlantskega ocana Lindber-gha. Kennerley zahteva pesem, ki naj šteje nič manj in nič več kakor tri sto verzov. Razsojal bd sam. Vojak ftvefr. Jaroslav HaSek je spisal izvp* g t no delo o vojaku Švejku, ki ko raka Se zmagoslavno po vsem svetu. Delo se je prevedlo že v vse jezike in sedaj se je vojaka Švejka polastila še filmska umetnost« Film, ki prednaša dogodke in čt-ne vojaka švejka, vzbuja mnogq smeha. n cEDINOST* V Trstu, dne 15. julifa 1S27- DNEVNE VESTI Stanovanjskl urad Občinska uprava je ustanovila te dm občinski stanovanjski urad (Uftido allog-g-i), ki m iT Je poverjena naiaga, da daje vsa potrebna pojasnila glede tolmačenja in izvajanja novega zakona o najemninah. Občinstvo se torej lahko obrne na ta urad, ako potrebuje kako pojasnilo gledfc omenjenega zakona. Urad fe objavil nekatera splošna pojasnila, ki pa^ih vsebuje že naša razlaga novega zakona, katero smo objavili pred par tedni. Opozarjamo kljub toni u Še posebno na sledeči dve razlagi. 1) Novi najemnik ima pravico do enake najemnine, kot jo je plačeval prejšnji; 2) Stvar najemnika samega je zahtevati dovoljeno znižanje najemnine, oziroma zahtevati posredovanje pretorja. Položoi !fevtnsto naro&ie manjšine na Korefttffl Praški agenciji «Ceps^ poročajo z Dunaja, da pripravlja koroški iV^želni zbor načrt zakona, po katerem bi imela slovenska narodna, manjšina na Koroškem nekako avtonomijo. Novi zakon bo nekaka kodifikacija pravic, ki jih uživajo v Avstriji tudi druge manjšine. Slovencem se bo priznala pravica do rabe slovenskega jezika v šoli in cerkvi in v sodni dvorani. Dalje bi se jim z novim zakonom zajam-•čila pravica združevanja in zborovanja, toda sa*no v kulturne in gospodarske svrhe. — Predlog, ki je napravljen po estonskem vzoru — pripominja agencija «Ceps» — bo težko zadovoljil koroške Slovence. Tudi po tem zakonu bi obstojale nadalje v slovenskem Korotanu samo utra-kvistične šole, kjer se v dveh nižjih razredih poučuje v slovenskem jeziku, a v - vseh višjih v nemščini. Obstoj takih Šolskih mešanic se utemeljuje z avstrijske strani s poman kan jem slovenskih učiteljev, avstrijskih državljanov. SptetftEv nove ladje Včeraj predpoldne je bila v ladjedelnici pri Sv. Roku spuščena * morje nova motorna ladja «Egit-to»>, ki je bila zgrajena za paro-plovno družbo «Puglia». Svečanosti so prisostvovali zastopniki oblastev, fašistovske stranke, omenjene paroplovne družbe in nekaj povabljenega občinstva. Kumica je bila gdčna Vera Baraggioli, hči glavnega ravnatelja družbe «Pu-glia» kom. Baraggioli-ja. ODHOD POSADKE NA VAJE V sredo po noči je odkorakala 12. pehotna brigada iz Trsta na vaje. Brigado sestavljajo 12., 151. in 152. pehotni polk. Čete so odšle v Postojno, Crni vrh in Pod kraj. Seznam mestnih ubožcev Občinska uprava sporoča, da je bil s pateštatovim odlokom od 9. julija št. 79/15-27 odobren seznam ubožcev za 1. 1927. Seznam je na ogled v občinskem zdravstvenem uradu, ul. R i car do Pitteri št. 2, I. nadstropje. Vsakdo, ki se za to za^ nima, si lahko ogleda seznam vsak delavnik, od 9. do 11. ure (v sobi št. 2). Tisti, ki smatrajo, da se jim je napravila z rešitvijo njihove prošnje krivica, lahko reklamirajo, za kar imajo 30 dni časa. Iz tržaškega življenja Grozna nesreča z d&namitnimi naboji. Včeraj predpoldne okoli 11.30 se je nenadoma razlegel v ulici S. Cilino pri Sv. Ivanu silen pok, ki je prvi hip povzročil med tamošnjim prebivalstvom precejšnje razburjenje. Komaj je utihnil jek eksplozije, so iz hi&ice označene s številko 5 zadoneli obupni klici na pomoč; kmalu nato je planil iz veže napol oblečen mladenič, ki je ves prepaden nekaj vpil 'ter pri tem mahal z rokami po zraku kakor blazen. Ljudje, ki so se pričeli radovedni zbirati na ulici, so takoj uganili, da se je maralo zgodi- ti nekaj stračnega; pogumnejši so po kratkem obotavljanju stopili v hišico, kier se jkn je razkril stra/-Šen prizor: sredi kuhinje, v kateri je bilo vse pohištvo polomljeno in razmetano križem, je stokala na tleh mlada ženska, ki je krvaveda iz številnih ran na raznih delih telesa; leva roka je bila revici nad zapestjem popolnoma odtrgana. Nekateri od navzočnih so priskočili k nesrečntei in ji skušali na kak na<čin pomagati, dočim je medtem nekdo obvestil o dogodku rešilno poeta jo. Kmalu potem je prihitel na lice mesta zdrgvnik, ki je dognal, da nesrečna Ženska — 22-letna Ana Multch — zelo nevarno ranjena; poleg tega, da ji je bila odtrgana roka, je reva imela hude rane na trebuhu, prsih in glarvi. Ko Jo je zdravnik za silo obvezal, je bila ran Jenka prepeljana v mestno bolntšmeo, kjer so jo sprejeli v kirurgi čni od del efc. Pri zaslišanju je Muiicheva pojasnila, kako je prišlo do neartfSe, ki *bi jo bila skoro stala življenje. Povedala je, da se je okoli 11. ure podala na streho hišice, v kateri stanuje, da bi osnažila strešni žleb. Pri tem opravilu je nažl^v žlebu majhen omot; da bi videla, kaj je v njem, ga je ponesla v kuhinjo ter ga tam pričela odvijteti. Pri tem ji je omot padel na tla in v istem hipu je zadonel silen pok, tako da je cela hiša zamajala, kakor da bd se imela podreti. Drugega Mult-cheva ni znala povedati. Orožniki, ki so se medtem podali na lice mesta, so pa dognali, dtf gre za eksplozijo dinamitnih nabojev, ki so bih brez dvoma spravljeni v omotu, ki ga je Muiicheva našla na strehi. Kdo jih je spravil tja, je do sedaj Še uganka. Muiicheva ni znala podati v tem oriru nikakega pojasnila. Tudi njen zaročenec, 26-letni težak Anton Roitz ki se je v hipu, ko se je zgodila nesreča mudil v sobi poleg kuhinje in ki je potem Šel klicat ljudi, ni vedel pri zaslišanju ničesar povedati o stvari. Zdi se — in ta domneva je najbolj verjetna — da je spravil razstrelivo na streho kak tuj Človek, ne da bi Mutičev.-f vedela za to. Streha je namreč na tistem mestu tako nizka, da je ni težko doseči z roko s tal. Nezgode pri M«. Z avtomobilom rešilne postaje je bil včeraj popoldne prepeljan v mestno bolnišnico 25-letni težak Anton Rabaz, stanujoč v ulic! Lloyd št. 22, kateri je pri delu na pomolu "št. 6. v prosti luki Duca D Aosta prišel z levo nogo pod kolo vagončka za prevažanje materijala. Zadobil je hudo poškodbo v stopalu in najbrž mu je na tistem mestu tudi zlomilo kosti: Zdraviti se bo moral kake 4 tedne. — Pri delu na parni k u «CittŽL di Bari». ki ga dograjujejo v ladjedelnici S. Marco, je 18-letni mehanik Anton Butinar, stanujoč v ulici Vignola št. 4, včeraj popoldne padel z višine 2 metrov z mosta ter si pri tem zlomil levo nogo. Tudi on bo moral ležati kake 4 tedne v mestni bolnišnici, kamor ga je dal prepeljati zdravnik rešilne postaje. — Radi rane, ki jo je zadofoil na levi roki pri delu na parniku ob 17Ji Vsem športnikom javljamo, da se kupa «N. Gl.» izroči četi zmagovalki na igrišču in sicer takog po tekmi. Ker se ne more izreči o izidu tekme nobene sodbe, je pričakovanje vse naše javnosti res veliko. — • Pred to tekmo nastopita rezervni četi S. D. «Obzora» in «Prosve-te» v zadnji tekmi za targo S. U. M. D. Bocoi - M. D. Sparta. Kot že omenjeno se vrSi ta tekma v nedeljo ob 14. uri na igrišču «Obzora». Vesti zJjoriSkega Goriške mestne vesti Celotna gimnazija v Tolmina, realka v IdrifL Dopisniku nekega laškega lista je izjavil deželni fašistovski tajnik inž. Caceeee, da je dobil te dni v Rimu zagotovilo, da bo s prihodnjim letom ustanovljena v Tolminu tudi višja gimnazija. Doeedaj je bila tam samo nižja gimnazija, tako bo sedaj v Tolminu celotna gimnazija. Marsikateri izmed nagih s ta rižev v Gorah ni hotel dati študirati svojega otroka na to nižjo gimnazijo, ker je bila le polovična in ni predstavljala za dijaka na koncu nikak izhod. Verjetno je, da se bo sedaj število dijakov, ki je bilo do sedaj neznatno, povečalo. I smotak o se reeno proučuje vprašanje ustanovitve realke v Idriji v bližnji bodočnosti. Po odpravi realke v Idriji se je ustanovila tamkaj komplementarna šola, ki je pa bila fe boren nadomestek odpravljene realke ter ni zadostovat la potrebam idrijskega okraja. Namene, ki jih bosta zasledovali te dve srednji laški šoli v slovenskem ozemlju, je označil inž. Caccese na sledeči način: «cUsta-novitev obeh zavodov spada v program večje gojitve italijanske kulture večjih središčih tujerodnega ozemlja ob meji, ravno v nasprotju s prejšnjo taktiko, ki je odvzemala kulturne zavode v teh krajih ter se je zato slabo obnesla. Delovanje mwtoc policije v junija. Goriški mestni redarji so oglobi-li mnogo oseb v minulem mesecu in sicer radi sledečih prestopkov: radi psov bree predpisanega nagobčnika 16, radi vozov brez predpisane tablice 27, radi koles brez zvonca 30, radi dirjanja kolesarjev po mestnih ulicah 22, radi prekrvitve trgovskega urnika 16, radi raznih prestopkov municipalnih predpisov 35; skupaj 210. Opaža se, da nafti kmetje In vozniki si Se vidno niso vsi priskrbeli tablic na svoje vozove, zato pa morajo plačevati prav po nepotrebnem globe. Oodikl bftii fnpotajl pni ta-kajinjo vndmHn Kakor po vseh mestih Italije, tako se tudi pri nas izvaja zakon v najemninah z vso strogostjo. Večina hišnih posestnikov se je sama podvrgla predpisom zakona ter prostovoljno znižala najemnine svojih stanovanj. Vendar je tudi v Gorici še mnogo trdovratnežev, ki upajo, da si *vih najemniki ne bodo znali iskati pravice in ki radi tega niso s 1. julija znižali najemnin. Tem gospodom pa se ne godi dobro pred goriškim pretorjem, ki kaj rad izrabi priliko, da uveljavi svojo strogost napram kršiteljem zakona. Dogodijo se slučaji, da se zniža sedanja najemnina za 20, 30 in tudi več odstotkov. Hišnim gospodarjem, ki upajo, da se njihovi najemniki ne bodo zatekli k sodni j i in tako vsaj še par mesecev plačevali celotno najemnino, pa bodi povedano, da velja od sodnika določena, znižana najemnina od 1. julija dalje, radi česar imajo najemniki pravico pridržati si pri prihodnjih mesecih ono kar so preveč plačali od 1. julija dalje. Nesreča. Včeraj se je po nerodnosti pri električnem delu ponesrečil Cerni-goj Stanko, star 22 let, stanujoč v ulici Trieste. Izpahnila se mu je leva roka pri dlani, tako, da jo bo moral precej časa pestvati. Žalostno pa je to, da bo moral počivati tudi on sam. Bil je od Zelenega križa prepeljan v mestno bolnico. Castttke. Poslanec Pisenti, o katerem smo svoječasno toliko pisali, in ki je bil pred leti izključen iz lattstov-ske stranke, sedaj pa zopet vanjo sprejet, je o priliki svoje rehabilitacije prejel od očeta guardiana Serafina Ivana na Sveti Gori tople častitke. Oče guardijan mu pošilja frančiškanske častitke k pravičnemu zopet nem u sprejemu v fašl-stovsko stranko ter prosi zanj od svetogorskl kraljice najvzvtšenejši blagoslov. Je to eden izmed redkih pozdravov, ki jih je prejel poslanec Pi-senti ob tej priliki iz goriške dežele. . Bilja Ce bo Slo vse po sreči pri sedanjih vremenih, bomo Imeli 31. ju- PODLISTEK FRANCE BEVK: (35) u mm u Jakec je nesel podobo svoje žene in svojeg«, otroka v srcu. Stisnjen v kot kupe j a se je neprestano smehljaj v žive iskre, ki so šle mimo oken in ki so se zdele, kaukor poc&drav od domu, ki beli vso (tolpo pot za njim. Tračnice so tolkle. Iz njih giaaov je Jaka neprestano razbiral dvoje imen: Micka, TlnČe! od postaje do postaje, od mesta do mesta... Čudna imena tujih krajev so mu padala v ušesa. Sla so mimo njega mesta, palače in cerkve, da se je oko čudilo. Z vlakom je šla tudi podoba njegr>ve žene in njegovega otroka. Ogromna ogrska ravnina, s polji in pustami ni imela ne konca ne kraja. Bil je par dni z doma in še ne na cilju svoje poti, ko je ie hrepenel nazad... Mesto Brašev. Velike ulice, sijajne palače, šumenje ljudi. Jakec je gledal in ČuAao se mu je zdelo, da bi v ftumenju teh ljudi, ki se zdijo, kakcr da so se nabraji iz vsega sveta, ne zagledal svoje žene. Po treh dneh tavanja in čudenja so stopili na malo železnico fin dospeli hal postatfo med gorami, kjer je nehala proga. Na postaji ao bHi nakopičeni ogromni skladi lesa. Pred oči ao se dvigali hribi, ki so se črni ki s smrekami poraščeni raztezali v velike daljave, kakor da odpirajo svoje temne dolinice in soteske v večnost. V eni teh ozkih, globokih dolin bo zavili in prenočevali po dolgi in trudni hoji v nic k I htiti, ki je letala ob reki m ni bila podobna krčmi, dasi so dobili v nji jedi in pijače. Naslednji dan so hođili dese« ur po ponastlih obronkih v hrib, pod temnimi kronami tonflatih smrek, ki so le tu pa tam peepufičaie rauglod čez črne obronke v ntfavL Ko so dospeli v rupo, pod! Selo feoniSafrte gore, kjer je rastlo nekaj grmovja, se je mtanfl eden izmed njih in dejal: «Nae mestu nn» Odpočili so se par trenutkov in se razgledali. Soln ce se ie naribalo v zaton in rd^čilo vrhove lija pevski koncert posebno odlične vrište. Rihemberški pevski zbor, ki prednjači po svoji moči in več-leintinvežbanju pred - Številnimi pevskimi zbori ter ki je v povojni pevski tekmi odnesel prvo darilo, bo nastopil i» 14 pevskimi točkami v Sollerjevi dvorani. IDRIJA Težka avtom efaUna mezgeda. V torek popoldne okoli 2. ure se je na cesti iz Sv. Lucije v Idrijo zgodila težka avtom obilna nesreča. V istem času je vozil na omenjeni cesti, v delu od Reke do Zelina avto šofer tvrdke Janrfšek iz Cerk-na. Z njim skupaj je sedel neki ogljar ki jte bil pelja oglje na postajo in se je vračal Ko sta omenjena dva privozila na ovinek bribližno v sredi med Reko in Želinam, se je zlomila zvezna palica med prvimi kolesi pri krmilu. Najbrže je šofer opazil to nesrečo prepozno, zakaj avto Je z vso silo polomil obcestno ograjo in padel v strugo reke Idrijce. Bil je naložen z moko, ki je bila namenjena v Cerkno, in je imel priklopsi voe. Vsa obilna teža, naložena na avtu, je zdrknila v grapo in uničila avto. Sila je bila tolika, da je vrgla priklopni voz na avto sam. Pri tej nesreči sta se težko poškodovala oba na avtu se nahajajoča moška. Šofer je dobil hudo rano na glavi in se sploh ni več zavedel. Ogljar je bil ranjen v rame zelo hudo in najbrže ima kako notranjo poškodbo. Pozvan je bil Zeleni križ, ki je šoferja odpeljal v Gorico v bolnico. Ce je preživel vožnjo nam ni znano. Ogljarja pa so spravili v Cerkno, ker njegove poškodbe niso tako tetke. iz tržaškejjokrajine IZ SEŽANE. Na zadnjem trgu v Sežani 12. 7. t. 1. je bilo na prodaj 904 glav živine in sicer: 389 krav in volov, 199 konj, 94 telet in 222 prašičkov. Cene goveji Živini od 300—340e,no žive teže, teleta od 5—h% kgr. mrtve teže. Prašički 5—10 tedenski od 100—220 lir glava, konji boljše pasme do 4000 lir glava. Kupčija srednje dobra. Kupčija z mladim zeljem zjutraj prav živahna opoldne ttthkejša. Cena zelju je bila za šopek 100 rastlin okoli Z—TA lire. Prihodnji tržni dan 22. julija t. L NABREŽINA. Nov grob. Spft je prišla bela Sena in nam s tria mlado, to pot mladeniško življenje. Prišla je rameroma hetro in je zamahnila s svojo koso po življenju našega prijatelja, družabnika in znanca, učitelja Ivana Caharije. Prt d mesecem, ko se mu je bolezen ža vkoreninila, se je pokojnik podal v tržaško bolnico, da bi se izlečil. A smrt mu je bila že pred durmi — in v ponedeljek popoldne je mirno izdihnil. Odslovil se je za večno iz naše srede, ločil se je od življenja, od sveta, ki mu je bil tuj, trd, neizprosen. Mnogo je prebolel, mnogo pretrpel, a v tej svoji bole ali in trpkosti njegov duh ni klonil; veder in vesel je bil, prav dovtipen, povsod in ob vsaki priliki. Kako je bil ranjki Nini priljubljen ne samo v sv. Križu, kjer je več časa služboval kot učitelj, ampak tudi v Nabrežini, v svoji rojstni vasi, je pokazal njegov impozantni pogreb. Videl si njegove prijatelje in znance, videl si Križane in Nabrežince, videl si sploh vse, ki 00 ž njim sočustvovali. Na poti iz Trsta se je mrtvaškemu vozu v Sv. Križu pridružilo veliko v&ščanov s pevskim zborom. Ko so dospeli v Nabrežino so mu pred cerkvijo domači pevci skupno s svetokriAkim zborom zapelf ▼ečno lepo «Vrgre>d», v cerkvi pa pred odhodom, žalostinko «Na gro-beh». Ob tužnih zvokih nabrežinske godbe ve je dolgi sprevod, ki sta ga, vodila naš g. kurat in g. Župnik iz Sv. Križa, pomikal na pokopališče. Ob odprtem grobu so se vsi pevci zadnjič poslovili od pokojnika. Iz nabrežinsHfh in kriškrh grl je za-donela v ' slovo zadnja tužna popevka «Nad zvezdami» njenu, ki med nami več ga ni. Sladko snivaj, blaga duša, v lahki domači zemljici 1 IZ PRESTRANKA. Minoli teden smo čitali v nekem tržaškem dnevniku nekaj zgodovf-ne postanka nekdanjih dvornih kobilarn v Lipici in Prestranku in o delih pri vzpostavitvi teh nekdaj tako vzornih posestev, ki sta med vojno precej trpeli, ne toliko vsled poškodbe, temveč ker so materijal in uslužbence prepeljali deloma v Lasenburg, deloma v druge kobilarne. Po premirju so se povrnili vsi nižji uslužbenci domačini in se poprijeli dela, a koncem 1923. so bili kratkomak) odslovljeni. Za prej tako vzorne delavce pa se je pričela tedaj trnjeva pot, vsaj je večina njih v službi osivela, torej postala za dela vsled starosti le malo rabna. Ti menda tiijbolj zadeti siromaki sicer tudi v aktivni službi niso imeli mastnih dohodkov, ker je dvorni erar precej «štedil», a zagotovljeno jim je bilo po 10 službenih letih že nekaj pokojnine, ki se je z letom in plačo stopnjevala. Poleg nizke plače so imeli doklade v naravi — deputat: stanovanje in nekaj zemlje za obdelovanje in pašo. S tem da je dvorni erar vpeljal aktivno službo, si je pridobil stalne in izvrstne delavce med domačini, kajti tujci se za ta mesta niso trgali, ker je bila služba preveč disciplinirana. Danes imamo 9. leto za premir-jemo, a pokojnine teh siromakov še niso urejene, največ radi tega, ker manjka zakonitih določil. Nešteto prošenj so uslužbenci naslo^ vili na različne oblasti, po-dvzeli pota in tudi interveniralo se je ponovno, dokler se ni pred 3 leti posrečilo iztakniti prošnje, ki so ležale pri vojnem ministrstvu. Leta 1926. so bili predložili uslužbenci nove prošnje potom uprave kobilarne v Lipici, ki sedaj čakajo rešitve pri vojnem ministrstvu. Razen zakonitih določil je manjkalo seveda tudi stanovske organizacije, brez katere danes posameznik težko doseže zaželjeni u-speh. V to svrho se je mudil 8. t. -"■m. pri nas predsednik dru!štva državnih upokojencev v Trstu g. Anton Roich ter nam na sestanku podal vse potrebne informacije ter obrazložil in pojasnil položaj. Sestanka se je udeležilo okoli 30 nekdanjih uslužbencev iz Pre-stranka, to je do malega vsi. Po vsestranskem razmotrivanju in tolmačenju zakonitih določil, je poudarjal predsednik, da je edina ovira regulaciji in nakazilom penzijskih korakov ta, ker konvencije, dogovorjene med kraljevino Kalijo in nasledstvenimi državami še niso bile od slednjih ratificirane — sprejete. Do tja še lahko preteče precej časa, siromaki pa težko čafcajo na rešitev. Predsednik nam je v tem pogledu omenil edino mogoče sredstvo za dosego zaželjenega uspeha, na to, da se naprosi vlado, da izda dekret, ki naj bi začasno uredil pokojnine do tja, ko bodo konvencije od vseh nasledstvenili vlad podpisane. To je mogoče, ker je sliČen dekret urodil tudi začasne pokojnine bivših avstro ogrskih častnikov, ki so z pokojninami tudi čakali na ratifikacije konvencij. G. predsednik nam je obljubil in nam zasigural, da bo osrednje vodstvo upokojencev v Trstu potom centralnega odbora v Rimu takoj podvzelo vse potrebne korake pri vladi, da siromaki pridejo vsaj do začasne rešitve pokojnin, kajti sedanji položaj je nevzdržljiv. Prizadeti tem potom izrekajo g. predsedniku A. Roich najtoplejšo zahvalo in želijo, da bi podvjetje bilo učinkovito in prav kmalu do-vedlo do ugodne in istinite rešitve. DAROVI Za Dijaško kuhinjo je daroval gospod N. N. L 53.— Srčna hvala! BORZNA POROČILA Trst, 14. julija 192ff Amsterdam 730-740, Belgija 252.50-257.50, Francija 71.75-72.25, London 89.10-89.40, New York 18.31M-18.41K, Španija 309.75-319.75 Švica 352-356, Atene 24-24.50, Berlin 431.50-441.50, Bukarešt 10.90-11.40, Praga 54.12^-54.62J4; Madžarska 315-325, Dunaj 253-263, Zagreb 32.10-32.60. Uradna cena zlata (13. 7.) L 355.21; vojncjodškodninske obveznice L 62.65. RAZNE ZmiUGSTI - V moški obleki Pred nedavnim časom se ja obrnilo več DunajČank na poklici j o in na; magistrat kot državno oblast s posebno vlogx>, v kateri prosijo za dovoljenje, da smejo nositi mo^ko obleko. V pritrdilnem slučaju naj se jim izstavi pismeno dovoljenje. Po* licija je odklonila izstavitev pismenega dovoljenja, češ, nobena zakonska odredba ne prepoveduje dekletom in Ženam moške obleke, torej ni treba za za/devo, ki ni prepovedana, nobenega uradnega dovoljenja HALI O d LASI BERL1TZ-SCM vodi v vseh jezikih. Via Fabio Filzi 23, pouk in pre-894 |f HU RA De Jong s holandski, zasluži RnUnU prednost radi njegove pristnosti in izborne kakovosti. 870 K U flf nafbojše vrste, Soc. Litfure-IiVHiJ Lombarda L 5. Agcncija Trst. Piazza Scorcola 3, tet. 32-37. ISčejo se založniki za Postojno, Bistrico, Buzet, Sv. Lucijo, Bovec in Cerkno. 881 ČEVLJARSKI pomočnik sc sprejme takoj za stalno. Valentin Obersnel, Divača 933 DVA UČENCA za pekovsko obrt, tudi če eden je praktičen, se sprejmeta takoj. Zadnik Josip, pekarna. Trnovo pri 11. Bistrici. _ 932 VIOLINE stare, tudi pokvarjene kupim, pri Josipu Klun, trgovina, via Mczzini 48 (er via Nuova). AKADEMIK prevzame za časa počitnic instrukcije za slovenščino, nemščino, sr-bohrvatsko, francoičino, matematiko in opisno geometrijo. Naslov pri goriški upravi. 935 KROJAŠKI pomočnik, ki je absolviral krojni tečaj, išče dela. Naslov pri tržaškem upravništvu. 930 f" ZDRAVNIK ^ j Dr. FRAKC GRUDEN! I se je nastanil v Nabrežini (na lastnem domu) 5 Na njegovo mesto v Postojno l je prišel I S Dr, FR. HM8R0ŽSČ! ■ ki ordinira vsaki dan dopoldne • Iv Postojni, popoldne pa v St. $ 3 Petru na Krasti. <842)J j Veliko izbero dobite v zlatarni I POVH ALBERT VIa. Mazzial 46 812 Trst smrek. Nato je udaril to, ki jih je vodil, s sekiro na bližnji grm, in dejal: «Bog- in sveti križ l>ožji!» Posekal ga je. S tem je bilo delo začeto. Iztrebili so rupo, posekali nekaj malih smrek in jim oklestili veje. — Ta večer so spali pod kodatimi vrhovi na odkleščenih vejah in se pogrnili s suknjiči. Nekateri so radi mraza prebili vso noč ob ognju. Naslednji dan so zgradili leseno bajto iz smrekovih brun, pokrili jo z vejami in lubjem na gosto, da ni mogel padati dež vanjo; ugnetli so tla in ga tlakovali s kamni, jx»tavili ob steni ležiSča, ki so jih postlali z vejami-, in sezidali ognjišče- Tafco je bil postavljen njih novi dom, njih ognjišče, njih postelja, njih zabavišče v deževnih dneh. Tu so prebili dni in noči svojega samskega življenja ob trdem delu, ob misli na družino in ob težki polenti, zabeljeni s slanino. Prve dni ni nihče mislil na dom. Še Jakec ne. Kadar je legel na vejevje, se je spomnil na tn zamrmral: «Preidejo dnevi... Po novem letu_.» in je že zaspal. V žepu je nosil prazna, zmečkana pisma, še znamka je bila na njih. Izbral je eno in ga je ob medli svetlobi, ki je prihajala z ognjišča, in oc luči na steni, tipal v rokah. «Kaj bi rad, Jak.a?» ga je vprašal mladenič ki je sedel poleg njega. «Bi rad pisal ?» «Da,» je priznal Jaka. «Kar piši.» «Saj ne znam,» mu je bilo grenko. Pa se j smejal vseeno. «Meni se roka trese,>» je dejal nekdo, ki j* ležal na ležišču in se obrnil, dal bi ga Jaka n« vprašal, naj piše on. Mladenič, ki ni bil iz Zalesja in je bil videt plah kot Jakec, je gledal. Jakec se ga ni upa, vprašati, dokler se ni ponudil sam. «Ali naj pišem jaz?» «Prosim,» je dejal in sedel. Pomislil je; mla; denič je slinil svinčnik. «Piši tako^ da sem srečn« prišel...« Naslednji dan je odšlo prvo pismo... Čez dolgo Časa je dobil odgovor. Svaljkal j. pismo med prsti, kot bi gledal obraiz svoje žene «Ali si dobil pismo, Jaka? Preberi!» Bral mu je pismo mladenič, ko sta bil« sama. Ni mogel verjeti, da je tako zapisan« Ganjenosti je skoraj plakal.