v
/
63. številka.
(v Trstu, v Četrtek zjutraj dne 28 maja 1896.)
Tečaj XXI.
„IDINOIT"
izhaja po trikrat na teden v Šestih izdan jih ob tovkfh, ćetrtklh in sobotah. Zjutranje izdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno isdanje stane: za jeilenmeaeo . t. 1.—, izv«n Avstrije f. 1.50 m tri mesec . . „ 3.— „ , „ 4 „iO za pol leta . . , 6.—	, ,
za v«* teto . . „ 12.— , » . 1«.—
Naročnino ]• plačevati naprej ia aaročbe brez priložene naročnine te uprava no ozira.
Posamične številke se dobivajo v pi o* dajalnicah tobaka v 1r»tu po S nvč. izven Trsta po 4 nvi.
EDINOST
Oglasi se račune po tarifa t-petita; s« naslove s debelimi Črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic.
Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do^ mači oglasi itd. ie računajo po pogodbi,
Vsi dopisi naj se poiiljajo urodniitvu ulica Caserma s*. 13. Vsako pismo nora biti frankovano, ker nofrankovana se no spre jsmajo. Rokopisi se ne vraiajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniHtvo al ion Molino pic-oolo hit. 3, II. nad^t. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama cije so proote poitnin«.
„> MIsmN J« moč"
Preosnova davkov.
a
(Dalje).
Poslanec R o b i Č je nadaljeval svoj govor: Pri nas ne mislijo na odstranjenje davkov na pridelke, zlasti zemljiškega davka, dasi ima isti pri nas veliko večo davčno mero, kakor kjer bodi drugje, dasi moramo priznati, da zlasti v toli veliki državi, kakoršna je Avstrija, zemljiški davek le v naprej ne more biti pravičen, že z ozirom na različno podnebje, z ozirom na različne odno-taje, vladajoče v prometu, in tudi z ozirom na različne odnosaje v tleh. Tudi zmnožnost p osami c-nika za plačevanje se tu ne pošteva ni malo. Ali ima posestnik kaj čistega prihoda, ali ga nima, davek mora vendar plačati.
Gospoda moja t Tu se sklicujem na poročilo poročevalca, sestavljeno nenavadnim poznaigem stvari, kjer ie citati glede na davke na pridelke («ita):
.Popolno soglasje je sedaj v teoriji in zakonodaji glede na velike nedostatke davkov na pridelke. Nepoštevanje dolgov in osebnih odnošajev davkoplačevalcev provzroča velike ostrosti, glede kojih se po pravici zahteva olajšanja, kakoriuega pa ni možno dovoliti ob zistemu davkov na pridelke«.
Gospdda moja! Že te okolnosti bi bile mogle biti vzrokom, da bi se o popustkih bolj pošte v al zemljiški davek, ker ima ravno zemljiški davek toliko ostrin, in to temveč, ker se ne misli na odstranjenje tega davka kakor državni davek.
K temu se pridružile še današnja beda kmetijstva. Nočem se tu zopet spuščati v to. Govoril sem že svojedobno marsikaj o tem.
Danes se sicer res priznava ta beda, tudi v takih krogih, kjer so bedo kmetijstva še pred malo Časa označevali kakor frazo. V resnici pa se vendar ničesar ne stori, da bi se prišlo v okom tej bedi, in vendar bi bilo ravuo tu nigpotrebneje, da se slednjič vendar enkrat ustvarijo bolji odno-
PODLISTEK. T
Prenočišče.
Češki spisal Jan Osten; prevel I. P.
(Konec.)
Odšla je v čumnato, vrnila se brzo sč voščeno svečo, do sedaj nerabljeno, prižgala jo na leščerbi, nakapnila nekaj voska na mizo, postavila svečo ter sedša poleg mize zrla temno v plamen.
Kouečno polegla je nevihta. Grmelo je samo še poredkoma in slabo, toda lilo je — kakor iz škafa.
Vojteh je vstal.
„Sta-li zaspana ?u povprašal je starec. „Marjana posti jala Vama je v čumnati, dobro se naspita".
Želela sva mu lahko noč; z leščerbo v roki popeljala nqju je gospodinja v čumnato.
Bila je ozka sobica, čista, v primeri z veliko in skoro bogato opravljena. Stala je v nji steklena, likana omara, polna porcelanastih posod, Jepa, bela pogrnjena miza, lesena dolga skrinja, ?id bil je i poslikan.
Vojtehu pripravila je bila gospodinja ležišče pa skrinji; slekel se je, kleč* se pomolil Bogu, ojbrnil se dvakrat, trikrat — že je spal spanje pravičnega.
j šaji. Trdilo se je opetovano, da saj kmet ne pade i v davek na osebne dohodke, in sicer v različnih izjavah, storjenih v davčnem odseku in o drugih prilikah.
Toda iz okolnosti, da so se toli žilavo uprli proti temu, da bi se vsprejelo v zakon kakoršno-sibodi določilo, da so mali kmetje že v naprej osvobojeni davka na osebne dohodke, iz te okol-! nosti je raz videti, da se tudi kmet pritegne k ! davku na osebne dohodke, kakor hitro bode njegovo posestvo izkazano z 250 gld. čistega kata-stralnega prihoda.
Saj priznavam, gospftia moja, da to stikanje po davku na osebne dohodke ostane v večini slučajev brezvspešno pri malem in srednjem kmetu, j ali nekaj ostane vendar, in to je nadlegovanje j kmeta. (Tako je!)
Njeg. ekscelenca gospod finančni minister je sicer podal včeraj v tem pogleeu najljubeznjiviših izjav in pojašnjeqj, toda jaz menim, da v tem pogledu ima prav ,N. Fr. Presse", ki piše (čita):
„Toda g, BUinski more delati obljube le za-se in za ddbo svojega uradnega službovanja; toda zakon se takoj po njega objavljenju odloča od njega provzrofiiteljev in živi svoje samostojno Življenje, ki le prepogosto vzrase nad namene njegovih se-staviteljev. Ako se bode videlo potrebno kojemu bodočemu finančnemu ministre, tla še bolj nategne 1 davčni vijak, potem pa ne bodo označevali sredstev, uporabljenih v to, da se doseže veči dohodek iz davka na osebne dohodke, za vektacije in šikane, a 11 pak smatrali bodo, da so ista utemeljena v zakonu".	(Konec prih.)
Polltlike vesti.
V TRSTU, ine 27. maj« 1896.
Občni ibor nemškega „Schulvereina41 vršil se je torej minoli ponedeljek v Brnu. Bil je to 16. občni zbor. Iz kratkega brzojavnega poročila bilo bi posneti: Župan brnski je naglašal, da nem-
Jaz pa niBem mogel zaspati v morji težkih blazin. Obračal sem se z jedne strani na drugo — razne, čudne misli rojile so mi po glavi. Premišljeval sem, kaka vez veže to mlado žensko, polno nad in življenja, na starega bolnega kmeta, vedno godrnjajočega in vedno molečega. Je-li to prora-čunjeno, torej spekulacija, je-li to hvaležnost, sila ali kaj ? Zakaj ni šla tje, kamor ji je velevalo srce, k mlademu možu, pri katerem bi preživela življenje, za katero je določena, življenje ljubeče in ljubljene soproge?
Nisem mogel razumeti, kako more prestajati cele noči pri tem bolnem starcu, streči mu, čitati mu molitve. Pozno v noč slišal sem njen glas, zvočen in mehak, katerim je čitala starcu nekaj iz svetega pisma iz molitvenika; vmes pa se je čul hud kaSelj starčev.
Zaspal sem konečno v navalu teh mislij.
Vzbudil sem se, ko je solnce stalo že visoko na nebu ter žarilo v sobo mojo; Vojteh je vstal ie mnogo poprej, najbrž je zaprezal konja.
Poletno jutro, toplo in smejoče se, vabilo je na piano.
Ustal sem, oblekel ie ter odprl okno. Zračni tok, duhtec po drevesni smoli in cveticah, obdajal me je kq prijetno.
Sel sem v veliko sobo. Starec je spal na
9ki „Schulverein" stremi po eminentno avstrijsko-patrijotiških ciljih, kar ga pa — to opažamo mi
—	nikakor ne zadržuje, da ne bi vsprejemal podpore — v nemških markah. Ker pa so bili gospdda — kakor je posneti iz jerimijade predsednika Weitlofa — nekako otožno nadahneni, se ne smemo čuditi, da je ta gospod solzami v očeh vsprejel šopek cvetlic, ki mu jih je poklonilo neko malo dekletce. In potem je pričela jerimijada predsednika Weitlofa: Miuolo leto je bilo jako neugodno za Schulferein v materijalnom pogledu. Dohodkov je bilo za 43.827 gld. 32 nč. manj nego v prejšnjem letu in za 8074 gold. manj, nego ie balo proračunjeno. Vzrok tej nžalostni" prikazni da je v tem, ker sedanja doba ni ngodna za „nemške idejalne" cilje. Celo lastni rojaki so jeli obračati hrbet temu društvu, na čemer pa je v prvi vrsti kriv antisemitizem.
No, naše menenje je to, da Schulverein zato ne more vspevati, ker mu nedostaje vzvišene etiške podlage, ker so mu cilji krivični: ker mu ni namen braniti svoje, ampak jemati tuje. Toda nemški Schulverein je zlezel še pod površino bojevnega društva proti nenemškim narodom; ponižal se je v slepo orodje jedne same in eicer najpopačeneje med nemškimi strankami: nemško-liberalne stranke, pokorno BluleČi brezsrčnemu kapitalizmu. Tu je vzrok, da pošteneji Nemci sami nočejo ničesar čuti o nemškem „Schulvereinu". Vsa krivičnost v ciljih tega društva pa je izražena v dejstva, da se ponašajo se svojimi vspehi na — Kranjskem z njega kompaktnim slovenskim prebivalstvom, dočim prepuščajo lastne rojake na Ogerskem na milost in nemilost žido-madjarskim srdi težem! S tem je pripoznano dovelj jasno, da je temu društvu jedini namen na jedni strani germanizacija slovenskih otrok, na drugi strani pa
—	židovsko nadvladje!
Kronanje ruskega carja. Carjev manifest, izdan včeraj povodom slavnosti kronanja, obnov^ja prisego, da hoče car vsikdar delovati v prospeh Rusije, utijati vero in skrbeti za javni pouk. Ma-
posteči, njegovo lice bilo je še bolj rumeno in velo, nego sinoči.
Gospodinja prinesla je nama skledico juhe; bila je sveža, rudečelična, čila ko ptica, samo oči bile so nekoliko utrujene vsled nočnega bdenja.
Snedla sva ter stopila na dvorišče. Konj bil je Že zaprežen, kopal je podkvami, dali so mu najbrž preveč ovsa.
I gospodinja šla je z nami ven. Vojteh zabaval se je ž njo, zasmejala se je in zazdelo se mi je, da nisem še nikdar v svojem življenji videl kra8nejšega lica ko to smejoče se, obsevano soln-cem. Kakor da je del poletnega jutra stopil v njo, tako je žarela ta postava mladim življenjem, svež-nostjo, prisrčnostjo. Ko zlato lesketali so se ujeni počesani lasje, spleteni v krono; rudeča, na pol odprta usta bila so ko vstvarjena za poljub.
Hotel sem se tudi jaz kaj pogovoriti ž njo, toda med tem poklical jo je iz sobe trudni, tresoči se glas starčev; probudil se je bil. Obrnila se je hitro, niti se ni poslovila, in že je zgi-ginila v sobo.
Odpeljala sva se. Cesta bila je polna blata, kaluže odsevale so se v solncnem svetlu, na travi lesketalo se je tisočero kapljic včerajšnjega dežja in jutranje rose.
A pomlajeno zelenelo je drevje v gozdu,
nifest odreja popustke na davkih, pomiloščenje kažnjeneev in izgnancev, ako niso bili obsojeni radi prostih hudodelstev; dovoljuje povratek onim osebam, ki so se udeležile poljske ustaje. Seveda morajo storiti prisego zvestobe. Ministroma za notranje stvari in pravosodje se nalaga, da stavita razsežne predloge za splošno pomilosčenje obsojenih radi državnih deliktov.
Predsednik francoske republike je poslal carju Nikolaju nastopno brzojavko: .ITsojam si predložiti Vašemu Veličanstvu najprisrčneje čestitke, kojemu se pridružuje ves narod francoski, za bla;or Vašega Veličanstva in za bodočnost Rusije. Blago-izvoli Vaše Veličanstvo biti tolmačem mojih Čutil pri carici ter verjeti v mojo neomajljivo udanost".
Tudi na Francozkem so praznovali na demonstrativen! način dan kronanja. V Parizu je bila velika operna predstava, med kojo je bilo burnih ovacij v proslavo Rusije. Mnogo hiš, javnih in zasebnih, se je odičilo v ruskih barvah. Včeraj je bil za vojake dan svobode. Mirno tega so dobili isti vina in so se odpustile vse disciplinarne kazni. V Toursu, kjer se je mudil te dui predsednik republike, bil je slovesen banket, na kojem je glasba svirala rusko himno ob glasnem vsklikanju v proslavo Rusije in Francije.
Italijanom v Afriki preti nova nevarnost. Glasom zasebnih, iz Rima došlih poročil, je ras Alula zel6 nejevoljen, ker je Menelik pustil v rokah Italijanov utrdbo Asmaro, nahajajočo se v srcu Eritreje. Asmara bila je namreč fevdalna posest pod gospodstvom ras Alule. Pravijo, da ta vojeviti ras nikakor ne misli prepustiti Asmare Italijanom. Bati se je zatorej, 4a poskusi prej ali slej prisvojiti si Asmaro na svojo roko in da mu pri tem pomaga še ta ali oni drugi ras, ki ni zadovoljen z izidom vojne proti Italijanom. Ista poročila zatrjujejo, da je ras Alula neizprosen sovražnik Italije. Možno je torej, da utegne ras Alula provzročiti novih homatij na svoj račun.
Različne vesti.
Cesarjev dar. Nj. Velič. cesar je podaril iz svojega imetka 100 gl. občini Lokva kakor prispevek k pokritju dolga, ki ga je napravila občina za popravo kapelanijske zgradbe.
Umrla je predvčerajšnjem zjutraj v Brdih pri Salimbergu po dolgi in mučni bolezni, v 73. letu njene dobe, gospa Alojzija Kocijančič, tašča c. kr. finančnega kontrolorja, gosp. Frana T o r o š a.
Podmaršal baron Kuhn f. Tu prinašamo nekoliko podatkov o osebi vojskovodje, ki je bil jeden najslavniših avstrijskih generalov sedanjosti, o preminolem podmaršal u baronu K u h n u. Pokojnik se je rodil dne 23. junija leta 1817. v Prostejevu na Moravskem. Oče mu je bil viši častnik. Mladeuič je obiskoval vojaško akademijo ▼ Dunajskem Novem mestu, kojo je zapustil leta 1837. kakor podporočnik, 1843. je postal nadpo-ročnik. Leta 1848. odlikoval se je Kuhn za časa milanske revolucije in v vojni s Pijemontom tolikanj, (sosebno v bitki pri sv. Luciji), da je bil
mah je bil bujnejši, veselo poskakovali so ptiči po grmovji. Muhe niso nadlegovale konja, veselo tekel je po mokri cesti, da je blato škropilo na naju.
„Grdo bi naju bilo vjelo, to vreme", pravil je Vojteh. .Hvala Bogu, da mi je prišlo na misel, zateči se sem", veselil se je. .Prideva domov k obedu. Mislili si bodo, da sva prenočevala nekje — kaj pravite k ti ženski?* obrnil se je k meni.
Nisem tajil, da se čudim.
„Da, da, poštena ženska 1" modroval je sam seboj flegmatično Vojteh.
»Vsi ljudje so noreli za njo: učitelji, lovci tu okoli — nek gozdarski adjunkt je bil čisto ponorel, pošiljal ji je pisma ter mislil resno. Postal je gozdar iu hotel jo baje za ženo. Toda ona ne! Vedno tiči le pri tem starcu, nikakega veselja nima tam, prosim Vas, stari vedno godrnja, po-kašljuje — ne bode dolgo temu, da bode še hujše. No, jaz tega ne razumemu. Pomigal je z roko in prižgal si pipo.
Zvedel sem kasneje, da je starec umrl in zapustil vse gospodinji. Prodala je posestvo in odšla, Bog ve kam.
imenovan stotnikom in je dobil vitežki križec reda Marije Terezije. V nadaljnjih bitkah odlikoval se je mladi stotnik zopet tako, da mu je cesar sporočil osebno svoje priznanje in ga odlikoval z redom železne krone. Postal je major in bil premeščen na Ogersko. Leta 1853. je bil imenovan podpolkovnikom in zajedno je dobil baronstvo. Ko je pričela vojna leta 1859., napravil je Kuhn vojni načrt, toda generali „stare šole" niso se hoteli ravnati po njegovih nasvetih. Po bitki pri Solfe-rinu je postal Kuhn brigadir na Tirolskem. Tam se je posebno odlikoval z izvrstno svojo taktiko, s katero je znal zabraniti Francozom in Lahom pristop na tirolsko zemljo. Po vojni je postal za-povednik kranjskemu pešpolku št. 17; leta 1862. pa je bil imenovan poveljnikom na Tirolskem. In tu je svojo ženijalnostjo leta 1866. umel zopet ubraniti mnogo močneji laški, vojski prestop na tirolska tla. Ta Kuhnova obramba Tirolske spada med najslavniše čine avstrijske vojske. Takoj zatem bil je v priznanje svojih zaslug imenovan podrnar-šalom in imejiteljem kranjskega pešpolka št. 17 ter zajedno povzdignen komanderjem reda Marije Terezije. Leta 1868. postal je vojni minister in v tej visoki službi stekel si je nevenljivih zaslug z reorganizacijo naše vojske. No, Kuhn je bila krepka vojaška narava, ter je povedal vsakemu svoje menenje naravnost v lice. Zatorej se je zameril tu pa tam in dne 14. junija 1874. moral se je umakniti. Nj. Vel. cesar ga je odlikoval z velikim križcem Štefanovega reda ter ga imenoval poveljnikom III. voja v Gradcu. Leta 1886. postal je Kulin kancelar reda Marije Terezije, leta 1888. pa je moral v penzijo, ker je bil — nekoliko preveč odkritosrčen in brezobziren. — Smelo pa se more trditi, da je bil pokojni baron Kuhn po maršalu Radeckem prvi in najodličniši naš vojskovodja. Zlasti mora žalovati za pokojnikom kranjski peš-polk, kojega je pokojni general vedno visoko čislal. —
Birma v Trstu. Predvčerajšnjem podelil je mil. škof dr. Glavina v cerkvi Sv. Marije Gornje (oo. Jezuvitih) 59 otrokom zakrament sv. birme in slednjič še jedni „birmauki", ki je stara že 66 leti Ta priletna birmanka bila je neka furlanka, stanujoča v ulici del Bosco št. 48.
Mladi reformatorji in kričsnska ljubav. Pod teta naslovom piše .Naša Sloga" : Če tudi kasneje, došel nam je vendar v roko listič .Amico" od due 3. t. m. Ta pamflet zastopa baje interese italijanskih katolikov v Primorski, kitijo ga svojim znanjem nekateri tukajšnji mladi duhovniki italijanske narodnosti, ki se skrivajo za ledja nekega krojača iz Pirana, kojemu menda dobro prihaja oglodana škorjica kruha krščanske ljubavi dotične gospode. V dotični številki javlja .Amico" smrt župnika Tomaža Thalerja ter se spominja novo imenovanega župnika za Rojau, g. I u r i z z e (Jurce po odloku ces. kr. namestništva v Trstu). Nasproti Iurizzi ali Jurci ne zavzimljemo mi za sedaj nikakega stališča, ker hočemo čakati na njegova dela, ali kar nas žali, je barbarsko veselje, ki se čita med vrstami na smrti pokojnega župnika Thalerja, kojemu omenjeni listič ne kliče niti .Bog mu bddi milosten!" — in vendar je pokojni župnik Thaler pošteno mašnikoval nad 40 let, a do 27 jih je prebil kakor župnik v Rojanu, mož brez madeža, ki je častno dovršil svoje življenje. Tako postopanje baje katoliškega .Amica" nas kar osupljuje, kajti pri njem najdemo vsega, samo krščanske ljubavi — ne M Temu pa ni čuda, ko mu je duša oni po italijanski vzgojeni duhovnik, ki je napal slovenske pevce, ko so hoteli zadnjikrat pesmijo pozdiaviti nepozabnega kateheta J a g o d o a, in ki, govoršo nasledniku Ja-godca, ni imel niti besede, s kojo bi se bil spomnil kreposti in vrlin pokojnega kateheta, kakor da je bil Jagodec najveća ničarija, dočim v resnici ža-ljujejo za njim vsi oni, ki so ga poznali. To je uprav peklenska zloba, a 11 r o c h 6 c a r i t a christiana;a sedaj kakor da je ves iz sebe samega veselja na smrti preaaslužnega župnika Thalerja. Sramota! Da bi se ti mladi italijanski reformatorji, ki čitajo vsakovrstne italijanske novine in po priložnosti tudi klerikalno-čifutskega .Piccola" (Zlobni jeziki trde, da so ti uzorni italijanski gospodje rado vidjeni gostje v uredništvu židovskega .11 Piccola" 1 Op. stavčeva.) — da bi se ti mladi reformatorji, pravimo, vsaj hoteli učiti od .barbarskih" Abesincev, ki so junaški potolkli njih
idejalne brate v Afriki, kak 6 treba spoštovati mrtve! Ali ne : ubogi .ščavo" nima niti te pravice, da bi se mu reklo: Bog mu b6di milosten! — kajti mogel bi oskruniti — italijanski raj, priti v dotiko z velikimi duhovi velike in gladne Italije, ki se uprav .italianamente" bori doli v Afriki.
Gospoda, mladi italijanski duhovniki! Krščanska ljubav ne stanuje v italijanskih čevljih z ,fiu-bami", ampak v plemenitosti srca. Nas napadate fanatično besnostjo, nam predbacujete to in ono, ali vsikdar smo imeli več obzira do mrtvih, in da so bili tudi naši nasprotniki, nego pa vi! Čudno res, da niste napali tudi pok. Šusta, ki vam je bil trda kost v svojem Življenju; bode že tako, da vair je primanjkoval .coraggio i t a 1 i a n o". Z deli, z deli dokažite, da ste pravi duhovniki, ne pa licemerskim vedenjem!
Srbi v Trstu. Minole binkoštne praznike dospelo je iz Belegagrada v Trst kakih 40 Srbov, slušateljev trgovinske šole in njih profesorji. Nekoji tržaški Slovenci in Hrvati so poskrbeli po možnosti, da je bilo milim slovanskim bratom bivanje v Trstu čim prijetneje in koristneje. Nekoliko obširneje spregovorimo o tem v prihodnjem izdanju.
Nekaj o ravnopravnosti. Z Goriškega nam pišejo : Dovolite mi, g. urednik, da Vam k notici: .Jezikovna ravnopravnost pri c. k.financi v Trstu", dodam par vrstic. — Tisti „Befogniss in Licenza* v naših tobakarnah me bddeta v oči, odkar se zavedam, da sem sin matere Slave. Svoje dni nabiral sem ukaze finančnih oblastnij in jih pošiljal naravnost našemu dičnemu poslancu g. Gregorčiču, da on razpolaga žnjimi ob kaki priliki. Ta način je edini, kojega se zamore davkoplačevalec posluževati, druge poti ni. Jeza gori, jeza doli, razbuijenost tja razburjenost sem: — v ustavni državi se moreS posluževati edino ustavnih pravic, ne pomaga niči Nekega dne pride kmet - prodajalec - tobaka k meni z nekim listkom od finančne oblasti, ter ine prosi, naj mu stvar pojasnim ker ni vešč dotičnega jezika. Jaz — ne bodi len — nisem maral dajati finančni oblasti potulie. Svetoval sem mu, ntu vrne listek in naj zahteva, da se mu izroči v slovenščini pisan listek. Doslej pa mg se ravna po starih predpisih glede tobakarne I Dodal sem še, da jaz sem za vse kaj druzega, kakor njemu razlagati nemške in laške čečkarije. — Potem tja došli finančni stražnik po-asnil mu je sicer dotični odlok, o kakem slovenskem odloku pa ni hotel slišati, pač pa zaukazal, da se ima dotični odlok za vsak slučaj dobro hraniti. Jaz pa sem svetoval dotičnemu trafikantu, naj pošlje nazaj tiste .Refungnisseu in „Licenze". V mladih letih se mi je čudno zdelo, kako morejo sprejemati Slovenci tako hladnokrvno, kar se jim pomoli — to mi ni šlo v glavo. Ali zdaj, ko gledam v svet pazljivim očesom, ko vidim kruhoborstvo na vsej črti, klečeplaztvo pri vseh stanovih, sodim drugače. Mnogoteri misli pravo, tudi je res pravi Slovenec — ali le v srci, na dan se ne upa. Zate je mnogo ozirov. S tem ne sodim nikoga, merim le „brač" po sebi, ker — Bog me ob vari,, da bi se pod temi nedolžnimi vrsticami podpisal s polnim imenom; z Bogom moja karijera! - Zato jpa ne zamerim revnemu trafikantu, ako sprejema fin. stražnika s pokloni, ker od njega je odvisno marsikaj. Tako npr. so neke pristojbine, ki pa niso določene natanjčno, temveč določajo se od slučaja kakor nanesejo krajevne razmere, in ne da se tajiti, da upliva tu duševna razpoloženost dotičnih organov.
Kaj storiti? O, poznamo sredstva, koja bi pomagala, ali delamo se nevedne! Palic smo vredni, palic l! I
Iz „Slovanskega pevskega društva" se nam
poroča : Priprave za društveni koncert so dovršene. Ta koncert bi se imel vršiti že pred mesecem dnij. Ali ob žalostnih tržaških razmerah društvo ni moglo dobiti primerne dvorane in je tudi ne dobi do tja sredi junija. Zato je sklenilo, da priredi začetkom julija v e s e 1 i c o na vrtu, koncert pa se bode vršil na jesen. Društvo je moralo priti do tega sklepa, ker sedanja doba ni več za koncerte v zaprtih prostorih, zbok česar se ne bi bilo nadejati primerne udeležbe. To bi bilo v materijalno in moralno škodo društvu. Društvo itak trpi škodo, ker je potrošilo mnogo časa in truda za priučenje dotičnih skladeb, a sedaj se mora priučiti skladeb, primernih za vrt. Na
tem trpe pevci in pevkinje in tudi neumorni učitelj. Res žalostno, da je nase društveno življenje ukovano v take spone, ker nimamo niti enega, za naše veselice primernega prostora, na kojega bi mogli računati v vseh slučajih ; ampak smo odvisni od vsakovrstnih »prijateljev*. Na ta nedostatek naj vendar jedenkrat prično misliti naši imovitniki. Menimo, da bi lahko odpomogli temu nedostatku — tem laglje, ker bi se gotovo primerno obrestoval v ta namen naloženi kapital. Premišljajte, gospoda rodoljubi l
Nasadu ruskega čaja — na Primorskem. Predsinočnem v Trst dospevši Lloydov parnik .Pandora" prinesel je s seboj 10 rastlin ruskega čaja, koje je odposlal po nalogu c. kr. ministerstva za poljedelstvo avstro-ogerski konzulat v Batumu. Te rastline so namenjene gospodarski poskuševal-nici v Gorici. Rastline so dospele v jako lepem stanju v Trst.
Vesti iz Aleksandrije. Pišejo nam iz Trsta: Razgovarjaje se s prijateljem I. Debelakom, došlim ravnokar iz Alekaandrije, od koder je pobegnil pred strašno boleznijo, ki razsaja tam, izvedel sem sledeče:
Kolera napade vsak dan najmanj 50 ljudi j ter je ista najhujše azijatske vrste, kajti umre jih po 95%. Vzrok, da se ta bolezen tako pogostoma pojavlja med Arabci in da zahteva toliko žrtev, je le ta, da se ti ljudje prav nič ne varujejo in bojč pred boleznijo. Mesto da bi klicali zdravnike ter se pokorili njihovim odredbam, bi jih pat če bi le mogli, še kamenali. Tako se je godilo v Neapelju leta 1885. Ne napadlo pa samo zdravnikov, ampak tudi druge k sanitetni službi spadajoče organe. Mrtvece pokopavajo sami, ne da bi o tem javili dotični komisiji, vsled česar je jako teško konsta-tovati natančno število Blučajev. Okolu bolnikov zbirajo se, kakor bi to bila kaka navadna nena-lezljiva bolezen, zraven pa pravijo: .Allah Karin"! To se pravi: „Kakor Bog hočel*
Posebne hvale v tem obziru pa je dolina slovensko-hrvatska kolonija tija novodošlemu zdravniku gosp. dru. Pečnik-u na njegovi požrtvovalnosti in njegovem trudu. Ta gospod poučuje svoje rojake, kako se jim je vesti o pojavu te bolezni in si pomagati. Takoj ob konštatiranju slučaja pribiti na bolnikov dom, ter pomaga istemu vsemi svojimi močmi. Izjavil je, da ga nobena stvar ne bi mogla užalostiti tako, kakor če pobere grozna bolezen kojega naših. Hvala mul
Tudi prečastitemu očetu frančiškanu Hum-bertu Rantu gre v tem obziru velika hvala, kajti isti hodi, ne zmenć se za hudo nevarnost, nevstraš-Jjivo krog svojih napadenih rojakov, urejuje njih privatne stvari j, tolaži jih ter krepča duševno. Pri umirajočih ostaja do njih zadnjega zdihljeja. Le Bog sam more poplačati taka dela krščanskega usmiljenja.
Pred časom osnovalo se je v Aleksandri ji „Slovensko-hrvatsko društvo", katerega namen je združevati rojake in prirejati zabavne večere. Posebni namen društva je, pomagati tja došliift službe si iščečim rojakinjam, posebno ob začetku njih tamošnjega bivanja. V Aleksandriji je namreč posredovalk za službe. Le-te ženske veprejemajo tjakaj došla dekleta v hišo, dajejo jim hrane in drugo potrebno, dokler si ne dobe službe. Ko so si pa dekleta dobila službo pomočjo posredovalk, morajo jim (posredovalkam) vračati velikoobrestno za prejšnjo hrauo in prenočišče.
Posredovanje in varstvo takih žensk je za neizkušene mladenke večkrat jako nevarno v du-ševno-muralnem obziru. Sedaj pa ne bode treba tja dušlira mladenkam iskati pomoči pri takih brezvestnih posredovalkah, ker omenjeno društvo prevzelo je to skrb in nalogo. Iskalo jim bode brezplačno služeb, ter jih, dokler ne dobe službe, preskrbovalo s potrebnim. V slučaju bolezni plačevalo bode društvo bolniške stroške ter bode s tem veliko prihranjeno slovenskim občinam. Skrbelo bode tudi, da bodo služkinje, vračajoče se v svojo domovino, plačevale le polovico vožnih stroškov i i Aleksandrije v Trst.
Nadalje ima omenjeno društvo tudi svoj pevski oddelek, čegar udje se prav pridno vadijo v petju; žal, da se je moralo poučevanje ustaviti začasno radi bolezni. Tudi za osnovo tega društva gre najveća hvala očetu Rantu. Ta rodoljubni svečenik obdržuje tudi vsako nedeljo slovensko pro-poved. Slavno pevsko društvo „Kolo" iz Zagreba
je blagudušno podarilo našemu društvu lepo svoto 50 gld. in zbirko hrvatsko-slovenskih pesmi .Kolo". Slav. društvu bodi tem potom izrečena uajprisrč-niša zahvala. Tudi g. Ansen-u, blagajniku avstrijskega konzulata (Ansen je rodom Hrvat) in g. Cibič-u trgovcu, sedaj bivajočemu v Trstu, gre posebna zahvala za osnovanje tega društva. Takoj, ko bode pripuščalo denarno stanje, napravi si društvo svoj narodni dom; upati je, da se to zgodi že v kakih 3 letih.
Še marsikaj bil bi rad povedal prijatelj, ker pa mu ni čas dopuščal, obljubil mi je to za prihodnjič. Če Vam bode ljubo, g. urednik, Vam pa zopet kaj sporočim. (Prosimo, ured.)
Iz Sežane. Moška podružnica sv. Cirila in Metoda je imela redni občni zbor v 17. dan maja ob 37* pop. z obilno udeležitvijo. Podružnica ima 35 udov, kar je za Sežano bore malo ; dohodkov je imela v min. letu nad 95 gl., izmed kojib je 60 gl. nabranih za tretje pokroviteljstvo. Razgo-varjalo se je obilo, kako povzdigniti podružnico in naložilo odboru, da v prvi vrsti skrbi za to, da pridobi novih udov, katerih naj bi štela Sežana vsaj 100 na številu. Izvolili so se kakor odposla-niki za prihodnjo veliko skupščino in sicer gg. Kante, Jan. Renčelj, V. Pregelj in Ivan Štolfa; v podružičino vodstvo pa: gg. Kante,predsednik, Iv. Štolfa, njegov namestnik, Iv. Renčelj, blag., A. Kosovel, tajnik in odborniki gg. Vinko Pregelj, Anton Bekar in Ivan Rožič.
Prostovoljno ognjegaeno društvo v Sežani je zborovalo dne 17. maja. To društvo šteje 35 iz-vrševalnih, 10 podpornih udov in še mnogo dru-zih blagih podpirateljev. Na podlagi pridobivših si zaslug za ustanovitev in društveno vodstvo, imenoval je zbor z vsklikom svojim častnim članom veleceqjenega g. dr. Otokarja RybAra in veleč. g. O. Polleya kot društvenega mecena; izrekla se je presrčna zahvala preblag.; g. grofu Schaffgotschu, okr. glavarju, dru. Ostertagu in dru. Jaschiju, ki društvo gmotno podpirajo. — Društvo si je tekom obstanka nabavilo za kakih 600 gld. orodja in ima aedaj 124 gld. 83 nč. prebitka, kateri se uporabi za nakup društvenih potreb.
Načelnikom društva je bil jednoglasno izvoljen g. Matko Kante, c. kr. okr. š. nadz., namestnikom pa g. Karol Renčelj; voditelj plazavcem: Matija Tavčar, nam. V. Kariž; voditelj škropilcem: Jožef Merlak, nam. Ant. Macarol (Čeh); vod. varhom: Ant. Bekar, nam. Ivan Keber; vod. brizgalne: Ant. Filipčič, nam. Lojze Štolfa; poverjeniki: Vinko Pregelj, A. Kosovel in Jožef Pirjevec; vodniki cevi: Fran Trčelj in And, Renče\j; trobentača: Polde Kramarjev in Fran Pregelj.
Poziv. Gg. nadzorniki in nadzornice „Delal, podp. društva" se poživljajo v sejo, ki bode prihodnjo nedelo ob 6. uri pop.
Javne kopelji. Tukajšnje c. kr. policijsko ravnateljstvo izdalo je naslednji razglas v italijanskem jeziku:
Za prihodnjo poletno dfibo določeni sti za javno vporabo ljudski kopelji pri sv. Andreju in za svetiljnikom. Obe kopelji sti razdeljeni za možke, ter ženske in otroke; prostor za plavanje je ograjen s plavajočimi tramovi. Onkraj istih ni dovoljeno plavati z ozirom na varnost življenja. — Ljudski kopelji bodeti vedno nadzorovala po dva paznika. — Kopelji bosti se zapirali brezuvetno ob 10. uri zvečer meseca juujja, julija in avgusta ter ob 9. uri zvečer meseca septembra. — Ob delavnikih, vsak dan od 5. do 6% ure, ostanejo oddelek za možke kopelji pri Sv. Andreju poleg Lloydovega arzenala in oba oddelka kopelji &a svetiljnikom, v izključno vporabo c. in kr. vojnikom.
Da se pride v okom nepristojnostim toliko gledč na javno morAlo, kolikor glede na varnost življenja, Bpominja se na te - le prejšnje naredbe :
1.)	Prepovedano je kopati se izven gcri omenjenih in druzih krajev, namenjenih v to svrho.
2.)	Kdor se koplje, mora biti oblečen vsaj v spodnjih hlačah ali v halji.
3.)	Prepovedano je voditi v kopelj pse, konje in druge živali.
Kdor prestopi te naredbe, bode kaznovan po določbah obstoječih zakonov.
Ponarejalca vlns pred sodiščem. Predvčerajšnjem bila je pred tukajšnjim dež. sodiščem razprava proti bratoma De Gioia, italijanskima podanikoma, trgovcema z — .viuom", obtoženima javnega na-silstva Svoječasno smo sporočili, da je tukajšnja
finančna oblast doznalu, da brata De Gioia v svoji zalogi .vina" v ulici S. Lazzaro ponarejata vino s pomočjo tamarinde, glicerine in drugih, zdravju škodljivih snovij. Dne 16. aprila t. 1. ob 12 V* uri pop. šel je zatorej viši komisar finančne straže Martin Steppan z respicijentom Jurjem Steinerjea, stražnikom Alojzijem Singerjem in magistratskim oficijalom Mingottijem v m:\gazin bratov De Gioia, da preiščejo istega. Vsi člani komisije bili so v civilni o-pravi, da nebi obrnili pozornosti občinstva na svoje poslovanje. Viši komisar se je izkazal bratoma De Gioia s posebnim dekretom ter jima priobčil namen obiska te komisije. Ker pa sta brata De Gioia dobila baš istega dne v svoj magazin 4 sodčke tamarinda za opravljanje svojega nečistega posla, uprla sta se komisiji dejanski in z vso silo. Viši komisar Steppan in stražnik Singer bila sta pri tem lahko ranjena. Komisija morala se je umakniti pred besnikoma in pozvala je policijo v pomoč. Zaprli so oba nasilnika, toda pozneje stavili so ju začasno na svobodo, ker sta položila jamčevino. — O predvčerajšnji razpravi izgovarjala sta se oba obtoženca, da sta imela tamarindov ekstrakt samo radi tega v magazinu, ker sta ga potrebovala za — izdelovanje kisa (jesiha) iz neke partije pokvarjenega vina (1). Trdila sta tudi, da nista znala, s kom da imata opraviti o omenjenem obisku, kajti noben član komisije da se ni legitimoval (?) in vrhu tega, da so ju — napadli členi komisije (!!). Nof sodišče je potom svedokov dokazalo tema junakoma njiju krivdo ter ju obsodile: 35-letnega Vida De Gioia na osem mesesev, njego« vega 261etnega brata Josipa na štiri mesece težke ječe.
Pomiloščenje katoliških duhovnikov. V Vatikanu so doznali, da car ruski povodom kronanja pomilosti vse zaprte ali v Sibirijo prognane katp-liške duhovnike.
Kužno bolezni v tržaški občini. V tednu od
16	do 23. t. m. bilo je prijavljenih v tržaški občini 31 slučajev d&vice (prejšnji teden bilo je le
17	slučajev), 23 sluč. ošpic in 9 si. škrlatice. — Umrlo je 7 otrčk za ošpice, 2 za d4vico in 2 za škilatico.
Judeo madjarski grb. Ogerski grb nosi tudi križ. O priliki mileuija so hoteli madjarski Židje pokazati svoje madjarstvo s tem, da okrasijo svoje sinagoge i ogerskim grbom. Ali kako si pomagati, ako je na tem grbu znak krščanstva? Pomagali so si kakor vsikdar: s falzifikatom. Židje v Aradu in Satmaru postavili so v grb namesto križa njih židovsko zvezdo: Davidov šestokot. In tako je v proslavo milenija nastal iz ogerskega krščanskega grba novi grb današnje Ogerske: žido-madjarski grb. Ali treba še kaj reći k temu?
Delavsko gibanje na Angležkem.
Spisal M. Kamu&čič.
(Konec.)
V	zadnjih 40 letih bila je tudi na Angležkem ekonomična depresija. Trpela sta sploh trgovina in obrt. Veliko delavcev je zgubavalo delo, zato je tudi delavsko gibanje dobilo drugo lice.
Veliki lokalni .Unions' imeli so največo skrb za dobrodelne namene, za podporo mas, ki so bile brez dela. Tako so se društva prelevila v pod-p o r n a.
V	tem je pa popolnoma oslabelo skupno delovanje.
Delavcem vsilile se ekonomična misel; a tudi srednji stan je upoštevati v tem prevratu, kajti isti nima več enačili dobičkov in ne daja več toliko zaslužka.
Dosedanji nauk o določenem plačilu se umika drugi teoriji, namreč: o ponudbi blaga in zahtevi po njem. Plačilo je prišlo v razmerje s ceno blaga.
Dotedanja društva so imela edino skrb, določevati cene raznemu blagu ter varovati kapitalne glavnice društev, da ne bi razpadle.
Zdaj so zgubila strokovna društva vso svojo moč in upliv. Reakcija je bila neizogibna. V tem je ponovil parlament v Londonu kriminalni zakon iz leta 1799. proti koaliciji delavcev, to je proti dovoljenju štr^jkovanja.
Delavci so zgubili toliko veljave pri kapitalistih in vladi, da se jih ni upal noben poslanec zagovarjati. Iz tega lehko sprevidijo naši delavci, da le dokler so edini in združeni, so močni; kakor hitro pa spozabijo de-
lavsko smer in krenejo na drugo pot, sta jim takoj za hrbtom kapital in z a k o n. Ko je pa vlada vsled nameravanih štraj-kov znova začela tirati caporione v zapor in v prognanstvo, zdramilo se je vse delavstvo z elementarno silo, premenilo ob enem taktiko ter se udeležilo političnih volitev že leta 1874.
Na Augležkem ste od nekdaj dve odločilni politični stranki: zdaj pride ena na krmilo, zdaj druga. Jedna je stranka aristokratov in velikega kapitala, druga pa srednjega stanu; jedna se zove konservativno, druga pa liberalno.
Delavski boritelj S t u a r t Mili svetuje, naj bi delavci popustili ti stranki ter naj bi se uredili v samosvojo stranko; postaljali naj bi delavske kandidate in glasovali za nje.
To je res pomagalo 1
Že leta 1875. je parlament brez ugovora odpravil krivični zakon in sprejel zakon o združevanju ali koaliciji.
Delavci so bili sedaj svobodni v snovanju .štrajka".
A gospodarstveno stanje se še ni aboljšalo ▼ deželi; gospodaiji so delavcem znižavali tednino pod polovico prejšnjih let, a delavec je moral molčati.
To stanje je trajalo do leta 1885. Delavski voditelji se upirajo v parlamentu uvedeigu zakonov, ki naj bi se tikali samo delavskega stanu. A tudi to ni imelo obstanka. Delavski prijatelji vzbuj dili so drugo mišljenje. Tako sta Henri Georg in Hydmann kakor tudi mednarodni kongresi opozarjali delavce na nedostatke in kazali jim drngo pot.
V	Londonu nastal je velikanski štrajk ladje-tesalcev, imenovan .D o k str i k" pod vodstvom Ivana Burnusa in v tem slučaj u so še-le sprevideli stari delavci, da bi se dali organizovati v njih korist tudi delavski pomočniki in težaki.
In res zmagali so s pomočjo delavskih pomočnikov in težakov. A ravno ta zmaga zasukala je delavske gibanje v novi tok.
Prejšnja delavska večina je padla v manjšino.
Vedno bolj prodira in se širi misel, zahtevajoča zakon v varatvo delavca; ali ta misel naj bi dosegla državno vpravo v socijalnem zmislu.
Ravno v tem se zopet strinja delavsko vprašaje b kontinentalnimi zahtevami kakor pri nas.
Zdqj pa naj še primeijamo napredek angleškega gibanja z gibanjem delavstva po druzih drŽavah. Kontinentalni socijalizem v evropejskih državah ima pred seboj le nevedno in indiferentno delavsko maso. Tu je treba novi ideji pridobiti moža za možem; med tem ko že od davna organizirani Angličan kar trumoma prehaja v socijalni tabor. —
Na Angležkem je pričelo gibanje pod geslom: „Združiti se za vkupno delovanje, da se določi pogoj plačila za delou.
V	treh generacijah se je združenje vršilo brez pravega političnega in socijainega cilja. Ni bilo drugače mogoče, kakor da so izven teh gibanj in zraven i\jih mogle roditi se nove misli o delavskem vprašanju, kakor smo videli.
Po naših državah v Avstriji, Nemčiji, Franciji, teži delavska organizacija na politično združenje. Angležem so bili le interesi njih poklica in stanu glavni cilj. Na Nemškem prevladuje socijalno demokratično prepričanje.
Na kontinentu, kakor rečeno, se mora vsa-cega posebe pridobiti za to idejo, no potem pojde sam v socijalno društvo. — Delo je težavno. Na Angležkem se deli delavska organizacija 1. v parlamentarni osrednji odbor, 2) v lokalne društvene voditelje, 3) v delegirane in množico udov.
Vendar nimajo tu glavni upliv ne državni poslanci in morda tudi ne lokalni voditelji; pač pa tisti delavski voditelji, kateri so od vseh neodvisni in dokler ostanejo poštenjaki in imajo delavsko maso za seboj.
Tako in enako opisuje Sidney Well v svoji zgodovini delavskega gibanja in njega napredka na Angležkem, kar je tudi za naše delavske raz-mere zel6 poučljivo.
Delavsko vprašanje ne dospe dotlej do realnih vspehov, dokler ne bode določeval tudi delavec v državnih parlamentih. V Avstriji se po novi volilni pravici bližamo tej dobi, odvisno je le od delavcev, da si izberejo pravih zastopnikov, iskrenih in poštenih delavskih prijateljev.
Narodno-gopodarske stvari.
Kako pomagati kmečkemu stanu?
(Konec.)
Vsakako pa treba skrbeti za povzdigo sadjarstva tudi v vinorodnih krajih, kjer ne morejo tako hitro ponoviti, vinogradov opustošenih po trtui uši. Vzgled naj nam bodo posebno Francozi, kajti oni imajo tudi v vinorodnih krajih mnogo sadja in ravno od njih so se Nemci učili umnega sadjarstva.
2.	Povišanje davka na pivo bi bilo za vinorodne kraje koristno, ker bi se s tem pivo podražilo in vino bi prišlo zopet v svojo prejšnjo veljavo, iz katere ga je isto izpodrinilo. Ječmen, katerega se mnogo porabi za izdelovanje piva, in katerega se itak ne plačuje po vrednosti, kar bi se ga manj porabilo, naj bi se rabil za živež ljudem in živini, koje bi se potem lahko več redilo. Konečno naj bi se mesto ječmena pridelovali drugi pridelki, ki se dobro razpečav^jo in donašajo mnogo koristi. Lastniki pivovaren so po največ veliki kapitalisti, kateri bi malo občutili to povišanje in koji si vedo še drugače pomagati.
3.	Povišanje davka na sladkor bi bilo tudi lastnikom vinogradov koristno. Ker bi se sladkor podražil, podražilo bi se tudi ponarejanje vina. Ponarejevalci vina bi imeli manj dobička, vsled česar bi morda opustili svoj grdi posel. S ponarejanjem vina lahko bogatijo nekateri, kajti pri tem imajo ni nič manj nego 80—100# obrestovani kapital. Dandanes je že tako ogromno ponarejenega vina v svetovni porabi in niti zapazijo ga ne, liki bi ne imeli očjj in bi ne bili obdarjeni neprecenljivim čutom vonja in okusa. Ponarejeno vino se lahko razpečava, ker je cenejše, pristni pridelek pa zaostaje ter nima nikake cene. Ali ni to žalostno za vinogradnike ? Kedo je temu kriv P Nekoliko vlada sama, dasi je zakonov proti temu, toda, žal, večinoma le na papirju; nsjveč pa ku-povalci sami, ki kupujejo tako brozgo in pa pivci, ki jo pijejo. Da ne more biti pristno vino po tako nizki ceni, razvidi lako vsak, ako le nekoliko presodi stroške in stanje vinogradarstva dandanes. Povišanje davka na špirit bilo bi umestno že zaradi ponarejanja vina, ker za ponarejanje vina se ne rabi le sladkor temveč tudi špirit. Ponarejevalci vina so navadno kapitalisti in večinoma seveda Židje. Priprosti kmet navadno ne ponareja vina, zato; 1. ker je veren in se boji goljufati; 2. ker ne ve, kako se izvršuje to in 3. nima kapitala za to. Povišanje davka na sladkor občutili bi tudi sladkosnedneši; no, pa taki niso navadno nižjih stanov in imtgo navadno tudi stalne dohodke; ti si lahko kaj privoščijo in bi to lahko strpeli. Konečno občutila bi povišanje davka na sladkor še kava. Kava izvestno ni nič kaj redilnega in zdravega za človeško telo; morda bi se z podražanjem sladkorja manj rabila, in mesto njo bi prišla druga tečnejša in zdravejša hrana, ter bi se tako pomnožila krepost in moč ljudstva.
To bi bile nekako moje misli.
Kmetovalec.
Najnoveji«
iti.
Dunaj 27. V kapelici tukajšnjega ruskega odposlanstva bila je včeraj popoludne povodom kronanja carja slovesna služba bo^ja. Iste so se udeležili: ruski diplomatski agent z osobjem od-poslaništva, zastopnik prvega najvišega dvornika princ Liechtenstein, ministra grof Goluchowski in Badeni, sekcijska načelnika grof Welsersheimb in Szeczeny, odposlaniki in zastopniki raznih inozemskih držav, med prvimi odposlaniki Italge, Francije, Angleške in Španjske, zastopnik Bolgarske in drugi ter deputacija ruskega polka dragoncev št. 24, ki biva še na Dunaju in razni členi ruske naselbine dunajske.
Cetinje 27. Povodom kronauja ruskega caija bil je včeraj v katedralki slovesni Tedeum. Prisotna je bila kneginja regentinja, vsi ministri, di-plomatiški agentje in dr. Mesto je okrašeno ruskimi iu črnogorskimi zastavami. Množica priredila je velike ovacije pred rusko agenturo.
Berolin 27. Včeraj, takoj po 12. uri, bila je v prisotnosti členov ruskega odposlanišlva parada Aleksandrovega polka gardnih grenadirjev in gard-nega dragonskega polka „carica Aleksandra". O tej paradi izustil je cesar Viljelra govor, s katerim je vspodbujal oba polka, da se svojim vedenjem pokažeta vsi k dar vrednima visoke časti, da nosita ime ruske carske dvojice. Svoj govor je zaključil cesar Viljelm s „hoch" na rusko cesarsko dvojico, na-to je zasvirala glasba rusko himno. Po paradi bil je slavnosten zajutrek v kraljevski palači. Povabljeni bili so tudi člani ruskega odposlanstva.
Cesar Viljelm je napil zdravijco ruski carski dvojici ter izrekel iskreno svojo željo za blagor Rusije.
Peterburg 27. Sinoč bilo je vse mesto razsvetljeno, tudi ladije na Nevi bliščale so v čarobni svetlobi. Navdušena množica obkoljeval* je mnogoštevilne glasbe po javnih trgih in popevala narodno himno, kadar koli so glasbe zasvirale isto.
Finančni minister Witte imenovan je državnim tajnikom.
Tvgovlnak« bnojavhti ln vesti.
Badlmpeita. Pfienio* 7.» jesen 6.66 —6.67 Plenic ?a maj-jnni 1890 6.56 do 6.58 —. —. Oves za jesen 5.40—5.42 Ri ca jesen 5.61-5.«3 Koruza za juli-avgust 3.95—3.96 —.— maj-juni 1896 3.83-3.88
PšenioK nova od 78 kil.J t. 6 80 - 6-95 od 79 kil. f. 9.90—7.-., o,I sO kil. i. 6.95—7.05 od 81.n!. f. 7-—
—7 10. od »2 kil. «nr. —.--.— .,'ečuien —• —.—
proso 6*15—6-50. Bolj*.
PSenioa: Ponudbe silne. PovpraSevanja bolja. Trg jako mlačen, oene vedno padajoče. Danes zopet 5 do 7nč. ceneje. Oves 10 nč. Rri 5 ni. ceneje. Vreme: lepo.
Praga. " Nerafinirani sladkor for. 15.20, oktober-deoember 14.60 bolja.
Praga. Centrifugal novi, pontnrljno r Trst ■ carino vred odpoliljatev precej f, 34*26—34.75 Coneasse 36.25—36.50 Četvorni 87---37.50. V glavah («odih) 38-25
Havre. Kavk Santoi tfood average za maj 79*50, aa september 74.50 Silno mlačno.
Bunbnrg. Samo* guod average "»■* maj 66.— ta september 60.— sa deoember 56.25 mlačno.
Dunajska bona 97.majai ia»0.
danes	včeraj
Driavni dolg v papirju .... 101.30	101.20
„ „ v srebru .... 101*30	101.10
Avstrijska renta v ilatu . . . 182.40	122 80
„ „ v kronah . . . 101.—	101.20
Kreditne akcije....... 345 25	343 75
London 10 Lat........ 120—	120.05
Napoleoni.........9.53'/, 8.52'/,
80 mark ...... 11.75	11.74
100 italj. Ur...... 44 5 ^	44 65
r Akviziter ja z
za iivljensko zavarovanje
proti izdatni stalni slnšnini vsprejmo takoj po vsem slovenskem ozemlji razširjena zavarovalnica. Pogoji: znanje sloveničine in nemščine, neomadeže-vano življenje, sposobnost za občevanje z vsemi stanovi ter resna volja, marljivost in vztrajnost.
Ponudbe pod naslovom: „Resna volja" upravništvu tega liBta.
Mirodilnica G. A. ANGELI
Oorso, plim delle Lsgna itev. 1.
Zaloga oljnatih barv iz svojega parnega mlina, čopičev, flrnežev, rimskega Žvepla, angle&kega ba-krenovca, mirodij, kemičnih izdelkov, mrčesnega jrti
praha in mineralic.

Frldrlh |
Belvedere 37.
Mirodilnica. — Rimsko čisto iveplo, bakrenovec, žveplo in bakrenovec skupaj, mrčesni prah, mineralne vode, barve firneie in čopiče, razne mirodije, ločnobarske izdelke, vse po ceni, da se ni bati konkurence.
M. FONN
ulica JPozzo del mare štev, 1.
Pripopoča slavnemu slovenskemu občinstvu Trsta in okolice svojo prodajalnico vsakovrstnih
Uobnkov in kap
Liniment. Capsici comp.
• sidrom
iz Richterjeve lekarne v Pragi,
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva ho pa 40 nvČ., 70 nvč. in 1 gld. po vsoh lekarnah. Zahteva naj Be blagovoljno to splošno p r£-ljubljeno domače sredstvo i a kratko kot
MerjeT liniment s „sita"
ter naj se previdnostno vsprejmejo le take steklenice kot pristne, ki imajo znuno varstveno snamko .sidro".
Richterjeva lekarna
„ Pri zlatem, levu" v Pragi.
Lastnik politično društvo „Edinosti«. Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mik o ta. — Tiskarna Dolenc v Trstu.