Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah Velja za vse leto • . $3.00 Za pol leta......$1.50 GLAS NARODA The only Slovenian Daily in the United States. :- List slovenskih delavcev v Ameriki. Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays. :— qj 50.000 Readers. ^ TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Mew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 5. — ŠTEV. 5. NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 7, 1916. - PETEK, 7. JANUARJA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. Rusija in Balkan. 0 OB GRŠKI MEJI JE KONCENTRIRANA MOČNA TURŠKA ARMADA. — VSE PRIPRAVE ZA NAPAD SO KONČANE. — NOVA BALKANSKA ZVEZA. — BOJI MED AVSTRIJCI IN ČRNOGORCI. — RUSI SO ODBILI DOSEDAJ SE VSE AVSTRIJSKE NAPADE. — ČRNOVICE. — BITKA PRI STRIJU. Pariz, Francija. (J. decembra. — "Temps*' je dobil nocoj iz Aten poročilo. da je ol> grški meji koncentriranih 150.000 turških vojakov pod poveljstvom Pei*tef paše. Turki bodo prodirali proti Solnim z vzhoda, Nemci, Avstrijci in Bolgari pa z za pada. Za vozniki se tej sili ne bodo mogli dolgo ustavljati. V pristanišču je zasidranih veliko transportnih ladij, na katere se bodo v slučaju potrebe vkrcali. Milan, Italija, L>. januarja. — Atenski dopisnik tukajšnjega časopisa poroča, da je grško časopisje Nemcem vedno bolj prijazno ter da je zavzelo napram zaveznikom zelo sovražno stališče. V najkrajšem času se bo baje stvo-rila )Jod vodstvom Avstrije nova balkanska zveza. Tej zvezi bodo pripadale Avstrija. Bolgarska. Turčija in Urška. Avstrija bo anektirala del Albanije in ves vzhodni del Srbije: Bolgarska bo anektirala severovzhodni del Srbije in skoraj vso srbsko Macedonijo; Urška bo dobila jug'izapadni del Albanije s pristaniščem Avlono. London, Anglija, tj. januarja. — lz brzojavk, ki prihajajo z Balkana, se vidi. da se pripravljajo Bolgari in Nemci na splošen napad na Solun. "Central News Company" je dobila iz Soluna brzojavko da je na grški meji koncentrirana velika množina bolgarskih čet. Nemci in Bolgari čakajo samo še ugodne prilike za splošen napad. Dunaj, Avstrija, (i. januarja. — Avstrijske čete so /.a če le prodirati v osrčje Cjuegore. Avstrijsko brodovje v Kotom obstreljuje goro Lovčen. Črnogorci se zelo juna-ko b<»re. Na Lovčenu imajo svojo težko artilerijo, s katero obstreljujejo pristanišče. Poročilo, ki ga je izdal avstrijski generalni štab, se glasi tako-le: Čete generala Koevessa so premagale severno od Be-rane in zapadno od liašaja. Umikajočega se sovražnika neprestano zasledujemo. Črnogorske baterije že več dni obstreljujejo naše pozicije v Boki Kotorski, pa dose-daj niso še napravile nobene posebne škode. Berlin, Nemčija, b. januarja. — Ogrski ministrski predsednik grof Tisza je rekel danes v parlamentu: S tem, da so zavezniki aretirali avstrijskega, nemškega, bolgarskega in turškega konzula, so na nesramen način prekršili ljudsko pravo. Mi se bomo za to strašno maščevali. Zavezniki so s tem dokazali, da se popolnoma nič ne briga jo za principe mednarodne časti. Mi jim moramo dati na to tak odgovor, da ga bodo še dolgo časa pomnili. Zaenkrat je naša naloga, pomagati Grški. Grška prav dobro ve, da bo le z našo pomočjo obdržala svoje suve-reustA o. Cetinje, C r na gora, ti. januarja. — Nad Svetim Ivanom Meduanskim se je ]X)javilo danes pet avstrijskih zrakoplovov, ki so metali bombe na pristanišče. Bombe so povzročile precejšno škodo. Pariz, Francija, b. januarja. — Iz Aten poročajo, da je dali« francoska vlada grški vladi 10.000.000 frankov na razpolago. Vsega skupaj bo dobila Grška od Francije 40.000.000 posojila. Pariz, Francija. 5. januarja. — Časopisje poroča, da s/, aretirali zavezniki v Solunu norveškgea konzula. Aretirani je bogat trgovec v Solunu in je rodom Avstrijec. Norvtška vlada mu je podelila častni naslov konzula. A-retirani nima nobenih zvez z norveško vlado. London, Anglija, b. januarja. — Tukajšnjemu "Ti-inestf' so sporočili iz Petrograda: Rusi zelo napredujejo v Voliniji. vzhodnem delu Galicije in na bukovinski meji. Zatem, ko so zavzeli Čmovi-ee, so začeli operirati proti Kolomeji. Vse utrdbe v oko-lit *i so bile zavzete z naskokom. I)el ruske armade se nahaja pred trdnjavo Rusk. London, Anglija, (i. januarja. — Poročila glede Črno-vic si zelo nasprotujejo. Rusi zatrjujejo, da so mesto že /.avzeli. Avstrijci pa pravijo, da so rusko čete oddaljene od mesta še kakih deset ali petnajst milj. Odločilna bitka se bo vršila ob reki Stri ju. Priprmi c na napad. kuj ouiti s svojimi četami proti Solunu. Železniška proga, ki veže srednji del Srbije z Urško, je zopet renovi-rana. V Bes&rabiji. Berlin. Nemčija. 0. januarja. — lz daua&ujega poročila avstrijskega ueralue^a štaba je razvidno, da so boji v Besani bi ji hi Voliniji precej popustili. Sedaj je v akciji samo še artile-rija. Napadi pri Bojani. Petrograd, Kusija, G. jauuarja. — I>aues je bilo tukaj sledeče uradno razglašeno: Med rigijskeni zalivom iu med Pri-I**tfiu so se vršili vroči iufanterijski siMijiadL XaSe čete so zasedle pokopa lLšče v Oartorisku in jK>«nale sovražnika proti severu. Zaplenile so veliko niunicijc iu drujwga vojnega materiala. ' 4 Sovražnik je že večkrat ; k »skuša I stopiti pri Bojani v ofenzivo, pa se je moral Se vedno z velikimi izgubami umakniti. Avi Burn. Carigrad. Turčija, a ni ničesar o-pravil. PoiKtldne so začele obstreljevati sovražniške bojue lad 1 je našo obal. I'makiiile no ge takoj, ko so stopile naše !»aterije v akcijo. Položaj pri A- vi Kurnn je neizpremenjen. V neki bitki s=uio zaplenili 2000 na-ln.jev ročnih granat in več drugega vojnega materiala. Značilna izjav... London. Anglija, ti. januarja. — "< tf-ficial Gazette" je priobčila nocoj članek bivšega poveljnika daiilaueNke cksjtedicije. generala Ilamiltona. -či j»a kopati. Diplomati, ki so ?>oslali to ekšpedicijo. zaslužijo, da se jih najstrožje kaznuje. Tedne in ledne smo čakali ojačenj. pa jih ni hotelo biti. Načrt se ni zato posrečil, ker ni prišel general Bald vin pravočasno z ojačeuji. Namesto, da bi pridellli moštvu izurjene lastnike, so mu i>osla-li nekaj avstralskih in indijskih oficirjev. katerim je bil teren popolnoma neznan. Nas niso premagali Turki, premagala nas je zanikrnost nekaterih naSlh diplomatov. Kim. Italija, a januarja. - srbski ftna.ičnl tului»ter, ki je dospel r Meči no. je izjavil, da je v Srbiji vae i»oluo bolgarskih rojakov, ki ae pripravljajo na «pio*ieu na|>ad na Solnn. V južnem delu Srbije je b+je pripravljenih kakih 8O.I1OO mož. Sprva m je inUlllo. da i «e Bolgari ne bodo udeležili tega napada. aedaj p« kaže. da bo ravno boljpir-«*a armada Igrala najvažnejšo vlogo. Itaaci pri CvUrbkiL Berite, Nemčija. C fcnuh^ G®-aerajni štab naaaaaM: Ob reki Livini so se vršiii vč»-raj vroči si«o|>adl meii našimi in ruskimi prednjimi stražami. Nek naš poizvedovalni oddelek ji- naletel na močno rusko po*a. januarja. — Avstrijski generalni štab poroča, da je ita-Ijanska artilerija ob Soči zopet stopila v akcijo in da je začela z vso silo obstreljevati avstrijske postojanke. Severno od Dolja so odbili Avstrijci vse sovražile napade in zavzeli nekaj ita-ljanskili postojank. Dunaj, Avstrija, 6. januarja. — Avstrijski generalni štab poroča: Pri Dolju se je vnela vroča artilerijska bitka. Postojanke. ki smo jili zavzeli v tej okolici, so za nas iz-vanredno velike strategic ne važnosti. Rim, Italija, 6. januarja. — Poročilo, ki ga je izdalo ital. vojno ministrstvo se glasi: 3. januarja sta se pojavila nad Verono dva avstrijska aeroplana in začela metati bombe na mesto. Posebne škode nista napravila ker sta se takoj umaknila kakorhitro so stopile naše baterije v akcijo. Vroča bitka pri gori sv. Mihaela še ni končana. Avstrijci zatrjujejo, da so stopili na nekaterih mestih v ofenzivo, toda to ni resnica. Avstrijci branijo z zadnjimi napori svoje postojanke in imajo pri tem silne izgube. Ni več daleč čas. da se bodo začeli na ce li črti umikati. Položaj pri Tolminu in Bovcu je neizpremenjen. Berlin, Nemčija, 6. januarja. — Iz zanesljivega vi ra se je doznalo, da Italjani še vedno pošiljajo svoje čete v Albanijo. Skoraj v sak dan se izkrca par tisoč vojakov. Včeraj je potopila neka avstrijska križarka neko italjansko transportno ladijo. Italjani pravijo, da zato ne morejo napredovati, ker je na bojišču zelo slabo vreme. Ta izgovor je niče v, če se pomisli, da so Avstrijci zadnje dni kljub snegu in viharju zavzeli nekaj važnih postojank, katere so i-meli Italjani že več mesecev v rokah. Milan, Italija, 6. januarja. — Zadnje dni so se vršile po vseh večjih italjan-skili mestih demonstracije proti draginji. Vlada Združenih držav še ni dobila nikakih dejstev v zadevi potopa parnika "Persia". Washington, D. C., 6. januarja. Dasi sta se predsednik Wilson in državni tajnik Lansing trudila na vse načine, da bi zvedela kaka dejstva v zadevi potopa parnika "Persia" v Sredozemskem morju in da bi potem postopala primerno proti državi, ki je zakrivila to dejanje, vendar stoji vsa stvar skoro na onem mestu, kjer je bila od začetka. Zato bo morala biti odvisna vlada Združenih držav le na podatke, ki jih bo dala avstrijska vlada sama. Če pa se. niti ne bo moglo ugotoviti narodnosti podmorskega čolna, ki je potopil '*Persio"?, pa ne bo mogla vlada Združenih držav ničesar ukreniti. Danes se je zvedelo, da znaša število vseh. ki so se rešili s potopljenega parnika. 338. Od teh je 119 potnikov iu 217 moštva. Ameriški konzul Garrels v Aleksandri-ji v Egiptu jc obvestil državni department, da niso potniki, ki so se rešili s parnika "Persia", izpovedali ničesar novega, kar bi osvetljilo položaj ter dokazalo, da je zakrivil potop res podmorski coin in čigave narodnosti da je bil. Ameriški poslanik Penfield na Dunaju je že prosil avstrijsko vlado za poročilo, a je sporočil v Washington, da še ni dobil odgovora. Nekateri krogi so mnenja, da se je potopil parnik vsled eksplozije parnikovih kotlov. Tudi odpoklicani nemški vojaški atašej. ki je zdaj na potu v Nemčijo, se je izrazil tako. Če pa bo avstrijska vlada zatajila, da je njen podmorski čoln zakrivil dejanje, potem bo vsa zadeva najbrže zaspala radi pomanjkanja dejstev in dokazov. Angleško delavstvo. Angleški delavci odločno proti vladni predlogi za splošno vojaško službo. Sloga med delavci Polkovnik House v Londonu. London, Anglija, 6. jauuarja. Danes je dospel sem polko\-nik E. M. Honse. posebni odposlanec predsednika Wilsona. ki ga je poslal v Evropo s posebnimi zaupnimi naročili za razne poslanike Združenih držav v Evropi. Povab-ljen je bil na zajtrek od amerikan-skega poslanika Združenih držav Pageja. V Londonu bo ostal še dva tedna, predno bo nadaljeval potovanje v Francijo. SOJAKI POZO BI Ker nam letos nikakor ni nogo. 6» dobiti P&ATDLis aUnga kt* j*» opozarjamo rm cenjene rojake to^rojaki^ ^Baj pridno mxo> London, Anglija, 6. januarja Danes so čitali v poslanski zborni ei prvič vladno predlogo glede prisilne in splošne vojaške službe Glasovanje je izšlo v razmerju 402 proti 105 v škodo vladne predloge. Glasovi delavcev so bili eeplje ni, Irci so tudi- glasovali proti predlogi. Organizirano- delavstvo se je odločno postavilo po robu vladi. 900 delegatov se je udeležilo narodnega delavskega kongresa ter so z navdušenjem sprejeli resolucijo proti vojaški službi. Mišljenje in prepričanje angleškega delavstva se je pokazalo, ko je predlagal J. A. Davis, delegat neke strokovne krajevne unije, da naj bi delavci podpirali vlado, če bi mislila prisiliti v vojaško službo samo neoženjene možke, ki se še niso prostovoljno odzvali. Ta predlog je bil sličen onemu, ki ga je zamislila vlada, edino, da ni privzel tudi vdovcev. Pri glasovanju ie bil predlog ovržen z 2,121$)0 proti 541.000 glasovom. V tem narodnem delavskem kongresu je zastopanih 400 unij. Nekateri delegati so na kongresu govorili v tem smislu, da grozi angločkemu narodu izguba osebne svobode, če se vladi posreči spraviti v veljavo zakon za .prisilno vojaško službo. Vlada se nahaja v velikih škripcih, vendar še vedno upa, da se ji bo posrečilo pregovoriti vsaj nekatere delavske delegate, da bi u-godno uplivali na dclavec, ki jih zastopajo. Nemški konzul aretiran v Mehiki _ Mazatlan, Mehika. 6. januarja. Tn je bil aret;ran nemški konzul, ker se je branil sprejeti denar, ki ga je izdala mehiška konstituci-jonalna armada. Obsojen je bi! na globo 25,006 peso v (dolarjev). Če pa ne bi hotel plačati, ga bodo zaprli.— Dve nemški trgovini sta prenehali delovati radi teiav z novim denarjem* ____l Proti Wilsonii. Senatorji očitajo Wilsonu, ker je pripoznal Caranso. --Avtokrat. — Sarkastičen govor. — General Carranza še ni predsednik. Washington, D. C.. 6. januarja. — Po dolgotrajni' debati je sprejel danes senat rezolucijo senatorja Fal-la. v kateri zahteva, da mora dati predsednik vse informacije, ki se tičejo Car-rance. Yse tozadevne informacije so baje že gotove in bodo v najkrajšemu času predložene senatu. Senator Fall je rekel, da so vsi prejšnji predsedniki sklicali kongres in se žnjim posvetovali, če je šlo za pr poznanje kake inozemske vlade. Pred. Wilson je zadnjic javno razpravljal o Mehiki 20. aprila leta 1914. sedaj pa zahteva od nas. da bi potrdili imenovanje H. P. FJeteliera za ameriškega po slanika v Mehiki. — Ni mi znano, — je govoril nadalje — da bi si u-pal kak predsednik Združenih držav ignorirati kongres. Predsednik Wilson -m ignorira. To je znano meni in vsem. Zelo rad bi vedel, če je predsednik pred pri-poznanjem Crranze zahteval, da naj se kaznuje vse one Mehikance, ki so napravili državljanom Zdr. držav kako škodo. Predno pripoz namo kakega poslanika, bi radi vedeli, če bo Mehika plačala kako odškodnino Združenim državam. Škoda, ki so jo nam napravili Mehi kanci, je ogromna. Slišali smo predsednika, ko je govoril zelo odločne besede. Ko je bila potopljena "Lusitanija" je zahteval od Nemčije "natančen račun", ko so pa klali Mehi kanci naše ljudi, se ni niti zmenil. — V istem smislu je govoril tudi senator Lodge. Med drugim je rekel sledeče: — Predsednik je v Mehiki nekoga pripoznal. Časopi sje pravi, da je ta človek Carranza Senat nima dose-daj o tem še nobenega natančnejšega poročila. Predsednik pravi nadalje, da moramo poslati svojega poslanika v Mehiko. Kam naj ga pošljemo ? Mehiški predsedniki so se dosedaj selili iz mesta v mesto, iz vasi v vas. Brezdvomno bo tudi Carranza delal tako. Ali bo hodil naš poslanik kakor kužek za njimi ? Pravzaprav se pa Carranza še nikdar ni imenoval predsednika Mehike. On je samo po tem hrepenel, da dobi naslov "prvega šefa". To je sedaj dosegel in je s tem popolnoma zadovoljen. Včeraj je dospel v New York italijanski parnik 'Giuseppe Verdi'. Na krovu ima dva topa. Včeraj je priplul na svoji drugi vožnji iz Genove novi italijanski parnik "Giuseppe Verdi". Pripeljal je seboj 997 potnikov, na krovu pa je imel postavljena dva tri-palčna topova in sicer na zadnjem krovu. Med moštvom sta se nahajala dva izvežbana topničarja, da bi se mogli braniti v slučaju napada od podmorskega čolna. Ko je priplul parnik v pristan, sta bila oba topa pokrita z belo plahto in kasneje so ju odkrili. Kapitan parnika je pokazal topa Časnikarjem ter jim razložil delovanje. Kapitan je rekel, da so postavili topove tokrat radi tega. da bi mogli braniti v slučaju napada na morju potnike, moštvo, pošto in tovor. Postavili so jih v taki naglici, da niso imeli časa prt pleskati lesenih podstavkov, na katerih stojita topova. Kapitan je rekel, da je vzel seboj dva izkušena topničarja, ker ne more vsak streljati s topovi. Med vožnjo so imeli skoro vsak dan vaje in pokazali dober uspeh in vajo. Pristaniške oblasti so vprašale brzojavnim potom za svet zaklad-niški department v Washingtonu, če smejo dovoliti odhod temu par-niku, ki ima na krovu topove. Ker je bilo že več parnikov tekom vojne. ki so imeli na krovu topove in ker i:na tudi ta parnik oba topova le v obrambne svrhe. se splošno domneva, da se tudi parniku "Giuseppe Verdi" ne bodo delalv nikake zapreke. Potop norveške ladije v angleških vodah. London, Anglija, 6. januarja. Norveški parnik "Fridtjof Nan-sen" iz Bergna, ki je vozil iz vzhodnje afriške obali v Rotterdam. je bil včeraj potopljen v an gleskem kanalu. Parnik je imel vodne prostornine 3275 ton. Dva člana moštva sta* bila ubita ali pa so se rešili General Obregon je bolan. El Paso, Texas, 6. januarja. — General Alv. Obregoi}, glavni za-povednik mehiške armade predsednika Carranze, je nevarno bolan v vratu ter leži v Queretaro v Mehiki. \ i Panameriska razstava. Washington, D. C., 6. januarja. Danes so prosili predsednika Wilson a. da bi deloval v tem smislu, da bi vlada Združenih držav moralno podpirala panameriško razstavo, ki se bo vršila v mestu San Antonio, Texas, leta 1918. Pozor, pošijatelji denarja! Denarne pošiljatve ▼ Avstrije bodemo sprejemali kljub vojni s Italije, pošta gre nemotljeno pr* ko HOLANDUE in SKANDINA VIJE. Zadnja poročila nam naznanja jo, da se denarne pošiljatve ne is-plačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in d* loma v PRIMORJU. — Za de.' ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ŽTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dvs tedna dalj, nego v mirovnih ras-merah. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošljt sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo ss njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter pri 1 ožite natančni Vaš naslov in on* osebe, kateri se ima izplačati. OlB«] r* K S K $ 6. .90 120 16 80 10 ... 1 60 130 18 20 15 ... a. 30 140 19.60 SO ... 8.00 150 ... 21 00 26 ... 3.70 160 • . m 22.41 30 ... 4 40 170 • •* 21 80 ss. ... R 10 180 25 20 40 . •* 5 80 190 2« 60 46 ... 6.60 200 ««« 28.0) 60 ... 7 20 250 33.00 66 7 85 300 ,mm 4i.OO 60 . « . 8 55 350 • »m 49.00 66. 9.25 400 .M 56 09 70. 9 95 460 63.0) 76. • •• 10 6i 600 . mm 70.00 80. 11.35 600 84.00 S5 12 0> 700 93 00 90 ... J2 76 800 • •v 112.00 100 ... 14 00 900 ... 126.00 110. ... 16.40 1000 — 13S.00 k / Ser m cene sedaj j ako spremi* njajo, naj rojaki vedno gledajo m nag oglas. ._ TVRDKA FRANK 82 Oorgandi ■$. Hew York. H«» "GLAS NARODA"' (Slovenic Daily.) and iHihtlxIwd by tbt SLOVENIC PUBLISHING CO. I« oori*•ration.t F KAN K MAKHKR. President Lor If HKNKIMK. Treamir^r Pl m* of Bu^utvi of the cor|«»ration • nd Klilrvnm of abuve officers: 82 Cortlaudt Htreet. Boroagti of Uaa-tiattaa. NVw York City. N. T &m wki t**to velja list ta Ameriko in Canada......................$3.00 „ pol leta .................... 1.50 „ eelo leto ca roefto New York.. 4.U0 m pol leta ta west o New York.. 2.00 M Evropo ca vse leto .......... 4.50 • - .pol leta............2.55 . Četrt leta..........1.70 "IjLAS NAHODA" Izhaja vsak dan izvzemat nedelj Iti praznikov "GLAS NARODA* i t "Voice of the I'eujvle**) laaued every daj except Sunday! and Uolldaya. Sulwrlptlia yearly >3.00_I \di ertihemeni on »grtwaL j Dopbsl brea podpln in oaobnoatl m ne prtohčujejo. Denar naj se blagovoli poBljatl po — Money Order. Pri spremembi Icraja naročnikov pro al m o, da ne nam tndl prejšnje M-valWe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. __ Doptaom In pofiiljatvam naredite ta ■ naslov: "GLAS NARODA" •2 Portland! SU New Y"rk C\U _Telefoo 4687 Cortiamlt V čem je napredoval svet. Odkar obstoji človeštvo na svetu, je stremelo vedno za tem, da si ustvari lepše in prijetnejše razmere ter udobnejše življenje. Če tega človeštvo ne bi delalo, bi stalo danes tam, kjer je bilo pred nekaj tisoč leti. Ker pa je imelo dovolj s le v sebi ter se je zavedalo svojih zmožnosti, je te svoje sposobncsti tudi izkoriščalo. In v stoletjih dosejrlo velikaoiske uspehe na polju napredka. Dolgo, dolgo časa je trebalo, da si je človeštvo v tako veliki meri »pravilo naravo pod svojo oblast. Kamorkoli se ozremo in kjerkoli občudujemo nepojmljive uspehe nove dobe, moramo se nehote čuditi silni sili in neizčrpni energiji, ki jo je pok;»£al in ovekovečil v svojih delih in napredku človek. Naravno je, da bi morali ljudje tudi uživati, kar so si ustvarili z delom. To se pa ponavadi ne godi. ker delajo skoro vsi, uživajo pa le nekateri. Ti so pa ravno tisti, ki najmanj sami uarede. Ker se je z uapredkom razvijal tudi uiu človeški ter se pojavljale nove potrebe, zato so postajale tudi razmere drugačne in način življenja ni več isti, kakor jc bil prejšnje čase. Dočim ae ljudje pred nekaj stoletji in še bolj v starejših dobah niso čutili nesrečne, če so bili te-' i lesni sužnji, »o začeli to čutiti po-' nia. Začeli so pojmovati gnii-\ sel življenja in si po dolgem tru-1 \ m mi m . 1 Iz Avstrije. j ČmovojnUd letnikov 1872—1874. 1 V čmovojniških krogih so se pojavili dvomi, ali zadeva vpoklic tudi one v letih 1872, 1873 in 1874 1 rojene črnovojniške obvezanee. ki so po § 2, 2. odstavek črnovojni--! škega zakona z dne 6. junija 1886. •j ker so pred pričetkom črnovojui--jške obveznosti prostovoljno vsto- - j pili v prezeučno službo vojske, ali ",pa ki so po § 1. domobranskega - zakona is leta 1893. oziroma § 9. > I domobranskega zakona za Tirol- • sko in PredarLsko vsled odsluženi nega tretjega leta predčasno iz-' stopili iz črnovojniške obveznosti, J pa so zopet dosegli črnovojniško i ob veznosrt na podlagi cesarske na-1 r redl>e z dne 1. maja 1915. Z mero- - dnjue strani so k temu pripomi- - nja: Dne 6. d«*cerabra 1915 mora-» jo (oziroma so morali) nastopiti i vsi pri prebiranju za črnovojniško službo z orožjem za sposobne " spoznani avstrijski črnovojniški » obvezanei letnikov 1872, 1873 in > 1874. tudi oni, ki so šele pozneje l zopet prišli pod črnovojniško ob- • veznost. i i Razširjena vojnodajatvena dolž-. nost na £0—551etne moške osebe i na Ogrskem. Ogrski državni rbornici je - predložen zakonski načrt o raz- ■ širjeni vojnodajatveni dolžnosti i na možke osebe v starosti od 50 • do 55 let. ki se jih bo porabilo za 1 ■ vojaška dela v notranjosti dežele. • V avstrijski državni polovici bo pa uvedena tozadevna dajatvena dolžnost naredbenim potom. Preskrba roj nih invalidov. Okrajna glavarstva so naznani- i la občinam, da je za vojne invalide prostih več mest pri raznih tovarnah in drugih podjetjih, kjer dobijo lažjo službo. Seznam- , ki takih služb so na rpogttd na Okrajnih glavarstvih. Prednost i I r imajo pred vsem tisti invalidi, ki ' nimajo svojcev in so brez pre- ^ moženja. j M Gališki begunci se vračajo na j < sveje domove. i Zopet je dovoljeno vrniti se na J svoje domove gališkim beguncem doma iz mesta in okraja Lvov, J uadalje iz okrajev Jaslo, Przemv- ] si any, Bohorodczany, Cieszagow. Jaworow, Rudki, Sambor. Bober- -1 ka, Drohobyeze, Strv-j, Skole in i Kaluž. ■ 6 let ječe za pokvarjen guljaa. Gostilničar Alojzij Borcsiik v J Budimpešti je pošiljal vsak dan J po pomije iu odpadke jedi v bliž- J njo vojaško bolnišnico, češ, da jih rabi za svinjsko klajo. Iz po- 1 m i j je pa polovil kosce mesa ter i jih porabil za guljaš. katerega je prodajal gostom. Gnusnega brez- i ,vestncža je kazensko sodišče ob- < j sodilo na 6 let težke ječe. ! I1 Salomcnska razsodba. [ < V Obenvaldu na Slcskeiu se je dogodil ta slučaj: Kolesar je po- i vozil gos in je hotel plačati zanjo' seljaku dve kroni odškodnine, i Kmet je liotel tri krone za gos. ' Kolesar je bil v zadregi; kaj mu bo gos, treh kron pa mu je bilo j žal. Ker se nista zedinila, sta šla pred načelnika, a tudi on ju ni mogel pripraviti do sporazuma.; Rekel je kolesarju, naj položi na mizo dve kroni, takisto seljak gos. Potem je vzel iz žepa eno krono, jo pridel k denarju" kolesarjeve-mu in ves znesek izročil kmetu, sam pa je vzel gos. Tako je kolesar plačal prvotno ponujani znesek, kmet je imel zahtevane tri krone, načelnik pa je imel za eno krono lepo mlado gos. Res modra razsodba! Pot materine duše. Spisal Ivan Dcrnik. i Se nikoli se mi naša deželica ni zdela tako majhna kakor te polet ne večere: z enega konca se sliši do drugega temna, mračna pesem topov. Včasih je ob takih večerih pelo celo polje pred vasjo, za njo in i okoli nje. Ko je potegnil veter, t je prinesel s seboj vonj po m ni in žitu. In s polja so se vsipali v vas visoki, žita in mrve naloženi vozovi, konji so pokoneu nesli( glave, grive so jim vihrale okrog blestečih komatov, zraven pa je šel fant in je komaj dohiteval konje. Za vozom so se smejala dekleta. čez vso cesto je skakal njih. prešerni smeh. Šle so po cesti vsej bele. kakor bi izpustil jato belili golobov. | Glej, sedaj pa je priškripal čez most razmetano naložen voz, i konj gre počasi, sklonjen, zmršen in suh; poleg njega kriči otrok in ga tolče z bičem po ušesih. Za vozom otroci, tihi, le tu in tam zavpije kateri; nič jim ni do smeha in kričanja, nič do prerivanja. Za. njimi gre dekle, na rami grabi je.' čez grabi j išče roko m na roki naslonjeno glavo; zadnja hiti gospodinja, vsa potna in premočena in se nikamor ne ozre. Če jo kdo sreča in vpraša: "Xo. ali ste dodelali?" " Dodelali", odgovori, hiti naprej in si briše pot. Konj, voz, otroci, dekle in gospodinja — zdi se, kakor da je vse to ta čas kdo pognal od nekod, da hite se-! daj sključeni, preplačenih obra-| zov. v tla uprtih oči, brezumno dalje, dalje, dalje---Kam? Ko je voz preropotal most, je stopila s kolovoza stara soseda.1 botra Rozala. Kakor da je padel suh list na mostnieo, tako neslišno je bilo, ko je ona stopil* nanj. Stara, sključena in komaj je šla. "No, si doma?" je dejala, ko je stopila k vrtu. "Doma." "Vroče je danes in soparno, kar najbolj gotovo, da se bo za dež napravilo. Ali ti pa vedno bere«?" • "Tako, za kratek čas." Ko je govorila, je zadnje zloge besed trdo zategovala, ker jo je dušila sapa. In med stavkom je prenehavala in roki upirala ob bok, težko sopihajoc. Ko je tako stala ob vrtu, se mi je hipoma iz-j premenila pred očmi, da sem vi- , del vso mlad Os pokoneu vzpeto in j močno. Takrat pa je bilo takole: Sredi ce«te smo bili kozo; stala je i daleč — trinoga in lesena — mi pa smo bili majhni in šibki in smo držali v rokah debela polena, i da so omagovale roke pod njimi, j Komaj da je doseglo katero do koze. Tedaj je prišla mimo in se jo zasmejala: I "O, kako st« tedaj otroci zanič! Daj mi no poleno! Vidiš, ta- : ' .......I kole smo včasih in še sedaj jo zbi- < jem bolje, kakor pa vas kateri." j , Pa je zavihtela, poleno je za- 1 brenčalo m butilo v kozo, da je i odskočila daleč v grmovje--!- I Sedaj pa lovi besede in sapo in! hodi sključena. ! Sla je čez travo in sedla k me-. ( ni na klop. Iz rute je odvila do- | pisnico. j "Tole sem ti prinesla, da mi boš prebral. Janez je pisal. Vče- ' raj je prišlo in je nemško napi- " sano. Ona ne ve, kako in kaj, ker ' nihče ne razume. Pa sem rekla: "Čakaj no, doli stopim, saj je do- ! ma in mi prebere." Vidiš, hudo j je, če človek ue razume. Poglej ; no ti, boš povedal, kaj je." Vzel sem ji karto iz rok in sem ^ bral. Potem sem ji povedal glas^ no. Tole je pisal: — Naznanjam vam, da sem živ , in zdrav v ujetništvu. Kako je doma ? Pozdrav vsem 1 Vaš Janez. ' | Gledala me je začudeno odpr- ' i tih ust; ruta ji je zlezla na tilnik. ] [da so se ji videle kite na suhem ' vratu; izped rute pa so padli čez uveli senei prameni sivih las. | ' Njena osuplost me je zabolela in zavedel sem se, da sem ji prebral prehitro, pretrdo, prehladno. Brati bi ji bil moral počasi, mehko--— ; "Malo je pisanega", je dejala tiho. ; "Malo, ne smejo več." "Samo da je živ. Glej, tri mesece ni bilo nobenega pisanja. In sanjalo se mi je že o njeni; Šla sem ga iskat in sem hodila čisto po tujih krajih. Tam pa sem ga zagledala, ko so ga peljali, vsega raztrganega in revnega. Velika1 planota je bila med uama, jaz sem J hitela, hitela za njim. pa sem se komaj premaknila z mesta. Potem : sem ga zaklicala in on se je ozrl. Zamahnil mi je z roko in je bil ves žalosten. Izginil mi je V megli.! Pa sva mislili, ona in jaz: mrtev, je. In vsako noč sem se zbudila ravno o polnoči in poslušala, kdaj. bo potrkalo na okno. Čudno je:! rr.vno o polnoči sem se zbudila' vsako noč. Mislila sem si: mi vsi moramo biti sedaj pripravljeni—J vedno ravno o polnoči, da bomo j slišali, ko nam bodo trkali in nasi klicali. In vedeli bomo — da soj padli---No, pa hvala Bogu,' da je le živ. Samo malo piše. malo ---In nobenega — nič ne imenuje — posebej---Pra-' vi !e: pozdrav vsem---Čudno se je vse to naredilo--- Ali tega pa nič ne pove, kje je?" "Nič Ani naslova; saj ni sam pisal, drugi je napisal." "Seveda drugi, ker on ne zna nemški. Pa vseeno je čudno, da ne pove, kje je." j "Čakajte, pogledam na pečat." 1 Obrnil sem karto, gledal in raz-biral težkočitljive in zamajane 'črke na pečatu. "Taškent, Turkestan", sem bral. 1 "Kako je?" je vprašala in se nagnila k meni. "Turkestan." "Ali je to daleč?" "Daleč, mati. Še misliti si ue morete, kako. V Aziji---" j "Oh, ti moj Bog, kako se vse to zasuee! Kdo bi si bil leto oso- ' rej mislil, da bo kdaj tam-- Rada bi ga še videla--enkrat še---četudi le oddaleč. Pa bo tožko, če je v tako daljnih krajih ---Bog ve, kdaj se vrne! In jaz---Jaz pa sem stara. slaba---Dejala sem si že: "Rozala. moraš ga še dočakati!" t In sem vzela koš iu šla, da nase-; kam vejnikov za kozo. V gozdu 'pa sem — omagala--in se se- sedla pod košem---Ni več ! moči, kaj bi si lagala, da sera še i trdna---Saj komaj govorim ---Toda rada bi ga še videla---Saj sem imela le njega še---Ko se je oženil. sem mu dejala: "Sedaj imaš drugo, ki jo boš moral imeti rad; zame prihrani le toliko, da mi boš ob zadnji uri zatisnil oči"-- Težko je umreti, če takrat nimaš ob sebi nikogar, ki si jih ljubil — — — Kako se že imenuje tista dežela?" "Turkestan." "Tur—ke—stan — — Čudno ime je — pa si bom že zapomnila ---No, tako pa Bog povrni, da si mi prebral! Tebi je lahko, vidiš." ! Močno se je bila zasopla. Zavila je karto v ruto in odšla. Ko je stopila na most, je omahnila kakor pijana. Zelo je bila slaba in sklonjena. Pot iz Turkestana je tako dolga, steza do pokopališča pa čisto kratka---Ona pa i vsa siva, npala, na d uši j iv a-- ( Ali to vem: ob smrtni uri se bo napravila na pot v tisto daljno deželo, katere ime si je hotela za- I pomniti--— Enkrat je 1» Ba za njim — v sanjah — pa ga nil mogla dohiteti, ker je telo oviralo 1 ) • I dušo. Ob smrtni uri se bo pa zo- • pet odpravila. Tam ga bo poiskala in bo o polnoči potrkala ob njem, da bo vedel--- LISTNICA UREDNIŠTVA. I. B., Cudahy, Wis. — Ako ste odšli iz Avstrije v času, ko ste bili vojaški obvezanee, ste tam o povratku kaznovani. Če pa ste prišli semkaj, predno ste bili vojaški obvezanee ter dobili tu državljansko pravico, morate vzeti seboj ameriški potni list (passport), kadar mislite nazaj. Ta potni list Vas varuje za dobo treh let, če greste v svojo rojstno deželo, če pa greste v kako drugo državo, vas varuje za dobo petih let. Seveda se more potni list tudi podaljšati; to zamore storiti ameriški poslanik ali konzul v najbližjem mestu, kjer se Vi nahajate. Če pa bi se javno odpovedali ameriškemu državljanstvu, ali pa v Avstriji ne naznanili, da ste amerikanski državljan, potem seveda izgubite vse prednosti in pravice amerikanskega državljanstva in postanete zopet Avstrijec. Kolikor je nam znano, more in tudi mora (radi vojaških dolžnosti) postati vsak inozemec av-strajski državljan, če živi v Avstriji nepretrgoma deset let. Kje je JOŽEF ŽELEZNIK? Za njega želita izvedeti sina Anton in Jožef. Pred tremi leti je t bil nekje v Montani. Ker se gre j za važue zadeve v stari domo-! vini, prosiva eenjene rojake, če | kdo ve za njegov naslov, da ga I naznani, ali naj se sam javi. — I Anton Želežuik, 1025 McAlister i Ave., North Chicago, 111. , (4-10—1) ! Kje se nahaja JOSIP TVANČIČ ? Doma je iz kobariške okolice na Primorskem. Svoječasno je j bival v Milwaukee, Wis., štev. 812 Ilinman St. Kdor rojakov j ve za njegov naslov, naj ga mi j naznani, ali naj se sam oglasi, ker poročati mu imam nekaj I zelo važnega o njegovi družini j v starem kraju. — Andrew Ur-j šič. 732 Wannan Ave., Indiana-j polis, Ind. (5-7—1) Iščem svojega moža JOSIPA | GERLJ, podomače Keršinov iz Sabonj na Primorskem. Pred enim in pol letom je bival v Davis, "W. Va. Jaz sem sedaj prišla iz starega kraja in ne vein za njegov naslov, zato prosim, da se mi javi, ali pa če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, da ga mi naznani iu mu bom zelo hvaležna. — Mrs. Rosie Gerlj, Box 486, Davis, W. Va. (7-10—1) Kje je ANTON ANTONČIČ? Doma je iz Nadleska pri Starem trgu pri Rakeku. Zadnji njegov naslov je bil Riinlv, P. O. Valley, Mich. Tukaj se govori, da je umrl v bolnišnici. Prosim cenjene rojake, ako je kateremu znano o tem, da mi naznani. ker želijo zvedeti resnico njegovi sorodniki. — Joseph Komidar. 1002 E. 61. Street, Cleveland. O. (6-10—1) — -- *---• __ Kje je FRANK ZDEŠAR ? Doma je iz Medvod in sedaj se nahaja že 8 mesecev nekje v Milwaukee, Wis. Če je komu zuan njegov naslov, naj mi naznani, ali naj se sam javi svojemu prijatelju. — Frank Šveiger, 1411 E. 52. St., Cleveland, O. (6-8—1)_ POTREBUJE SE delavce in mašiniste. Dobra plača, stalna služba brez štrajka ali kakega oviranja pri delu. Ne zahteva se pristojbino. Vprašajte: Room (soba) 8 Barge Office, South Ferrv, New York, N. Y. _J6"19^1*_ Iščem ANTONA PLESIVEC in ANTONA BUTINAR. Prvi je doma iz Račič na Primorskem,' drugi pa iz Podgrada. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za' nju naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sama oglasita. — An-: ton Valenčič, Box 224, Homer City. Pa. (6-7—1) VABILO NA OBČNI ZBOR. Rojaki! Po čemur Se toliko let hrepenite, za kar ste navdušeni posebno zadnji čas-rto se vtegne kmalu uresničiti. — Na ponudbo imamo hišo, ki bi, prirejena, zadostovala nam za službo božjo. In tako pridemo v New Torku na svoja lastna tla. O tem se bomo natančneje dogovorili na občnem zboru, ki se bo vrSii v basemen tu cerkve sv. Nikolaja v ne* deljo 9. januarja popoldne ob S. Odločitev jc tu; zato pridite vsi, ld želite, da stopimo Slovenci ▼ New j Torku na lastne noge. I - r. mrnšgm 8o*|. t f Kje se nahajajo ANTON SEŽON, doma iz Dan pri Ložu, nekoč je bival na Chisholm, Minn.; FR. STRLE, doma iz Podloža pri Ložu, svoječasno je bival na Dunlo. Pa., in pozneje se je i preselil nekam na Chisholm, Minn.; ANTON OBREZA, doma iz Podskranjka pri Rakeku, enkrat je bival na Onnalinda, Pa., pozneje sem cul, da se na-! haja nekje v West Virginiji. Vsi trije naj se mi kakor hitro mogoče oglasijo. Prosim tudi druge, ki vedo za naslove omenjenih rojakov, da mi jih naznanijo. — Louis Strle, Box 12. Dunlo, Pa. (6-7—1) Kje se nahaja FRANK KUŠ-LJAN, podomače Omaharjev iz Cerknice št. 214. Pred 16 leti je odšel v Ameriko, po poklicu je kovač in je sedaj baje ože- . njen. Ker bi njegovi sorodniki ra ti i' izvedeli za njegov naslov, da se javi, ali pa če kdo ve za njegov nasloy, da pa naznani na neslo v: Jakob Šega. Javor- j nik pri Rakeku. Kranjsko Austria. (5-7— —— stalno delo na farmi. Sem Slovenec, ki govorim tudi nemško in za silo angleško. Tukaj sem tri leta. Joseph Berdar, Reed, Indiana Co., Pa. __(7-21—1>___ JEDINI SLOVENSKI SALOON v Duluth, Minn. Rojakom Slovencem naznanjam da se nahaja moj SALOON po] bloka od Union postaje na desni strani W. Michigan St. štev. 413, Za obilen poset se priporočam __.TOS SCHARAUON ! EDINI SLOVENSKI KRO 1 i JAČ V PITTSRURGH-U, PA. IN OKOLICI priporoča rojakom svojo moderno urejeno ! KROJAČMCO, v kateri izdeluje lepe in najmodernejše obleke. S spoštovanjem RUDOLF MESNAR, I 5313 Butler St., Prtaburgh, Pa. gCENIK KNJIGj yy/ katere ima v zalogi (( SLOVENIC PUBLISHING CO. ^ 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. // ■v___:_ i POUČNE KNJIGE: Ahnov nemško-angleški tol- ! mač, vezan —.50 Berilo prvo, vezano —.30 Berilo drugo, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —.70 Domači zdravnik —.50 Evangelij —.50 Fizika 1. in 2. del —.45 Katekizem vez. veliki —.40 Katekizem vez. mali —.15 Nemščina brez učitelja, L in 2. del, vsak 50c., oba $1.00 Občna zgodovina $4.00 Pesmarica, nagrobnice $1.00 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelarstvu. vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Sadjereja v pogovorih —.23 Schimpffov nemško-sloven-' ski slovar $1.20 Slovenski pravnik $2.00 ' Slovenska Slovnica, vez. $1.20 Slovenska pesmarica, 1. in 2. zvezek vsak po —.60 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Trtna uš in trtoreja —.40 . Umna živinoreja ;—.50 I Umni kmetovalec ;—.50 . Žirovnik, narodne pesmi, 1., i 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 J ZABAVNE IN RAZNE DRUGE i KNJIGE: Baron Trenk —.20 Belgrajski biser —.20 Beneška vedeževalka —.20 Bitka pri Visu —.30 I Bodi svoje sreče kovač —.30 : Boj s prirodo —.15 j Božični darovi —.15 Burska vojska —.25 j Cerkvica na skali —.15 | Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Deteljica, življenje treh j kranjskih bratov —.25 Don Kižot —.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Fabiola —.35 George Stephenson, oče železnic — .20 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po —.20 Dostrovani vodnik po Gorenjskem —.20 Izanami, mala Japonka —.20 Jama nad Dobrušo —.20 Jaromil —.20 Jeruzalemski romar —.45 Krištof Kolumb _.20 ' Kaj se je Makaru sanjalo? —.50j 1 Leban, 100 beril —.20 Maksimilijan I. —.20 j ' Marija, hči polkova —.20 Malomestne tradicije —.25 ! Miklova Zala —.35 Mirko Poštenjakovič —.20 Na divjem zapadu, vez. —.60 Na jutrovem —.30, Na krivih potih —.30 i Na različnih potih —.20 Naseljenci —.20 Na valovih južnega mprja —.15 Nikolaj Zrinski —.20 O jetiki —.15 Odkritje Amerike, ves. —.80 Odvetniška tarifa —.30 Prihajač —.30 Pregovori, prilike, reki —.25 Prst božji —.20! Randevous —.251 Revolucija na Portugalskem —.20 Senila —.15 Stanley v Afriki —.30 Sherlock Holmes, 3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80 Sveta noč —.20 Srečolovec * —.20 Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov $5.00 Strelec —.20 Sanjska knjiga, velika —.30 Štiri povesti —.20 Tegetthof —.25 Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.35 Zlate jagode, vez. —.30 Življenja trnjeva pot —.50 Za kruhom —.20 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.75 SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike —.20 2. zv. Maron, krščanski deček —.25 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza —.25 7. zv. Sultanovi sužnji —.25 I 8. zv. Tri indijanske povesti —.30 j 9. zv. Kraljičin nečak —.30 10. zv. Zvesti sin —.30 11. zv. Rdeča in bela vrt- 1 niea —.30 12. zv. Korejska brata —.30 13. z v. Boj in zmaga —.30 14. zv. Prisega huronskega glavarja —.30 15. zv. Angelj sužnjev —.30 18. zv. Preganjanje indijanskih misionarjev —.30 TALIJA. Zbirka gledaliških iger Pri puščavniku —.20 Raztresenea —.30 Starinarica —.20 Idealna Tašča —.20 RAZGLEDNICE: Newyorške s cvetlicami, humoristične, božičue, novoletne in velikonočne, komad po —.03 ducat po —.25 Z slikami mesta New Yorka po —.23 Album mesta New Torka s krasnimi slikami, mali —.35 ZEMLJEVIDI: Združenih držav, mali —.10 veliki —.25 Balkanskih držav —.15 Evrope, vezan —.50 Vojna stenska mapa $1.50 Zemljevidi: New York, Colorado. Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po —.23 Avstro-Ogrske mali —.10 veliki vezan —.50 Celi svet —.25 Velika stenska mapa U. S. na drugi strani pa celi svet 01.50 • OPOMBA: Naročilom je prflc žiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali pofitn ih znamkah. Poštnini je pri vseh cenah ie vračunana. *___ GLAS NARODA, 7. JANTARJA, 1916. Slovens ko katoliško podp. društvo svete Barbare f 4tW ( (I. ZA Z£D1NJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. inko. ponrano dne 21. j*n«Mrja^lS02 v driavi Pnuiylruia. GLAVNI URADNIKI i laik: JOŽHF PETEBNEL. Box M. Wllloek. Pa. predsednik: KAKO L ZAI.AU, Box 547, Wonmt dty. Pa. lr.n-.i--.JnU: LOCIS TAUCHAR, Box S3S, Bock Springs, Wjo. ■lJi.i1: J4)US TELbJLN, Box ?Ui, »oreai City, Pa I tajnik JOHN OSOLIN, Box 4U2, Forest City. Pa. !.«>.•• jnlfc U.VKT1N MUHlC. Box 537. Forert City. P*. • »► JOSIP ZA LAB 1004 North Chicago 8t„ Jolt« Ck VRHOVNI ZDRAVNIK. -MTIN IVBO. H0L> Chlca«o 81, Joiiet, IB NADZORNIODBOBl » * -r^alk . itiNA^ POnVA^NIK. 4734 Hatfield BL, Plttkmrs*. Pa. rr:!fi • JOHN TOBINC, Box 022. Foreat City. Pa. ■ ta«:r.«;rtlk: FBANK PAVLOVČ1Č, Box 705, Conemaogh, Pa. ki.'clk. ANDBEJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: —./ rl?j!k MARTIN OBBEŽAN, Box 72. Bast Mineral. raik MAltTIN ftTEFAN^lC, Box 78. Franklin, r.n. • 'ilk MIHAEL KLOPClC, 528 Davson Ava, B F. D. 1. trm flald. Detroit, Mlcb UPRAVNI ODBORi .ANTON HOCEVAB, B F. D No 2, Box BrlOcoport. O ..rmvntk ANTON DEMSaB, Box 136. Broughton. Pa I ..ravnik PAVEL OBBEQAB. Box 4011. Witt. I1L O i iti oaj as pu^lljajo L tajnlkn Itm Trika«. P. O. £tty. Perma. Orujhvon* Cladlo: "G L A B KAKO D A.** m. T( V vojnem ujetništvu na Ruskem. PRISTOPILI ČLANI IN ČLANICE: v. 3 v Aio .u Run. Pa. John Veliar roj. 8. okt. 1695; Au-n t Kri van t'k. 28. juL 1889: s v Cleveland, O. Frank Drnat, 15. npr. 3887; , 1 9 v Cherokee, Kans. John Kozlevčar 22. jan. 1895; ■ . 10 v Coketon, \V. Va. Andrej Armar IG. nov. 1863, Frank Š.ijn 3. nov. 18S9; " 17 v Broughton, Pa. Anton Logar 13 jun. 1883; Henry Vit man 21 aug. 1879; i v. 20 v Claridge, Pa. John Benda lb. dec. 1877; I---" St.-v. 21 v Little Falls. N. V. Vinko Benčič 5. apr. 1888; i' ' v. 26 v Collinwood, O. John Trepal 24 apr. 1887; Frank Jamnik 5. okt. 1*S69; i- 1 v. 30 v Kveleth, Minu. John Kokalj, 1. nov. 18S0; > ; "V. 31 v Calumet. Mich. I'eter Pernar, 10. apr. 1877; Ivan 25. svpt. 1892; Anton Lunder, 1. jau. 1874; h j • ; , št. v. 3 5 v Cleveland, (J. Anton Jaukovič, 13. jun. 1887; Fr. 1.. \ čl' 1 nov. 1S89; Mihael Vičie. 15. maja 1893; ; ; ■ *' v. v Jaksville, Kans. John Kujusha. 18, jun. 1887: ■ (i! v Gravslanding, Pa. John Petrovčič, 19. mar. 1883; t, St;iIs. 1^6: (jbreja Baric, 25. avg. 18H6; ■ v ('-> v Indianapolis, Ind. Josef Klemene ie. 3. mar. 1869; Anton Somrak. 13. jun. 16b5; i -tev. 72 v Hostetter. Pa.: John Rolih, 1. jul. 1876; • . 7ti v Detroit, Mieh. Frank Kovačič, 19. avg. 1884. PRISTOPILE ŽENSKE ČLANICE: i t,-v. s v Johnstown. Pa.: Ana Podbevšek. 4. apr. 1876; i v. 21 v Little Kalis. N. Y. Frances Turk, ? apr. 1884; I : >i -v. 70 v Gilbert. Minn. Marija Savs, 5 jan. 1895; ... si ■ t'*\. 73 v East Helena. Mont. Eni Bukletic, ? maj 1693; k p '>t , št< \ . 76 Terezija Turbos, 11. nov. 1896. PRESTOPILI ČLANI: «••: ' - "7 k :;."» Anton Toschner 9051, od 65 k 76 Ivan Za gore 7692, Mary Za gore 997; •>■'. ;: 1 * Frank Sterniša 3050. od 77 k 57 Matija Pemišek 6297, od ! 7 7 Frank Škerjanc 9295, od 15 k 88 John Penko 5721, od 93 k 22 Frank Miklavčič 9173; o. i 2«. i J I rt iii V. reie 5903. od 18 k 13 Anton Anžel 4185, Frank Jert 1016; < ! I ' »'lk Potočnik 6505. od 90 k 44 Joe Rugel 8660, od 51 k 44 Dragotin Brtolie 6738: "" 51 2 J oh; i Kramar. 66-2. od 36 k 60 Frank Kladnik 6625, od 93 k 19 Fr. Cigole 4979: • 17 i i') Tomaž Raspet 4614, od 17 k 33 Albin Sovine 8565. od 93 k 4- l«rn. Miklavčie 6183; od 13 37 Pet. r Dolene 2243. o m n. v. 44 Frank Polar 7316, Jakob Brlie 6346. Andrej Piki ; Albert Kos 8345. Maik Petrieie 4284, August Oblak 3561. 1» ac Volk 5>60. John Zingel 517. Math Bernik 4391, Joe Drolc 2303, Frank SatovŠek 4119, Peter Medoš 1158. Adolf Frane 2627. Joe Blatnik 292, Valentin Izlakar 1230; pri postaji štev. 47 Jakob ČVetnik 2583, Maria Čretnik 540; pri postaji štev. 50 Mary Goianšek 453; pri postaji štev. 51 Ivana Knafele 461. Marija Padar 458; pri posta ii Ntev. 53 Matijas Skenda ?>12. George H eč i movie 8739; pri postaji štev. 55 Alojz Cvelbar 8316, Frank Nadu 7619, Frank Krese 8555: pri postaji štev. 64 Ilaj Cvirjanovič 8698, Nikolaj Vukalič 5960; pri postaji štev. 68 Anton Gulič 9179, Josef Koren 5503. Ana Koren 448, Matija Gulič 627; pri postaji štev. 71 Mihael Cene 4539, Marija Cene 624, John GraČ-ner 6569; pri postaji štev. 81 Luka Miklaueie 4469; pri postaji itev. 86 Aleš Aman 3697. Te dni so se vrnili preko Švedi je domov ugledni mešeanje Čr-novic, ki so jih Rusi pred dobrim pol letom kot talce odvedli na Rusko in so jih zdaj zamenjali za odlične ruske ujetnike na Avstrijskem. Na Dunaju so č'rnovicanje pripovedovali, da so jih Rusi zavlekli globoko v Sibirijo v železniških vozovih III. ali celo IV. razreda, da so včasih stradali, trpeli hud mraz in silno vročino, da so jih zapirali v smrdljive ječe skupaj z navadnimi zločinci, da so morali tičati v umazanih, mr-česov polnih kočah, da pa so ponekod uživali veliko svobodo in stanovali po hotelih. VobČe se je vedlo do naših državljanov rusko vojaštvo dostojno, ljudstvo pa celo dobrodušno. Le ruska policija in orožništvo sta navadno nečuveno surova in brezsrčna. Različni ruski uradniki so kazali različno maniro, in tekom svojega ujetništva so Čr-novičanje spoznali različne ruske tipe različne umstvene in srčne kulture. Slavni nemški pisatelj, zgodovinar in umetnostni slikar Meier Graefe je bil letos meseca februarja na bojišču zajet od ruskih ko-zakov. Tudi njega so Rusi zamenjali za odlično rusko osebo. Mi-noli mesec je dospel Graefe iz Sibirije zopet domov v Berolin. j Dopisniku lista "Az Eesta" ^e pravil pisatelj sledeče: — Predvsem moram naglasiti, da jaz za svojo osebo v takozva-nem brezsrčnem postopanju Rusov z našimi (nemškimi) vojnimi ujetniki ne morem ničesar povedati. Seveda trpe mnogo neudob-nosti, mnogo krivičnosti, a vsega zla so krivi po edini ruski uradniki. ker je ondi zaradi neverjetne odaljenosti jako slaba organizaci ja. Rusom ne manjka dobre volje. M^ne so zajeli ruski koza k i v prav nevarnih okolnostih, toda vzlie temu, da sem imel pri sebi prav mnogo »rednosti in dosti denarja, se me koza ki ne le niso dotaknili, nego so celo z menoj delili svoj pičli obed. Tudi od drugih ujetnikov sera slišal, da se je z njimi slieuo postopalo. Najprej so me odvedli v Omsk, kjer se zbirajo vojni ujetniki, da jih ondi razvrščajo v skupine in razpošiljajo odondi naprej. Tam mi ni bilo dobro, ker je bilo vse prenapolnjeno, in razdeljevanje je trajalo predolgo. Prve dni meseca maja sem dospel v Nižnij Udinsk, ki ni daleč Irkutska, kjer je eden največjih ujetniških taborov. Tam živi ja ko mnogo častnikov, med njimi mnogo Madjarov, in tu nam je bilo dobro. Ondi je mnogo ujetnikov iz Przemvsla, med temi trije generali: Kalteneger. Klaeber iu Weber, s katerimi sem bil v vrle dobrem prijateljstvu. Častniki stanujejo v hišah častnikov mest ne straže, po 3 — 4 v eni sobi. a generali imajo svoje posebne so be. Vsaki častnik ima svojega slu go (burša), ki zna tudi kuhati Madjarski in avstrijski častniki dobivajo mesečno plačo po 45 rubljev ( r. je 2 K 60 v), nemški častniki nekaj manje. a madjar ki in avstrijski častniki so izja vi!i, da icdi vse dele s tovariši, ta ko da \>i tamkaj živeči častniki so enako oskrbijevani. Vobče vlada med vsemi častniki veliko prijateljstvo. kar je naravno. Živež je v Rusiji izredno poee ni. Za 28 rubljev na mesec smo dobivali jako dobro hrano, a ker častnikom denarja preostaja, ga porabljajo za tobak in druge drobnarije. Poleti smo se morali zabavati v dveh kavarnah, v katerih je svirala glasba madjar-skih cigauov. Vsaki ujetnik se sme kretati na ozemlju enega kilometra. V našem taboru zdravstvene razmere niso bile slabe, dasi so higijenske uredbe dosti primitivne. Na žalost vlada po vsej Rusi ji velik nedostatek zdravil. Res da je poslala Nemčija v Vladivostok celo ladijo zdravil za vojne ujetnike, a Rusija je zahtevala zr to carino, pa je minilo preveč ča sa. preden je dospel denar iz Nemčije. Kakor vse, se je tudi to v Rusiji zavleklo predolgo. Kadar smo imeli kakšno poseb no pritožbo, smo morali pisati ^ Irkustk, ki je od Nižnjega Udin ska samo nekaj ur oddaljen, s> odgovora nismo dobili nikoli pre<* pretekom 10 dni. Položaj moštva v Niž. Udinsku je žal. slab, v — Omsku boljši. Tam, kjer sem bil jaz, dobiva moštvo malo in slabo hrano. Kolikor vem, moštvo denarja ne dobiva, niti takrat, če ga porabljajo za delo. Res pa je, da jim niso dajali nikdar nezdravih poslov. Če pa je bil v Niž Udinsku položaj moštva toli slab, je bil tega kriv le poveljnik tabora. Na našo prošnjo so ga končno od službe odstavili. Prepričan sem. da nam bo mogoče od doma nekoliko olajšati položaj naših ujetnikov. Naši vojaki bi bili zelo veseli, če bi dobili včasih z doma kakšno poŠiljatev. Podnebje ni slabo. Poletje je res preveč vroče, a zima je suha in vzlic vsemu mrazu zdrava. Nad nami se je modrilo stalno čisto nebo. Ruski kmet je zelo dobrosrčen, ter so prebivalci v Sibiriji starili vse, da se stanje vojnih ujetnikov olajša. Nemčijo in Ogrsko sovražijo, ker se baje najbolje bijeta, a njih mržuja ne seže nikdar na posameznika. Mnogo do brega store povsod društva nevtralnih držav. Končno, mislim, da ne storim nič zlega, če naglasim, da nameni Rusov niso slabi, le izvršitev ni povsod taka, kakršna bi mo rala biti. Razpoloženje v Rusiji kolikor sem mogel jaz opažati, je jako različno. Častništvo želi. da se vojna nadaljuje, narod pa je utrujen, naveličan in si želi miru. Iz ruskega ujetništva se je vrnil Janez Jenko, doma iz Sore, in pripoveduje: Ujet je biU ko so Rusi na nekem kraju prebili fronto in so tako prišli našim za hrbet. Njemu je šrapnel prebil roko in ga je ranil tudi na ramenu. Prepelja li so ga v Kijev, od tam v Moskvo, tudi v Petrogradu je bil. — Hrano so imeli sledečo: Zjutraj čaj in pol funta belegp kruha, ki je bil zelo dober. Opoldne juho in meso in pa funt čr nega kruha, ki je bil zelo težak pa ne škodljiv in dosti tečen Popoldne zopet čaj. zvečer pa ju ho in meso. Tako hrano dobivajc ruski vojaki, in ujetnikom so da jali isto. Stregli so jim sauitejei pa žene in hčeri častnikov. Rusi so mu se zdeli silno poni žni in boječi. Strežniki so se u jetnikov celo bali, če je kdo ka; pozabljal, da ni kaj v redu. Do kler so Rusi zmagovali, so jim gospe nosile piškote in cigarete Ko so pa začeli naši prodirati, sc ti darovi izostali. Časnike so jim donašali redno sanitejci. Bilo jr sicer prepovedano, ali brali so jih vedno. Ujetnikom so vsakih 14 dni menjavali perilo. Sploh je ljudstvo silno dobro in pobožno. Vsak vojak, ki gr< mimo cerkve, se prekriža, in vedno zvesto opravlja svoje molitve. Zimo res prenašajo, ali se vsak desetkrat bolj zavaruje, kakor pri nas. Prav vsak nosi kožuh silne škornje in čez te obleče še klobueevinaste črevlje. Po sobah silno kurijo. To pripovedovanje je zanimi vo, ker dokazuje, da se ujetni kom ne godi preslabo in dalje pobija bajko, da bi ruska zima naše vojake ujedla. Zgorel je na Dunaja 53 let stari poštni poduradnik Jakob Slak. Mož je bi! božjasten. V odsotnosti svoje žene je padel na pee ir f=e inu je vnela obleka. Zadobil je take opekline, da je umrl še predno jc žena priSla domov. Moderna skrivnost. "Naš eas je laž!" vsak modree v dnevnik svoj si piše. "Resnica!" stavi sebi za parolo in je vesel ob misli, da t? tem svoje krivdo briše In cel svetnik sam s«-bi se že zdi, ko v svoji tenkovesstnoisti jtodvomi če pravzaprav sam sebi govori resnico aii se na skrivnem laže. Jože Plot. Balada. "Čez sedem tednov*\ O kako že svidenja se veseli! Up se razrašča; v daljno dalj obrnjene so ji oči. Nekdo jo kliče ____ Pod bobni in nekdo prosi pomoči .... Zamolklo odgovarja grom iz dna globoke polnoči____ Nad pismom dekle sklonjeno posluša ..... Res, nekdo ječi, nekdo ponavlja nje ime____ Kaj se godi, kaj se godi?____ Divjajo premogovniki, po rovih se užiga plin; ožgana trupla krijejo grmade tlečih raxvalin. Vsakdanja tragedija. Spisala Zofka K vedro va. Iz bolnišnice so ga poslali domov. Da nimajo prostora zanj, in petem je tudi že šest tednov v bolnišnici, a njegova bolezen se lahko vleče še vse leto. Da bi mu vsaj umreti pustili tam — je dejal — ozdravel tako ne bo nikoli več. Kam bi prišli, Če bi hodili lju dje v bolnišnico čakat na smrt — so mu odgovorili. Žal jim je, ali ni prostora in drugi že čakajo na njegovo mesto. Drugi, katerim bi zdravila in zdravniki kaj koristili. a pri njem — pri njem je pač vse zastonj! Pa je odšel. Z železnico se je odpeljal iz mesta, a zdaj ima od tu, od postaje. še kake tri ure hoda. In slaba pot, sneg, močevina. Nikakor se mu ni dalo iz gorke krčme, k j else je ustavil, da se malo okrepča. Kako pojde tako daleč, ko je ves slab, medel in bolan! — V bolnišnici so mu naročili zadnje dni, naj piše ženi, da pride domov in da naj ga pride ona z vozom čakat na postajo. Pisal ji je pač, a o tem, da pride, ji ni pisal ničesar. Kako naj pride z vozom ponj, revica, ko nima niti za jed in kurjavo? Z otroci zmrzuje, sirota: — kaj je to. kar ženska zasluži na dnini? Za sol komaj, a ne da bi družina živela od tega. In on ni vse leto ničesar zaslužil. Lansko zimo se je bil prelila-dil, a potem je bilo konec z zdravjem. Oh, bolezen! Bogat jo že prenaša, ali beračem je Jiudo; vsem tistim je hudo, ki žive od svojih žuljev! Saj izpočetka se še živi: ko človek misli, da bo kmalu bolje in potrpi in drugi potrpe ž njim. Ali tako, če nič ue pomaga, ko je vse zaman, vsa zdravila, ves trud, ko se vleče bolezen po tedne, mesece — in tedni postanejo tako dolgi in neznosni — o takrat je'težko! Vse gleda takega bolnika po strani, tuji ljudje in domači. In po vasi pravijo, če se pogovarjajo o njem: — Da bi se vsaj že prekinilo na to ali na drugo stran! — In človeka gledajo s takimi očmi, kakor da nima več pravice, hoditi potem božjem svetu! Oli, izkusil je vse to. izkusil! Njegova žena je bila dobra in rada ga je imela, a vendar je dejala enkrat: — Ah. ozdravi, ali umri, tako ne gre več! In prav je imela. Zdravila, vedno zdravila, vino. boljša Urana. — a samo beraštvo! Vse je šlo zanj. za bolezen — drugi so jedli nezabeljen krompir. In to je bilo pomladi in poleti, ko je žena hodila na poljsko dnino, ko ni bilo treba drv in tople obleke in ko se je tudi vedno kje kaj dobilo — sadje in na polju kaj, — ali zdaj 1 Kaj bo zdaj po zimi? — Zaslužka nič, on bolan, otroka majhna, a drv ni, ni obleke, ni hrane. Ko 11 bila vsaj bajta njihova, ali tudi za to treba plačevati najemščino! Saj se ne upa domov! Žena se ga bo prestrašila in o-trokom bo še tisto malo odjedel od ust. kar jim mati s težavo prisluži in izprosi. Kaj naj gre beračit? Kmetje so ga že tako pitali, odkar je bolan: — No, koliko zaslužiš? Kako živite. ti, žena in otroci? Tako pride. če se ljudje ženijo samo na roke! O. siromak nima sreče, nikoli je nima! Usojeno mu je tako že od rojstva! Stisnil se je v kot za mizo. kakor da se hoče skriti in najraje bi bil kar takoj na mestu umrl. Na vse bolnike se je spomnil, kolikor jih je kdaj spoznal v vasi. In vsem je bilo težko. Tudi premož-uejšim se je godilo slabo in mnogo so trpeli — ne le od bolezni. Kratka bolezen, ta je še za kmeta. Ljudje so ljubeznivi z bolnikom in postrežejo mu, če morejo: — dolge bolezni so pa pekel za vsakogar. Ako ni več upa nja, na zdravje, potem ljudje samo še čakajo, kdaj bo tak nesrečnež izdihnil. In vselej jim traja predolgo. Kolikokrat je slišal, kako so tarnali ljudje: — To «e vleče in vleče, — ko bi bil vsaj že konec! Žene so govorile tako za svoje može, starši za otroke. — vsi! In ni bilo samo usmiljenje z bolnikom, ki trpi in sc muči po nepotrebnem. — to je bil skoraj le izraz njihove lastne nepotrpežlji-vosti, s katero so čakali odrešitve sitnosti in dela, ki so ga imeli zaradi bolnika. Bolnik jim ni mogel njihovega truda nič več poplačati niti s tem, da bi ozdravel. In vsak bolnik je sam težko čakal smrti; — bal se je umreti, aH tudi živeti se ni dalo več. In kolikor bolj so mu domači kazali, da se predolgo obotavlja. da je njegov čas že potekel in da bi moral končno oditi — tembolj si je tudi sam želel — konca. Oh, in kako dolgo se ga je' še ogibala smrt! Na primer on! Če bi bil že pred par meseci umrl — ali pa vsaj zdaj v bolnišnici, to bi bilo najbolje. Laglje bi živeli brez nje-' ga. zdaj, ko jim je le ovira in v nadlogo. A zdaj bodo čakali in čakali, kdaj bo izdihnil, od tedna do tedna. Saj ve kako je bilo z njegovo materjo. Bolna in bolua, a umreti ne iu ne. In on je bil dober sin iu dosti je storil zanjo, ali tudi on je čakal nestrpljivo konca, s trepetajočim srcem in z zavestjo, da je grdo in greh, ker tako preži na materino smrt. Kolikokrat si je to sam očital in se trudil, da bi se o-slobodil nestrpnih mislij! — Pri kraju je ž njo, samo še muči se in meni je v težavo in pokoro. Kaj bi ne bilo lepše, da umrje?! In ko ji je bilo pozlilo, je vselej čutil neko zadovoljstvo: — Zdaj je konec, hvala Bogu! — in razočaran je bil. če ji je zopet malo odleglo. In on je bil dober sin, iz srca rad je imel svojo mater. — Vedel je. kako je to, če človek za svoje že odmrje, ko se sprijazni z mislijo, da je izgubljen zanje, — a on umira in umira brez konca, brez kraja. Bolela ga je misel, da je zdaj sam na vrsti, da čaka zdaj njegova žena z otroci na njegov konec ; — ali tega ni zamerjal ženi. saj je vedel, da ga ima rada, da trpi zaradi njega in njegove izgube. Ali to je prav tako kakor gnil prst: prej kakor odpade, bo-Ijeje. Saj se ne upa domov! Prestrašili se ga bodo bolj. kakor če bi prišel iz groba. Zdaj — na zimo! In morda bode trajalo še mesece! In prositi bo moral! Na občino bo moral, da mu bodo kaj dali iii k šolskemu svetovalcu, da dobe otroci nekaj obleke v šoli. Pa ga bodo pikali: — To je od tega. če se ljudje na roko žeuijo! Kar sliši jih. Oh. takrat, ko se je ženil, kako je prosil, koliko je imel potov, preden so mu dali že-nitvanski list! — Saj nimaš ničesar! Tistih par goldinarjev bo komaj za poroko! Mi ue pustimo, da bi se ljudje ženili na roko! To bi vsakdo, a otroke naj redi občina! In niso mu dali dovoljenja tisto leto. Drugo leto ga je dobil, ko je bilo njegovo dekle že v sramoti. — In kako so ju zmerjali povsod! Zupan je bil strašno jezen in grde reči je govoril, ko mu Je podpisoval tisti nesrečni ženitvanski list. Kakor da revež ne sni'^ biti človek! Njegovi vrstniki so se vsi že davno poženili in nihče jih ni grdil — ali. seveda taki siromaki niso bili, kakor on! Čudna pravica je na svetu. Kaj ni imel rad žene in otrok, kaj ni bil pošten in dober, kaj ni delal, kakor nihče v vasi i Pa kaj ima od vsega tega? Najraje bi poginit, kako garjev pes sredi ceste. Ali niti smrt ne pride, kadar bi človek želel. Saj se ne upa domov, ne upa se ženi pred oči, ne upa se iti krast svojim otrokom še tisto boro trdo skorjo, ki so jo dobili kje iz usmiljenja ! Obesil bi se ali karkoli. In spomnil se je. kakor so pripovedovali v bolnišnici, da se je neki bolnik v gozdiču nad domačo vasjo obesil, ko so ga poslali domov. In ženi je pisal, da ji ne mara delati nadlege, ker ima njo in otroke preveč rad. In vsak. kdor je govoril o tem. je dejal, da je mož napravil prav. I u če bi ne bito sramota in greh I Zdrznil se je ----L*ra je bila enajst, počasi se je odpravil iz krčme. Strašna pot se mu je zdela: pri vsakem koraku je omahoval.] Po ušesih mu je vedno zveuilo: — Najbolje bi bilo. da se človek obesi, najbolje, najbolje! Mehanično je potipal za ozki pas. ki mu je držal hlače. Kakor, da je prijel za žareče železo, takoj ga je zapeklo v prstih. In vendar ga je izpreletelo nekaj, kakor zu-j dovoljstvo, da je pripravljen. - -| Dreves je dosti ob potu in veje so nizke. Nehote je pogledal vsako drevo, mimo katerega je prišel. ! — To bi bilo dobro in to. Tukaj so veje preslabe, tam bi bilo previsoko! Kmalu ni čutil več "bolečin in u-trujenosti. Opotekal se je in omahoval, kakor pijanec, ali zavecUl se ni. Prišel je do malega gozda in tu je primerjal in izbiral ves goreč in vnet. — To bi bilo pravo drevo. — je dejal večkrat ravno s tistim dopa-dajeujem, kakor da bi si izbiral debla za hišo. In pod smreko se je ustavil. Lepa smreka, vitka, visoka. Široke veje so segale prav do tal iu se plazile po zemlji, kakor da od počivajo v travi. Človek bi šel kakor po lestvi navzgor, stisuil bi se v tiste goste veje, da bi ga nihče ne videl, niti zdaj. niti po — smrti. Stopil je čez jarek in se postavil pod drevesom; čisto se je skril med veje in zadovoljno je gledal proti vrhu. Prav nič ni bil nemiren ali žalosten. Dolgo je stal tako, topo in nekako veselo. Odrešen bo — konec bo! In takrat je hotel seči za pas — ali čudno, roke mu niso ubogale, ni jih mogel upogniti. Še parkrat je poskusil v strahu. In spomnil se je besed iz krščanskega nauka: Duh je voljan, a meso je slabo! — Prestrašeno je strmel v veje, topo in brez misli, kakor otrok in potem ga je prevzela groza. Videl se je viseti gnilega in prokl^tega med vejami in v ušesih mu je za-donelo tisočero glasov : — Greh! greh! pekel! — večna kazen božja! V strahu je odskočil nazaj na cesto. Strašno se je zasmilil sam sebi. Zakaj ravno on. zakaj ravno on nima miru. da bi legel in v miru čakal na smrt! Vsaj to bi mu privoščili. In v svoji kratkovidnosti je proklinjal zdravnike. Ti so ga izgnali iz bolnišnice, ti! Ne privoščijo miru siromaku, ne privoščijo! Če bi bil bogat, bi ga nihče ne podil od tam. ali siromakov ne trpe, pobili bi jih, pobili! Stiskal je pesti. Nimajo srca, nimajo! Da ni prostora, pravijo, ali zanj bi se že našel prostor, — drugi bi se lahko malo stisnili — on bi potrpel, na slami bi spal na tleh. Kako pa doma? Na eni postelji ležita z ženo in še najmanjšega otroka imata pri nogah — a kak je ta počitek zanj, ko je tako bolan in slab! Zakaj so ga spodili iz bolnišnice? Oh. ti. ti gadje! Kakor para diž se mu j«* zdela bolniščniea. ko je omahoval po ti slabi cesti, po mrzli snežni brozgi proti domu v skrbi, v siromaštvo, v glad. Ali — Bog je pravičen, Bog je pravičen! Ne bo dopustil, da bi vlačil tako okrog, kakor pobito pseto. Ali pot je težka, strašna: — leden mraz mu je legel od nog gori proti srcu; saj bo uiurl prej, kakor pride domov! Bog se -ra usmili in potem bo žel plačilo, večno zveličanje, nebesa! O. na drugem svetu bo boljše, lepše! Kakor senca se j»* vlekel po cesti dalje. In vedno je čakal • — zdaj. zdaj padem, zdaj uiurjeui. In ne bo greha, ne bo sramote. Njegovi otročički bodo brez stra- ihu, brez groze mislili nanj. Večno se je vlekla pot. večno, j In še vedno ga je držalo neknj kvišku, še vedno ga je nekaj porivalo naprej. Samotna in zapuščena je bila pot. žalostna in obupna. Joj, kako žalostuo je ležalo silnee na ledenih mlakah! Počasi, počasi se je odtnikala pot in vendar je bil * skoraj pre- J strašen, ko je stopil iz gozda. Do- / li v dolini je zagleda! vas. Tore/ jo vendar še enkrat vidi, tor./ vendar še ni pal! / Težko se umira, joj! / In nakrat mu je bilo, da ny bo še umrl, o ne! Ne bo mogel ufare-ti. Tie bo mogel! Spomnil ywe je mačke, katero je hotel en^at u-biti. Zlomil ji je hrbtišče iu jo pustil za plotom, da seguije.ZVli drugi dau jo je videl, kako de je vlačila. Ni je mogel ubiti do kraja čeravno mu je bilo vselej neznosno. kadarkoli jo je zagledal. In še tedne sc je vlačila okrog — tako že polpoginjena. Tako bo z njim! Vlačil se bo okrog in ljudje ga bodo gledali težko, kakor on liegdaj tisto mačko, iu žena se bo mučila vsak dan ž njim in težko bo čakala, da pogine. Oh. saj vsi ti ubogi bolniki o-krog po vaseh, reveži, siromaki — ne umirajo človeško! Lačni so, niti tiste slabe hrane niso siti. le- j pili besed ne slišijo, nimajo kota, kamor bi se stisnili in mirno čaka--i na smrt! O, siromaki ne umirajo človeško! Kakor živina, kakor živina in še slabše. In vlekel se je dalje proti vasi. kjer se ga prestraši žena bolj. kakor bi bil prišel iz groba, kjer bo odjedal svojim otrokom kruh, kjer ni mesta zanj in ni zavetja. Zimsko solncc se je bledo in mrzlo nagibalo za hribe — . Za vsebino oglasov ni odgovorno ne apravništvo ne uredništvo. Z, .... • .. • s glas naroda. 7. janpabja. me. IŠF Jogsslovanska a : Katol. Jedneta B jinicortxjrirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA-•LATOI UXAJDHH1I C KRM, m €heny Way ofl M Hi mdaednlk; 7. dock. Pa. Podpredsednik : ALOIS BALANT, 112 Sterilne Ave., Barfca*toft Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. *.'agajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Min« Xaupnik: LOU18 COSTELLO, Box 583, SaHda, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: DV MARTIN IVEC, »00 N. Chicago St., Joliet, 111; NADZORNIKI: MXKM ZUNICH, 421—7th St., Calnmet, Mick. PITER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, gane, JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Bnrdine. Pa. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O, POROTNIKI: FfcaN JUSTIN 1708 E. 28th St.. Lorain, O. JOSEPH PISHLAR 308—6th St., Rock Spring*, Wjo, • J PORENTA. Box 701, Black Diamond. Waak. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH lfEBTEL, od društva it. Cirila in Metoda, lie?. Ely, Minn. liOUlS CHAMPA, od droftra iv. Brea Jesusa, Ktev. ft By, Minn. _ IOHN ORAHEK, el, od drnltva Slovene«, Iter. 114, Ky. Mlua. V« dopisi tikajoči ae nradnih zadev, kakor tndi denarn» •.►siljatve, naj se pošiljajo na farnega tajnika Jednote, vie pri fbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od etrani ilanov II si bod •suralo. Druitveno glaaflot "GLAS NARODA" »varstvo je šel", se je oglasila županja za njegovim hrbtom. "Ali rest" se je začudil Matic. ."Kdaj pride?" i ""red r..»čjo ga ne bo. Morda meni poveš, da ne boš imel še ene poti." 1 Matic si je z roko popravil klobuk. da bi .'a kril rdečico, ki jo je j občutil a licih. "Saj jr vseeno. Ni take sile" ; se j«- izgovarjal in ii! upal razode j ti. čemu je prišel. "Dajte mi če : trtinko!" J "Tebi se godi. Matic", je začel starejši pivec. J "E, godi. Tako, tako", je sko jmizgnil France z rameni," i "Kaj boš", je povzel starejši j "Denar imaš, zemljo imaš. vojsk« si prost. — samo žene ti manj |ka/?- J saj ta bi se že še dobila, čt !.ie to vse", *ra je zavrnil Matic ii j se je sam sebi čudil, ko je sliša! j svoj glas. in se je bal, da ne b i vsi v njem slutili hrepenenja pc j Franci. i Čim bolj se je bližal župnišču, bolj ga je skrbelo. Vse je dddobra preudaril, kako bo govoril o Bla-i zevem naročilu, kako da Franca kar nič ne utegne in da se je on ponudil in naredil to pot. (Dalje prihodnjič.) i Kje je ALOJZIJ KOŠIR 1 Doma je iz vasi Retje pri Loškem potoku. Za njegov naslov bi rad izvedel njegov brat: Charles Košir. 15241 Saranae Road. Colliuwood. Cleveland. Ohio. (7-8—1) NAŠI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaJSčenl pohlratl * naročnino za "Glas Naroda" In knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle. Jenny Lin d, Ark. tn okolica: Mlbael Cirar. San Francisco, Cal.: Jakob LovSin. Denver. Colo.: Frank Skrabec. Ish, Jos. J. Peshel in Louis M. Peru.šek Eveietta, Minn.: Jurij Kotze. (iilbfrt, Minn, in okolica: L. VeseL HihJlin« Minn.! Iv:n P.mlo igggj COF/HCHt MARRis 4 IWING. WASH! potil se je takoj v hlev. kar ni bila njegova navada. Pripravil je rezauieo. pometel jasli, nastlal in položil živini. Ko je prišla Jera, se je začudila. Krave so jedle, France je sna žil konja. "Lej ga", ji je ušla besedica na glas. France je dobro slišal, pa se ni niti ozrl. Jeri je bilo tudi žal besede iu ni več rekla druge. Postavila je k Pisani stolček iu začela inolsti. Ko je France opravil pri konju. je trd.> i/trkal krtačo, jo o-bes:l na žebelj in šel proti vratom. Ne da bi so ozrl. je izpregovoril ukazujoče: "Zanaprej nimaš pri konju ni«-opravka. Da veš!" N«to je naglo o molzla dalje. Ko je bila gotova s Pisano, ni pristavila stolčka Ru-:u 'iiki. NidonSi se je pri konja ob paž. "Tak«ile se človeka naveličajo, ko je enajst let pri hiši", je zače la glasno govoriti sama seboj. Kobilica se je ozrla proti njej in je zaprhala. "Ti tudi brzkaš name. konjavs grdi; zato. ker sem ti tako stregla. Oba sta enaka z gospodarjem, nehvaiežnika." Stisnila je glavo med dlani in život se ji je stresel jeze in žalosti. — France je do poldneva pohajko val krog hišo. Vsepovsod si je da! opravka z malenkostnimi rečmi. Ali vse to delo je bilo prazno postopanje in nemirno čakanje. Včasih je pogledal proti rebri, kjei so se raztezale Jančarjeve njive in travniki. Opazil je na njih žensko, ki je žela travo in jo zlagala \ koš. "Bog ve, če je Franca", je pre mišljeval in dolgčas mu je bilo. Težko je pričakal poldneva. Po južini so je začel umivati. Nato je šel V svojo sobo in se vrnil iz nje pražnje oblečen. Obe — Jera in Lojza — sta se zavzeli, ga motrili, se spogledali, ali reči ni upala nobene besedice. France pa tudi ni rekel, kam da se je naravnal. Kar šel je. Jera je gledala 8 praga, da bi ujela, kam bo krenil. Ko ni zavil proti Jančarju, se je razveselila. 44 Kakor bi šel oklice postavljat na faro, tak je bil", se je obrnila proti Lojzi. "Ima pač take opravke", je odvrnila malomarna Lojza. ki je zatajevala ^vzbujajočo se nevoljo. da kar tako gre z doma ob lepem delavniku. France je mahnil po bližnjici proti županu. Ves vesel je bil, ko ni bil doma in je spet mislil na Franco. i Župan je im^l gostilno. V prostrani sobi je sedelo par mož za mizo, ko je vstopil France. "Kaj je pa tebe zmotilo, Matic. da si zašel v krčmo. Na, pojdi pit!" mu je ponudil"fetar možak kozarec in mu napil. "In kakšen je. Ali si bil v Ljubljani!" 4 Na dobro zdravje", je dvignil France kozarec in arknil vino. "Pri županu imam posla", je razlagal. Franee. "Skoda, ko ga Hi doma. Na gla- Boji. Lojzi in si oprla roke v boke. kakor za boj pripravljena. "Pot se vleče in vojaki tudi ni •-> prosti, da bi govorili z njimi kadarkoli." "Pot in vojaki, seveda. Jaz le ne vem. kako moreš biti ti tako •iozapopadljivo slrpa. Mar jima! je za Blaža! To so druge reči." Jeri so se jezno pobliskale oči. j • la jo Lojza v mraku videla njih | zelenkasti sijaj. j j "Jera. s|»et natoleuješ. In ka.i veš od France in od njega?" "Oh", je po sili za'udila dekla in se še bolj po sili zasmejala. ' '"Kaj vem? Ko bi ne bila ti tako ' sveta in učena iz {toltožnih bukev !»i >i mislila, da res ne zuaš tujih i grehov i ti ne veš. kaj se pravi greh zagovarjati, h grelni molčati vreli spregledati — o h* zagovarjaj ] 1" molči, le spreglej jima vse — ' !". svetnica! Tako dolgo, da bodo s i i rstom ltnzali za njima in bomo i mazani vsi — midve tudi. Le daj ' Toda jaz ti rečem, da tega ne uča- < kam pri hiši — jaz že ne. Lahko noe!" < Jera ni čakala Lojzinega odgo \ora. Trdo je zaprla vrata iu od- * šia na izbo. ' Tamkaj je sedla k odprtemu ok-. .. . . jnu in ue na misel ji ni bila poste- 1 l.ia. Na dlani, kamor je bila na-.lo nil* glavo, jo čutila udarce žil. k so ji kljuvali v soneeh. Dolgo je sedela brez vsake jasne misli. — Trudna topo?»t po izbruhu jeze ji i" obvladala. Rahlo jo šumelo drevje, gihauo od vetra, ki j** lila i den pihal v okno. Počasi je ginih: t..;>o>t. Jera je začela razmišljati. Toda vso misli so križale, črta- in zavoziavale in zaeno se no- 1 t.jpljale v čuvstvu. ki ji je bilo či- ■ sto noznauo. Prvič v življenju jo 1 j • obšlo to čuvstvo. ki je rodilo to- < liko jezo na Franceta. A kljub te-hiti ga ie Jera to noč pričakala pri oknu. kakor nekdaj, in kljub vsoj jezi se je silno razveselila, ko je izpregovoril na dvorišču. Najraj-ša bi bila planila iz sobe in mu po-t lagala. In ker ni. se je razio-; kala. Na dvorišču pa je Lojza svetila kr^g voza. ko je France izpregel. Molčal je trdovratno, klobuk je je imel pomaknjen na levo oko in na Lojzin pozdrav je zagodrnja! nerazumljivo besedo. Sestra ga ni več nadlegovala z vprašanji. Molče mu je pomagala, in ko ni bila i vajena, jo je parkrat odsunil s ko-, molcem. Ko pa France ni dobil ! pripravljenega zobanja v jaslih, se je raztogotilv in izpregovoril: "Kje pa je dekla!' Trdo je poudaril besedo dekla, dasi jo je sicer vedno klical za Je-ro. — "Spi", je odvrnila kratko Lojza. — "Spi, spi! Torej ima človek dandanes posle zato, da je sam hlapec. Spodim jo; prebito, da jo jbom." \ France je meial lobanje, da je _A ____________________________ letola rezanica čez pomijnjak, iti je jezno treščil posodo v jasli. "Človek pride s pota truden, sedaj pa sedi in čakaj še na konja. Preneumno!" "Počakam jaz. France, kar br« z skrbi lezi!"' "Ti pa ne boš! France je sedel na stol, Lojza je obesila luč na zid — in sedla poleg brata. Nekaj trenotkov sta « -ba molčala. Nato je pričela Lojza : — "Potrpiiuo. France. Vsak človek ima svoje slabosti. Jera ini; veliko lepih lastnosti, seveda, vča sik jo pa ros čudna.1* "Včasih! Pravzaprav vedno. Ali sedaj jo pa že taka I O! saj vera, kaj jo peče."" "Kaj misliš, da j«-?" * X kar. Lojza. ko jiama dobro veš. — Samo to in nič drugeg;;.! ker Jančarici pomagata. Žoiisk.: j ..enski ne privošči.** "To ni res." "Je, Lojza; ali si kdaj >iišaiu da ž<-nsk;; žensko pohvalila .' -Jaz že ne." < "Jera se boj; za tvoje dobro ime." "Kaj?" France se je naglo za.^uknii proti sestri, kamor je bil prej o brnjen s hrbtom; naslanjal se je na konjski paž. "Za moje dobro ime?" Klobuk je pahnil nazaj in gledal srdito na sestro. "Zato, ko se takole voziš z Jan carico." Frane** je planil kvišku in z.v čel hoditi po hlevu. Sprva jo tiščal roke v žepu, nato jih j<- pote.L nil ven. stisnil pesti in zatVl soli neti: "( e to ni o«i samega zlodja ! Kaj ve od m?nc i Kaj ve cul France? Ho. če bi se z njo vozil — o seveda — potem bi bilo vse pra\ in dobro. Stran, takoj stran!" "Le ne prenaglo. France. Po misli, če bi jo zapodil takole v jezi, bi se utegnila res maščevati in bi bogvekaj vse govorila. Ne meni se za take stvari. Ali jaz ti vseeno rečeni, meni boš vendar verjel, da mi je zate: k Jančarju hodi res samo tedaj, ko te potrebujejo. Ne rečem zaradi tebe, ali zavoljo France. Zavoljo ljudi. Vsako dlakico vidijo na tuji oble ki." Lojza je motrila brata, ki j. spet vtaknil roke v žepe in hodi! s povešeno glavo po hlevu. Nič ji ni odgovoril. Lojza tudi ni več iz-pregovorila. Po hlevu se je culo hrustanje kobilice, ki je naglo jedla. "Pa jo ti napoji", se je nenadoma ustavil France in hitro odšel skozi vrata. V svoji sobici je jezno zmetal obleko s sebe, naredil velik križ in legel, da je postelja zaskripala.Obrnil se je v steno in bulil v temo. Včasih je za-klopil oči in čakal spanca. Toda oči so se mu razpirale in tako je bil predrami jen, kot bi se bil prebudil zjutraj po najboljšem spanju. "O ženske! Gluha naj bo, slepa in še mutasta povrhu, pa ti vidi naravnost v dušo. Voha, hudoba." Obračal in premetaval se je do jutra brez spanja. In če je za tre notek zadremal, se je hipoma spet predramil, da je ie bolj naburjen, kot je legel, vstal z zarjo vred. Na- "Pa bi se ti res spodobila", je pomagal mlajši, "da bi imel vsaj en križ pri hiši, ko nimaš sedaj nobenega." i "Nobenega.'"* se je nasmehnil France. "Ce ga imaš v kotu za mizo. drugega gotovo nimaš", mu je spet ponagajal starejši. Županja mu je prinesla četrtin-ko, ujela razgovor in mu pomagala : "Nič se ne meni. Matic. Tle-1-' oče ti nalašč nagaja. Vsak ve /a svoje križe, kaj ne?" Matic je bil vesel pomoči. 11 i -tro je iztočil četrtinko, izpil in si naročil drugo: "Se eno. ko imam vsega dovolj!" Pogovor se je zasnknil drugam. Matič je vrtel steklenico med pr sti iu ugibal, kaj bi sedaj ukrc ! nil, ko ni bilo župana. Vedel je. d; ! dela župnik prošnje, ali nekam I bal se ga je. Če bi ga le začel viti. zakaj da ni Franca sama pri ! sla. bi se kdovekako nerodno ;v ; govarjal. Raztreseno jo posluša! pogovor in je pogosto kar na si. ! po pritrjeval, dokler «e ni z vinom toliko opogumil, da se j»* hi tro odločil, plačal iu žel. Spočetka se mu je zdela stvar; čisto naravna, da prosi za Frsmon.! i ' Kitzvltle, Minn. In okolica: Joe Adai ' mich. Nashwauk. Minn.: Goo. Maarin. Virginia; Minn.: Frank Hrovatlch. St. Louis. Mo.: Mike Grahrian. Aldridge, Mont.: Urogor Zobec. Great Falls, MonL: Math. UrlcS, Red Lodge, Mont.: J. KoprivSek. Roundup, Mont.: Toniuž Paulin. Gouanda. N. Y.: Karl Sterni.ša. Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka. : Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. Marinči?, Cbas. Kariinger, Jakob RtS-nik in John Prostor. Barberton, O. in okolica: Alois Ba« lan t. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collimvood, O.: Math. Slapnlk. Lorain, O. in okolica: J. KumSe. Youngstown. O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Kiarich. 1 Ambridge, Pa.: Frank Jakse. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. . Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville. Pa.: Rudolf PleterSeM. ] Bnrdine, Pa. in okolica: John Ker« ! ži.'nlk. | Canonsburg, Pa.: John Kokllch. i Conemaagh, Pa.: Ivan Pajk. 1 Claridge, Pa.: Anton Jerina. f Brought on, Pa. in okolica: A. Dem* ' §ar. Darragb, Pa.: Dragutln Slavic. Dunlo, Pa. in okolica: Josip Sabor« Export, Pa. In okolica: Frank Tre- '■ bee. | Forest City, Pa: K. Zalar in Franl j Le ben. Farell. Pa.: Anton ValentindS. Fit* Henry, Pa.: F. Gottlicher. Greensburg, Pa. In okolica: JosepH j Novak. Irwin, Pa. in okolica: Fr. Demšar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la ■ John Polanc. I Luzerne, Pa. in okolica: Anton O- | solnik. Meadow Lands, Pa: Georg Schulta« Monessen, Pa.: Math K ikelj. Moon Run, Pa: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. JakfM, I. Podva3nik, I. Magister in U. R. Ja-' kobich. • Steelton, Pa: Anton Hren. 1 Unity Sta., Pa.: Joseph Škerlj. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Wiliock, Fa.: Fr. Žeme In J. Peter- nel. j Tooele, Utah: Anton Palfl?. Winterquarters, Utah: L. Blasicb. Black Uuunond, Wash.: G. J. Po-renta. Davis. W. Va in okolica: J. Brosich. Thomas, W. Va. in okolica: Frank , Koeijan in A. Knrcn<-hnn. Cirafton, Wis.: John Stamitfel. Kenosha Wi«.: Aleksande* Pesdlr. : Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik in Frank IIph. Shobojgan, Wis.: H«-r<»nlm SvetSln. I West A'iis. Wis.: Frank S::ok Rock Springs, Wyo.: A Justin, Vat Stali«*h iu Va'o-utin ILir^-ina Kemmeror. Wvo.: J-^« M<-toh SLOVENSKO-AMBKIKAiNSKl KOLEDAR za leto 1916. Velja s poštnino vred 35 centov. Obseg berila: Domovini in narodu. (Pesem.) — Običajni Koledar. — Strašne številke. — Krogla. — Maska. — Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem času. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonah, na bojišču. — Eksplozivne snovi. — V lekarni "Avstrija". — Iznajditelj podmorskega čolna. — Galipolis in Dardanele. — Julija Romain. — Rmena pošast. — Dožu ljaji v zraku. — Podzemljsko mesto v Wieliczki. — Čustvena udova. — Kovač. — Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evrope. — Urednik. — Pohabljenec. — Le BetaiL — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankov. — Kako nastane strelni jarek. — Kdo je bil? — Klasični topovi. — Pes v vojni. — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkov. — Ljubi denar. — Srečanje. — Mobilizacija v Venezueli. — Špeciaiitete. — Prvi polet iz Evrope v 'Ameriko. — Čudne zgodbe. — Rdeči trak. — Pregled dogodkov svetovne vojne. — Kitaj ski tipi« — Smešnice. — Oglasi. Slike: Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemškega in avstrijskega cesarja. — Prevažanje avstrijskih čet preko reke Sa n. — Turška artilerija na Galipolisu. — Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč-ne avstrijske granate. — Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. — Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih. — Italijani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. — Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem za kopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni od Bvojih ob priliki bega iz Varšave.— Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski voj iki, katere so vjeli Italijani na goriški fronti.— Učinek avstrijskih granat v Zagradu. — Ameriški podmorski čoln. — Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. — Fort št v. 10 pred Przemyslom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. — Avstrijska havbična baterija v akciji. — Pogled na del Varšave. — Bolgarske čete na gorskem prelazu ob srbski meji. — Avstrijske prednje straže v Rusiji. — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Prizor iz Lvova. — Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem — Ruski vojni jetniki. — Vodljivi angleški zrakoplov. — Bovec s Prestrelj-nikom. — Triglavsko pogorje. " , j SLOVENIC PUBLISHING CO, 82 CORTLANDT STREET, HEW YORK, N. Y. F. S. Finigar. T —. i (Nadaljevanje). ' IV. Ne kdo ve kajkrat. t««la ugodilo se jf vendar. «la je Kran^e pri-iel počno v not* * konjem domov. Takf večere jr .It-ro silno skrbelo. Hodila je nemima k oknu. odpirala in i>o*lui*alti. Če bi kje eula ropot voza in pla* Franeetov. Na praj* t*t\ je hodila t-akat in za v>** na »vetu tie bi lejrfa. dokler ni pr»->M*1. In ku je zaslišala pod va^jo ropot voza, je prihitela v kiio pravit Loj«: "Zahvalen Bog! Že gre!" Najrlo j«' prižgala laterno. »ko rila ae v hlev pogledat, če jr v konjski ntapji me v redu. in p«»-' trm stopila na rob dvorišče t«-r ta le »reeno do-1 ma.' Jera je prijela konja za uzdo. V p«W*akala z njim pred hlevom, de \?a je Franee razkonatal, in mr Y«»i«vetila x atajo. v Ko je Franee |»otr!eilal v jasli. : n\'»o |MMlr^nil ste!jo po |hx!u, gr je Vilila Jem : ' Je iv v.-*e v redu. Kar pojdi ii uir « ne boj, da bi na|»ojila Lne j ko pr»-jtj»odaj ali da bi jr ne in b ' trpela žejo." Franc«« s»» jr r«->ni«"ito tako za i . ( iirsel na Jero. da je vselej brez skrbi lefn-l in ni Č-aknl na konja Jrra pa zvesto sedela na molž-1 nem stoleku v hlevu jk» eelo uro in eakala I.ueke, da se je najedla in ne ohladila. Tako je bilo celih enaifct let. Ta večer pa. ko se je vračal Franee r Jančarico iz Ljubljane ae je zgodilo drusraee. Se luči nista prižgali Jera in Lojza, je že Jert silila k večerni molitvi in je bila vsa zaspana. "Ko bi počakali še nekoliko V je odložila Lojza Bogoljuba in se ozrla skozi okno. "Le čakaj ga, če pa hočeš. Jaz, ga ne bom." Lojza je pogledala Jero izpod i rute in »e ji je komaj vidno na-j amehnila. "Torej moliva", je rekla in vstala izza mize. Jeri ae v resnici ni prav aje mu- j dilo in nevoljna je bila, ko ni mogla Lojze zaplesti v pogov {»opravljam po najnižjih senati, a 6» »o trpežno In sanealjlvo. V popra* «anealjlvo vsakdo poRlje. ker sem l-aad 18 let tukaj v tem poslu in seda » svojem lastnem domu V poprave; »unem kranjske kakor tk dma-harmonike ter računam po. delu k* korSno kdo aabteva bres oadaJJc, 'prmlanj- JOHN WRNZRL UU IhI <2nd St. CkvelaR Ofc» . ; |\ jpžgč 'T i > . M ški zaslužni križee 3. razreda z vojno dekoracijo je dobil porinil i k 17. pešpolka A. Kozina. — Srebrui signum land is je dobil za-povednik 13. divizijskega brzojavnega oddelka stotnik Edvard • Stefln. — Sign um laudis so dobili: stotnik 4. domobranskega pešpolka Fran Pod kraj šek. nadporočnik 2. bos.-hereeg. pešpolka dr. Jakob Štefančič. • poročnik 101. pešpolka Jurij Petran in poročnik 2. bo*.-herc»"g. pešpolka Stanko Rogiič. — Zlati zaslužni križec s ki ono na traku hrabrostne svetinje je dobil praporščak pri brzojavnem polku Maks Murko. — Zlato hrabrostno svetinjo je d«*bil poročnik 53, pešpolka A-loj/.ij Kajžar. — Srebrni sigimm laudis je dobil nadporočnik 6. sa-perskega bataljona Oto Kožek. — Zlati zaslužni križec s krono ita traku hrabrostne svetinje je dobil a sistem* ni zdravnik 1". pešpolka dr. Leopold J**še. — Sig-uuui lnudi* sta dobila stotnik iu-Ženerskega zbora K. Pleban in |m»-ročnik 4. domobranskega pešpolka Karol Marovšek. — Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo j«- dobil uadporočuik 12. dragonskega polka Pavel Zupan. — Pri dornobranstvu so dobili *iguum laudis: stotnik Karol Dolene. nadporočnik dr. Janko Šavnik uadporočuik dr. Anton Gosak. poročnik Rudolf Potočnik in asisteueni zdravnik dr. Josip (ilančnik. — Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil višji zdravnik dr. Vladimir Roje. Odlikovani slovenski vojaki. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili: narednika Al. Bohinc in Matija Štefe; četovodji Ivan Bajde. Rudolf KalaŽ in Peter Jenko; korporali Anton Hab-jau. Miha Jauželj, Ivan Karič, Miha Kozja k in Anton Krabel-šok; poddesetnika Fran Dečman in Joaip Mlakar ter infanteristi: Friderik Baje, Fran Brčon, Anton Boritner, Karol Dolina r, Matija Drobne, Alojzij Javnikar, Ljude-vit Ilaaker, Fran Krbina, Fran Kmet. Anton Kovači*. Viktor Kolina, Fran Lotnikar, Jo«ip I/užar. Anton Maček, Fran Miklavčtt, TomU Popit, Jowp Bedsatek, Iv. ........... ... . i . ... m.^J^.-.tA'* Boji pri Oslavju. 1/ poročil iz vojnoporočevalskega stana. l*ri Oalavju, kjer se bojujejo Italijani ob ugodnih ozemeljskih razmerah in l veliko premočjo, se jim je večkrat posrečilo, da so vdrli v avstrijske pozicije. Bili pa so vedno zopet pregnani in niso mogli držati Oslavju v svoji posesti nikdar dalje nad 24 ur. V tem odseku se bojuje izvrstna italijanska infanterija. ali njej stojijo nasproti na avstrijski strani Dalma-tinci. Ti so zlasti v bližinskem boju v jarkih neverjetno žilavi in brezmejno ljuti, kar so Italijani zadnje dni upetovano občutili, tako da so v enem slučaju se dali rajši ujeti kakor pa da bi se še enkrat borili na nož z Dalniatinei. Močili italijanski oddelki, so juri-šali zadnje dni zopet enkrat na vas Osla v je. Ker je bila premoč velikanska, so se avstrijske čete ya ukaz umaknile. Okoli 500 Italijanov je zasedlo okoli cerkve stoječe hiše v vasi. Ponoči so napravili Dalniatinei napad, jurišali 7. bajonetom na vas. so pobili straže in vdrli v hiše. Italijani se niso spustili v boj. marveč so si udali. Pri nekem dragem navalu v katerem so se Italijani po krep ki artilerijski pripravi jako pre vidno priplazili do avstrijski! , jarkov, tako da se je opazil nji hov napadalni namen šele por.no je dal ISletni trobentač Kovač znamenje, ki je kar sam od sebe trobil na juriš. S trobento v rok: i je s klicem: ''Naprej. Dalmatin ci!" prvi skočil iz zavetja prot Italijanom. Devet ran je že imel. pa je še vedno trobil na juris, tako da Dalniatinei v svojem navdu ] šenju za napad niti zapazili niso I v kako številni premoči se naha-1 jajo pred njimi Italijani. Nasveti j tovarišev, naj gre na obvezovali šče, ga niso brigali. 011 je trobil j nadalje na juris, slednjič plane po njem šest. Italijanov, ki so ga i obdelavali z bajoneti. Tovariši so j ga oprostili. Sovražni juriš je bi: • odbit. lSletni trobentač leži v go- • riški bolnišnici. Visoko hrabrost | no odlikovanje diči njegovo dejanje. Imam v zalogi MOHORJEVE KNJIGE za leto 1816. En iztis (6 knjig) stane po po št i $1.50. Sprejemam tudi ndniiu za prihodnje leto, ki znaša za Ameriko kakor vedno 1 dolar Kdor naroči knjige ali pa vplača udniuo za prihodnje leto, dobi proti doplačilu 30 centov TRI DESET KVADRATNIH Č*EV LJEV VELIK ZEMLJEVID voj skujočili se držav, s katerim se za-more pokriti celo steno. AIjOIS SKCLJ. P. O. Box 1402. New York. N. Y. (5-1—29-2.v 2 d) Slovensko - Amerikanski KOLEDAR ZA LETO 1916 Cena mu je 35c. Dobi se pri: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, *2 Cortlandt St., New York. U zalogi ga imajo tudi nekateri naši zastopniki: Frank Sakser podružnica 6104 St. Clair Ave., Cleve land, Ohio. Charles Karlinger, 3942 St. Clair Ave. Cleveland, O. Fr. Leskovic, Box 44, — Franklin, Kans. Ivan Pajk, 465 Chestnut St., Conemaugh, Pa. L. Balant, 112 Sterling Ave., Barberton, Ohio. M. Ogrin, 12 - 10th St., N Chicago, El. H. Svetlin, 1016 St. Clair Ave., Sheboygan, Wis. Alois Rudman, 737 Hoi mes Ave., Indianapolis, Ind M. Klarich, 832 £. Ohio St., Pittsburgh, Pa. M. Perušek, Ely, Minn, in reč drugih naših zastopni kov po drugih naselbinah. Fr. Cherne, 9534 Ewing Ave., So. Chicago, HI. Bok Firm, Frontenae, Kansas. Jakob Petrič, Chisholm, Minn. Frank Gabrenja, John stown, Penna. Louis Vesel, Gilbert, — Minn Mat. Kamp, La Salle, 111. Frank Skok, 438 - 52 Ave, West Allis, Wis. Dobra luč pridobi odjemalce Trgovci, ki napredujejo so le oni. katerih dobro razsvetljeni- trgovine privabijo odjemalce. Mi smo sedaj upeljali sistem /.a napravo elektrike na obroke za več kot eno leto. Naprimer. naprava osmih svetilk in ene žarnice stane sf'58.96 t»-i se plačuje po ii;« teden v 52 tednih. Luč in reklama od zunaj iia isti način. Javit*- nam iu poslali vam bomo našega zastopnika. The New, York Edison Company At Your Scrvice General Offices: Irving Plac- and 15:h Street Telephone: Stuyvecact 5600 Branch Ofiice Show Rooms for the Convenience of the Public 424 Broadway Spring 9390 '124 W 42nd St Bryant 5262 126 Dclancey St Orchard 1%0 t 11151 E 86th St Lenox 7780 10 Irving Fl Stuyvesant 5600 | *27 E 125th St Harlem 4020 *362 E 149th St Melrose 99C0 *Open Until Midnight Night and Emergency Call: Farragut 3000 Kadar Je kako društvo namenjeno kupiti bandero, e»staro, repe!je, sodbene instrumente, kape ltd., ali pa kadar potrebujete aro, verižico, priveske, prstane Itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene za cene vprafiate. T7praš&&j4 Vas stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike , veS vrst pošiljam brezplačna Pišite ponj. IVAN PAJK & CO., Conemsugh, Pa. Box 328. ^ "glas nahoda" je edini slovenski dnevnik v tZDRUŽENIH DRŽAVAH, — NAROČITE SE NANJ i Zdravje * moč in krepost* OGLAS NARAVNA VINA Cenjenim rojakom priporočan ■voja is najbolj iega grozdja. Najboljše staro belo vino Ritalin* 10 gaL $6.50, 27 do 28 gšl $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeč« vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galos $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec 4% gal. $12,10 gaL pa $25. Pri omenjenih eenah je vfttet tudi vojni davek ss vino. — Potovalni agent je rojak M. ŽngeL 8 spostoraavjea 8. J ACKSH, Wm VK. ZASTONJ Zdravniška knjižica Kažipot k zdravju. Ta knjižica pove enostavno, kako se neka/ tore bolezni, kakor je sifilis ali zastrupljanje krvi, mozolji, kožne bolezni, staro rane, kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semgno-tok, mehurne in ledvične teškoče, nalezljive in druge moške ter ženske liolezni na spolno-urinarnih organih, vspešno zdravijo privatno dema in z majhnimi stroški. Pove tudi o našem vspesnem zdravljenju drugih bolezni, kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata i jfila, revmatizem, katar, naduha in slične teškoče. ALI TRPITE na katerem izmed sledečih simptomov: bolečine v križu, bolečine v zgibih, gla-! vobol, izguba apetita, kisloba v želodcu, povračanje hrane, bljuvanje, žolčrtu ! riganje, nečist jezik, smrdeča sapa, izguba spanja, slabe sanje, slabost in nagla razburjenost, nervoznost in razdraženost, onemoglost ob jutrih. črni kolobarji pod očmi, sramežljivost in izogibanje družbe, nemarnost, bojazen in srčna tuj?a< — Ti simptomi ?o znamenje, da vaš telesni si?tem ni v r?du ia dr. potrebujete zdravniških nasvetov in pomočL Xaša brezplačna knjižica vam nove dejstva glede teli -simptomov in teSkoč; pove vam tudi o našem zdravljenju, ki pomnga moSkim do zdravja, moči in sveŽcsti, da so zopet možje. Zaloga znanosti je in vsebuje nasvete in podatke, katere bi moral znati vsak moški in vsaka žen.-ka, posehno pa tisti, ki se name* ravajo ženiti. Iz nje lahko spoznate vzroke svojega trpljenja in kako bi »e vaše teškoče obvladale, čitajte to knjižico, kažipot k zdravju, in okoristite se z njo. Pošl)ite ta kupon še danes. DR. J. RUSSELL PRICE CO.. S 1000, 208 N. 5U» Ave., CM«*«o. IU. * Cenjeni doktorji:—FoSljite mi takoj zdravniško knjižico popolnoma zastonj in poštnine preeto. ................................................................. Stev. ia ulica ali Box No............................................ K Mesto . .............................Država ..................... ---------—————--- ■ 1 M IMIIH ill ' ■ I — , "^fWlf^ 7 Odlikovani slovenski častnikL Vojaški zaslužni križec '2. razreda j. vojno dekoracijo jt- dobil genc-ralmajor Iiihard Jelenčič. — Kraljevski bavarski vojaški zaslužni red 2. razreda z meči je dobil polkovnik 7. havbičnega polka Dominik Žagar. — Srebrni sigmim laudis je dobil nadporočnik 30. lov. bataljona Viktor Kranje. — Vojaški zasluini križec razreda z \ojno dekoracijo sta dobila rezervni poročnik 2. bos.-berceg. pešpolka Jakob Hočevar in rez. poročnik 70. pešpolka Ivan Ko-»er. — Siguuni laudis dobili: rez. nadporočnik 7. lovskega bataljona Teodor Mateljan. nadpo-roenik 7. topuiearskcga polka Milan LenaK-ie. re^. poročnik 2. to]>-ničarbkega polka dr. Fran Papež, r»-z. natlporoenik 2. bo«.-here, jm-š-polka . pešpolka Henrik Podlešak. nadporočnik 10. t renske divizije Leopold Itačič in rez. poročnik 23. topn. polka J. Žemla. — Srebrni signum laudis j<* dobil polkovni zdravnik 8. garnizijske bolnišnice dr. M. Justin. — Signum laudis je dobil rez. nadporočnik 7. saper-skega bataljona Viktor Lušnik.— Vojaški zaslužni križec 3. razreda wj vojno dekoracijo je dobil poročnik V. Garzarolli pl. Thitrnlaek. — Viteški križec I^eopoldovega reda t vojno dekor*eijo je dobil polkovnik poljske artilerijska briga«le Friderik Sirca * slovenski glasbenik Kisto Savin). — Voja- pri 7. pešpolku. — Srebrno hra-j brostno svetinjo 2. razreda so do-; bili: četovodja J. Dutnik. Kristjan Matie in Josip Vedenik; kor-: porali: Štefan Korat, Simon Pe- • tačnik. Pavel Stemad. Josip Lu-baš in Friderik Rupnik; infante-'« rLsti: Fran Apovnik. Matija Dul-. liik, Josip Iloldemik. Gustav; Lastnik, Ljudevit Liptajuik, Karol Polenik in Ivan Trboiulo, vsi 7. pešpolka; korporali: Albin Jaučič. Pavel Lipič in Valentin Lučovnik: j)oddesetnik Alojzij Kutnik ter infanteristi: Ivan Drole. Miha Martinjak, Urban Mišič. Josip Pavlic. Josip Pipan. Ivan Prešan. Ivan Rotar in Fran, Balant. vsi 17. pešpolka. — Bronasto hrabrostno svetinjo so do-j bili: Viktor Novak, Fran VošiČ in Ivan Kolar. vsi 47. pešpolka; pod-| desetnika Fran l*rakar in Peter Ročnik ter infanteristi: Ivan Ranrpič. Pavel Očko. Fran Kar-ničnik in Ivan GraŠič. vsi 4. do-( mobraiLskega pešpolka. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda' so dobili: praporščak Ivan Piber-' nik. rezervni kadetje; Alojzij Horvat, H. KarničnLk, Nikolaj Kosota, Viljem Novak, Ljudevit Rebolj, Valentin Skušek. Emil Oernik. četovodja Ivan Tavčar ter korporala Anton Kavčič in Marko Zupančič, vsi 17. pešpolka; dalje infanterista 53. pešpolka Josip Klun in Ivan Zbašnik. orož-j niški stražmojster 12. orožniškega deželnega poveljstva Fran Tomši1 in rezervni kadet 87. pešpolka, Tomaž Turek. — Srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda so dobili črno voj niski infanteriati 17. pešpolka: Jakob Lakovič, Iv. Pečnik. Ivan Pokora, Alojzij Po-j lajnar, I-Van Žabljak in Fran Zi-: ina ; dalje pri 27. domobranskem pešpolku: narednik Jakob Kaj-fež. korporal Valentin Košir. pi»d-desetnik Valentin Sodja ter in-fanteristi Danilo Hočevar. Leop. Matičic in Fran Kuk. — Srebrni zaslužni križec s krono na trakui hrabrostne svetinje je dobil narednik 4. domobranskega pešpolka Anton Mlinarič. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili: korporala Anton Trepeš in Jurij Jamšek ter nadomestni saper Štefan lrovee; korporala Valentin Klemenčič, Fran Maja-šie. j »oddest-1 nik Jernej lvič ter infant• tisti: Martin Brunčko. Al. Peter, Fran Skribec, Josip Lašič in Karol Sokol, vsi 47. pešpolka. — Srebrni križee s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil štabni narednik !>7. pešpolka Ivan Gams. Omenjenemu je bila že meseca februarja v Karpatih za hra-brost podeljena srebrna svetinja prvega razreda. Nahaja se od začetka vojne na severnem bojišču. I— Bronasto hrabrostno svetinjo ' so dobili: četovodja Alojzij Pojer. ' poddesetnika, Avgust Borovnik in Josip Kozol, iufauteristi Rudolf Lešnik. Simon Repnik. Fran Roj.' Friderik Rošker. Matija Taber-1 nik. Ivan Kolar. Viktor Novak, j Fran Vasič in oficirski sluga Šte-' fati Muršak. vsi pri 47. pi-špolku; lovec Iti. lovskega bataljona Ivan Javornik in korporal Jurij Viter ter topničarji Janko Babic. Jurij Klemene, Florijan Pajuek in Josip šlibar. \>>i 39. topniearskega polka. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili rezervni praporščaki Anton Grden. Peter Malešič in Alfonz Završuik, četovodja Alojzij Lekše. korporali Rudolf Lesar, Karol Pangeršič, Pavel Pavčič. Josip Pribušič, Ka-*ol Srnerdu. pcjddesetniki Ivan Arko. Edvard Ošaben in Ivan šeks, infanteristi Štefan Gril. Fr. Kovač. Karol Tavčar. Ivan Volč-jak. Ijeopold Zavrl, Anton Zuvit ter otieirski sluga Fran Siuolič, vsi 17. pešpolka; rezervni praporščak Josip Gril in rezervni kadet Ilugon Černe, oba 87. pešpolka ; pijonir 3. pijonii-skega bataljona Avgust Regoršek; predmojstra Ivan Perušek in Anton Rodie ter topuičar Fran Vrhovec 7. t-opni-čarskega polka; poddesetnik Anton Lobe, infanteristi Josip Bradač, Josip Brinovec, Alojzij Lap, Fran Pangeršič, Fran Peterca, Fr. Poga«"ar, Ka^-ol Rostohar. Josip Snoj, Jernej Zaje ter oficirski sluga Fran Glavar, vsi 17. pešpolka; pijonirji Josip Kralj. Ivan PezdiČ in Fran Svenšek. vsi pijonirskega bataljona št. 3. — Bronasto hra-' brostno svetinjo so dobili: poddesetnik Fran Kozjek ter infan-j teriarti Matija Trelc, Peter Grašič ' in Josip Pogačnik, vsi prt domobranskem pešpolku št. 27. PBZMOBSKO. Odlikovanje. Nadvojvoda. Fran SaKator jo podelil domobranske, mu stotnika Antonu Jakobi ju n Gorice v priznanje izrednih za- i slug za vojaško sanitetno oskrbovanje v vojni časten znak druge-j' ga razreda z vojno dekoracijo. 1; Goriški Italijan zahteva popolno uničenje Gorice. Dunajska "Neue Freie l*resse" poroča, * da; je neki Vine i, rodom iz Gorice,'! katerega štejejo, sedaj v Milanu , za svojega someščana, poslal na načelnika italijanskega generalnega štaba Cadorna brzojavko, v j kateri zahteva od italijanskega armadnega vrhovnega vodstva,' naj se pri obstreljevanju Gorice; nikakor ne ozira na čustva gori-^ ških Italijanov in naj ima preti očmi. da je boljše vkorakati v razdejano italijansko mesto, ka-i kor pa v avstrijsko. Vse italijan-' sko časopisje pri občil je to Vinci-: jevo bi-zojavko. Vinci je predsed-, nik v Italiji bivajoeih irredenti-l stičnih beguncev. Iz razdejane Gorice, lz vojno-poročevalskega stana poročajo: Medtem, ko težka artilerya ue-| prenelioma obstreljuje Gorico, ta-' ko. da je videti mesto ovito v bel ' oblak, skozi katerega tuintam zublji ognja, krožijo veliki itali-' ! janski zrakoplovi nad mestom ne-, prestano in pospešujejo razdeva-iij«* poslopij. S treskanjem granat se meša sikanje letalskih bomb, ki padajo na mesto na mnogih krajih. Seveda zadevajo sedaj pove-j ' čini prazna poslopja, kajti v zadnjih urah je zopet obilo ljudi zapustilo mesto. Ali bomb ne meče-, jo samo na mesto, marveč tudi na ' vi:si v okolici. Letalci so obme-tali z bombami tudi grad grofa Coroninija. (Ali kateri grad? O J gradu grofa Coroninija v Krom-I bergu se je poročalo, tla je zgo-; rel. Grad Coroninijev pa je •tuui v Št. Petru tik Gorice iu grad* i Coroninijev je tudi na Cingrafu ' v mestu blizu Soškega mosta.)! Begunci pripovedujejo grozne reči. kako razdevajo granate cele uliee. velikanske luknje so po uli-eah in cestah, stekla ležijo po tleh, drobiž granat in šrapnelov,1 kri. tmpla, hiše so razbite, pom-šene, zgorele, strašni so prizori v razdejani Gorici. Prebivalstvo je zbegano, vse iz s»'be, v kleteh ti-! čijo, mrtvih ni mogoče pokopavati ; marsikdo čaka svoje usode pod zidovjem ker ni varen tudi na cesti, da bi dospel do postaje in se odpeljal. Pod ruševinami le-j žijo trupla, smrad se širi, strašno j je. 28 cm granate,učinkujejo sira-j hovito, sreča pa je, da jih mnogo ne razpoči, ako ne zadenejo na' prav trde predmete. V neki hiši je bilo zbranih 35 oseb, ko je tre-j ščila granata v njo. K sreči se ni razpočila, drugače bi bila ubila! vseh 35 oseb. Razdevanje Gorice' se nadaljuje vsak dan. Mnogo ljudi je sedaj komaj še ušlo na: varno, pustili so vse tam, rešili so si komaj golo življenje. Koliko je ljudi, ki so štedili celo svoje živ-ljenje, da so si postavili doni, sedaj razde v a te domove kruti sovražnik. ' Gorica pod zemljo. Budknpe-štanski list Az Est" (Večerr pri občuje nastopni dopis svojega poročevalca: Ponovno sem prehodil Gorico. Od 30.000 ljudi, ki so poprej bivali v Goric L jih jc sedi«, j tam komaj še nekaj stotin. Ali sedaj sem dobil Gorico čisto drugačno. Ljudje so se zopet pojavili. Vsak dan nam pošiljajo Italijani nove granate, ali vendar vsak dan dohajajo ljudje zopet nazaj v mesto. Ti ljudje pa se he nastanjajo v svojih prejšnjih stanovanjih. marveč pod zemljo. More se reči, da v vsa Gorica stanuje pod zemljo. Prav neverjetno je, kako je človek žilav in kaj vse more prenesti. Vsako jutro jih zbudi grmenje topov. Oni ljudje, ki s«1 vračajo, so največ delavci ali služabniki, ki imajo paziti na hiše. težaki itd. Živijo kakor stari kristjani, ki so se skrivali v katakombah. In tudi način življenja j« povsem podoben takratnemu. Vsi so vedno v kleteh. Samo včasih se pojavi na ulici kaka žena, ki se upa priti na dan, da prinese jedil. Ali ne le ti siromašni ljudje, tudi službena Gorica je pod zemljo. Javna uprava se je preselila v kleti. Ko človek stopi v klet, se spodtakne vsak trenutek ob kak pisalni stroj ali slamnjak. Tu dela eden, tam je telefon, posebna miza, umivalnik, kuhinja hitro blizu njih. Gospodje pri u-pravi pa niso izgubili humorja. Ko sem vprašal za neko upravno poslopje, mi je odgovoril uradnik : Je zgorelo, ali tu v kleti imamo že drugo — Slike iz Gorice prinaša tudi na Slovenskem jako razširjeni "Das interessanto Blatt-', to se pravi slike, ki naj bi predstavljale Go-1 rieo, pa. je ne predstavljajo. Ni dolgo tega, odkar je imenovani, i lat prinesel sliko on«dag#8t s* menišea v Gorici; to je bila neka mala neznatna grda bajta, pa ne visoko impozantno poslopje o-srednjega semenišča. V zadnji številki priobčuje Travnik v Gorici. Smešno! To naj bo Travnik! Takega kraja ni v Gorici: samo cerkev od daleč spominja na cerkev sv. Ignacija. Lepe vtiske dobivajo o Gorici eitatelji tega "ilustriranega lista". Goričani ga mečejo proč, izmed dragih pa je | rekel že marsikdo: Ako je Goriea | tako grda. potem pa je prav. da zgori! Po eni strani v nemških li-j stili "die prachtige Garten-stadt". v ilustrovanem listu nemškem na Dunaju fabricirane po-tvore! GLAS NARODA. 7. JANUARJA. 1916. EMILE QABORIAU: TATVINA Vir: (.Nadaljevanje,*. Na bUgajni se je pojavila risa. ki je vodila od ključavnice proti desni strani. — O, o, o! — i»e je začudil Fanferlot. — No, ali sedaj razumeš! — Seveda razumem. — Sedaj mi je povsem umevno. — Čakajte, sedaj se mi je posvetilo v glavi: dve osebi sta bili v prostoru. — Prva je tatvino izvršila, druga ji je pa hotela to dejanje preprečiti. Mogoče je. mogoče pa tudi ne. ljubi Fanferlot. — No, kakšno stališče si sedaj zavzel. — Blagajnik je nedolžen. On je lahko odprl blagajno, kadar se u»u je poljubilo. — če bi hotel krasti, bi ukradel sani. — Prav, toda podobno je tudi z bankirjem. — Potemtakem se lahko dokaže tudi njegovo krivdo. — Je že re*. toda meni se še nekaj zdi. - Meni se tudi nekaj zdi, namreč da moramo poiskati tretjega, pruvega roparja, ki se sedaj veseli svojega plena. — Da bi bil še tretji? — Ni mogoče! Saj vendar veste, da ima blagajna samo dva ključa in da sta jih imela blagajnik in bankir vedno pri sebi. — Tudi to je r»-s. — Tisti večer, ko je bila izvršena tatvina, je bil bankirjev ključ v pisalni mizi. — Tat si ni bil s ključem čisto nič na boljšem. — Kaj pa geslo/ — Gypsy. — To je ime He rt o my je ve ljubice. — No. ali ti še zdaj ne pade v glavo. — Čakaj. ti bom pa jaz pomagal na sled. — Kakorhitro izlediš Bertoinvjevega prijatelja, boš izsledil tudi tatu. — Blagajnik bi ue zaupal nobenemi drugemu tako važne stvari, kakor svojemu prijatelju. — — Mojster prepričan sem. da bova imela uspeh. — Če se lotite vi kake stvari, se mora posrečiti. — Tudi jaz upam. da se bo, samo ne vem kdaj. — Mogoče je se-dj že skrajni čas. — Poslušaj, prijateljček, ali znaš molčati? — Mojster, kako morete dvomiti o tem. — Karkoli mi zapoveste, vsem bom storil iu nikomur ne bom črhnil niti besedice o vaših navodilih. — No, dobro, potem pa pustiva to. — Vzemi sliko blagajne in odidi takoj k preiskovalnemu sodniku, kateri si ne ve pomagati. — Povej mu v*e kar veš. pokaži mu primer. — Prepričan si lahko, da bo blagajnik kinalo izpuščen na prosto. — Ko se boni jaz začel baviti s to zadevo, mora biti namreč prost. * — Takoj grem. — Prosim, povejte mi samo še nekaj. — Kaj sc je zgodilo, da ste začeli sumiti tretjo osebo? — J« že res. sodišče mora tudi to vedeti. - No. pa to bom že sam uredil. Sodnik ti bo gotovo naročil, da moraš biti blagajniku vedno za petami. — Kaj pa če vpraša, kj" je Nina * Leeo<| je nekaj časa premišljeval, potem je pa rekel: Povej mu, da si je preskrbel službo v neki hiši. kjer bo lahko marsikaj izvedela, kar bo njemu le v korist, ne pa v škodo, Fanf» rlot s>* mu je zahvalil, vzel je fotografijo in hotel oditi, toda Lecoq ga je pridržal. — Počakaj Še malo ljuba veverica. — Ali znaš voziti? — Seveda, saj sem bil vendar konjar v cirkusu Bcnz. — Saj res, se že spominjam. — Vidiš, vsaka stvar pride prav. — Ko boš pri sodniku vse potrebno opravil, idi domov in se obleci za služabnika. — Potem pojdi v posredovalnico za službe iii izroči to pismo. — — Toda, mojster.... — Zapomni si, da jaz ne trpim nobenega ugovora. — Posredovalec za službe te bo poslal k markiju Clameranu. — Oprostite, toda marki ni Bertomvjev prijatelj.. . . ■— Prosim te, molči in se ne brigaj za nič drugega kakor za ono, kar ti naročim. — Marki ni Prosperjev prijatelj, pač je pa prijatelj gospoda Lagorsa. — Ali se ti je sedaj že posvetilo v glavi? Izvedeti moramo, zakaj sta Lagors in Clameran taka prijatelja, kje sta se seznanila in s čem se sedaj pečata. — Marki ni posebno zaupljiv člo-ve, zatorej pazi. — Sedaj pa idi. — Mojster, boste videli, da boste z menoj zadovoljni. Komaj je Fanferlot odšel, je skočil Lecoq v svojo spalnico, odstranil očale, brado, lasuljo in se preoblekel. — Nekaj časa je stal pred ogledalom tako kot je bil v resnici, kakoršnega je le malokdo videl. Bil je krasen tridesetletni mož. Zatem je sedel k mizi. na kateri so bile vsakovrstne priprave za ntaskiranje. Kraalo se jc izpremeni! v dobrodušnega postarnega moža. Imel * rdečkast obraz in rjavkasto brado. — Če w ue bo Fanferlot kje po nepotrebnem zamudil, se lahko podam na delo — je mislil sam pri sebi. ko je odhajal iz stanovanja — Ne. Fanferlot ni izgubljal časa. Kakor blisk je tekel na sodišče in tam v par minutah vse uredil. Preiskovalni sodnik se je čudil njegovi izjavi. Čimbolj je pa premišljal o njej, toliko bolj resnična se mu je zdela. 5. Bertoisiv je bil vsega skupaj osem dni v preiskovalnem zaporu. Deveti dan ga izpustili zaradi pomanjkanja dokazov na prosto. Ko je prišel iz sodnije, ni vedel kam bi se obrnil. — Po dolgem i a vanju nehote dospel do svojega stanovanja. Ko ga je zug-ledal hišnik, je veselo vzkliknil: — Neizrečeno sem vesel, da vas zopet vidim. Saj sem vedel, da ►.te nedolžni. — Gospodh ue ni več tukaj, kaj ne? — Ali je pustila svoj naslov? — — Ne, tisti dan. ko so vas aretirali je odšla, pa ni nič povedala, kam gre. Bertomy je postal silno žalosten. — Kje so pa služabniki? — Vaš gospod oče jih je izplačal iu odpustil. — Ali je moj oče še tukaj T — Ne, je že odpotoval. — Pred odhodom je rekel, da vas bo pričakoval v stanovanju njegov najboljši prijatelj. — Zelo prijazen go Nj>od je to. Velik je iu močan. — Rdečkast obraz ima in rjavkasto brado. Prosper se vedno bolj čudil. — Prijatelj mojega očeta? — Mož / rdečkastim obrazom in rjavkasto brado? — No, bomo videli — Ra doveden sem- Čitatelji so gotovo že uganili, da ga je v stanovanju čakal Lecoq. — Zelo sem želel seznazniti se z vami — je rekel in ponudil Ber-tomyju roko. — Pri po zna t i moram. v — Čudite sc, kaj ne, da semVjaz tukaj. — Vaš oče naju je hotel seznaniti, pa se je moral že včeraj vrniti. — Pov edati vam moram tudi to, da je vaš oče prepričan o vašiVedolžnosti. — To vam bo gotovo * veliko zadoščenje. — Sicer mi je toa tudi izročil pismo za vas. Prosper je vzel v roke pisano p^mo in ga začel brati. — Obraz se mu je vedno boij jasnil. slednjič je pa ponudil tujcu roko in veselo vzkliknil: — Oče vas imenuje svojega največjega prijatelja. — Svetuje mi, da naj delam natančno po vaših nasvetih. — Da. tako mora biti. — Jaz se imenujem Verduret in sem bil dosedaj notar. — Sedaj sem v pokoju, bavim se z vsakovrstnimi stvarmi in delam, česar drugi ljudje ne delajo. — Za nekaj časa se bom vam popolnoma posvetil. — Prej še eno vprašanje: — Kaj nameravate sedaj storiti? — Kaj naj storim ? — je vzkliknil Prosper in v očeh mu je nekaj zažarelo. — Na vsak način moram najti zločinca, ki mi je oropal čast in se moram nad njim grozno maščevati. — Na kak način pa mislite priti do svojega cilja ? — Ali ste napravili kak načrt ? — Nc\ načrta Še nimam, toda maščevanje bo naloga mojega življenja. — Popolnoma se strinjam z vami, gospod Bertomy, pripomnim samo toliko, da mora vsak človek, ki si postavi cilj, napraviti tudi načrt, potom kojega ga bo skušal doseči. — Svetujem vam, da prodate vse svoje imetje in da se izselite ali da na kak drug način izginite. — — Izginil da bi? — je vzkliknil Prospel. — Ali se vam blede? — Kaj vendar govorite i — Potem bi šele podkrepil vse sumnje. (Nadaljuje se). ioUto "GLAS NARODA" ako* Wrt amci dnsvno, Isntmii nedelj in po-stavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnino na testih struoh, tako, da dofaiU todansko 16 strani bull* v mssora 1M strani, aH 024 strani ▼ fttrtk m—rtt "GLAS NARODA" donate dnsvno poročila s bojišča in rasna s*-k». Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo <1,0001 — Ta Storilka jasno govori, da Ja Ust salo rasUrJm. ^ fm osobjo Usta Jo organizirano In spada t strokovna anljt. NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Peon-sylvaniji sporočamo, da jib bo v kratkem obiskal nai potovalni zastopnik MODERNO UREJENA TISKARMi KLAS NAROD 1 VSAKOVRSTNE TISKOVINI IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. w • M. s • • DELO OKUSNO, * * • • • « IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE KIS UNIJSKO ORGANIZIRANA ■ •XI POSEBNOST BO I DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D. VSA NAROČILA PO&LJITB NA t SLOVENIC PUBLISHING GO. 82 Cortlandt St., New York, N.T. Mr. ZVONKO JAKSHE, ki je pooblaščen pobirati naročnl-qo in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda" Prosti nasvet in informacije priseljencem. "The Bureau of Industrien and Immigration" za državo New Fork ^varuje in pomaga priseljencem, ki so bili osleparjeni, oropa ni ali a katerimi se je slabo ravnali: Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln. Daje se informacije v natarali zacijskih zadevah: kako: postati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine- Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandu ali pri Barge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor) BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorku: 26 East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne Id v sredo zvečer od 8. do 10. ure. Najbolj a-■(Mino na Silo vm tea-•ke to mofike Ima«, kakor tu-di srn moške l! brk« popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravite bra> napeba rabil, mu jamčim sa S6.00. Plftite takoj pr cenik in kajtffaa. potljeaa caatonj. JAKOB WAHClC, 1SSZ M. Hth Si, CkvdMA O. ^ KaJ ssavljs slsatsm. NssJsB la trtami* • bM Ml Bfc "Doli z orožjem!" Lsv RkaajnH T1W1J Is sisal: Knjlm mm a vdttte MS Am prebral In v njej naftel veliko Ta kajlgs sata rotiva na Slovaka in obsega nebroj lepili misli.... VMier"* pL Bedeesteit: Odkar je omrlm Steel wš SO« aa nstn tako slame pisateljice kot je Scttnerjeva. Fret št. A Detel: "Doli s oroSjem je pravo ogledala sedsnja-«a Saea. Ko flovek pretita to knjigo, mora. nehote poealalltl, «n m bližajo Covefttvn boljši CasL Kratkomalo: salo dobra kajlgs. Dr. M. MitonU: To knjigo M ilovek najrajSe peljabn. T Smo erea mm je pretreslo, ko sem jo prebral. Štajerski pisatelj Peter tmiiif ptic: Sedel sem v aaksm gsadu pri Krleglacb ln eem bral knjigo m naslovom "Doli e ereS-fem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln vflsj lahke da sta ta dva dneva uekaj posebnegs v sojem Uvljeaja. K« sem Jo prebral, eem aeSelel, da Id ee prestavilo knjlso v vsi Nltnu j—tke, dn bi jo Imela vseka knjigerne. dn bo Je bedi v Mah m oselo manjkati Na sveta so dndBw, ki rssBrjsjo Sveto Mul "" * teeSlrlelB »e lnr< Karti fali« asJMJ elarljlva fcajlga. KumM ■Saj lniMM C. Nihhi Esfsrf i- To Je najboljSa knjiga, kar se Jlb a*A- mU ljndje, ki se borijo sa svetovni mir.... ■mm Umi (na shoda, katerega je Imel leta 18B0 ▼ Berlina)! ■e Sem davil knjige, ono Imenoval Jo bom Tnkemn Jo bom ■adiL Naj bi tudi ta knjiga nsBls svoje aposUdje, ki U BI Saje SnSemevet ln nCill vm narode..., Hamežnl minister Dunajewald Je rekel v nekem svajem geva-v« v poslanukl sbornid: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi eploeiia na pretresljiv način vojna. Knjigo nI napleel nobca rojt-■d strokovnjak, noben državnik. pa6 pa prlproeta Berta SL Bottnerjera. Proelm'Vsi. posvetite par ar tema dela. ■s si ne be ntfcde vaS aavdnSeral ea vojn«, ie bo prebral te ImJIn r Veliki vojni atlas' 5 ojsknjoah se evropskih držav in pa kohnii «kib posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemljevidov na 2Ctih straneh in vsaka stran je 10^ pri 13% palca velika Cena samo 25 centov Manjši vojni atlas občega devet raznih zemljavido na 8 ttraneik, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov. Vsi semljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, Število prebivalcev, držav in posameznih mest. Bavn otako je povsod tndi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države. Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah ln natančen naslov ln mi vam takoj odpošljemo zazeljeni atlas. Pri večjem odjemu damo popnst. Slovenic Publishing Company, ^S2^Cortlandt Street New York, N. Y i EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) ▼ GREATER-NEW YORKU ANTON BURGAR 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnja in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite ae maapno na njega, kjer boate točno in solidno poetreSeal. I ! mommea Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost Je 21 pri 28 palcih. Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka drsava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. i d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Av8tro-Ogrske s Italijo. Cena je.15 centov. Pri nas Je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Kaslje, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi bo vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar poSljite nai Slovenk Publishing Company, 82 Cortlandt Street. New York. N. Y 83S M MUUNIf SmMi lasen Slovenic Publishing Co., d Oortbmdt Btrttt, Htw York City, V. fctsttmsmmtmm'tmmmama "OLAB NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ t T Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do iobrega tem se prepričal, da dospejo denarne pofliljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem Času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarje? sorodnikom tal znancem v staro domovino,' 100 E velja sedaj $14.00 s poštnino vred FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. ■ . • - ;