T KRANJ, petek, 7. 1. ž 983 CENA 11 din Št. 1 Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Vselej se občani škofjeloške občine ob začetku Novega leta ozremo nazaj, v leto 1942, ko so borci Cankarjevega bataljona bili neenakopraven, a vendar zmagovit boj z okupatorjem v Dražgošah. To je bil boj upornega, naprednega, na vse pripravljenega našega človeka. Osebne lastnosti in vrline posameznih borcev, Cankarjevega bataljona kot kolektiva in takratnih va-ščanov Dražgoš, so nam lahko za vzgled tudi v današnji družbeni in gospodarski situaciji, saj do marsikaterega problema v naši družbi ne bi prišlo, če bi vsakdo odgovorno opravljal svoje delo in malo manj gledal na to kaj vsega sosed ni napravil. Leto, ki je pred nami bo težko, kar verjetno ni več potrebno posebej dokazovati. Le, če bo vsak naš občan napravil približno tisto kar mora, bomo tudi to leto (uspešno) prebrodili in se tudi, kljub težki situaciji, pohvalili s kakšnim uspehom. Pri omejenih možnostih razvoja bo marsikatera želja zaenkrat ostala le želja. Glavne naloge v tem letu čakajo predvsem področje gospodarstva in to: povečati konvertibilni izvoz, obdržati oziroma povečati obseg industrijske in kmetijske proizvodnje ter povečati obseg kvalitetnih (izvozno in dohodkovno) učinkovitih investicij. Na področju negospodarstva bo prioriteta izgradnja objektov s področja referendumskega programa, v kolikor zakonodaja investicij na tem področju ne bo začasno zamrznila. Vsem občanom škofjeloške občine čestitam za občinski praznik in želim v letu 1983 čimveč osebnih in delovnih uspehov. Iskrene čestitke ob prazniku Predsednik občinske skupščine Matjaž ČEPII Občinska skupščina in družbenopolitične organizacije občine Škofja Loka r Dražgoše pripravljene! ŠKOFJA LOKA - Vse je na- red za letoSnjo šestindvajseto prireditev »Po stezah partizanske Jelovice,« ki pomeni v počastitev enainštiridesete obletnice legendarnega boja Cankarjevega bataljona in občinskega praznika Škofje Loke. Za letošnje športne in rekreacijske prireditve, ki bodo to nedeljo, so se v Dražgošah dobro pripravili. V nedeljo v Dražgošah pričakujejo nad šest tisoč obiskovalcev, športnikov in pohodnikov, ki bodo obeležili s svojimi tekmovanji in rekreativnimi pohodi bitko Cankarjevega bataljona. Za nedeljsko slovesnost so organizatorji pripravili pet športnih tekmovanj in osem množičnih rekreativnih pohodov v Dražgoše. Najtežji pohod »Po poti Cankarjevega bataljona« se prične že v soboto ponoči, ko bodo pohodniki krenili od Pasje ravni v Dražgoše. V nedeljo v Dražgošah pričakujejo tudi preživele bo »ve Cankarjevega bataljona. Osrednja slovesnost bo ob 12. uri pred spomenikom v Dražgošah. Po pozdravnem govoru predsednika organizacijskega komiteja Staneta Krapeža bo slavnostni govornik Franc Pe-rovšek, član pr«l^dstva repubhš-kega odbora ZZB NOV Slovenije. Plina bo poslej dovolj V kranjski občini so postali kuponi za plin odveč, saj bo odslej plin za gospodinjstva v prosti prodaji. — V prvih dneh bodo za 30 odstotkov večje dnevne zaloge jeklenk, da bi zadostili pričakovanemu večjemu povpraševanju — Zalog plina je v Sloveniji dovolj do konca zime Kranj — Konec tega tedna so v kranjski Plinarni začeli prodajati plin v prosti prodaji. Po dogovoru Plinarne in komiteja za gospodarstvo kranjske občine, o tem pa je bil seznanjen tudi izvršni svet, bo v naslednjih mesecih možno plin v jeklenkah kupovati brez kuponov. 0 tem so v teh dneh že obvestili krajevne skupnosti in potrošniške svete, ki so v zadnjih dveh mesecih imeli z razdeljevanjem kuponov kar precej dela. V začetku tega tedna so lahko občani še s kuponi kupovali plin, odslej pa bo to odveč. Za takšen bolj normalen način oskrbe s plinom so se v Kranju odločili zaradi zagotovil ljubljanske Energetike, da je za prihodnje mesece zagotovljeno dovolj plina tako domačega kot tudi i/, uvoza. Treba pa je povedati tudi, da je plin, ki bo v prodaji januarja in februarja, tudi kvalitetnejši od lanskega, na katerega so potrošniki imeli nemalo pripomb. V kranjski plinarni ob sprostitvi nvodaje plina sicer pričakujejo, da bo v prvih dneh nekoliko več kupcev plina, zato bodo tudi dnevne količine plina v jeklenkah povečali za okoli 30 odstotkov, kar pomeni okoli 600 do 700 jeklenk dnevno. V naslednjih dneh pa predvidevajo, da bo povpraševanje po planu spet v mejah normale. tako da bo dovolj 400 jeklenk plina za gospodinjstvo na dan. Domnevajo tudi, da večina potrošnikov plin še ima, saj se je dogajalo, da vsi občani, ki so imeli kupone z označenimi dnevi nakupa, niso prihajali po plin iz preprostega razloga, ker so imeli še polne jeklenke doma. Ce pa bi v prvih dneh vendarle prihajalo do sicer nepotrebne gneče, pa bodo imeli prednost pri nakupu občani, ki iz zdravstvenih in drugih socialnih vzrokov niso sposobni daljšega čakanja. Sezname takšnih občanov naj bi Plinarni posredovali iz krajevnih skupnosti. Ob zagotovilih, da je plina v Sloveniji dovolj do konca zime, je tudi gneča v teh prvih dneh povsem odveč! L. M. Iz proglasa zvezne konference Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije Delavci in delavke, mladina Jugoslavije, državljani Socialistične federativne republike Jugoslavije! • Pred vsemi organiziranimi silami naše družbe, vsemi delovnimi ljudmi in občani, vsemi našimi narodi in narodnostmi je velika naloga — uspešno uresničevanje programa dolgoročne gospodarske stabilizacije. Prehajamo v leta, ki bodo usodna za naš nadaljnji razvoj, predvsem za krepitev socialističnega samoupravljanja in popolno sodelovanje delavcev pri upravljanja in odločanju, za dosledno priznanje in spodbujanje proizvodnega in ustvarjalnega dela, za močnejši prodor našega gospodarstva na svetovna tržišča, za boljše izrabljanje naravnih bogastev in proizvodnih sredstev, s katerimi razpolagamo, kot tudi za bolj odgovoren (idnos do zahtev ekonomije in tržišča. Cilji in naloge so jasne. Nasloniti se moramo na lastne sile in imeti aktivnejši odnos do dela ter v tem enotnem gibanju razvijati ustvarjalnost vseh ... • Uresničevanje resolucije skupščine SFRJ za leto 1983 mora predstavljati kvaliteten preobrat v našem gospodarjenju in obnašanju in nov prispevek k razvoju socialističnega samoupravljanja. To je obveznost iz sklepov 12. kongresa ZKJ, ki so jih naši ljudje soglasno sprejeli in odločno terjajo uresničitev ... Pozitivni dosežki so za nas velika spodbuda ... • Iztrgali smo se iz zaostalosti in razvijamo bolj human način življenja in dela. Ponosni smo na revolucionarno pot, ki smo jo prehodili z lastnimi napori, in na rezultate, ki smo jih dosegli s Titom in Zvezo komunistov na čelu. Nismo pa dovolj upoštevali svetovno ekonomsko krizo. Nismo se pravočasno pripravili, da bi ublažili njene pritiske in udarce, nismo dovolj odločno odpravljali lastne slabosti in nedoslednosti, porabili smo' več kot ustvarili ur gradili več od gmotnih' mož-mosti. Premagali bomo težave, če bomo bolje in več delali, obdelali vsako ped zemlje, trošili samo tisto, kar imamo, in osvajali nove prostore na svetovnem trgu. Nastopimo odločno proti napakam in nikomur ne dovolimo, da bi omalovaževal naše uspehe. To znamo, zmoremo in moramo! • Delajmo tako, kot nas je učil Tito: premagujmo težave s skupnimi močmi, enotno in složno! Našo privrženost Titovemu revolucionarnemu delu moramo potrditi tudi sedaj. V tej vse ljudski akciji ne sme biti premora. Probleme moramo reševati konkretno in učinkovito. Vsak naj prevzame svoj del obveznosti in naj odgovarja za njihovo uresničevanje. Tiste pa, ki ne morejo in nočejo prevzeti bremena odgovornosti, ki niso sposobni in nimajo dovolj moči, moramo pozvati, naj svoje mesto odstopijo novim ljudem, ki bodo znali in hoteli voditi in izbojevati težko bitko za stabilizacijo in razvoj ... • Delovni ljudje in občani! To je čas velikih obveznosti. Vsi smi na velikem izpitu dela, socialist, ne morale, discipline in odgovornosti! Pod vodstvom Zveze komunistov, združeni v Socialistični zvezi, v samoupravni in delovni ofenzivi najširših razsežnosti bomo premagali vse težave. U njih bomo prišli še bolj enotni, močnejši in odločnejši, da še naprej gradimo in razvijamo našo socialistično, federativno, samoupravno, neodvisno in neuvrščeno domovino - TITOVO JUGOSLAVIJO! Obremenitev gospodarstva na vajetih v jeseniški občini po delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih razpravljajo o dodatkih k samoupravnim sporazumom samoupravnih interesnih skupnosti realno za 8 odstotkov Jesenice — Samoupravne interesne skupnosti jeseniške občine so pripravile dodatke k samoupravnim sporazumom o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti občine Jesenice za letošnje leto. Da bi delovni ljudje in občani lažje o njih razpravljali, sta jih komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj in sekretariat za občo upravo in splošne zadeve pripravila v posebni publikaciji. Razprava o njih v občini poteka do 20. januarja letos. Dodatki interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za letos upoštevajo izhodišča osnutkov republiške in občinske resolucije, kar pomeni 50-odstotno zaostajanje skupne porabe za porastom dogodka gospodarstva občine Jesenice. Tako se programi za letos nominalno povečujejo le za 10 odstotkov, razen pri skupnosti za zaposlovanje, kjer se povišujejo zakonske obveznosti. Povišanje skupne porabe znaša v družbenih dejavnostih 10 odstotkov, ob planirani 20-odstotni inflaciji pa Selitev v lepša stanovanja Tržič — Ključi novih stanovanj v obnovljeni zgradbi na Ravnah, ki so jih prejeli 30. decembra, je bilo za štirinajst stanovalcev, dotlej živečih v dveh sosednjih starih hišah, vsekakor najlepše novoletno darilo, s katerim jih je razveselila stanovanjska skupnost. Nadomestna stanovanja na Ravnah 9 so skupaj s kotlovnico in preureditvijo klasične trgovine v samopostrežnico, stanovanjsko skupnost veljala 33 milijonov dinarjev. Stanovalci, ki so se preselili vanja, so tako napravili prostor za dva nova stolpiča, ki jih bodo začeli prihodnje leto graditi na mestu zdaj praznih starih hiš, predvidenih za rušenje. V stolpičih bo 46 stanovanj. H. J. to pomeni realno za % manj sredstev kot lani. Kljub znižanju sredstev, to je krčenju programov interesnih skupnosti, pa obremenitve gospodarstva, to se pravi kosmati osebni dohodki ostanejo nespremenjeni. Sredstva se v dogovorjeni višini ne bodo natekala pri vseh interesnih skupnostih, razen pri skupnosti otroškega varstva, kjer pa se bo zaradi presežkov prispevna stopnja letos znižala. Vseh sredstev bo za okoli 15 milijonov dinarjev, zato se morajo letos prispevne stopnje zvišati pri skupnosti socialnega skrbstva in pri občinski izobraževalni skupnosti, pri skupnosti za zaposlovanje pa predvsem zaradi večjega obsega programa. Letos bodo zbirali sredstva tudi za občinsko raziskovalno skupnost, ki doslej ni imela zagotovljenega vira financiranja. Pri samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje se letos ne bodo spreminjale prispevne stopnje za samoupravno stanovanjsko skupnost in za skupnost za varstvo pred požarom. Stopnja pa se bo povečala pri samoupravni komunalni skupnosti, ki kani letos vložiti več denarja za vzdrževanje v vseh krajevnih skupnostih občine. Dodatke k samoupravnim sporazumom o temeljih plana za letos sprejemajo delavski sveti ali drugi ustrezni organi upravljanja v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. D. S. G LAS 2. STRAN:_ Zahteve, ne več priporočila Kranjska mladina o problemu nezaposlenosti — Zahteve po razumnejši kadrovski politiki, izboljšanju izobrazbene strukture zaposlenih in prekinitvi delovnega razmerja tistih, ki so izpolnili pogoje za upokojitev notranja politika, samoupravljanje PETEK, 7. JANUARJA 1983 Kranj — Mlade zaskrbljuje naraščajoče število brezposelnih, zlasti iskalcev prve zaposlitve, zato so razčlenili vzroke takšnega stanja. Premajhna povezanost združenega dela s sistemom izobraževanja je kriva strukture nezaposlenih. Mladi, strokovno usposobljeni ljudje brez zaposlitve, so mrtev kapital in v breme družbi. V številkah nezaposlenost še ne predstavlja velike težave, zato pa je v negotovosti in krizi vsak, ki je brez dela. Prvi pogoj za premagovanje zastoja pri zaposlovanju mladih je ustreznejša kadrovska politika, stvarnejše in dolgoročnejše načrtovanje kadrov kot sedaj. Izrazit primer slabega načrtovanja je današnji višek pedagoških delavcev, ki jih je pred leti primanjkovalo, zato je družba s štipendiranjem in drugimi ugodnostmi vabila k izobraževanju za pedagoške poklice. Danes teži k usposabljanju kadrov za proizvodne poklice, kar lahko pomeni, da bo čez leta preobilje v teh poklicih. Korak k zmanjšanju nezaposlenosti med mladimi je tudi novi zakon o delovnih razmerjih, ki je strožji do delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, pa so še zaposleni in onemogočajo mladim priti do dela. Praksa bo letos menda dosledneje sledila določilom zakona. Mladi, ki so pred zaposlitvijo, še posebej odločno terjajo spoštovanje tega zakona. Isto velja za omejevanje raznih oblik dopolnilnega, pogodbenega in nadurnega dela. Zaposleni imajo monopol nad zaposlovanjem in le oni bi lahko poiskali izhod za nezaposlene. Mladi ugotavljajo, da tu še vedno drži izrek »sita vrana lačni ne verjame« in bi zato kazalo v združenem delu manj sebično gledati na nazaposlene. Slednji namreč sami ne morejo kaj dosti poskrbeti za zaposlitev, saj se kadrovska politika kroji v združenem delu. Med nezaposlenimi je vse več mladih strokovnjakov. Vsem v teh gospodarskih razmerah verjetno ne bo mogoče zagotoviti zaposlitve, ustre- zne njihovi strokovni izobrazbi. Mladi brez dela so sicer pripravljeni poprijeti tudi za dela, ki zahtevajo nižjo strokovnost, vendar le začasno. Ko se namreč izprazni njihovi izobrazbi ustreznejše delovno mesto, hočejo imeti prednost pri zasedbi strokovne j šega delovnega mesta. Sicer njihovo znanje kopni, njihovo izobraževanje pa pomeni zgrešeno naložbo. Ni prvič, da kranjska mladina razčlenjuje kadrovsko politiko in išče izhod iz nezaposlenosti, a doslej ni uspela ničesar preobrniti na bolje. Ko so pred kratkim sprejemali samoupravni sporazum o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini Kranj za leto 1983, so bili odločnejši kot poprej. Tokrat niso več zgolj predlagali, temveč zahtevali. Zahtevali tudi, da združeno delo odgovarja, če ne bo izpolnilo svojih obljub in družbenih zahtev. D. Z. Žlebir Še enkrat o konju v vati Naj nam Jože Rebolj-Planinc oprosti, ker smo njegovo zgodbo o Kristančevem konju v zadnji številki Glasa tako čudno zavili. In ker ni bilo zapisano tako, kot je Planine hudomušno pripovedoval, je zbledela. Pa je res škoda, kajti to je bil dogodek, o katerem je govorila vsa Predsednik občinskega sveta ~ 'eze sindikatov Jesenice JANEZ JAMAR Novi predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Jesenice je Janez Jamar, magister metalurgije, ki je bil prej zaposlen v jeseniški Železarni, v temeljni organizaciji hladna valjarna Bela. Janez Jamar je aktiven družbenopolitični delavec, saj je opravljal vrsto nalog in zadolžitev v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organih in društvih. Bil je predsednik krajevne konference zveze rezervnih vojaških starešin Mojstrana, predsednik občinske konference zveze rezervnih vojaških starešin Jesenice ter član republiške konference ZRVS Slovenije. Bil je član izvršnega odbora področne raziskovalne skupnosti in delegat republiške raziskovalne skupnosti Slovenije, član izvršnega odbora SOZD slovenskih železarn in član delavskega sveta SOZD slovenske železarne. Med ustanavljanjem TOZD hladna valjarna je aktivno deloval pri ustanovitvi družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov in prejel zlato plaketo Tito — 30 let samoupravljanja. Zdaj je član družbenopolitičnega zbora občine, član medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Gorenjsko, sodeluje pa tudi v drugih občinskih, gorenjskih in republiških organih, organizacijah in društvih. Za svoje dosedanje strokovno in družbeno delo je prejel več priznanj in plaket. D. Sedej Primorska ... Zato jo bom danes v kratkem ponovila. Fabrikant Kristane iz Zapuž pri Begunjah je imel čudnega konja. Rjav je bil, z velikimi belimi tolarji. Šekast kot kakšna krava, pravi Planine. Sicer pa neke plemenite pasme. In ko je prišlo tisto povelje iz 9. korpusa, je moral Planine, ko je šel v partijsko šolo, spotoma pripeljati v Cepovan tega jahalnega konja. Čudno so ju gledali ljudje in spraševali, od kod vendar tako nenavadni konj. Nekaj časa je odgovarjal, potem pa se mu je že neumno zdelo, ko so tako buljili vanj in v konja, kot bi ušla iz cirkusa. Pa je tam čez Idrijco nekje, ko mu je bilo že vsega zadosti, z vso resnostjo, ki jo zmore le šegavi Planine, dejal, da so ga Angleži dol vrgli. In ko so oni še bolj zijali in spraševali, kako jim je to uspelo, je še pribil, da je bil konj zavit v vato ... Najbolj smešno pa je bilo, da se je glas o čudno lisastem konju, ki so ga Angleži »dol vrgli«, širil na vse strani. In ljudje, ki so mu prihajali naproti, so spraševali, če je to tisti konj, ki so ga Angleži »dol vrgli« ... In ugibanja, kako je to zaveznikom uspelo, so se ob večerih ob leščebrah vse bolj razvnela. Zagotovo so ga vrgli s padalom. Samega? S tako velikim padalom, da sta bila lahko konj in še jezdec pod njim ... Kaj misliš, česa vsega so zmožni zavezniki! Takrat smo imeli Angleže še v strašnih čislih. Ko pa jo je Planine s konjem pn-mahal v štab 9. korpusa, se je tam znašel Debelak iz Dvorske vasi pri Begunjah in povedal, da je to Kristančev konj. Šale je bilo s tem konec, toda marsikdo na Primorskem se morda še danes spominja, kako so Angleža celo konja dol vrgli... Kranj — V Delavskemu domu v Kranju je že ves teden nadvse živahno: v začetku tega tedna se je namreč začela v Kranju krvodajalska akcija, ki tokrat prvič ne poteka v Ljubljani, pač pa je ekipa Zavoda za transfuzijo krvi prišla v kranjsko občino. Kranj je bil doslej ena redkih občin, iz katere so se krvodajalci vozili v Ljubljano na odvzem krvi. V trinajstih dneh tja do 21. januarja bo dalo kri okoli 4000 prijavljenih krvodajalcev.L. M. — Foto: F. Perdan Poudarek ohranjanju tradicij NOB O I A S Ustanovitelji Glasa občinska konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Školja Loka In Tržič - Izdaja Časopisno podjetje Glas Kran| LA8 _SuredniklaorSlavec - Odgovorni urednik Jo že Ko*n|ek - Novinarji: Leopoldlna Bogataj, Danica Dolenc, Duftan Humer, Helena Jetovčan, Lea Mencinger. Stojan Saje, Darink. Sedej-Kur.lt, Marija Volčjak Cvrto Zaplotnlk Andr^Žatar lriDanlc.ižtotok -f^g! _ Tehnični urednik Marjan Ajdovec - Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Haln In Igor Kokalj-LUrtizhaja od St2v.l™ kot ooltednlk od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah In sobotah, od julija 1974 pa ob torkih In petkih. — stavek TK GorwlsW tisk KrantSTZP Ljudska pravica LJubljana. Naslov uredniitva In uprave lista: Kranj, Moie Pljadeja 1 - TekočI račun pri SDK v Kranju itevll- 28-463, redakcija 21-660, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala pro-27 960 ~ P° Pristojnem mnenju 421-1/72 - Polletna naročnina 350,- din. Radovljica - 0 boljšem in načrtnejšem pristopu k zbiranju zgodovinskega gladiva o revolucionarnih dogodkih in NOB na območju radovljiške občine je bilo izrečenih veliko besed v raznih okoljih. Tudi na decembrski programski seji občinske konference SZDL je bila to ena poglavitnih tem in v predlogu zapisana kot prednostna naloga. O pristopu in organizirani izvedbi akcije zbiranja gradiva v delovnih organizacijah so spregovorili tudi na decembrski seji komisije za ohranjanje tradicij delavskega in sindikalnega gibanja pri občinskem sindikalnem svetu. Dogovorili so se o načinu in opredelitvi pri izboru ustreznega gradiva. Ugotavljali so, kje so možnosti za zbiranje gradiva in pisanje kronike delavskega gi- Usposabljanje sindikalnih delavcev Radovljica — Delavska univerza iz Radovljice je s sodelovanjem občinskega sindikalnega sveta lani pripravila devet seminarjev za člane izvršnih odborov osnovnih organizacij in konferenc osnovnih organizacij sindikata. Poprečno se je seminarjev udeležilo okoli 30 slušateljev. V programu so bile tematske razprave o organiziranosti sindikata, o njegovi vlogi pri delovanju delegacij v združenem delu za skupščine zborov občine in samoupravnih interesnih skupnosti, o metodah in oblikah delovanja sindikata pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike. Člana sindikata, delegati pa so lani obiskovali tudi posebne seminarje namenjene usposabljanju delegatov. Skupaj so pripravili šest seminarjev, ki so imeli 180 slušateljev. JR banja in NOB. Na osnovi presoje, kje imajo lastne kadre in vire informacij, so se dogovorili o pomoči in sprejeli pobudo, da se akcija zbiranja gradiva in pisanja kronik izvaja frontno v okviru delovnega telesa pri občinski konferenci SZDL. V akcijo bi kazalo vsekakor vključiti šolsko mladino, ki dela v zgodovinskih krožkih. JR Kadrovske spremembe v O K SZDL Radovljica Radovljica - Na decembrski programski seji občinske konference SZDL Radovljica so delegati opravili tudi nekatere kadrovske spremembe in dopolnitve v predsedstvu in plenumu, ki jih je predhodno na predlog koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja potrdilo tudi predsedstvo. Zaradi zadržanosti in službenih obveznosti so razrešili dosedanjih pet članov predsedstva in na njihovo mesto za enoletni mandat imenovali Heleno Kučič iz Kamne gorice, delegatko družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, ki bo v predsedstvu zastopala krajevne konference SZDL na desnem bregu Save, dr. Boruta Rusa z Bleda, ki bo zastopal odbor za varstvo okolja, Miha Potočnika z Bleda, ki bo zastopal mlade v kmetijstvu, Stanko Adam iz Radovljice, ki bo zastopala krajevno konferenco SZDL Radovljica, in Marjana Vrabca i i Radovljice, ki bo zadolžen za stanovanjsko gospodarstvo. V plenum občinske konference SZDL pa so delegati dodatno izvolili Ferda Bema, Staneta Dremlja, Ivana Fabjana, Mihaela Kozinca, Marjana Kreigherja, Franca Medjo, Leopolda Pernuša, Jošta Rolca, Boruta dr. Rusa, Franca Sodjo in Janeza Varla. Besedo imajo sekretarji komitejev OK ZKS Nova jeklarna je življenjskega pomena Branko Iskra, sekretar komiteja OK ZKS Jesenice: »Nova elektrojeklarna ni pomembna le za jeseniške že-lezarje, temveč za vso jugoslovansko — črno metalurgijo in predelovalno industrijo« — Akcijska povezanost komunistov v Železarni Branko Iskra je novi sekretar komiteja občinske konference ZKS Jesenice. Po poklicu je metalurški tehnik in obenem absolvent politologije, član Zveze komunistov pa od leta 1968. Iskra je že nekaj let aktiven družbenopolitični delavec, še posebej aktivno je delal v Železarni, kjer je bil zaposlen. Sodeloval je v organih samoupravljanja Železarne in njenih družbenopolitičnih organizacijah in bil sekretar dveh osnovnih organizacij Zveze komunistov v Železarni. Izvolili so ga za predsednika občinskega sindikalnega sveta, obenem pa je bil tudi član medobčinskega sindikalnega sveta za Gorenjsko, podpredsednik medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Gorenjsko ter član raznih organov in komisij v republiškem svetu Zveze sindikatov. Vseskozi je izredno prizadeven član občinskega štaba teritorialne obrambe občine Jesenice. Z Brankom Iskrom smo se pogovarjali o najbolj aktualnih problemih in težavah jeseniške občine, še posebej pa o organiziranosti in akcijski prizadevnosti članov Zveze komunistov v občini ter o nalogah, ki čakajo komuniste v tem in v naslednjih letih. »V minulih letih so si komunisti in vsi delovni ljudje jeseniške občine prizadevali za kar najboljše gospodarjenje in ni bilo malo naporov in odrekanj na vseh področjih,« pravi Branko Iskra. »Drugačni pogoji gospodarjenja doma in po svetu pa so narekovali še stabilnejše gospodarjenje v občini in še večjo akcijsko učinkovitost članov Zveze komunistov. Trenutna in tudi dolgoročna usmeritev gospodarstva občine ter s tem tudi večja aktivnost komunistov je nedvomno i/.gradnja nove elektro.je klarne, ki naj bi jo gradili postopoma, vendar jo je treba takoj začeti graditi. Tu ne sme biti nobenih dilem in drugačnih variant, kajti brez elektro- jeklarne — ne more biti kvalitetnega premika, ki si ga ne želijo le železar-ji, temveč vsa slovenska predelovalna industrija. Zavedamo se, da bo jeklarna terjala velika odrekanja, vsaj naslednjih nekaj let, a prav ta investicija je edini porok za razvoj naše črne metalurgije. Gospodarstvo je sklenilo leto z zadovoljivimi rezultati, z velikimi izvoznimi napori, predvsem na konvertibilno področje, čeprav je primanjkovalo repromateriala in surovin ter so se pojavljale izgube. Ugotavljamo, da proizvodnja narašča, vendar si bo treba prizadevati za boljšo kvaliteto. Prav je, da poudarjamo dobro delo rudarjev iz pobratene občine Trbovlje, vendar bi obenem morali pohvaliti tudi jeseniške železarje, ki so delali vse praznike in vse proste dni, da bi povečali proizvodnjo irf popravili svoj poslovni rezutat ter obenem oskrbeli predelovalce z dovolj materiala. Investicijska politika zadnjih treh let nezadržno upada, saj se predolgo pogovarjamo, zato bo treba prekiniti to negotovost — na Jesenicah predvsem zgraditi jeklamo, ki je življenjskega pomena, saj Železarna ustvarja 60 odstotkov družbenega proizvoda občine. Ob tem je naša nadaljnja aktivnost usmerjena v izgradnjo osnovnih proizvodnih zmogljivosti, v dohodkovno povezovanje predelovalne industrije in finalizacijo izdelkov. Komuniste čaka dovolj dela tudi na področju turizma kadrovska poli tike in nadaljnjega uveljavljanja sa- moupravljanja. Vsi komunisti morajo sodelovati/v razpravah o zaključnih računih, saj naj bi kar najbolj konkretno analizirali delo, poslovanje, napake, težave. Še vedno so nerešene naloge na področju nagrajevanja po delu. Ocenjujemo, da nismo bili dovolj aktivni pri premiku delovnega časa - saj ne gre le za varčevanje z elektriko, temveč tudi za večjo produktivnost. V občini potekajo razprave o dodatkih k temeljnim planom interesnih skupnosti in zdi se, da marsikje še vedno hočemo delati po starem. Premalo se še vključujemo v odločanje in samoupravljanje, ki nam mora biti temeljna socialistična prvina. Jeziti se nad ukrepi je najlaže, ne zmoremo pa urediti nerešnih vprašanj doma, v lastni organizaciji ali skupnosti. Komunisti bodo morali biti bolj enotni in akcijsko povezani v Železarni, kjer jih čaka vrsto problemov bodo morali biti bolj zavzeti vsi, ki delajo izven Železarne. Postaviti prave ljudi na pravo mesto nam je vodilo. Pri tem dobronamerni dialogi in upravičene kritike komunisti morajo upoštevati. Aktivnost članstva se mora krepiti, potrebna je večja odgovornost in odpravljanje starih napak in slabosti. Pomembna je diferenciacija članstvu, saj so vmes tudi taki, ki v Zvezo komunistov ne sodijo, suj niso delavni. Obenem pa je treba v delo na vseh področjih aktivneje vključiti ves tisti strokovni kader, ki ga na Jesenicah nimamo malo, vendar ostaj« ob strani.« i). Sedej 3. STRAN Kmetje slabo povezani z zadrugo V radovljiški občini so kmetje slabo povezani s kmetijskimi zadrugami, posebej v bohinjski kooperantski odnosi ne delujejo, pestijo jo še kadrovski problemi — Edina možnost za prenovo hribovskega kmetijstva je dopolnitev kmetovanja z gozdarstvom — Letos bodo v radovljiški občini posebej spodbujali tržne viške, oblikovali bodo tudi blagovne rezerve v živi teži Radovljica - S kmetijskih pose- tov v kmetijskih zadrugah. Organiziranost KŽK temeljne organizacije Kooperacija Radovljica ni usklajena z zakonom o združevanju kmetov. S kadrovskimi problemi se otepa blejska kmetijska zadruga. Najbolj pa je problematika zaostrena v goz-darsko-kmetijski zadrugi Srednja vas v Bohinju. Normativno imajo kooperacijske odnose s kmeti urejene, praktično pa ne delujejo. Kooperantska proizvodnja je zelo razdrobljena, saj ima 490 kmetov le tisoč glav živine. Pri kmetijski proizvodnji imajo tako v zadrugi izgubo, slabo dela tudi sirarna, brez rdečih številk sta le žaga in mizarska delavnica, ki sta seveda stranska dejavnost zadruge. Bohinjski zadrugi je več kot potrebna kadrovska injekcija, saj brez strokovnega pospeševanja kmetijstva ne bo več šlo, izdelati bi morali tudi natančen razvojni koncept. V Bohinju se je na Koprivniku, v Gorjušah, Polju, Nomnju in Brodu stalež živine pri kmetih povečal od štiri na deset in več glav živine, drugod pa so razmere v kmetijstvu zelo slabe. Kmetje imajo stev v PoljC-ah in na Bledu je lani prišlo za slabih 6 odstotkov mleka manj kot leto poprej. Glavni vzrok je bila slaba beljakovinska sestava močnih krmil. V zasebnem kmetijstvu je pridelava mleka porasla za 2 odstotka, prodaja pitane živine pa za 3 odstotke. Letina je bila lani dobra, rezultati v zasebnem kmetijstvu pa že dve leti nazaj slabši. Od aprila lani dela v radovljiški občini sklad za pospeševanje kmetijstva^ ki je dal že nekaj dobrih rezultatov. Stalež živine se resda ni dvignil, vendar je ostal na ravni prejšnjega leta, kar je vendarle dobro, saj je drugod upadel. Kmetje so lani oddali več pitane živine preko kmetijskih zadrug, saj so jih motivirale subvencije in prednost pri oskrbi z gorivi. Uvedli so tudi zavarovanje živine, kar je bilo dobro sprejeto. Izvedli so nekaj akcij, kot preglede molznih strojev, steklo je izobraževanje kmetov, za kar gre pohvala predvsem Gozdnemu gospodarstvu Bled. Vse bolj problematično pa je v radovljiški občini organiziranje kme- Velika naložba v kmetijstvo Do leta 1985 si je kamniško gospodarstvo zadalo za cilj povečati pridelavo mleka, mesa, krompirja in pšenice, intenzivneje obdelati kmetijske površine in več sredstev nameniti hribovskemu kmetijstvu — Letos hitrejši koraki k temu cilju Kamnik - Letos bo odkup mleka v kamniški občini dosegel 2.800.000 litrov, torej 150 tisoč litrov več kot lani. Pri tem namreč računajo z večjim odkupom v Črni, Pšajnovici in Vranji peči, kjer odkupa doslej ni bilo. Glede na lanski odkup mesa, ki znaša 420 ton žive teže, letos ocenjujejo odkup vsaj 450 ton. Krompirja kanijo odkupiti 500 ton, pšenice pa 80 ton. f v Če bodo hoteli zadostiti nacrtom o pogodbenem odkupu mleka in mesa, bo potrebna tudi kvalitetna krma. Letos se bodo še bolj usmerjali na domača krmila, zato bodo bolj kot doslej uporabljali umetna gnojila za kultiviranje travnatih površin. Porabo gnojil bodo povečali z regresiranjem njihove cene, kmetijske pospeševalne službe pa bodo pripravile tudi strokovna predavanja o pridelovanju krme in pravilnem hranjenju živine. Delovna organizacija Emona kmetijska kooperacija bo ustanovila tudi nekaj pašnih skupnosti na številnih še neizkoriščenih pašnikih. Sredstva za njihovo ureditev bodo pritekala iz kmetijsko zemljiške skupnosti m sklada za intervencije v kmetijstvo. Pred leti so začeli tudi z ovčerejo, vendar je osnovna čreda še maloštevilna. Prvi vir prihodkov za uresničitev ciljev kmetijstva v kamniški občini je 4-odstotna stopnja od bruto osebnega dohodka. Ta denar v samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu združujejo delavci po odloku o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za pospeševanje pridelave hrane. Deloma bo sklad napolnil tudi občinski proračun. Od tod bodo črpali denar za premije pri pospeševanju razvoja živinoreje, za financiranje službe pospeševanja kmetijstva, regresiranje cen umetnih gnojil in umetnega osemenjevanja, za izobraževanje, za urejanje skupnih pašnikov ... Premije bodo namenili le tistim kmetom, ki bodo s kmetijsko organizacijo sklenili pogodbe o odkupu. Letos bodo veliko vložili v razvoj zasebnega kmetijstva. Že doslej so največ namenili razvoju živinoreje v hribovskih predelih, zdaj pa bodo tod obnovili ali na' novo zgladili dodatnih 280 stojišč za govedo in kakih 850 kvadratnih metrov silosov. Tudi pri posojilih za nakup kmetijskih strojev bodo imeli prednost kmetje iz hribov. Slednjim bodo dodatna sredstva nudili tudi za usposabljanje kmetij za kmečki turizem. D. 2. malo obdelovalne zemlje, obdelava je zamudna. Zato se kmetje zgolj s kmetijstvom težko preživljajo, kaj šele, da bi oddajali tržne viške. Edina možnost, da kmetije ostanejo, je dopolnitev kmetijske proizvodnje z gozdarsko, združitev obeh v kooperantske odnose. Gozdno gospodarstvo Bled je pripravilo v tem smislu poseben program prenove hribovskega kmetijstva, pri čemer daje pomemben poudarek socialni plati. Vse več mladih želi ostati na kmetijah, toda boje se za socialno varnost. Veliko pove podatek, da je v radovljiški občini socialno zavarovanih le 72 kmetov, imajo pa 1.400 zaščitenih kmetij. Za prenovo hribovskega kmetijstva bodo morali najprej urediti socialno plat, šele nato lahko s teh kmetij pričakujejo tržne viške. Prav tržne viške pa bodo letos v kmetijski kooperacijski proizvodnji posebej spodbujali, za kar bodo pripravili poseben program. V radovljiški občini nameravajo oblikovati tudi blagovne rezerve v živi teži, s čimer bodo dvignili stalež živine. Posebej zahtevna pa bo reorganizacija kmetijskih zadrug, saj posebnega navdušenja za spremembe na terenu ni. Nekateri pravijo, da bi bilo naj-pametneje organizirati eno kmetijsko zadrugo za vso občino; v blejski in bohinjski zadrugi se bolj navdušujejo za samostojne zadruge z zadružnimi enotami. Podobno zahtevno bo razreševanje kadrovske problematike, ki posebej pesti bohinjsko zadrugo. Več strokovnjakov se bo moralo vrniti v zadruge, delati na terenu, med kmeti, saj bodo le tako lahko pospeševali kmetijstvo. M. Volčjak Eno sodišče premalo Kranj — Občinska skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti v Kranju je na zadnji seji konec minulega leta razpravljala tudi o osnutku samoupravnega sporazuma o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela za področje stanovanjskega gospodarstva v Sloveniji. V osnutku sporazuma je predvideno, da bi bil sedež sodišča v Ljubljani. Delegati pa so v razpravi izrazili pomisleke, da bi bilo eno sodišče za celotno Slovenijo dovolj. Ob okrog 8000 primerih na leto bi se postopek tako še bolj podaljšal, razen tega pa bi bilo po mnenju nekaterih sodišče preveč odmaknjeno od občanov in najbrž bi bili večji tudi stroški. Slišati je bilo mnenja, naj bi bilo sodišče v Ljubljani pritožbeno, da pa bi lahko sedanje primere s področja stanovanjskega gospodarstva v prihodnje reševala sodišča združenega dela, ki že imajo tudi na tem področju vrsto izkušenj. Nazadnje so delegati načeloma sprejeli osnutek sporazuma z vsemi omenjenimi pripombami in stališči. Sklenili so tudi, da je pred pripravo predloga treba odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja, predvsem pa dobro pretehtati vse razloge za takšno rešitev, kot je sedaj nakazana v osnutku sporazuma. A. Ž. NA DELOVNEM MESTU Jesenice - Lesnogalanterijski obrat na Plavžu na Jesenicah zaposluje okoli 45 delavcev, od tega je večina žensk. Lesnogalanterijski obrat izdeluje različne dele za pohištveno industrijo, za različne slovenske lesne predelovalce, tako Al ples, Lesnino, Slo-venijales in drugo. V zadnjem času imajo težave predvsem z laki in deloma z lesom, materialom, iz katerega izdelujejo svoje izdelke. Vendar pa imajo z večino proizvajalcev sklenjene sporazume in tako lahko premostijo težave z nabavo repromateriala. Med ženskami, ki delajo v Lesnogalanterijskem obratu že več let, je med pridnimi tudi Marica Šterk. Marica je prišla na Jesenice iz Rake pri Krškem, za možem, ki se je zaposlil v Železarni, kjer še danes dela. Družina s tremi otroki je dobila stanovanje od Železarne na Jesenicah. Marica je v Lesnogalanterijskem obratu zaposlena enajst let in dela na polavtomatski stružnici. Na »grobo« izdeluje izdelke za pohištvo od ročajev do karnis, medtem ko jih kasneje v stru- Ob stružnici garni še obdelajo. Marica dela od 6. ure zjutraj do druge ure popoldne, tudi popoldne, do desete ure. Pravi, da nikoli ni imela težav z varstvom in da tudi druge zaposlene nimajo z varstvom otrok težav, razen ene, ki pa ji pomagajo tako, da se izmenjuje0- . , . Marica Sterk zasluži na svojem delovnem mestu od 8.000 do 9.00() dinarjev, zelo dobrodošel pa je za kar precej številno družino seveda tudi možev dohodek v železarni. Marica ima pridnega moža, tako, da tudi v teh, bolj »težkih« časih ni prevelikih odrekanj. Večinoma ostajajo doma, zato ker jim je všeč in ker se tako najbolje počutijo in so zadovoljni. Zaradi visokih življenjskih stroškov se jim ni bilo treba odrekati pri hrani, saj so že do zdaj niso potratno živeli. Na delovnem mestu je vestna, delo ni pretežko, moti le, ker je veliko prahu. Za delo na stružnici se je primerno usposobila in tako ni težav, tudi odnosi na delovnem mestu so dobri. Sodeluje v sindikalni organizaciji, v obratu pa zadovoljivo delujejo samoupravni organi in druge družbenopolitične organizacije. O problemih in težavah gospodarjenja se pogovorijo na rednih zborih delavcev. Marica je zadovoljna na svojem delovnem mestu in pravi, da ji ni prav nič žal, da se je zaposlila ob stružnici. D. sedej Razdrobljenost hromi večjo proizvodnjo V zadnjih dvajsetih letih se je število lastnikov gozdov povečalo za več kot 20 odstotkov — Gozd v rokah nekmetov V Sloveniji se je po ocenah število lastnikov gozdov v zadnjih dvajsetih letih povečalo za več kot 20 odstotkov, povečalo pa se je predvsem število lastnikov gozdov, ki niso kmetje. Takšna razdrobljenost nedvomno hromi racionalnejše gospodarjenje z gozdovi in zato si gozdarji in lesarji prizadevajo, da bi nadaljnjo razdrobljenost vsaj zaustavili. Razmišljajo, da bi ponovno preučili vso zakonodajo s tega področja: zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev, zakon o kmetijskih zemljiščih in druge. Tudi v predlogu zakona o gozdovih naj bi podprli izhodišča, s katerimi je'nadaljnja delitev gozdnih parcel prepovedana. V temeljne organizacije kmetov kooperantov naj bi bilo v prihodnje tudi po stališču kongresa in 3. seje CK ZK Slovenije — vključeno čimveč kmetov s tem, da bi temeljne organizacije postale družbenoekonomsko in samoupravno učinkovitejše. Dejansko naj bi imele možnost vpliva na ustvarjeni dohodek, na plane, povezovanje, še zlasti pa na povezovanje s kmetijskimi organizacijami pri skupnem gospodarjenju. Pri skupnem gospodarjenju z vsemi gozdovi se v TOKih neposredno uresničujejo načela skupnega gospodarjenja v skladu s smotrno delitvijo dela med lastniki gozdov in delavci, ki so zaposleni v TOku. Največ, kar okoli 85 odstotkov, so lastniki gozdov udeleženi pri poseku in spravilu lesa, le okoli 40 odstotkov pa pri gozdnogojitvenih delih, še manj pri transportu lesa, medtem ko druga dela večinoma opravijo delavci, ki so zaposleni v temeljni organizaciji. Treba bi bilo doseči, da se kmetje bolj vključujejo v vsa gojitvena dela, temeljne organizacije pa naj bi se le organizacijsko in kadrovsko usposobile. Gozdarji, predvsem pa komunisti v okviru gozdarskih organizacij naj bi težili k takšnim družbenoekonomskim odnosom v temeljnih organizacijah kmetov-kooperantov, ki bodo spodbujali kmete, lastnike gozdov, da postanejo člani, ki združujejo ne le gozd, temveč tudi osebno delo. Primeri, ko se kmetje vračajo k delu v gozdu na podlagi urejenih statusnih vprašanj, kot v Tolminu, naj bi ne bi bili le osamljeni. Gospodarjenje z zasebnimi gozdovi je neposredno povezano z družbenoekonomskim položajem kmetov, zato naj bi v prihodnje obravnavali kmetijo kot celoto. Skratka, družbena akcija tudi na Gorenjskem naj bi stekla v tej smeri, da bodo delavci in združeni kmetje načrtneje sodelovali, saj les sodi med surovine, ki so v dogovoru o temeljih družbenega plana S'o-venije 1981 — 1985 označene kot deficitarne. Usmeritev 9. kongrt a ZKS pa je tudi v tem, da morajo komunisti v vseh reprodukcijskih verigah zaostriti bitko za naravo in vsebino medsebojnih družbenoekonomskih odnosov in se trajneje vključevati v mednarodno delitev — tudi na področju gozdarstva in lesarstva. D. Sedej Kmečki turizem na Gorenjskem Brez načrtov Od vseh gorenjskih občin ima edino škofjeloška izdelan načrt razvoja kmečkega turizma — Doslej 70 kmetij s 712 ležišči • Kranj — Gorenjski podpisniki družbenega dogovora o pospeševanju razvoja kmečkega turizma v Sloveniji — predstavniki občinskih izvršnih svetov, kmetijskih zadrug, gozdnega gospodarstva Kranj in Bled ter medobčinske gospodarske zbornice — so ugotovili, da se ta dopolnilna dejavnost na gorenjskih kmetijah ne razvija po pričakovanjih. Razloga za to sta vsaj dva. Edino škofjeloška občina ima organizirano pospeševalno službo za kmečki turizem in izdelan načrt razvoja; v jeseniški ga zdaj pripravljajo, medtem ko ostale občine tega dokumenta nimajo. Hud udarec je razmahu »turizma na kmetijah« zadala kreditna politika. Za naložbe v to dejavnost predvideva posojila v višini 40 odstotkov predračunske vrednosti s šest do desetletno dobo vračanja in z 12 do 14-odstotno obrestno mero. Podpisniki dogovora so zato predlagali, da bi občinski izvršni sveti sku- paj z republiškim komitejem za turizem in gostinstvo proučili možnosti za uvedbo olajšav (beneficirane obrestne mere), kar bi vsekaKor vplivalo na nadaljnja vlaganja v kmečki turizem. V to dejavnost bi najprej usmerili tiste vasi in zaselke, ki imajo najugodnejše možnosti. Če na Gorenjskem želimo ob koncu srednjeročnega obdobja imeti v ponudbi kmečkega turizma 160 usmerjenih kmetij — zdaj jih je 70 s 712 ležišči — bodo tudi ostale občine morale slediti zgledu škofjeloške. Tam je posebna pospeševalna služba v času od ustanovitve do danes postala gonilna sila razvoja kmečkega turizma. Njene dosedanje izkušnje so ugodno ocenili tudi gorenjski podpisniki družbenega dogovora in predlagali, da bi na Gorenjskem zaposlili še dva pospeševalca za kmečki turizem, enega za kranjsko in tr-žiško občino in drugega za radovljiško in jeseniško. C. Z. RAZPIS za predlaganje kandidatov za podelitev občinskih Priznanj OF 1983 Na podlagi Pravilnika o podeljevanju občinskih priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda Žirija za podeljevanje Priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Kranj OBJAVLJA pogoje in rok za predlaganje kandidatov za podelitev občinskih Priznanj OF v letu 1983 Priznanja bodo podeljena ob obletnici ustanovitve OF v letu 1983 zaslužnim organizacijam in posameznikom, ki so z družbenopolitičnim delom, posamezniki pa tudi z drugimi osebnimi kvalitetami, dosegli uspehe trajnejšega pomena pri razvijanju in uveljavljanju našega socialističnega samoupravnega sistema in odnosov. Upoštevati zlasti tiste, ki prostovoljno opravljajo družbeno delo in izstopajo s svojo prizadevnostjo, požrtvovalnostjo in z delovnimi uspehi v svojem delovnem okolju. Kandidate za podelitev Priznanj OF lahko predlagajo organizacije SZDL in druge družbenopolitične organizacije ter organizacije združenega dela, delovne skupnosti in druge organizacije, samoupravne skupnosti, njihovi organi in posamezni občani. Predlogi morajo vsebovati osebne podatke in utemeljitev razlogov, zaradi katerih naj kandidat prejme Priznanje OF za leto 1983. Praviloma naj občinsko srebrno Priznanje OF prejme nosilec krajevnega bronastega Priznanja OF. ROK ZA PRIJAVO JE 15. MAREC 1983. Kasnejših predlogov žirija ne bo upoštevala. Kranj, 7. 1. 1983 Občinska konferenca SZDL Kranj Žirija za Priznanja OF 1983 Kranj « GLAS4. STRAN roman, potopis, nadaljevanka PETEK. 7. JANUARJA 1983 POPRAVEK POROČILA o izvajanju referendumskega programa samopii>|H-v-ka v občini Škofja Loka za vlaganje v vzgojno izobraževalne objekte v letih 1981 in 1982. Na 2. strani >e v drugem stolpcu stavek pravilno »Od tega zneska bo s samoprispevkom zbrano 1:51 .(MKMMK)din.« Na (> strani se v prvem stolpen stavek pravilno glasi: »Šola je načrtovana za kapaciteto %<) otrok, od tega 180 otrok v U> oddelkih na razredni stopnji in 480 otrok v Ki oddelkih na predmetni stopnji.« Na 7. strani je prva tabela pravilno postavljena takole: Dotok sredstev VIR 1981 1982 Skupaj Planske cene 1980 Dot ok Plan Črtomir Zoreč POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN (74. zapis) O slovitem matematiku Juriju Vegi sem v zapisih o Moravski dolini (Zagorica je v Vegovem času sodila v moravsko faro) že leta 1978 kar precej pisal — v sedmih zaporednih zapisih morda celo razpisal. Zato bi se sedaj nerad ponavljal, a za sladokusce le povem, kako je o Vegi pisal naš stari pesnik Valentin Vodnik (v svojih Lublanskih Novicah). piccadillv — piccadilh' — piccadilh — piccadilh — piccadilh — piccadilh piccadilly piccadilly piccadilly piccadilly piccadilly Tovarna klobukov Šešir Škofja Loka priporoča svoje izdelke in čestita vsem poslovnim sodelavcem ter občanom za občinski praznik Škofje Loke piccadilh -— piccadilh — piccadilh — piccadilh — piccadilh — piccadilh Delovni kolektiv Etikete Ziri čestita vsem delovnim ljudem in občanom za občinski praznik Skotje Loke VALENTIN VODNIK O JURIJU VEGI Dosloven prepis iz bohoričice v gajico glasi: »Juri Veha Major per cesarskih Bombarderjih, je kulikor jes vem en rojen Krajnec, on je skuzi učenost inu zastopnost v velike službe naprej peršel, desilih je kmeti-škega stanu; več bukev od mere inu mathematike je pisal, per vojski za-dobil križ Marie Teresie, je kojnik ti-ga ordna (t. j. vitez vojaškega reda Marije Terezije — op. C. Z.); inu aka-demia v mesti Mainz ga je med svoje učene može perštela. Od mladosti je bil priden študent. Mladenci tedaj imajo zgodaj modrost inu uk iskati; bodo per moški starosti kruh, čast, inu vesele dosegli. — Dunej, 17. suš-ca 1798.« Potem pa so Lublanske Novice dne 27. septembra 1800 še enkrat pisale: »Juri Veha, Krajne iz Moravške fare, major per bombarderjih, je od Svitliga Cesarja povišan za Barona, deslih kmetiškega stanu se je vumer dobro obnašal, učene bukve od merjenja pisal, inu skozi te stvari milost pred cesarjem zaslužil.« KRIŽEVSKA VAS Sedaj sodi Zagorica h Križevski vasi tudi zaradi šole, ne le cerkve, ki je nekoč služila obema vasema. Sem povprašal — po naključju prav žensko, ki se je semkaj primožila iz Moravč — in zvedel, da se jim vidi do Moravč le bliže in pri-pravneje kot do Dolskega. V bližini Križevske vasi so arheologi izkopali rimski sarkofag, ki pa je bil že napolnjen s staroslovenski-mi skeleti iz dobe naše naselitve v 6. stoletju. Skeletom so bili dodani predmeti, ki kažejo na tedanjo kulturo obrednih pokopov. Pri cerkvi sv. Križa so našli ostanke rimske stavbe z deli dekorativnega mozaika. Seveda vse to usmerja v živahno obljudenost teh sončnih in rodovitnih teras, že v najstarejši zgodovinski dobi. Nemci so 24. avgusta 1944 v svojem besu tudi Križevsko vas požgali. Sedaj bi se moral podati na pot od Križevske vasi pa vse do Zasavske gore — ves čas po terasastem ozemlju nad levim bregom Save. Pot je označena, celo prevozna in poimenovana kot »Transverzala kamniško-zasavskega odreda«, ki se je tu zadrževal. — A vendar, čas je tak, da mi ni mogoče iti na to zahtevno pot — zima je pred durmi. Raje bom ubral zložnejšo smer: od Dolskega, mimo Senožet, skozi Rib-če, mimo Verneka do Hotiča: od tam pa v breg do svetovno znanih Vač. ZAŠČITNIK BRODARJEV Svetnik Miklavž — tolikokrat srečamo to ime ob plovnih rekah, ob morju pa tudi na vrhovih, ki zro v niže tekoče vode-in jezera. V ta zapis zato lahko vključim opis Vrha sv. Miklavža nad Senožetmi ob Savi in tudi cerkev sv. Miklavža na Savi blizu Litije. Slejkoprej je veljal dobrodušni Miklavž za dobrega pri-prošnjika brodnikov, čolnarjev, ladjarjev, splavarjev in ribičev. Kako si je mož prislužil to »službo«, mi ni znano; le to vem iz cerkvenih zgodovinskih virov, da je bil Miklavž — Nikolaj rojen v Smirni na maloazijski obali Egejskega morja ter veljal za dobrega človeka. 2e v letih, kmalu po prvi svetovni vojni, ko smo se držali bolj sredogorja, smo taborniki večkrat napravili izlet na Murovico — gozdnato goro s kraškimi vrtačami nad Zagorico. Vselej pa smo sestopali prek visokega Cicija, ves čas po grebenih, do Vrha sv. Miklavža. In potem strmo, naravnost navzdol do zavetnih Senože-ti in odtod z brodom prek Save v Jev-nico ter z vlakom domov. Bil je to nekak standarden nezahteven pomladanski izlet. Spominjam se trdno obzidane Miklavževe cerkvice na zelo izpostavljenem vrhu, visokem 741 m nad morjem. Bil je prekrasen razgled na obe strani: proti jugu na dolino srebrne Save, na sever pa v zeleno Moravško dolino. Zares izrazito mejno hribovje: od Murovice, prek Cicija, Miklavža, Grmače, Slivne, Slemškega, Cveteža in tja do vrha Svete gore (849 m nad morjem) nad vasjo Savo. Hrib nad Ribčami, majhen zaselek visoko v rebri pod pobočjem vrha sv. Miklavža, so Nemci 15. avgusta 1944 požgali, domačine pa izselili. Tudi tem samotnim gorjancem okupacija ni prizanesla ... Prihajali pa so nad te vasi in vasice, v zaselke in do samotnih kmetij, tudi belogardisti iz Kresnic in opravljali posel pla_ čanih krvnikov. Dne 15. januarja 1945 so v Ribičevi hiši v visokem bregu »hrabro« ustrelili ranjenega partizana. Prvotna rojstna hiša Jurija Vege v Zagorici Edo Torkar»popotna povest V Savannahu se je nekega večera vrnil pijan iz bara in me skušal izzvati k pretepu. Preden je šel na ladjo, je namreč nekaj mesecev treniral boks in zdaj je začutil neustavljivo željo, da to svojo veščino preizkusi na meni. Poskusil je - in uspelo mu je. Kot cucek sem zacvilil, naj me ne mlati vec. kot cucek sem se splazil proč. krvav, premagan in osramočen. Potem je ob neki drugi pn oznost. ko sem se uprl. da bi za njim čistil kabino kot sem to počel dotlej, (bila sva namreč sostanovalca), poskusil še enkrat. I/vlekel sem no/ n mu zagrozil: »Samo dotakni se me m zaklal te bom kot svinjo!« To ga je spravilo k pamet, m od tedaj me je pustil pri miru. Jaz P« sem odsihmal bogatejši za dragoceno spoznanj da se klin s klinom izbija in da se je kiutost. mogoče zoperstaviti samo s krutostjo^ Tistih sedmih mesecev, ki sem j.h prebil na »Želengori«. sem so zmeraj spominu«1 z grenkobno v ustih. Zakaj morje jo kot/ens^ _ celega zrelega moža zahteva. HUdoI.tn. sanjači poženščene kreature, zakompleksan, potuhn jenci. ki hodijo na morje zdravit svoje kopenske tegobe, nimajo na morju kaj iskati — morje jih izpljune. Kopno je bolj prizanesljivo — na njem je dovolj prostora za takšne in drugačne ljudi, za močne in šibke. Na ladji, tem plavajočem železnem otoku pa se nimaš kam skriti pred ljudmi in morje pekoče razgali vsako, se tako skrito rano. In tako hodim, tridesetletni mož. znova po poteh, ki sem jih prehodil kot dvajsetletni mladenič, da bi se odkupil /a napake, ki sem jih bil takrat zagrešil. Tako se vrne mož k ženski, ki ga je kot dekle negodnega ženina zavrnila, in jo slednjič vzame tako kot je žensko treba vzeti: kot živo bitje i/, mesa in krvi, ne kot angelski privid. Zakaj morje — tako kot ženska — ne posluša rado koprnečih vzdihov in i imunih verzov ltes je. morje se včasih pokori tudi nežnosti, a le kadar zasluti za njo mm in pogum. Kno napako z Zelen gore pa trmoglavo ponavljam tudi na Goranki« — spet namreč pisem. A proti tej bolezni zame ni več leka — umrl bom za njo. Na morju: Rdeče morje Moj delovni dan traja od osmih zjutraj do štirih popoldan, z enotirnim odmorom za kosilo. Kaj delam? Predvsem - izpolnjujem povelja. Najnižji člen v ladijski mašineriji sem. Nad sabo imam noštroma. tretjega oficirja, drugega oficirja, čifa, včasih še mazača in elektrikarja ... In vsi ti mojstri naravnost ruKOvem obratniku bom začel dobivati tudi tropski dodatek, začela se bo sezona p0poi. danskega čaja in če bom lepo prosil kuharja, bom mogoče celo dobil mleko v tetrapaku. Mleko čisti kri in bistri glavo... S premcem smo obrnjeni protii jugu. V Port Saidu smo natovorili gorivo, zdaj piuje. mo mimo egiptovske in sudanske obale. Sre čujemo se z majhnimi ribiškimičolnidr^vaki. ki se dvigajo in padajo na valovih kot orehove lupine Vidimo črne može pri veslih, v ve*jih čolnih so tudi ženske in otroci, ki nam mahajo z rokami in vpijejo v pozdrav. V Adenskem zalivu smo namerili v strojnici šestinštirideset stopinj vročine in devetde set odstotkov vlage. Pivo inznoj S* <*kla > potokih Tretji dan plovbe od ekvator^ p^ jPugu smo odkrili slepega potnika - "J^hno slvo muco, k. jo je kadet Aco že vse od Heke skrival v kabini. Zdaj je posta a Špelca (tako jo je bil namreč krstil Aco) naša edina in naj imenitnejša potnica. V * v* polno podgan, a ji nitma mseln.pnšlo da se podila za njimi. Zakaj le? Kuhar ji je 2rne aj prihranil najlepše koščke mesa od kosil, in večerje in vsak dan je dobival« mlekofcj ^ Mcer priSlo na naše mize sa.mo ob Pj^fkih Bognedaj. da bi s. pokvarila ^odček ah da nam bi morda te pogin.la Acojo je v,ak dan umival v lavorju. jo suši s fenom »a >e sploh varoval kot punčko svojega očesa^^a sih mu je ponoči ušla v kakšno drugo kabjno a celo venčna palubo. Takrat AccJ se ji ne bi kaj zgodilo, n. mogel zatisnit, tekmujejo v tem, kdo mi bo dal bolj umazano in težko delo. In v neizmerno veselje jim je, če ga ne opravim dobro, saj se lahko potem po mili volji znašajo nad mano. Kapo m barba pa sta tako visoko nad menoj, da mi že njuna senca naganja strah v kosti. In tako tečejo dnevi, dolgi prazni dnevi med nebom in vodo. Sonce je vse bliže, morje vse bolj modro, vročina v strojnici vse hujša. Kot grah debele znojne kaplje se mi naberejo na čelu še preden pridem do spodnjega pode-sta in ko opoldne grem na kosilo m slečem majico, bi jo lahko kar ovil, tako je napojena z vodo. , . Zdaj čistimo rezervoarje za gorivo. Teh rezervoarjev je na barki kolikor hočeš: tank težkega goriva, tank lahkega goriva, dnevni tank, taložni tank... Zadnjič se je Zlatko v enem izmed njih onesvestil Noštromu se ni zdelo vredno vključiti ventilatorja Zlatku je zmanjkalo zraka in - čof v blato! Z noštro-mom sva ga privezala na vrv in slekla ven. Bil je črn kot najbolj črn zamorec v Afriki. Da ne bo kdo mislil, da je ta dogodek kaj zavrl delo v tankih. Kje neki! Ce v planu vzdrževanja piše. da je tanke treba čistiti prav zdaj, in ne morda na Japonskem ali v Kanadi, kjer b. bilo hladneje, jih bomo pač čistili n če se Zlatko v njih onesvešča. jih bova čistila midva z noštromom.In če ima noštromo prav zdaj čez glavo dela na palubi z barvanjem oddušnikov, jih bom čistil jaz. Zakaj pa so čistači v maki-ni če ne zato. da naredijo vse tisto, kar drugim smrdi delati. Kaj bi se pritoževal - saj vendar dobivam dodatek za izredna dela, na Slikar Janez Mežon, brniški rojak Decembra je minilo deset let od smrti slikarja in likovnega pedagoga Janeza Mežana, ki se je rodil leta 1897 v Spodnjem Brniku pri Cerkljah, kjer je tudi pokopan. Izhaja iz revne dninarske družine, ki ga ni mogla šolati, vendar je z izredno voljo končal gimnazijo in se nato v letih od 1920 do 1924 med študijem na zagrebški likovni akademiji takorekoč preživljal ssyui. Nato je poučeval na mariborski gimnaziji, od leta 1933 do 1939 v Novem »nestu in zadnja leta pred drugo svetovno vojno v Ljubljani. Doživel je krutosti obeh vojn, med drugo je bil interniran v italijanska taborišča. Po osvoboditvi je nekaj časa učil na šoli v Ribnici na Dolenjskem, dokler se ni leta 1946 dokončno nastanil v Ptuju, kjer se je po desetih letih poučevanja na tamkajšnji gimnaziji upokojil. Vselej pa se je rad vračal na Gorenjsko, v rodni Brnik. Za ocenjevanje Mežanovega obsežnega opusa so znaqlna tri obdobja: Mariborsko, novomeško in ptujsko. Začetniške težave je prebrodil Mežan že med študijem na akademiji, kjer je dopolnil in korigiral svoja prizadevanja, s katerimi je začel že v gimnazijskih letih. Tedaj je kot risar opremljal list nižje gimnazije Jutranja zarja (1910-1914), saj je v vseh enamšti-ridesetih številkah ohranjenih 370 njegovih risb, akvarelov inicialij in vinjet. Prav tako je iz časa pred vpisom na akademijo in iz študijskih let ohranjenih večje število skic, risb, grafik, akvarelov in paste-lov. Na ta način lahko spremljamo Mežanova prizadevanja, napore, krizne situacije in razvoj. Vzporedno se odkrivajo tudi njegovi načrti in želje, razni iđjanja o bodočnosti in vnema zadelo. V najzgodnejšem mariborskem o 1x1 ob j u (1924-1933), je Mežan poleg izvajanja učnega programa na gimnaziji dosti risal, bil ilustrator, se posvečal grafiki, slikal v olju, pastelu in akvarelu, predvsem portrete in krajine, ukvarjal pa se je tudi z mom umen talnim slika istvom v fresko tehniki (Sp. Konguta pn Mariboru, Tržič na Gorenjskem). Svoj program in naročila je izvajal v profani in verski tematiki Motive je izbiral povsod, kjer je prišel v stik z ljudmi iri naravo, ki mu je nudila največ možnosti za izražanje, predvsem v akvarelni tehniki. Z uspehom je razstavljal v Mariboru, Celju, Ljubljani in na Ptuju, bil pa je tudi organizator umetniškega življenja v Mariboru. Sčasoma se je uveljavil in se uvrstil med umetnike, ki jim barve pomenijo vse, zato je njegova slogovna usmeritev veljala poetičnemu realizmu. Novomeško obdobje slogovno ni prineslo poiebnih sprememb, le. da so pod vtisom naravnih lepot barve postale lazurnejše. svetlejše, izraz pa poln lirizma. Tako mehkobo je dosegel predvsem v akvarelu m pastelu, saj se je posvečal poleg portretov tudi tukaj predvsem krajini. Vzporedno se je ukvarjal še z ae rome ha ni ko in aeronavt iko, kar ga je zanimalo že v študentskih letih. Poleg avionov je obravnaval predvsem letečega človeka, ki mu na podlagi primerjav z žuželkami in pticami matematično določal oblik*) kril in gibov, obenem vlagal d ost i časa in truda v oblikovanje helikopeterja. Razstavljal je takrat malo tudi možnosti za to dejavnost je bilo v dolenjskem središču manj. Za mo-mumentalno slikarstvo na tem področju ni bilo naročil. \ fresko tehniki je prišlo v tem obdobju le do Brezjani spet na odru Brezje — Dramska skupina kulturnega društva Brezje je v novi sezoni naštudirala komedijo v desetih slikah »Štirideset karatov« avtorjev P. Ba ril leta in J. V- G red v j a. Režijo je letos prevzel Tržičan Slavko 1 11-možič. Predstavo so premierno uprizorili 11. decembra in jo ponovili dan za tem. Da predstave niso pripravili le domačinom, pričajo že prva gostovanja Igro s« prikazali delavcem tovarne Iskra O.tofe,, »jjstopjli so v Ribnem in v Mosi)juh. Prihodnje dni bodo imeli še dve gostovanji; \ nedeljo 9 januarja v Ljubnem in v petek, 14. ' januarja, v Tržiču. Nekaj predstav bodo s sodelovanjem radovljiškega občinskega sindikalnega sveta pripravili .za o vasi delali preiskave. Doma n, mogel ostati. Kam naj gre? Takrat še ni vedel, če je sploh se kdo ,„| soborcev ostal živ. V Podlonk. v Bresnice se je /.■•»tekel »Zadnja rezerva« je bila ta hisa za partizane. Tu je izvedel, da so njegov, zgoraj v 'h, V Ojstrškem vrhu so ga pustili pn nekem starem liorcu, ki se je tu utaboril. Nogo naj bi s. tu v miru pozdravil. In ko je bilo z nogo že malo bolje, sta S suborcem, ki se je tudi prišel sem zdravu, dobila nalog, da skopijeta v Studenski grap, prostor za bol-ko Skopala sta tisto veliko luknjo, znosila deske k njej i,u pozneje je tu nastala partizanska holmca. Stane je od tu šel nazaj v Selško četo. Puško-mitraljezec je bil, vodja patrole. Marca 1943 je postal komandir čete enega bataljona Gorenjskega odreda. Nobena vojaška akcija ga ni skrbela. Dovolj je imel izkušenj. Kritično je vsakokrat sam pri sebi ocenjeval napake komandirjev, komandantov. Toda kako prehraniti toliko borcev? Tu pa res še ni imel izkušenj. Pa je kar šlo. Vsaka akcija mora biti dobro premišljena, si je govoril. Storiti moraš vse, da uspe. Upoštevati vse okoliščine. Njegova prva akcija, ki jo je kot komandir čete vodil, je uspela stoodstotno. Na Jesenovcu je bilo 12. ali 13. marca 1943. S svojo četo je pričakal žandarje, ki so prihajali s psom iz Zalilogu. Pričakal jih je tam, kjer so to najmanj pričakovali. Tudi pes jim ni ušel. In pobrali so vse orožje. Maja 1943 je Stane postal komandant 9. batal jona Gorenjskega odreda. Okrog Dražgoš, Martini vrha, Davče, Torke, Prtovča so se držali in hodili v akcije. Vse do formiranja Prešernove brigade julija 1943, ko je celoten bataljon prešel v Prešernovo brigado. Nikoli ni bil sentimentalen. Toda takrat, ko je tam nekje na sredi med Spehom in Marinkovcem predajal te svoje borce, mu je bilo resnično hudo. Večina njih je popadala potem v Zirovskem vrhu .. . Stane je dobil nove naloge. Najprej je s 60 oboroženimi iKirci moral prepeljati na Dolenjsko 200 neoboroženih. Vmes je bilo vse mogoče. S četniki so se udarili, z Italijani, toda v Zuinl>erku jih je predal vseh 200 in tudi vse borce pripeljal nazaj žive. Komaj so se vrnili v Ž nov s ki vrh, bilo je takoi po hajki, je moral spet na Dolenjsko. Takrat naj bi njegovi fantje spremljali štab cone s Perom Popivo-do na Dolenjsko. Niso hoteli iti. kajti bili so izmučeni. lačni. Zahtevali so vsaj dan odloga. Pa jih je Popivoda dobesedno s pištolo prisilil, da so šli. Pred* nja četa s Stanetom, štab, četa zadaj. Nič čudnega, da so mu drug za drugim uhajali in je nazadnje na Ljubljanskem vrhu ostal brez vseh. Le Stane, komisar iii en partizan so še ostali v prednji četi. Takrat je bil Stane prepričan, da daje zadnji raport . . Pa je Popivoda le sprevidel, da tokrat ni ravnal prav. Ko se je s tiste poti Stane spet vrnil na Gorenjski*, je moral zbrati vse. ki so se v žirovski hajki razbežali, in jih [>eljati spet - na Dolenjsko. 120 neoboroženih > borcev je tedaj peljal s 50 oboroženimi. Toda preden je šel, je zahteval potrdilo, da mora potem spet nazaj na Gorenjsko. Prav to potrdilo ga je rešilo, sicer bi ostal kje na Dolenjskem Le v domače hribe ga je vleklo. Tu je poznal ljudi, kraje, vsako grapo, vsako stezico. Ko se je tokrat vračal, je doživel marsikaj. 2 nekim borcem iz Železnikov sta hodila. Ko sta hotela nad Podlipo čez mejo, so ju obkolili beli, ki so ju opazili od Treh kraljev. Le malo prednosti sta imela. Toda. ko sta prišla do žice, so bile vse luknje tia nov« zadelane, mine na novo postavljene. Za njima Pa beli. ki so vpili, naj se predata Kaj storiti. Nahrbtnike in orožje je Stane Shietal čez ograjo, s skalami prožil mine in potem ga je ena teh mm dobeseclno »dnesla na drugo stran ograje .. . 1H. avgusta 1943 Je bilo. Naslednji dan. 19. avgusta 1943, prav na Stane-tov rojstni dan, ni bil v nič manjših škripcih. Ko pri Kosu v Ojstrem vrhu z Jankom Kraljem sette! za mizo in čakal na zvezo, se mu je za pasom sprožil* bomba. Z žico jo je imel privezano za pas. i ak„ napetih trenutkov ni doživel ne prej ne kasneje. Dvakrat jo je skušal odtrgati od pasu. Ni slo. z,e hotel žrtvovati roko. tako da bi se sam skril pod mizo. nad mizo pa bi držal bombo, ko se mu je le odtrgala. V naglici, ko jo je hotel vreči skozi ok,U)< mu je padla iz rok na tla. Janko se je stisnil za nuaso. Stane pa skočil k vratom. V trenutku, ko se je vrKel ven. je eksplodirala. Nikoli ne bo pozabil, kako sikala ... N, ga zadelo, le Janko je bil ranjen v nogo. In kakšna sreča, da je gospodinja, ki je malo prej šivala tam zraven, šla z otroci nekam ven. v nisi je bilo razdejanje! Takrat, se mu zdi, se je rodil znova. Hudo je bil ranjen januarja 1944, ko je >11 i« komandant bataljona Vojkove brigade. Na kah, prav tam, kjer danes stoji planinski (Iomega je mina zadela v nogo. V davški bolnici se lt>1,av»l. Februarja 194-1 je poslal nan,estn,k k<>,nanda,Ua Prešernove brigade, od marca do junija 1944 je hlt načelnik štaba brigade, od 19. junija do 20. avgust* 1944 ,», komandant Prešernove brigade. Vrne« je uj Še V Me,lik! v oficirski šoli. 20. avgusta 1944 »o Ra postavili za komandanta Kokrškega odreda. Ki ga je vodU vse do osvoboditve in z njim osvobaja, n,kofji Loki. KUPUJTE KVALITETNE IZDELKE GORENJSKE PREDILNICE /K AVTOKOVINAR ŠKOFJA LOKA Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Škofje Loke in srečno in uspehov polno v letu 1983. .'F» OVICA I i, ¥rata, hiše JELOVICA - mesto v gospodarskem potencialu škofjeloške občine predstavlja Lesna industrija Jelovica, proizvajalka stavbnega pohištva in montažnih objektov. Jelovica je dedič stare žagarske tradicije na škofjeloškem ozemlju, kjer je že leta 1358 delovala ena najstarejših žag v srednji Evropi. Tradicija se je nadaljevala prek lesnih podjetij, po drugi svetovni vojni pa je lesna industrija v Škofji Loki doživela nagel razvoj. Jelovica je bila ustanovljena leta 1955, ko je povezala vse razpoložljive zmogljivosti v bližini Škofje Loke. Kasneje so se matični tovarni priključili še obrati v Gorenji vasi, na Sovodnju, v Kranju in Preddvoru. S tipizacijo in standardizacijo, ki ju je uvajala Jelovica, se je povečala produktivnost in ekonomičnost, Jelovica pa je zaslovela kot specializirana tovarna za stavbno pohištvo in montažne hiše. Jelovica je namreč eden največjih jugoslovanskih proizvajalcev stavbnega pohištva in montažnih hiš. Jelovica proizvaja najrazličnejše tipe oken, tudi takšne s trojno zasteklitvijo, ki omogočajo kar najmanjše izgube energije. Proizvaja vratna krila in podboje, vhodna in garažna vrata, polkna, omarice z roletami z vsemi pripadajočimi deli in tudi stenske obloge. Tudi v proizvodnji montažnih hiš, je Jelovica med najbolj znanimi proizvajalci, saj lahko pri njih kupec naroči vse mogoče objekte, od vikendov, do hiš, poslovnih stavb do vrtcev in podobnih zgradb. Jelovica ima v Jugoslaviji lastno trgovsko mrežo, kjer kupci lahko kupijo stavbno pohištvo in tudi drugi gradbeni material. S svojimi poslovalnicami pokriva celotno področje Jugoslavije od Slovenije, Makedonije, Crne gore. Trgovine so v Škofji Loki, Zagrebu, Novi Gradiški, Osijeku, Puli, Crikvenici, Zadru, Šibeniku, Splitu, Baru, Sarajevu, Stari Pazovi, Valjevu, Kragujevcu, Nišu, Skopju in Banja Luki. Jelovica se je uveljavila tudi v izvozu. Sodelovala je pri gradnji olimpijske vasi v Munchnu, stavbno pohištvo izvaža v Zahodno Evropo, veliko je gradila na potresnem področju v Italiji, leta 1981 je dosegla izredne posle v Iraku itd. .... Tudi v prihodnje se njeni programi ne bodo veliko spreminjali, razen kvalitetno, njena poslovna usmeritev pa so še nadalje večja prodaja na tujih trgih. Delavci Jelovice ob občinskem prazniku čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom in jim želijo obilo uspehov v letu 1983. Sestavljena organizacija združenega dela Alpetour združuje delovne organizacije, ki s svojimi dejavnostmi pokrivajo vrsto gospodarskih področij, od prometa, gostinstva, turizma, do proizvodne in špeditorske dejavnosti. Lani je bilo v Al-petouru - zaključenih vrsta pomembnih naložb v razširjeno in enostavno reprodukcijo. Če začnemo pri gostinski dejavnosti, je treba povedati, da so lani naredili velik korak naprej. Po končani rekonstrukciji hotela Zlatorog so se začele priprave na obnovitev hotela Jezero, ki ga je leta 1976 poškodoval potres. Hotel je bil lani novembra obnovljen. Objekt je zasnovan tako, da bo s svojo ponudbo omogočal predvsem dve poslovni usmeritvi — normalno hotelsko za goste, ki bivajo v hotelu in gostinsko za prehodne goste v večji restavraciji. Ta je tako velika, da bo s svojo obliko postrežbe in ponudbo ter primernimi cenami prav gotovo zadovoljila goste. Vzporedno z novim hotelom dobiva bohinjska turistična ponudba novo smučarsko progo, ki bo ena najdaljših, saj celotna trasa meri več kot 8km. V zaključni fazi so namreč dela v Žagarjevem grabnu, ki vodi z Orlovih glav na višini 1770 metrov do spodnje postaje žičnice na nadmorski višini 600 metrov. Proga, ki je zaradi svoje mikavnosti v preteklosti zahtevala več človeških življenj, postaja z opravljenimi deli varna, saj so odstranjena vsa kritična mesta, doseženo je, da padec nikjer ne presega 30 odstotkov, kar ob zadostni širini omogoča kvalitetno vzdrževanje proge in varno smučanje. Pri delu so razen delavcev temeljne organizacije Žičnice Vogel sodelovali Sloveni- ja-ceste Ljubljana, Pionir Novo mesto. Geološki zavod Ljubljana in GG Bled — temeljna organizacija Bohinj. Opravljenih je bilo prek 120.000 kubičnih metrov zemeljskih del v najtežjih pogojih. Vrednost opravljenih del pa znaša 9,3 milijona dinarjev, kar je več kot polovica manj, kot so znašali prvotni predračuni. Z dokončanjem del bo Vogel dobil izredno lepo in atraktivno smučarsko progo in kar ni najmanj pomembno, varen sestop tudi v najtežjih vremenskih pogojih. Sestavljena organizacija Alpetour s svojo delovno organizacijo Rekreacijsko turistični center Krvavec upravlja tudi z našim najbolj obiskanim smučarskim centrom na Krvavcu. Lani je bila dokončana dvosedežnica na Veliki Zvoh v skupni vrednosti 65 milijonov dinarjev. Uvozne kompozicije je dobavila firma GIRCK iz Avstrije. Glavnina del je bila namenjena urejanju smučarskih prog na Velikem Zvohu, tako da je na novo urejenih kar 15 ha smučišč. Sedanja zmogljivost Krvavca je 12.000 smučarjev na uro, ki lahko uporabljajo 100 ha kvalitetnih smučišč. Ta so urejena tako, da je smučanje možno že pri minimalni smučarski odeji, kar je glede na nadmorsko višino Krvavca zelo pomembno. Vsa opravljena dela in tudi njihova nadaljnja prizadevanja bodo potekala v smeri kompletiranja obeh znanih smučišč na Voglu in Krvavcu, saj pri Alpetouru menijo, da v času, ko se borimo za vsako devizo, pomenijo te naložbe velik prispevek k zmanjšanju deviznega odliva, ki nastaja zaradi ne-kompletnosti smučarskih centrov. Če še ostanemo na področju gostinstva in turizma, je treba povedati, da so v dveh temeljnih organizacijah, ki delujeta na slovenski obali, vložili veliko denarja v razširitev sekundarne turistične ponudbe in tako je dobil Strunjan nova teniška igrišča in urejeno plažo na kopališču. V Izoli, kjer delujeta temeljna organizacija Simonov zaliv in delovna organizacija Marina je bilo urejeno področje za rekreacijo s teniškimi igrišči in mini golfom ter žal, šele ob zaključku sezone, tudi nov gostinski lokal. Poleg naložbenih uspehov, so dosegli lepe rezultate tudi pri povezovanju med temeljnimi organizacijami, saj so uspeli čvrsto povezati temeljne organizacije, ki delajo na s'ovenski obali s tistimi, ki imajo močno zimsko sezono. Pomembne uspehe je dosegla tudi delovna organizacija Promet. V temeljni organizaciji Potniški promet so lani kupili 30 avtobusov za mestni in primestni promet, ki jih intenzivno vključujemo v povečane potrebe za prevoze delavcev in šoloobveznih otrok. Nabava 10 turističnih avtobusov znamke MAN, ki so namenjeni predvsem za turistične prevoze, zagotavlja realizacijo predvidenega izvoza v temeljni organizaciji, ki ga realizirajo deloma sami, deloma pa v sodelovanju s Kompasom. V Mehaničnih delavnicah so preuredili nekaj avtobusov v SKIBUSE, ki bodo v letošnji zimi skrbeli za povezavo smučarskih centrov z zaledjem. Intenzivno so se vključili v prevoze naših delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, saj skupaj z inozemskim partnerjem zagotavljajo redne tedenske prevoze iz ZRN v domovino. Tudi temeljna organizacija Tovorni promet je okrepila vozni park prav na vseh področjih, ki omogočajo realizacijo izvoza. Z nabavo 7 težkih in 20 srednjih vozil se je bistveno okrepil vozni park, ki opra- vlja mednarodne prevoze. Sodelujejo z izvajalci investicijskih del v Zahodni Evropi in na Bližnjem vzhodu. Skoraj 80 novih težkih voznih enot v potniškem in tovornem prometu ter 35 osebnih vozil in kombijev za potrebe taxi službe in rent-a car predstavlja pomembno osvežitev za delovno organizacijo Promet. V delovni organizaciji Creina lani sicer niso imeli pomembnejših investicijskih vlaganj, povedati pa je treba, da so s preselitvijo v novo proizvodno halo dokončno prešli na industrijski način proizvodnje kmetijske mehanizacije, saj so lani izdelali 2.774 cistern za potrebe kmetijstva, 1.608 trosilcev in 206 mešalcev. S proizvodnjo kmetijskih strojev so močno vpeti v prizadevanja celotne družbe, da bi doma predvsem z domačo opremo pridobili čimveč hrane in tako zmanjšali našo odvisnost od uvoza hrane, kar hkrati pomeni izboljšanje naše devizne bilance. Vse te uspehe so delavci sestavljene organizacije Alpetour dosegli predvsem po zaslugi zavestnega odločanja pri razporejanju dohodka, saj so vsa prosta sredstva namenili razširjeni reprodukciji, ne nazadnje tudi s tem, da so se odpovedali rasti osebnih dohodkov, ki so v Alpetouru rasli počasneje kot v drugem gospodarstvu. Prihaja čas, ko bo mogoče graditi le na osnovi lastne reprodukcijske sposobnosti, ki pa bo tem večja, čimbolj-ši bodo lastni delovni učinki. Delavci Alpetoura ob škofjeloškem občinskem prazniku čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom in jim želijo uspešno leto 1983. Nov hotel Jezero , Proga Žagarjev graben na Voglu ALPETOUR Uresničili kar so planirali / \^alpetour Novi avtobusi Man Novi tovornjaki Man 1(jrfioUUL, KRANJ 35 LET GRADIŠ GRADIŠ Tretjina v izvoz r »METKA«, ŠKOFJA LOKA »ZALA«, GORENJA VAS »SLON«, ŽIRI »NOVOST«, ŽIRI »ŽIROVKA«, ŽIRI v J Kranj TRGOVINA IN GOSTINSTVO ŽIVILA Kranj za občinski praznik Škofja Loka ISKRENE ČESTITKE Živila Tudi v škofjeloškem Gradisu — temeljni organizaciji LIO so zadovoljni z lanskimi poslovnimi rezultati. Čeprav mogoče lesarji zaradi domače surovine gospodarskih težav še ne občutijo tako silovito kot druga industrija, so vendar morali med letom opraviti rebalans plana in ga prilagoditi težjim gospodarskim pogojem. V začetku leta so namreč še vedno preveč optimistično gledali na možnost prodaje doma in v tujini. Vzrok, da lanski dosežki, v primerjavi z letom prej, ne izgledajo tako blesteči, je treba iskati v dejstvu, da je bilo leto 1981 izjemno. Dobili so namreč posebna naročila za delo na potresnem območju v Italiji. Ta- naročila so potem izpolnili z dodatnimi zmogljivostmi in kooperanti. Lani seveda takšnega izrednega dela ni bilo in zato so številke nekoliko nižje. Kljub temu pa so vsi kazalci gospodarjanje še vedno ugodni. Tudi letos ne predvidevajo bistvenega povečanja celotnega prihodka. Skušali so namreč postaviti kar najbolj realen plan, na podlagi znanih podatkov in poznanih razmer in so vse postavke načrtovali le v višini, za katero so prepričani, da jo bodo lahko dosegli Glavna usmeritev letošnje poslovne politike Gradisa je izvoz tretjine celotne proizvodnje. To je nujno, saj so zmogljivosti tovrstnih zmogljivosti v Jugoslaviji prevelike za domači trg. Imajo že sklenjene pogodbe za nekaj nad 2 milijona dolarjev in pripravljene posle v Iraku, v Libiji, Alžiru in Sovjetski zvezi. Pri vseh izvoznih poslih tako kot lani in predlani sodelujejo z Jelovico. Gradisova temeljna organizacija LIO v Škofji Loki je sicer ena manjših enot tega LOŠKE TOVARNE Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Škofje Loke Srečno in uspehov polno v novem letu 1983. slovenskega giganta, vendar ima izredno zanimiv proizvodni program: primarno predelavo žaganega lesa vseh vrst, ukvarjajo se z lesnim stavbarstvom in tesarskimi proizvodi ter izdelavo montažnih objektov vseh vrst, izdelujejo pa tudi stavbno mizarske izdelke za znanega kupca. To pa so področja dela, ki imajo v Jugoslaviji velike zmogljivosti in zato se Gradiš v tako veliki meri usmerja v izvoz. Čeprav se vedno lahko najdejo kupce in naročnike del, so vendar delovišča vse manjša, kar zahteva veliko boljšo organizacijo dela in večjo produktivnost, če hočejo ustvarjati primeren dohodek. Delavci Gradisa ob škofjeloškem občinskem prazniku čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom in jim želijo veliko uspehov v letu 1983. Vsem občanom in sodelavcem občine Škofja Loka čestitamo za občinski praznik in praznik KS Železniki ter želimo obilo uspehov v novem leiu. Čevljarna Ratitovec Železniki — Slovenija s TERMOPOL Z dobrim delom boljšajo osebni standard Ob vhodu na Sovodenj, kjer se dolina odpre, stoji tovarna Termopol, kjer predelujejo plastične mase. Največ izdelkov je iz mehke plastike, v sodelovanju s kooperanti pa izdelujejo tudi nekatere izdelke iz trde plastike. Imajo šest osnovnih proizvodnih programov: program civilne zaščite in opreme za zaklonišča, program pisarniške opreme, program fotoo-preme, šolski program, bančni program in program brizgane plastike. To so izdelki iz plastike, ki jih uporabljajo za potrebe civilne zaščite, to so razni etuiji, albumi, razne mape, fascikli, albumi in razni drugi podobni izdelki. Za izvoz pa imajo poseben program. Izdelujejo torbice za brivnike Braun iz mehke plastike. Lani so z izvozom iztržili 600.000 di- narjev, letos pa naj bi izvozili že za 20 milijonov dinarjev izdelkov. Pred nekaj leti so se v Termopolu preselili iz neprimernih prostorov v zadružnem domu na Sovodnju v novo tovarno, sedaj pa posodabljajo opremo in tehnologijo in tako predvsem z večjo produktivnostjo dosegajo večjo proizvodnjo. Posodobili so tehnologijo varjenja, ker so kupili novo večjo »vakumirko« s površino 1000 krat 600 milimetrov in kombinirane stroje za razrez folije. Ker pa je velik problem z uvozom opreme, so se odločili, da bodo nekatere naprave skušali izdelati sami skupaj s kooperanti. Tako bodo skupaj s kooperantom Ivanu-šem iz Trebije izdelali dva stroja, ki se jih ne da kupiti na domačem trgu. Termopolovi delavci sodelujejo pri izdelavi nekaterih sestavnih de- lov in pri nakupu materiala. Tudi sicer si priprave za delo izdelujejo sami in načrtujejo razne izboljšave. V Termopolu so zaposleni predvsem delavci iz Sovodnja in okolice. To je izrednega pomena za ta konec Poljanske doline, saj bi prav gotovo ne bilo takšnega napredka po hribovskih vaseh in zaselkih, kot ga je sedaj opaziti. Zato Termopol sodeluje pri vseh akcijah v krajevni skupnosti. Lansko leto so v Termopolu dobro zaključili. Proizvodni plan so presegli za dober odstotek, izvoz pa je bil nekaj pod planom, ker so imeli težave z materialom. Tudi sicer so v Termopolu lani dobro gospodarili in so lahko osebne dohodke povečali za več kot 30 odstotkov. Od poprečja 8.495 dinarjev leta 1981, se je povprečje v letošnjih devetih mesecih dvignilo na 12.185 dinarjev. To je sicer še vedno zelo malo v primerjavi z drugim gospodarstvom v občini, vendar pa so zadovoljni, saj jim hitra rast proizvodnje in dohodka daje možnost, da si bodo tudi v prihodnje izboljševali osebni standard. Dohodek jim je rastel hitreje od celotnega prihodka in to zato, ker so imeli letos manj izmeta in so varčevali pri vseh stroških. Delavci Term opola ob občinskem prazniku Škofje Loke čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom in jim želijo uspešno leto 1983. ___J Stroj za vakumsko termoobiikovanje folij V____ Sestava etuija za brivnik Proizvodna hala KMETIJSKA ZADRUGA Odkup je manjši kot proizvodnja Zadnje čase zelo veliko pišemo in govorimo o težavah v kmetijstvu. Pri kmetijski zadrugi v Škofji Loki pa poudarjajo, da so kmetje pripravljeni vlagati v nadaljnji razvoj kmetijstva, delati in si prizadevati, da se bodo razmere izboljšale. Kmetje namreč dobro vedo, da je treba največ vlaganj prav tedaj, ko gre najslabše in upajo, da se bodo razmere popravile. Kmetje se tudi zavedajo naporov za stabilizacijo in so zlasti v hribovskih predelih spet začeli rediti več prašičev. Tudi v občini se odnos do kmetijstva popravlja, saj je tako v družbenopolitičnih organizacijah kot v občinski skupščini in izvršnem svetu čutiti razumevanje za težave v kmetijstvu in pripravljenost, da se naredi vse za izpolnitev načrtov kmetijske proizvodnje. Zaradi znanih težav s krmili in zaradi nesorazmerja cen je lanska proizvodnja nekaj pod planom. Tako so lani odkupili 2850 glav govedi, ki je bila vsa oddana pogodbenemu partnerju Mesoiz-delkom v Škofji Loki. S tem je bil odkup uresničen 96-odstotno. Glavni vzrok za manjši odkup, kot so planirali, je slaba oskrba s krmili, zlasti od maja do septembra, in neustrezne cene. Še z večjimi težavami so se ubadali mlekarji. Posledica tega je, da je bil odkup za 8 odstotkov manjši od planiranega, čeprav je bil že plan postavljen nižje kot leta 1981. Sicer se odkup mleka znižuje vse od leta 1978, ko je dosegel višek. Vendar kmetje poudarjajo, da se skupna pridelava niti ni toliko zmanjšala, manjši je le odkup. Ker ni nadomestka za mleko, so teleta dalj časa pri kravi. Prav tako primanjkuje krmil za teleta in še zelo draga so, zato jih na kmetijah pitajo z mlekom. Primanjkuje tudi ustreznih krmil za krave oziroma so dostikrat zelo slaba, zato krave slabše molze-jo. Ocenjujejo tudi, da je več ljudi spet začelo mleko kupovati direktno pri kmetih. Temu se je pridružila še bencinska kriza. Bolj oddaljene in manjše kmetije, takih pa je v škofjeloški občini največ, so lani prenehale oddajati mleko. Tako je leta 1981 odajalo mleko 970 kmetov, lani pa le še 860 Krompirja je škofjeloška kmetijska zadruga odkupila 3400 ton. Odkup je potekal v redu in je v skladu s planom. Tudi pšenica, za katero so lani prvič sklepali pogodbe, je bila posejana na planiranih površinah. Posejali so jo 27 ha in tržnega odkupa je bilo 54 ton. Jeseni pa so s pšenico posejali 30 ha njiv in ne predvidevajo povečanja. Za SLIKOPLESKARSTVO ŠKOFJA LOKA OZD SLIKOPLESKARSTVO Škofja Loka izvaja vsa slikopleskarska dela vsem občanom občine škofja Loka čestita za občinski praznik in jim želi veliko delovnih uspehov. pšenico so primerne le njive na Sorškem polju, v dolinah pospeševarje setve pšenice ne bi bilo smiselno Za lani se lahko pohvalijo, da je bila oskrba z gnojili dobra in jih je bilo vse leto dovolj. Tudi regrese in premije so pri zadrugi izplačevali v skladu z uradnimi določili, vendar so bili regresi zelo razdrobljeni in uveljavljeni prepozno, zato nimajo pričakovanega učinka. Tudi regresi za hribovska področja niso toliko večji, kot so priznani večji stroški. V hudih težavah pa je občinski sklad za intervencije v kmetijstvu. Izpolnil je obveznosti do kmetov, nima pa sredstev za financiranje svojih programov, kot so preventivni ukrepi zoper masti-tis, skupno zavarovanje živine ter regresi za krmila in gnojila. Kmetijska zadruga, delavci zadruge in kmetje ob občinskem prazniku čestitajo občanom in delovnim ljudem in jim želijo uspešno leto 1983. REMONT GRADNJE ŽIRI f izvaja gradbena in komunalna dela v J Vsem delovnim ljudem čestitamo za občinski praznik Škofje Loke in srečno novo leto 1983 © metalka TOZD tehtnica ŽELEZNIKI Podjetje precizne mehanike 64228 Železniki, Na plavžu 79 Proizvodni program: Analitske in precizne tehtnice, uteži vseh razredov Laboratorijske centrifuge Laboratorijski mešalci Regulatorji Šestila Servis za naš program Pridružuje se čestitkam za občinski praznik Škofje Loke ALPLES Izvozni program »meran« izvozni program: knjižne police SK Težave bodo premagovali s še boljšim delom Vendar se je zataknilo doma. Zaradi posebnega režima plačevanja med Jugoslavijo in Libijo, se doma nikakor niso mogli dogovoriti za plačilo. Libija namreč vse blago plačuje z nafto, zato bi morala Alplesu narodna banka zagotoviti devize. Tega pa v znanem pomanjkanju deviz ni bilo mogoče. V Libijo prodaja < Alples redni program pohištva Ljubljana in zato je škoda zaradi propadlega posla še veliko večja. Kljub vsem tem zapletom in težavam, so v Alplesu izvoz lani v primerjavi z letom 1981 povečali za dobro polovico. Še bolj pomembno pa je, da Alples vse izvaža na konvertibilno področje. Prav tako je pomembno, da uvoz Stroj za furniranje profiliranih letev pokrivajo z izvozom kar dva in polkrat. Uvoz so namreč še zmanjšali. Pri projektiranju izvoznih programov so namreč povsod, od razvojnega sektorja, do konstrukterjev zahtevali, da se v čimvečji meri uporabljajo domači materiali Zato jim v sestavi nabave uvoz predstavlja le še 10 odstotkov, kar je nedvomno velik uspeh. Na domačem trgu so še vedno zelo uspešno prodajali sistem pohištva Triglav, Ljubljano Dravo in kosovni program masivnih miz. Tako so imeli ob koncu leta skladišča prazna in lahko se pohvalijo, da še nikoli niso imeli tako majhnih zalog. Vse te redne programe pa so tudi izvažali. Tako so prodajali v Irak program Triglav, na Madžarsko Ljubljano in v Libijo Dravo. Razen tega so za izvoz pripravili specialne programe za določena tržišča. Večjih investicij lani v Alplesu ni bilo. Investirali so predvsem v tehnologijo. Postavili so novo linijo za oblačenje profiliranih elementov iz iverice in slabšega masivnega lesa. Celotna naložba je veljala 30 milijonov dinarjev. Pridobitev je izredno pomembna, saj daje možnost bogatejšega oblikovanja pohištva, ki je lahko izdelano iz masivnejših elementov. Kupci tako doma kot v tujini povprašujejo po takšnem pohištvu. Največ pozornosti so na področju investiranja posvetili rekonstrukciji proizvodnje v temeljni organizaciji Fonsko in garniturno pohištvo Rekonstrukcijo so začeli pripravljati zato ker je proizvodnja - deloma še v najstarejših zgradbah Alplesa, ki pa so že dotrajane in so zato pogoji dela slabši, kot v drugih temeljnih organizacijah. Omenjene zgradbe bodo porušili in tako dobili prostor za širitev toplarne kjer bodo letos postavili silos za shranjevanje lesnih odpadkov in bodo tako omogočili da bo lahko Alples ogreval ne le tovarne temveč tudi Železnike le z lesnimi odpadki, brez mazuta. Fonsko pohištvo bodo obnovili z združenimi sredstvi delovnih organizacij v okviru GLG, kjer je večina članic pristopila k sovlaganju. To je prva takšna akcija v okviru sestavljene organizacije. Razen članic sestavljene organizacije združuje sredstva tudi trgovina, ki potrebuje pohištvo za izvoz in dobavitelj repro-materiala Helios, s katerim bodo delili skupni devizni prihodek. Z obnovo so začeli lani decembra in računajo, da bo zaključena konec leta. Investicija je izvozno usmerjena, saj so vsi programu, ki jjh pripravljajo v tej temeljni organizaciji, programsko in površinsko oblikovani tako, da ustrezajo potrebam domačega in tujega tržišča. Predvsem bodo v tej temeljni organizaciji povečali proizvodnjo masivnega pohištva, tu je zastopan program miz in drugega pohištva. Bistvo novosti pa je v tem, da so vsi proizvodni programi grajeni na gorenjski bukvi, kar pomeni, da bodo za izvozne programe uporabljali domač les. Sicer za letos zaradi te investicije izvoz še ne bo večji, prav gotovo pa bodo več prodali na tuje leta 1984. Kaj pričakujejo v letu 1983? Dobro se zavedajo, da bodo gospodarili v še težjih pogojih kot so lani, vendar kljub temu menijo, da ne gre jadikovati, temveč je treba težave premagovati s še boljšim delom. Že ob koncu lanskega leta so imeli izdelan celotni proizvodno prodajni program za domači trg in za izvoz. Pri tem so pogrešali družbene Usmeritve razvoja za letos in predvidene pogoje dela. Takšno obnašanje odgovornih organov je nesprejemljivo, saj povzroča gospodarstvu velike težave. Posebej skrbno so Alplesu pripravili izvozne programe, saj nameravajo letos izvoz še povečati. Razen tega bodo še naprej sovlagali na tujih trgih. Skupna naložba v Kaliforniji že daje rezultate in prav tako so v mešanem podjetju v Žitari vasi pred novim letom že zaključili prvi posel, le- V Alplesu, ki je eden največjih proizvajalcev pohištva pri nas, so z lanskimi poslovnimi rezultati zadovoljni, čeprav so se morali vse leto otepati z najrazličnejšimi težavami, ki so jih povzročale spremembe pogojev gospodarjenja, slaba oskrba s surovinami, naraščanje cen materialom za proizvodnjo in podobnimi. Zato so zadovoljni, da so plan proizvodnje presegli od 3 do 7 odstotkov, različno po temeljnih organizacijah. Prav tako so za približno 5 odstotkov presegli plan realizacije, pri izvozu pa so za nekaj odstotkov zaostali za planom. Plana izvoza niso dosegli, ker so slabše, kot so predvidevali, prodajali na trgu Združenih držav Amerike. Kljub prizadevanjem izpada niso mogli v celoti nadoknaditi. Vendar je treba hkrati poudariti, da so za lani postavili izredno visok plan. Predvideli so namreč, da bodo leta 1982 v primerjavi z letom 1981 prodali kar za 61 odstotkov več. Nekoliko manj, kot so planirali, so prodali tudi v Libijo. V Libijo so predlani poslali pohištvo na razstave, se z libijskimi kupci dogovorili za programe in sklenili pogodbe o prodaji. tos pa računajo, da bodo sovlaganja povrnila del vloženega denarja. S podjetjem v Žitari vasi bodo kooperirali in se prek tega trga uveljavljali tudi na evropskem tržišču. Sicer pa bodo tudi letos izvažali le na konvertibilni trg. Uveljavljajo se tudi v tretjem svetu V Iraku bodo Marlesove hiše opremljali z Alplesovim pohištvom. Prav tako bodo letos več izvažali v arabske dežele. Sicer pa je izvoz v Alplesu dolgoročna razvojna usmeritev, čeprav je dohodek od izvoza običajno nižji, kot od prodaje na domačem trgu. Zato pričakujejo tudi to, da se bo moral položaj izvoznikov v prihodnjih letih popraviti. Za domači trg bodo letos delno spremenili program in se tako še bolj prilagodili potrebam domačih kupcev. Še bolj se bodo posvetili vsakemu kupcu. Proizvodni program bodo izpopolnili tako, da bodo lahko nudili vsakemu kupcu vse. kar potrebuje za opremo stanovanja. Od načrta do pohištva, servisa in kreditiranja. . , . .. Ob vsem tem pa ugotavljajo, da bo največ,, problem letos doseganje dohodka. Zato ker bodo še več izvažali, bodo ob stalnem naraščanju stroškov proizvodnje, težko toliko zaslužili. kot bi bilo pričakovati ob visoki produktivnosti in dobri organizaciji dela^ Cene materialom za proizvodnjo so namreč iz dneva v dan višje, kljub zamrznitvi. Če ne gre druga-če surovinarji skubijo proizvajalce končnih izdelkov s posebnimi samoupravnim, spora- zumi. Delavci Alplesa ob prazniku škofjeloške občine čestitajo vsem delovnim ljudem m občanom in jim želijo veliko uspehov v /etu 1983. ALPINA Letos več kot milijon parov v izvoz Žirovska Alpina se tudi ob izteku leta 1982 in v začetku leta 1983 lahko pohvali z doseženimi uspehi, ki so tudi rezultat nekaterih izvirnih rešitev in zamisli in doslednega uresničevanja stabilizacijskega programa, v katerem so si postavili za cilj večji izvoz in s tem večjo proizvodnjo. Da bi to dosegli, je bilo treba izkoristiti kar največ notranjih rezerv in se dela na vseh področjih lotiti s še večjim elanom in odgovornostjo. Leta 1982,so izdelali 1,580.000 parov obutve, kar je za 10 odstotkov več kot leta 1981. Ob tem je število zaposlenih enako. Vendar se je število zaposlenih v proizvodnji povečalo tako, da se je število zaposlenih v skupnih službah zmanjšalo za 15 odstotkov. To pomeni, da je Alpina eden izredno redkih delovnih kolektivov, ki je začel uresničevati zahtevo po manjšem administriranju in zmanjševanju števila zaposlenih v administraciji. Brez pretresov ni šlo, ker je pri nas še vedno bolj cenjeno in priznano delo v pisarni, kot delo za strojem in to kljub številnim deklaracijam in drugačnim zahtevam. Vendar je ledina zaorana in podobne akcije v prihodnosti, če bodo potrebne, bodo že lažje. Lahko pa je Alpina za zgled tudi drugim delovnim kolektivom, kjer so prepričani, da nekih notranjih rezerv ni in, da je vsako prelaganje papirjev nujno potrebno. Prav zato so v Alpini glede na pogoje v kakršnih so letos delali, lahko zadovoljni z doseženimi rezultati. Poudarjajo, da bi bili lahko še boljši, če bi bila oskrba s surovinami in repromateriali za proizvodnjo normalna. Na • zahodno tržišče so izvozili 615.000 parov obutve, kar je 40 odstotkov količinske proizvodnje in so zanjo iztržili 7,3 milijona dinarjev. To je za 33 odstotkov več kot lani, na Vzhod pa so prodali 325.000 parov obutve, kar je petino količinske proizvodnje v vrednosti 8 milijonov dolarjev ali za 35 odstotkov manj kot leta 1981. Na zahod in vzhod pa so skupaj prodali 940 tisoč parov čevljev ali nekaj več kot 60 odstotkov proizvodnje. Da so dosegli tako velik napredek zlasti pri izvozu na konvertibilno tržišče, se imajo zahvaliti uspešnemu prodoru za tržišče ZDA, kjer so uspešni zlasti pri prodaji smučarske obutve. Drug vzrok pa je v tem, da so v izvoz na zahodna tržišča vključili tudi žensko obutev. Izvoz na vzhod pa so zmanjšali, ker bi sicer ne mogli narediti dovolj obutve za prodajo na zahodni trg. Kljub tako velikemu izvozu pa Alpini primanjkuje deviz. Ko so delali gospodarski plan za lani, so računali na 65 odstotno razpolaganje z ustvarjenim deviznim prilivom in s tem bi pokrivali svoje potrebe. Ker se je potem dovoljena poraba zmanjšala na 30 odstotkov in ker je Alpina sezonski izvoznik in ima zato največ deviznega priliva v drugi polovici leta, so praktično lahko sami izkoristili le okoli 30 odstotkov deviznega priliva. To pa nikakor ni dovolj za njihove potrebe in so bili prisiljeni devizno se zadolževati, kar pa povečuje stroške in manjša dohodek. Če je prodaja na tuji trg tekla izredno dobro in s prodajo obutve ni bilo problemov, pa se na domačem že pozna padec življenjskega standarda. Prodaja je nekaj slabša od planirane in zato so tudi nekaj višje zaloge. Zaradi dolgotrajne jeseni, ki se je pravzaprav nadaljevala tudi v začetku koledarske zime in zaradi pomanjkanja snega, je manjša tudi prodaja smučarske obutve. Kljub večji proizvodnji, večjemu izvozu, večji produktivnosti pa se je lani finančni rezultat poslabšal, predvsem v temeljni organizaciji Proizvodnja. Menijo, da so za to krivi naslednji vzroki: nesorazmerje med rastjo cen materialov za proizvodnjo in cenami izdelkov. V enem letu so se nekateri osnovni materiali podražili za več kot 100 odstotkov in cene osnovnih materialov — usnja — enkrat višje kot na svetovnem trgu. Izvažajo pa seveda po svetovnih cenah, ki priznavajo svetovno ceno materiala. Drug vzrok, ki je deloma že omenjen, je povečan zahodni izvoz, ker prav zaradi zgoraj omenjenih nesorazmerij, še vedno ne zagotavlja dohodka. Tudi devalvacija ni bila tolikšna, da bi pokrila razliko. Dvajsetodstotno razvrednotenje dinarja in 10 odstotno znižanje izvoznih premij, pomeni, da je imela Alpina za več kot polovico izvoza priznano komaj 10 odstotno razvrednotenje dinarja. Nadalje so se povečale obrestne mere in svoje k nižjemu dohodku, so prinesle tudi nove amortizacijske stopnje. Kot rezultat vsega tega je ostanek dohodka v primerjavi z lani kar precej nižji. Večjih investicij lani ni bilo. Res so za 1. maj odprli tovarno na Colu, ki pa je bila zgrajena leta 1981. V Žireh pa so zgradili 1600 kvadratnih metrov veliko skladišče za repromaterial. Od planiranih investicij v opremo pa so lahko uresničili le tiste, ki so zahtevale domačo opremo. V Alpini poudarjajo, da bodo izgubili tehnološko osnovo za nadaljnji razvoj proizvodnje, če se bo zapora nakupa opreme nadaljevala. Kaj predvidevajo za leto 1983? Predvsem še boljše izkoriščanje obstoječih proizvodnih zmogljivosti, da bi ob enakem številu zaposlenih proizvodnjo še povečali. Še naprej bodo povečevali izvoz na zahod in sicer so si za cilj zastavili, da morajo polovico količinske proizvodnje prodati na zahod. Od investicij pa je nujna obnova opreme, ki je na nekaterih linjah že močno načeta. V Žireh bodo tudi zgradili skladišče vnetljivih snovi. Plan proizvodnje in izvoza je zelo zahteven in delavci Alpine menijo, da vlagajo dovolj truda za izboljšanje lastnih gospodarskih razmer, zato so ogorčeni, ker še ob koncu leta niso znani pogoji gospodarjenja v prihodnjem letu. Menijo, da se v Alpini veliko bolj odgovorno obnašajo do ekonomskih problemov, kot tisti, ki vodijo ekonomsko politiko. Delavci Alpine ob prazniku občine Škofja Loka čestitajo vsem občanom in delovnim ljudem in jim želijo veliko uspehov v letu 1983. TERMIKA Dve desetletji in pol Termike TERMIKA liubiiana.kamniSka 25 Decembra je minilo 25 let, kar so ustanovitelji Termike v izredno težkih pogojih začeli s proizvodnjo žlindrine volne v Bo-dovljah v prostorih nekdanjega Šemico-vega obrata za proizvodnjo furnirja. Naprave za proizvodnjo žlindrine volne kot prvega tovrstnega proizvoda v Jugoslaviji niso btle prilagojene novemu načinu proizvodnje. Bile so primitivne, potrebnega je bilo veliko fizičnega dela in naporov vseh takrat zaposlenih. Pa vendar se je proizvodnja uspešno razvijala. Na začetku je bilo treba kamenje nositi v visoko talilno peč v koših po lestvi in tudi druga dela niso bila mehanizirana. Omeniti velja tudi, da so bile talilne peči plod lastnih zamisli in narejene pretežno doma. Sčasoma, ko je potreba po izolacijski volni rasla, se je povečevala in razvijala tudi proizvodnja, ki pa je postala zaradi velikega povpraševanja premajhna. Ker je bila lokacija v Bodovljah za gradnjo tovarne neprimerna, se je razmišljalo o postavitvi večje tehnološko naprednejše tovarne na Trati. Leta 1969 je bila zgrajena prva linija na Trati, ki je poskusno obratovala še leta 1970, leta 1972 pa je že prekoračila od dobavitelja garantirano količino proizvodnje. Kako je proizvodnja naraščala, najbolje povedo podatki o količini izdelanih izolacijskih materialov na zaposlenega. Tako so leta 1961 naredili v poprečju 23.560 kg kamene volne na zaposlenega, pet let kasneje že 41.724, leta 1971 68.529 in leta 1976 že 105.263 kg Izolacijskih materialov na delavca. % Nenehno povečevanje proizvodnje je zahtevalo vse več znanja in vlaganja v posodobitev tehnologije, izboljšanje delovnih pogojev in osvajanje novih proizvodov na kvalitetno višji ravni. Vsi ti napori so privedli do preobrata leta 1973/74, ko je kamena volna (diabaz) zamenjala žlindrino. Njena uporabnost je mnogo širša in kvalitetnejša kot prejšnja. Vzporedno z razvojem nove tehnologije pa je ves čas viden uspeh široke lastne inovacijske dejavnosti, ki je privedel do uvedbe novosti, ki vplivajo na racionalno uporabo energije in surovin. Neprekinje- na proizvodnja, ki se je ustavljala le ob koncu tedna je zahtevala stalno kvalitetno vzdrževanje naprav. Energetska kriza v svetu in vse večje povpraševanje po izolacijskih materialih pa sta zahtevala spremembe tudi v proizvodnji. Zato so začeli sodelovati s švedskim partnerjem firmo Jungers. Zgrajena je bila tehnološko izpolnjena linija na Trati. S povečano proizvodnjo so pokrili potrebe domačega trga in vse hitreje usmerjali izdelke v izvoz, zlasti na konvertibilno področje. Program delovnih enot Termike je vedno bolj obvladoval področje industrijskih gradenj, poslovnih in drugih objektov, stanovanjske gradnje ter energetskih objektov. To pa je zahtevalo, da razvijejo še nove materiale za varčevanje , energije. Iz teh usmeritev sta nastali dve dopolnilni proizvodnji: v Bodovljah proizvodnja tesnilnih kitov in v Poljanah najprej lesni in nato poliestrski in poliuretanski elementi. To je zaokrožilo program temeljne organizacije Proizvodnja Škofja Loka, ki predstavlja tudi izhodišče za nadaljnji razvoj. Začetki proizvodnje kitov segajo v leto 1962, ko so začeli izdelovati permanent plast kit TO. Proizvodnja in asortiman sta se hitro povečevala in že leta 1972 je bilo izdelanih 252 ton kitov. Leta 1981 pa so izdelali 720 ton kitov. S širjenjem asortimana lahko v Termiki ponudijo tržišču paleto visokokvalitetnih trajno elastičnih in drugih kitov, ki veliko pripomorejo k varčevanju z energijo. Delo na posodobitvi programa in ustrezni novi proizvodni hali pa bo osnova razvoja v prihodnosti. Začetki delovne enote v Poljanah segajo v leto 1962, ko je bilo zaposlenih 20 delavcev, ki so izdelovali lesene izdelke za potrebe v ladjedelništvu. V letih 1963 in 1964 so za potrebe gradbenih montaž izdelovali montažne hiše za potresna območja. Z opustitvijo te dejavnosti in osvojitvijo poliestrskih elementov leta 1965 pa so se začeli kazati obrisi sedanje dejavnosti. Obseg proizvodnje in asortiman poliestrskih laminatov se je stalno povečeval in dosegel pomemben preobrat z dograditvijo novih proizvodnih prostorov leta 1977, ko so bili izboljšani pogoji dela in so začeli uvajati moderno tehnologijo. Sedaj je v obratu zaposlenih 74 ljudi, ki so predlani ustvarili 60 milijonov dinarjev bruto proizvoda. S svojim proizvodnim programom krije ta delovna enota del potreb gradbeniške industrije, ladjedelništva, avtomobilske in kmetijske dejavnosti. V zadnjem času pa so v programu tudi predelne stene tako za ladjedelništvo, kot za gradbeništvo. Družbena pomembnost varčne porabe energije je postavila pred Termiko nove naloge. Vedno večje potrebe so narekovale odločitev za izgradnjo novih proizvodnih zmogljivosti za potrebe jugoslovanskega prostora in izvoza. Odločili so se za Novi Marof, saj je surovinska osnova v bližini, resna pa je bila tudi zavzetost pobudnikov gradnje. V dveh letih je bila zamisel izgradnje proizvodne linije uresničena in sredi leta 1980 je proizvodnja stekla. Razen sredstev je škofjeloška Termika prispeyala tudi tehnologijo oziroma znanje, ki so si ga Termičarji pridobili z dosedanjim delom. Ves ta razvoj, vlaganja in visoka produktivnost, ki jo dosegajo, omogoča tudi dobre poslovne rezultate. Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram, težavam, ki so jih imeli pri oskrbi z materiali za proizvodnjo in recesiji v gradbeništvu, so tudi lani poslovali dokaj uspešno. Plan proizvodnje so dosegli, kljub zmanjšanemu številu delavcev. Lani jih je v poprečju delalo 2 odstotka manj kot leto pred tem. Glavna težava, ki je motila normalno proizvodnjo, je bilo pomanjkanje koksa. Dohodek pa jim je manjšala izredna rast cen surovin, čeprav so cene uradno na ledu. Tako se je koks podražil kar za dvakrat, izredno se je podražil transport in nekateri drugi sestavni deli. Zaradi manjšega odstotka deviz, ki so jim ostale od izvoza pa so morali spreminjati proizvodne programe in občasno ustavljati proizvodnjo tesnilnih kitov v Bodovljah, ki je prav tako kot kamena volna pomemben izolacijski material, ki prispeva k zmanjševanju energetskih izgub. Izvoz postaja vse bolj pomembna razvojna usmeritev. Lani so z izvozom ustvarili 17 odstotkov celotnega prihodka, od tega 85 do 90 odstotkov na konvertibilnem področju. V Termiki poudarjajo, da je takšen izvoz na zahod izreden uspeh, saj tovrstna industrija na zahodu Delo Termikinih delavcev: Streha iz poliestra v Novi Gorici dela z zmanjšano zmogljivostjo. Da ne izvažajo še več pa je krivda v izrednem volumnu materiala, saj lahko izvažajo le v bližnje dežele, ker bi bil sicer prevoz dražji od iztržka. Lani so veliko pozornost posvetili kadrovski sestavi in tudi letos bodo spodbujali izobraževanje. Izboljševanje kvalifikacijske sestave je povezano z razvojnim delom in uvajanjem kvalitetnejših izolacijskih materialov v proizvodnjo, ki so odporni proti kisliram. To pomeni hkrati razmah oblikovanja izdelkov za potrebe industrije, za stroje, ki potrebujejo toplotno izolacijo. S svojo organizacijsko grupo za prenos tehnologije, je Termika prevzela nadzor nad montažo tovarne steklene volne Krka v Novem mestu. Skupno s poslovnimi partnerji so osvojili tudi dobršen del izdelave strojne opreme za proizvodnjo vlaknastih materialov. Vsa omenjena oprema se je do sedaj uvažala. Letos bodo realizirali projekt elektro-peči za študijsko-razvojno delo na uvajanju visokokvalitetnih izolacijskih vlaken in uvedbo elektropeči v redno proizvodnjo. V okviru realnih možnosti bodo nadaljevali ekološko sanacijo z uvedbo sežigal-ne naprave in uporabe veziv, ki imajo manjši vpliv na okolje. Prizadevali si bodo uresničiti zastavljene cilje izvoza na konvertibilno področje, kamor naj bi prodali za približno 5 odstotkov več kot letos. Letos nameravajo tudi izpopolniti nagrajevanje po delu in sicer tako, da bo osebni dohodek v neposredni odvisnosti od rezultata posameznika ali skupine, ki opravlja ista dela. Uvedli bodo tudi nekatere nove elemente pri nagrajevanju, kot je merjenje kakovosti dela. Nadaljevali bodo s posodobitvijo tehnoloških postopkov v obratu Poljane, ki izdeluje poliestrske laminate ter še povečevali serijsko proizvodnjo za potrebe avtomobilske industrije, kmetijske dejavnosti in ladjedelništva. Prav tako bodo nadaljevali priprave za razširitev obrata za proizvodnjo zahtevnejših poliestrskih montažnih elementov. Delavci Termike ob prazniku občine Škofja Loka čestitajo občanom in delov-nim ljudem in jim želijo uspešno leto 1983. Bodovlje, kakršne so bile leta 1960, pomenijo zgodovini Termike Proizvodnja tervola I Surovina za kameno volno I r~ KIT KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o. KRANJ TOZD KMETIJSTVO KRANJ TOZD KOOPERACIJA RADOVUICA TOZD MLEKARNA KRANJ TOZD OLJARICA BRITOF TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ TOZD AGROMEHANIKA KRANJ TOZD MESO-IZDELKI ŠKOFJA LOKA TOZD TRGOVINA NA DEBELO ŠKOFJA LOKA TOZD TRGOVINA NA DROBNO KRANJ TOZD KLAVNICA JESENICE in DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE čestitajo občanom, kupcem in poslovnim prijateljem za občinski praznik Škofje Loke. Srednja družboslovno jezikovna šola Srednja lesarska šola in Srednja kovinarska in cestno prometna šola ŠKOFJA LOKA Učenci m delavci srednje družboslovne jezikovne šole, srednje lesarske šole in srednje kovinarske in cestno prometne šole čestitajo k občinskemu prazniku Škofje Loke. KLADIVAR 64226 2IRI YUG0SLAV1A TOVARNA ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za občinski praznik Škofje Loke in jim želi srečno in uspešno novo leto 1983 Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika Stara Loka 31, Škofja Loka — usposablja, priučuje slepe in slabovidne osebe — zaposluje slepe in slabovidne v kovinski, mizarski, pletarski in ščetarski delavnici — daje celotno oskrbo in varstvo slepim, % slabovidnim in drugim osebam Vsem poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom čestita za občinski praznik Škofje Loke — egp EMBALAŽNO GRAFIČNO PODJETJE Škofja Loka Izdelujemo po naročilu: • transportno embalažo iz valovite in trde lepenke • komercialno embalažo • razne vrste vložkov in druge embalažne elemente iz lepenke — lesa — styro-pora — iprena • tiskanje obrazcev za poslovno in tehnično poslovanje • ostale tiskarske in knjigoveške storitve Pridružujemo se čestitkam za občinski praznik Škofje Loke Mizarsko podjetje Žiri Vsem občanom na območju občine Škofja Loka čestita za občinski praznik izdeluje: vse vrste stavbnega pohištva opremo za poslovne lokale po načrtih in standardno solidna izdelava — garancija Industrija naravnega kamna MARMOR Gorenja vas nad Škofjo Loko Hotavlje Pridobiva in obdeluje — naravni hotaveljski marmor — naravni kamen LEHNJAK JEZERSKO — naravne jugoslovanske in uvožene marmorje — izdelujemo kvalitetne breton plošče Vse naše izdelke — stopnice, okenske police, tlake, obloge fasad, profilne izdelke in drugo tudi montiramo. Naši izdelki iz marmorja in lehnjaka so zelo cenjeni doma in v tujini. r N Delovni kolektiv čestita cenjenim kupcem in občanom za občinski praznik občine Škofja Loka v modna konfekcija Občanom in delovnim organizacijam občine Škofja Loka ob občinskem prazniku skreno čestitamo. »KROJ« ŠKOFJA LOKA TRGOVSKO PODJETJE nama LJUBLJANA L s svojo temeljno organizacijo-združenega dela \ VELEBLAGOVNICA nama Škofja Loka čestita VSEM OBČANOM — POTROŠNIKOM IN POSLOVNIM SODELAVCEM ZA OBČINSKI PRAZNIK ŠKOFJE LOKE Kemična čistilnica in pralnica CHiStca Škofja Loka p. o., Spodnji trg 27 telefon: (064) 60-317 DEJAVNOST: — Kemično čiščenje vseh vrst oblačil, uspfa, velurja, tepihov, talnih oblog — Pranje in likanje perila POSLOVALNICE: — Škofja Loka: Mestni trg 1, tel. 61-746 Spodnji trg 12, tel. 60-317 T. c. Podlubnik, tel. 62-282 — Kranj: Koroška 37, tel. 21-508 Huje 33, tel. 28-676 — Medvode: Medvode 47, tel. (061) 611-034 Ljubljana: Titova 93, tel. (061) 315-056 Moša Pijade 8, tel. (061) 317-100 Linhartov podhod, tel. (061) 310-922 Rimska c. 11, tel. (061) 28-128 Vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem čestitamo za občinski praznik Škofje Loke a 16. STRAN ŠKOFJA LOKA PRAZNUJE PETEK, 7. JANUARJA 1983 Mercator SOZD Mercator n. sub. o. kmetijsko gozdarska zadruga MERCATOR-SORA p. o. 64226 žiri Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem, odjemalcem, potrošnikom in kooperantom čestitamo za občinski praznik Škofje Loke ter se priporočamo za nadaljnje sodelovanje. OPREMA 64228 Železniki Na plavžu 77 PROIZVODNO MIZARSTVO IN MIZARSKE STORITVE DOM OPREMA 64228 ŽELEZNIKI, Na plavžu 77 Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Škofje Loke Izdelujemo notranjo in gradbeno opremo individualnih del in uslužnostna dela lesne stroke za potrebe družbenega sektorja in občanov. r j SGP TEHNIK gSSBftaBSS : : S svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela 1. Gradbeništvo 2. Komunalne službe 3. Projektivni biro 4. Delovna skupnost skupnih služb Izvaja vse vrste visokih, nizkih in vodnih gradenj, izdeluje projekte za objekte visokih gradenj ter vzdržuje vodovod in kanalizacijo. Čestitamo vsem občanom za občinski praznik Škofje Loke kovinarsko podjetje Železniki Cenjenim strankam, poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom čestitamo ter želimo prijetno praznovanje občinskega praznika občine Škofja Loka in krajevnega praznika Železniki vam nudi: vse vrste mehanizmov za registratorje, brzoveze za mape, papirne sponke in risalne žebljičke, palične sponke za pisarne, lesno, tapetniško, obutveno in druge industrije ter termično obdelanih trakov: vsi izdelki podjetja »NIKO« so prvovrstne kakovosti, priznani na domačem in tujem trgu. ODEJA Tovarna prešitih odej Škofja Loka, Kidričeva 80 Tel.: 064-62-162 vam priporoča bogat izbor najkvalitetnejših prešitih odej, okrasnih posteljnih pregrinjal, nadvložkov za ležišča, vzglavnikov in spalnih vreč Ob občinskem prazniku Škofje Loke čestitamo vsem našim poslovnim prijateljem. občanom in družbenopolitičnim organizacijam ter jim želimo obilo uspehov pri nadaljnjem delu. ■M rLTLT JKAINVES 1$koh/U!okaI UIT JDKAINVEST IŠKOFJA LOKA "UIT JDKAINVEST ISkofja loka! LOKAINVEST Škofja Loka, Titov trg 3 a Organizacija za investitorski inženiring, strokovno nadzorstvo, svetovanje in posredovanje pri gradnji kompletnih gospodarskih in drugih objektov Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik občine Škofja Loka poliks žiri podjetje obutvene, lesne in kovinske stroke n. sol. o. Stara vas 37. 64226 ŽIRI TOZD KOVINARSTVO o. sub. o., Stara vas 37, Žiri tel. 69-320 TOZD LAHKA OBUTEV o. sub. o., Žiri 17, Žiri tel. 69-223 DSSS, Stara vas 37, Žiri tel. 69-312 Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Škofje Loke, srečno in uspeha polno novo leto 1983 IRSTOLOCIJe ŠKOFJA LOKA Tel.: 60-581,60-582 Kolektiv DO Inštalacije Škofja Loka, ki opravlja vse vrste elektro in strojnih inštalacij, proizvaja elektroopremo in peči na trda goriva LOKATHERM ob občinskem prazniku čestita vsem delovnim ljudem in občanom. 1Q tKOFMbOKA O Od rt OD d Os 64220 ŠKOFJA LOKA, BLA2EVA Ul 3 _ BKZOIAV: OBRTNIK ŠKOFJA LOKA Škofja Loka Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem kolektiv podjetja čestita za občinski praznik Škofje Loke TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 8. 1. 8.00 Poročila - 8.05 Loskitik in oblak, sovjetska risana serija - 8.25 Ciciban, dober dan: Zima pleše - 8.40 Arabela, češkoslovaška nadaljevanka - 9.10 Pisani svet: Crni mrav - 9.40 Vesolje: Obale vesoljskega morja, angl. poljudnozn. serija -10.40 Muzeji Makedonije: Muzej mesta Skopje - 11.10 Ljudje in zemlja, ponovitev -12.10 Poročila (do 12.15) -15.15 Poročila - 15.20 Dolina Gwar.gi, ameriški film - 16.55 PJ v košarki - Cibona : Zadar, prenos v odmoru . . . -18.30 Sepastijanova babica: Nogometna tekma, risanka -18.45 Muppet shovv: Christo-pher Reeves - 19.10 Risanka -19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Vzpon in padec Legsa Dia-rnonda (delovni nasl.), amer-riški film - 21.40 Večer s skupino Hazard - 22.25 Poročila Oddajniki II. T V mreže: 16.45 Test - 17.00 Dobimo se na vogalu, predstava gledališča Boško Buha - 18.00 O. Davičo: Pesem, ponovitev TV nadaljevanka" - 19.00 Domači ansambli: Ansambel Lojzeta Slaka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 TV kaseta: Tereza . Kesovija - 20.30 Poezija - 21.05 Poročila -21.10 Feljton - 21.40 Športna sobota - 22.00 Dediščina za prihodnost: Uničevanje in obnavljanje TV Zagreb I. program: 9.30 Za otroke zdomcev: TV koledar, Narava gradi slapove, Poročila. Dioklecijanova palača v Splitu,- 16.00 Video-strani - 16.10 Sedem TV dni -16.40 Poročiia - 16.45 TV koledar - 16.55 Košarka Cibona : Zadar - 18.30 Srčno vaši, dokumentarna serija -19.30 TV dnevnik - 20.00 Ob 03.10 proti Yumi, ameriški film - 2135 TV dnevnik -21.50 Za konec tedna - 23.20 Poročila NEDELJA, 9. 1. 9.40 Poročila - 9.45 Živ-žav -otroška matineja - 10.35 M. Božič: Človek in pol, nadaljevanka TV Zagreb - 11.35 625, oddaja za stik z gledala - 12.00 Kmetijska oddaja -13.00 Poročila (do 13.05) -14.15 Addio, piccola mia, vzhodnonemški film - 16.15 Poročila - 16.20 Ljubljana: Finale Dnevnikovega turnirja v malem nogometu v odmoru propagandna oddaja - - 17.30 Naš kraj: Radovica -17.45 Športna poročila - 18.00 Polarniki, dokumentarna oddaja - 18.20 Portreti: Mile Klopčič - 18.55 Ne prezrite -19.10 Risanka - 19.23 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Mrtvi se ne vračajo, 1. del nadaljevanke TV Novi Sad - 21.00 Športni pregled - 21.35 Živeti z naravo, dokumentarna serija TV Sarajevo - 22.20 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 15.00 Test - 15.15 Po hčerkini sledi, japonski film - 17.05 Nedeljsko popoldne - 19.00 Risanke - 19.30 TV dnevnik -20.00 Koncert za Ročk Image - 20.45 Včeraj, danes, jutri -21.05 Slovo od miru, vzho-dnonemška nadaljevanka TV Zagreb I. program: 10.20 Poročila - 10.30 Otroška matineja - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, dober dan - 13.30 Koruza -rastlina bodočnosti - 14.00 Narodna glasba - 14.30 Freske Jugoslavije - dokumentarna serija - 15.15 Po hčerkini sledi, japonski film - 17.05 Nedeljsko popoldne - 19.00 Risanka - 19.30 TV dnevnik -20.00 Mrtvi se ne vračajo, TV nadaljevanka - 21.00 Športni pregled - 21.30 Mostovi Seine, potopisna reportaža TV Skopje - 22.00 TV dnevnik PONEDELJEK, 10. 1. 9.00 Zimski spored za dijake: TV koledar, Živim v malem mestu, Risanka, Vampir-netopir, poljudnoznanstveni film; Poročila - 10.05 Zimski spored za dijake 17.20 Poročila - 17.25 Mali odred, otroška nanizanka TV Skopje - 17.55 Varnost v letalskem prometu - 18.25 Obzornik -18.45 Zdravo, mladi - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19 30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 K. McCabe: Zimska glasba, irska drama -20.55 Studio 2 - 21.50 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik ' - 17.45 Rdeče, rumeno, zeleno, otroška serija TV Skopje - 18.00 Igračkanja, otroška serija - 18.15 Po reki Tari: Od Duroviča-Tare do Ščepan-polja - 18.45 Arioso - 19.00 Športni grafikon - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Po poteh spoznanj - 20.45 Zagrebška panorama - 21.00 Bolnišnica na koncu mesta, češkoslovaška nadaljevanka T V Zagreb I. program: 17.30 Videostrani - 17.40 Poročila - 17.45 Rdeče, rumeno, zeleno - 18.00 Igračkanja - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Bjelovar -18.45 Zdravo mladi - 19.30 TV dnevnik - 20.00 A. Tišma: Jelena Gavanski, drama -21.15 Izbrani trenutek - 21.20 Paralele, zunanjepolitična oddaja - 21.50 TV dnevnik TOREK, 11.1. 9.50 Propagandna oddaja -9.55 Ruhpolding: Slalom za ženske, prenos 1. teka - 12.20 Propagandna oddaja - 12.25 Ruhpolding: Slalom za ženske, prenos 2. teka - 15.55 Poročila - 16.00 Propagandna oddaja - 16.05 Slalom za ženske, posnetek iz Ruhpol-dinga - 17.05 Propagandna oddaja - 17.10 Veleslalom za moške, posnetek iz Adelbod-na - 17.35 Krpica in oblak, sovjetska lutkovna serija -17.55 Od vsakega jutra raste dan: Tržič - 18.25 Gorenjski obzornik - 18.40 Mravlje, jugoslovanski kratek film -18.55 Knjiga -19.10 Risanka -19.24 T V in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 D. H. Lavvrence: Sinovi in ljubimci, angleška nadaljevanka - 20.55 Skupno, notranje politična oddaja TV Ljubljana in drugih jugoslovanskih studiov - 21.40 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Kdor hoče. ta zmore, otroška oddaja 18.15 Odprta knjiga - 18.45 Telestart '81, zabavno glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Narodna glasba - 20.45 Naši ljudje, dokumentarna oddaja - 21.35 Zagrebška panorama -21.50 En avtor - en film - M. Popović. Dragiša Livac TV Zagreb I. program: 9.00 Zimski spored za dijake: T V koledar, Po dolini Savinje, Dirka na Grenlandd, Vladimir Vidrič, Poročila -10.05 Zimski spored za dijake - 16.40 Videostrani - 16.50 Poročila - 16.55 Slalom za ženske, posnetek iz Ruhpol-dinga - 17.45 Kdor hoče, ta zmore - 18.15 T,V koledar -18.25 Kronika občine Osijek -18.45 Telestart '81, zabavno glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Skupno, notranjepolitična oddaja TV Ljubljana - 20.50 Lennv, ameriški film - 22.35 TV dnevnik SREDA, 12. 1. 9.00 Zimski spored za dijake: TV koledar, Uganka, Pogovor z Luko Paljetkom, Risanka, Poročila - 10.05 Zimski . spored za dijake - 17.35 Poročila - 17.40 Ciciban, dober dan: Veselo na delo! -17.55 Glasbeni amaterji, oddaja TV Priština - 18.25 Zasavski obzornik - 18.40 Mozaik kratkega filma: Poslednji izziv, ameriški športni film - 19.05 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Gazija, jugoslovanski film - 21.30 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 21.35 Kulturne diagonale - 22.15 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 15.45 Test - 16.00 Namizni tenis - Jugoslavija : Anglija -18.15 Kako sino postali Beograjčani, izobraževalna oddaja 18.45 Prijatelji glasbe -19.30 TV dnevnik - 20.00 Gibljive slike, oddaja o filmu -21.00 Poročila - 21.10 Jutri, kulturna oddaja TV Zagreb I. program: 17.30 Videostrani - 17.40 Poročila - 17.45 Gusarji kapitana Kuka - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Karlovac - 18.45 Prijatelji glasbe - 19.30 TV dnevnik -20.00 Soimenjaki: Ime mi je M i odra g, zabavna oddaja -21.00 Naši baletni umetniki: Lidija Sotlar - 21.40 TV dnevnik ČETRTEK, 13. 1. 9.00 Zimski spored za dijake: TV koledar, Francisco Gova, poljudnoznanstveni film; Risanka. Poročila - 10.05 Zimski spored za dijake -17.20 Poročila - 17.25' Vesolje: En glas v vesoljskem zboru - 18.25 Ljubljanski obzornik - 18.40 Na sedmi stezi - 19.10 Risanka - 19.24 T V in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Tednik -21.00 Zvoki godal: Gradnja starih in novih instrumentov - 21.20 Portreti: Slikajoči pesnik Miha Maleš - 21.50 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Učitelj - otroška serija - 18.15 Prehrana v naravi, dokumentarna serija - 18.45 Mali-veliki svet. zabavna oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 L. Pirandello: Ne vemo kako, predstava HNK Split -21.55 Zagrebška panorama -22.10 Srečanja TV Zagreb I. program: 17.30 Videostrani 17.40 Poročila 17.45 Učitelj -18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Split - 18.45 Mali-veliki svet, zabavna oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Monitor - politični magazin - 21.05 Zdravnica na vasi, humoristična serija -22.05 TV dnevnik PETEK, 14. 1. 9.00 Zimski spored za dijake: TV koledar. Hiša brez številke, Z antibiotiki proti mikrobom, Obramba Klisa, Poročila - 10.05 Zimski spored za dijake - 17.20 Poročila - 17.25 Domači ansambli: Henček in njegovi fantje -17.55 Arabella, češkoslovaška otroška nadaljevanka - 18.25 Obzornik - 18.40 Arhitektura: Oblikovanje arhitekturne lupine - 19.05 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Travis Logan, ameriški film -21.35 Zrcalo tedna - 21.55 C. Desailly: Nove Tigrove brigade, zadnji del francoske nanizanke - 22.50 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Palčki nimajo pojma -otroška oddaja - 18.15 Varnost v prometu - 18.45 Čez tri gore: Dekliški nonet Vitra iz Ribnice - 19.30 TV dnevnik _ - 20.00 Baletna oddaja - 20.50 i Zagrebška panorama - 21.05 Porota, dokumentarna oddaja - 22.10 Nočni kino: Predstava, angleški film TV Zagreb I. program: 17.30 Videostrani - 17.40 Poročila - 17.45 Palčki nimajo pojma - 18.15 TV7 koledar - 18.25 Kronika občine Reka - 18.45 Obramba in samozaščita, oddaja TV7 Beograd - 19.30 TV dnevnik -20.00 Sinovi in ljubimci angleška nadaljevanka 21.00 Večer s skupino Hazard - 21.45 TV dnevnik - 22.00 V petek ob 22.00, kulturni mozaik - 23.30 Poročila . Veletrgovina špecerizia TOZD MALOPRODAJA Obvešča vse občane o novem obratovalnem času trgovin. Vse samopost rež niče v Radovljici, na Bledu, v Podnartu, v Begunjah. Zapužah, Bohinjski Bistrici, Gorjah, Lescah in na Jesenicah so odprte od 8. do 18. ure; v soboto, od 8. do 12. ure Klasične prodajalne v Radovljici in na Bledu so odprte od 8. d<> 12. ure in od 15. do 18. ure; v solfoto, od 8. do 12. ure Prodajalne na vaseh in v naseljih Ljubno, Posave, Brezje. Mošnje. Ribno, Lancovo, Srednja Dobrava,.Ribno, Rečica so odprte v enoiz-menskem času med 8. in 16. uro; v soboto, med 8. in 12. uro Dežurne prodajalne so odprte v sobotah, od 8. do 18. ure. Sporočamo žalostno vest, da je preminula draga mama in stara mama MARIJA POGACAR > iz Viševnice št. 16 Pogreb pokojnice bo v soboto, 8. januarja, ob 15. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Zgornje Gorje. Žalujoči: hčerke Marica, Jožica, Ivanka, Silva in Zorka z družinami ter ostalo sorodstvo Zgornje Gorje, 7. januarja 1983 NOVO V U 13. januarja amer. barv. film NORČIJE RACMANA -JAKE ob IX. uri. amer. ban film ZORA V DEŽELI Z t 7.1 „h 20. ,i ri BOHINJ - BOH. BISTRICA 7. januarja frunc. ban. fil/n LACRA SENCE ENEGA LETA ob 20. uri H. januarja amer. ban . film NE'STRASNI POPA J -ob IX. uri. fra ne. barv film ZADNJI MOHIKANEC ob 20. uri 9. januarjb amer. bari film VELIKA KRAJA A VTOMOBILOV ob IX. in 20. uri 13. januarja amer. ban . film DAN KO SO VSI SMEJALI ob 20. uri ŠKOFJA LOKA SOKA 7. januarju jop. ban. film'KATAKLIZMA ob I5.M IX. in 20. uri X. in 9. januarja amer. acanl. film OR&CA - KIT UBIJA LEC ob IX. in 20. uri 11 in 12. januarja anfil. erot. film SEKS Z ZVEZDAMI ob IX. in 20. uri 1:1 in 14. januarja amer. barv. film PETEK 13 ob IX. in 20. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 7. januarja amer. lune. uvunl. film ORCA - KIT l BIJ A LEC ob 20. uri X. januarja amer. komedija VROČI ZVE ČILNI ob IX. m 20. uri .9. januarja jap. dni/na KATAKLIZMA ob 15.30 IX. in 20. uri 12. in 14 januarja amer. akcij, film AN (iELI PEKLA ob 20. uri POLJANE 7. januarja amer. komedija VROCl ZVE ClI.NI ob IX. uri .9. januarja amer. akcij, film ANGELI PEKl.A ob 17. uri 11. januarja amer. ban . film PETEK 13 ob IX. uri 14. januarja (iii^l. komedija SEKS Z ZVEZDAMI ob IX. „n JESENICE RADIO 7. januarja iihpT. juin . film MLADI TIGRI IZ HONG KONGA ob 17. m /.9 un X. in .9. jantarja j. ban. film MAS KIRANI VOZNIK ../) 17. in 19.jih. ID. in 11. januar/a ha/itfk. barv. film POSLEDNJE SPOROČILU HRCCE LEE oh 17. in 19. uri 12. januarja amer. ban film MORSKI A1 TO ob 17. in /.9. u n JESENICE PLAVŽ 7. januarja anfil. ban. film RAZBITO STEKLO ob IX. m 20. un x. in .9. januarja hnnuk bari. film POSLEDNJE SPOROČILO HRCCE LEE ob IX.in20.oji 10. in II /a n mm/a i. barv film MAS KI RAN J VOZNIK ob /v m 2'r un 13. januarja amer. ban , film MORILSKI A V 'Tli ol> IX. in 20. uri KRANJSKA GORA januarja /ram, ban film POSLE DNI/ . MOHIKANEC ob 20. uri 12. januarju lu»ngk. barv film ZADNJE SPOROČILO HRCCE I.EEA ob20. uri DOVJE MOJSTRANA r januarja amer. ha h. film HA I TI MORSKI NA HOJ ob ni. lo 9 januarja fnmc. ban. fil/n POSLEDNJI MOHIKANEC ob 19.30, ; j 13. januarja nem. ban'. pust. film OLD FIREHAND ob 15.30 in amer. barv, drama ŽENA FRANCOSKEGA POROČ NIK A ob 17. in 19. uri KAMNIK DOM X. januarja aislnil. barv. film SIN NEVIHTE oh Iti. .uri. amer. barv. erot. (ihti SVET SEKSA ob IX. in 20. uri. premieru amer. barv. pust. filma KI BA oh 22._ uri 9. januarja ital. barv. film ŠERIF V DOLINI NH.A ob 15. uri. amer. baiv. erot. film SVET SEKSA ob 17. in 19. uri. premieru unt>l. ban. filma CESTNI BOJEVNIK ob 21. uri 10. januarja amer. barv. risani film PEPELE A ob 16. uri. nem. barv. film PODMORNICA ob 17.4.', in 20. uri 11. januarja nem. barv. [Um Ol.l) Fl REHANI) ob Iti. uri. nem. barv. vojni film PODMORNICA ob 17.47, in 20. uri 12. januarja frunc. barv film SREČNI LCKEC IN BRATJE DALTON ob IX. in 20. uri 13. januarja amer. barv. film LESSIJEVE ČAROVNIJE ob Iti. uri. hontfk. barv. film TIGROV BES ob IX. in 20. uri DUPLICA X. januarja dal barv film SE RJE \ DOLINI NILA ob 2,0. uri 9. januarja nem. barv. filn) OLD FIREHAND oh l.~>. uri. amer. barv. film CESTNI BOJEVNIK ob 17. in 19. ur, 12. januarja amer. ban srhljivka SPEK-TAKE L GROZE oh 20. uri 13. januarja amer. barv. akcij, film KCBA ob 20. un KOMENDA 7 januarja tiem. barv, film KRISTIANE /• OTROl J S POSTAJE ZOO ob 19. uri X januarju danski barv. erot. film SEKS \ 1001.EKCiJAH ob 19. un RADOVI JICA 7 in 10. januarja amer. barv. film NFl 'STR A SNI PO PA J ob IX. uri. amer. barv. film KOKO ŠANEI. - PRA\A KRAlJlCA MODE ob žO.un X. januar/a jtttfosl. barv jilm I.()\ i KALNEM ob IX. uri. amer barv. jilm DAN K() SO SE VSI SMEJA4 I oh 21). uri 9 /anuarja amer. barv. film DAN KOSO SE VSI SMErlAIJ ob IS. uri. amer. ban 'film ZORA V DEŽEL 1ZCLC ol> 20. u n 11 januarja jutio*t. barv. film l.O\ l KALNEM oh 20. uri 12 januarja amei. barv. jilm ZORA * DEŽELI ZA 1.1 oh 2». uri 13 januarja amer. barv. jilm PLAM I PROKLETIH ob 20. uri BLED 7. januarja amer han. iilni BEG S PADALOM oh 2<). uri ' x. /anuarja amer. barv film l F LIKA KRAJA AVTOMOBILOV ob M. i,,20.„n 9. januarja dme/barv. jilm BEG S PADALOM oh IX. 'un. f/ttne. barv film ZADNJI MOHIKA NE(1 oh ju. uri 10. januatju amer bon /dm DAN KO SO S F VSI SMEJ A IT oh 20. ihi 11. /ttnuarja muci ban film KOKO ŠA NEI. - PRVA KRALJICA MODE oh 20. un 12 januarja juposf barv. Jilm LO\ \' KALNEM ob 20. uri KINO KRANJ CENTER 7. januarja amer. barv. kri/n. film POD GANE Z ASFALTA ob Iti. uri. nem. barv vojni film PODMORNICA oh IX. in 20.15 X. januarja amer. barv. film PODGANE Z ASFALTA oh 16. in IX. un, nem barv. vojna d nima PODMORNICA oh 20. uri. premiera anfil. ban-, filma CESTNI BOJEVNIK oh 22. uri 9. januarja avstr. barv. film SIN NEVIHTE ob 10. uri. amer. barv. k rim. film PODGANE Z ASFALTA ob 15. in 17 uri. premiera nem. barv. filma KRISTIANE F OTROCI S POSTAJE ZOO ob 21.15 10. januarja ital barv film ŠERIF DOLINI NILA ob 10. uri. nem. barv. film KRISTIA NE F OTROCI S POSTAJE ZOO ob 16.30 in 17.45 ter oh 20. uri 11. januarja amer. barv. risani film PEPELE A ob 10. uri. nem. barv. filn, KRISTIA NE F OTROCI S POSTAJE ZOO ob 15.30. 17.45 in 20. uri 12. )'anuarja nem. ban . />ust. film OLD FIREHAND oh 10. un. nem barv. film KRI S TI ANE F OTROCI S POSTAJE ZOO oh 15.30, 17.45 in 20. un /.i. /anuarja frunc. barv. risani film SREČNI LCKEC IN BRATJE DALTON ob 10. uri. amer. barv. film CESTNI BOJEVNIK ob 16., IX. in 20 un KRANJ STORŽIC 7. januar/a amer. barv srhljivka SPEK TAKTEL GROZE oh 16.. lx. m 20. uri X. /anuarja amer. bari akcij, fdm DVA SI PER POLICAJA ob Iti. in IX. uri. amer. barv. srhljivka SPEK I KF.I GROZE .,/>20. uri 9. januarju hrnritk. lan. film SRDITA PEST oh 14. uri. amer barv. srhljivka SPEKTAKEL GROZE ob 16. m IX. uri. p/vntiera amei. akcij, filma KI HA ob 20. u, i 10. in 11. januarja amer. barv. fdm KCBA oh 16.. 13. i,i 20. m i 12. /anuarja anfil, barv. film VOHCN. KI M F. JE Ul BIL ob 16.. IX. m 20. uri 13. /anuarja hongk. ban. fdm ZNAMENJE RDEČEGA ZMAJA ob 16.. is ,,, 2l>. Tretje svetovne vojne je konec in katera vrednota jo je preživela? Naf-ta. Mar Rockatansky, nekoč najspretnejši mož v cestni patrulji, ki mu je banda ubila ženo in sina, brani vrtalce nafte. V glavni vlogi avstralskega pustolovskega filma Cestni bojevnik nastopa priljubljeni Mel Gibson. V ameriškem filmu Spektakel groze so zdmžene scene i: najbolj znanih filmov te vrste, ki jih povezuje Antonij Perkins, glavni junak Hitchcockovega dela Psyho. Videli bomo legendarne prikazni, ob katerih ledeni kri: Drakulo, Frankensteina, Fantoma opere, Nosferatuja, . volkodlaka in druge. Film Kuha s Seanom Connerijjem v gluvni vlogi sega s svojo akcijsko zgodbo v obdobje kubanske revolucije, n čas starih oblastnikov za ob \ stoj. _, _ . J/ TRŽI C X. januarja Itontfk. barv. jilm ZNAMEN-IE RDEČEGA ZMAJA ob 16 uri. nem barv d/uma LILI MARI.FEN oh is in 20. uri. premiera nem.^ban filmu KRISTIA S E I-OTROCI S POSTAJE ZOO oh 22. un 9 januarja ho/tfik. ban /dm TIGRO\ BES oh 15 un. frunc. bari. fifpt TRI JE TREBA C BITI oh 17. m 19. urv premiera „„mL barv. ljub. drame '/.ENA FRANCOSKEGA POROČ NIKA ob 21. un :o. januarja hon^k. ban /ihti TfGRO\ BES ob 17 uri. premiera anfjl barv filma CESTNI BOJEVNIK oh 19. un II /anuarja - ital. barv film ŠERIF l DOLINI NILA ob 15.30 an/;/. barv. film VOHCN. KI ME JE I.JCBIL ob 17. in 19 un ' , 12. i anuarja amer barv. risani plin PFl'F.i.KA oh 15.30 uma barv. fdm PODGANE/. ASFALTA oh hm 19. un Zahodni Berlin. Trinajstletna Kristiane živi pri ločeni mami. Mlajša sestra težko prenaša njenega ljubimca in odide k očetu, Kristiane pa vse češče zahaja v disko. Njeni idoli so David Boune, disko glasba, življenje brez zaprek, »neobvezno« društvo in končno droga S štirinajstimi leti se Kristiane že prostituira, da bi lahko zase in za fanta kupila mamilo Kasneje se oba skušata pozdraviti, vendar ju ponovno srečanje z ulico pripelje na staro pot... Zahodnonemški film Kristiane p _ otroci s postaje Zoo je izredno uspel; predvsem zato, ker brez olepšavanja prikazuje drogo in njene posledice. RADIJSKI SPORED SOBOTA, 8. jan. 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik - 9.0f> Glasbena matineja -9.45 Zapojmo pesem - o zimi (OPZ HTV Ljubljana) - 10.05 Po republikah in pokrajinah - 10.25 Panorama lahke glasbe - H.05 Pogovor s poslušalci - 11.35 Srečanja republik in pokrajin - 12.10 Godala v ritmu - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 N«$i poslušalci, čestitajo in pozdravljajo - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz našđi sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Glasbena panorama - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin - 18.00 Škatlica z godbo - 18 30 Mladi mladim - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Mladi mostovi - 19.55 Dpmcvina je ena - 20.00 Sobotni zabavni večer - 21.00 Za Slovence po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Luko Paljetak: Pesmi - 23.15 tod do polnoči i 00.05 No program - glasba Drugi program 7.15 Sobota na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -Sobotne pobude - glasba, »Človek in prosti čas«, Minute za EP in Še kaj - 19.25 Sport in glasba - 21.18 Prostor za šanson - 21.45 SOS -Sobotno obujanje spominov - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NEDELJA, 9. jan. 5.00 Jutranji program - glasba - 8.07 Radijska igra za otroke -Matjaž Jarc: Darkini zakladi - Skladbe za mladino - 9.05 Se pomnite, tovariši -10.05 Nedeljska matineja -11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Zabavna glasba - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.05 Pihalne godbe - 14.20 Humoreska tega tedna - Slavvomir Mrožek: Kratke - 14.45 Z majhnimi ansambli - 15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Pojo amaterski zbori - Večer Partizanskega pevskega zbora I. oddaja - 16.20 Popoldanski simfonični koncert -17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Wolfgang Ecke: Dama s črnim jazbečarjem, II. epizoda - Stanovanjski čoln na Temzi - 18.18 Na zgornji polici - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Skupni program JRT - studio Sarajevo - Glasbena tribuna mladih - 23.05 Literarni nokturno - Samuel T. Cole-ridge: Pesem starega mornarja - 23.15 Disko, disko -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Nedelja na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih - V nedeljo se dobimo - šport, glasba in še kaj - 19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.15 Naš podlistek - 21.33 Lahke note - 21.45 Radio Student na našem valu - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PONEDELJEK, 10. jan. 4.30 Jutranji program glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja - 8.40 Pesmice za mlade risarje in pozdravi -Slavko Mihelčič: Snežek -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za. . . -11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski arkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odni - 13.00 Danes do 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj -14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.50 Radio danes, radio jutri -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - ZDA skozi ljudsko pesem Izgradnja Amerike (II) - 18.25 Zvočni signali -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka in Fanti s Praprotna - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Prisluhnite, izberite - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Novosti iz naše diskoteke - 23.05 Literarni nokturno - Milan Jesih: Vetrne ribe - 23.15 Ob domačem ognjišču - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih - Z rokami in z glavo, glasba, »Znanost in tehnika«, Minute za EP in še kaj - 19.25 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa TOREK, 11. jan. 4.30 Jugranji program - glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Mostiščarji - 8.35 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Hrastnik - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate .. .? - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V korak z mladimi - 14.35 Cez tri gore, čez tri dole - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.45 Glasbena med-igra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Odskočna deska - Nina Patarčec - klavir - 21.05 Radijska igra - Žarko Petan: Maturanti - Glasbeni inter-mezzo - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno -Oskar Davičo: Pesem - "23.15 Mozaik lahke glasbe - 00.05 Nočni program - glasba (samo na SV oddajniku I. programa) Drugi program 7.15 Torek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - »Omejitev hitrosti« - glasba, »Na obisku v...«, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.33 Jazz na II. programu - Lala Kovačev, Markovič-Gut sekstet in Clark Terry - Pogovor s pevko Abbev Lincoln - brata Mangelsdortf - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SREDA, 12. jan. 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko in govorimo srbohrvaško - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate? -11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. program) - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 16.45 Naš gost -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prosotru in času - 18.15 S knjižnega trga - 18.40 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka - poje kvartet Spev - 20.00 Naj narodi pojo - 20.32 Medigra - 20.35 Sergej Prokofjev: Sonata za violončelo in klavir, op. 119 - 21.05 Mihail Glinka: Odlomki iz opere »Ivan Susanin« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Zimzelene melodije - 23.05 Literarni nokturno - Mbella S. Dipoko: Naša usoda - 23.15 Za ljubitelje jazza - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Odprta vrata, kultura, glasba, Minute za EP in še kaj - 19.25 Novi val - 20.20 Iz naših galerij - 20.33 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa ČETRTEK, 13. jan. 4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Razpotja sodobnega sveta II - 8.35 Mladina poje - Pesem mladih na festivalu RIG (2): DPZ iz Skopja - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate ...? - 11.35 Naše pesmi in plesi -12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Mehurčki - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - Saint-Saens: Živalski karneval -14.40 Jezikovni pogovori -15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Z ansamblom Ludvika Les-jaka in njegovimi pevci -18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Marij Kogoj: Sedem skladb za violino in klavir - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - »Zeleni otok« -I. (irska poezija) - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno - Salvador Espriu: Pesmi - 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -»Vroče-hladno«, glasba, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Od ena do pet - 20.45 Moderni zvoki -21.03 Zavrtite, uganite... -22.00 S festivalov jazza - Ebu Jazz-koncert London 82 (IL del) - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa PETEK, 14. jan. 4.30 Jutranji program glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - Pri skladatelju Jakobu Ježu - 8.35 Glasbena pravljica - F. Mil-činski-P. Sivic: Policaj in Cefizelj - 8.55 Naši umetniki mladim poslušalcem - Pavel Sivic: Iz najdihojce - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... -11.05 Ali poznate ...? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Domače pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Primoš Ramovš: Di-vertimento za godalni orkester - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.00 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. program) -15.30 Napotki za turiste -Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in godemo - 18.15 Gremo v kino - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela - 10.00 Uganite, pa vam zaigramo... - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Iz glasbene skrinje - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Petek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Popot-niška malha, »Ob koncu tedna«, glasba, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stop pops 20 in novosti - 21.33 Petkov disko klub - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 8. januarja, slednje prodajalne: bodo dežurne na- KRANJ Central: Diskont Vino Kranj, Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Seriču*. in Naklo v Naklem od 7. do 13, ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Kle-1 " ' Duplje, Krvavec, Cerklje, Idvor, Kočna, Zg. Jezersko, dežurne prodajalne bodo „ 7. do 19. ure in sicer : SP $ku, Kranj, Titov trg 5, SP Pri Nebotičniku, Kranj, C. JLA 7/a, SP Oskrba, Kranj, Begunjska 4, SP Planina, Kranj, Zupančičeva 24, PC Planina, Kranj, Planina 65, SP Preddvor, Preddvor 35, PC Bntof. Naslednje dežurne prodajalne bodo odprte od 7. do 17. ure in sicer: SP Šenčur, PC Bitnje. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj: od 7. do 11. ure Delikatesa, Maistrov trg 11, Kranj, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi, Šenčur. V Cerkljah pa trgovina Živila Kranj SP Gorenjka od 8. do 11. ure ŠKOFJA LOKA NAMA Škofja Loka TRŽIČ Mercator, Bistrica 14, Mercator, Trg svobode 21, Mercator, Ravne 9, in Mercator, Križe. BOHINJ Ljubljanske mlekarne, Oskrba BLED Špecerija, Samopostrežba, Prešernova 48 in Živila Center, Ljubljanska cesta GORJE Špecerija market, Sp. Gorje LESCE Murka 3, Lesce RADOVLJICA Živila, Pred trg --—-\ JEMO SVINJSKE TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH! KOŽA VSEM KMETOVALCEM ŽEUMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1983! Koteks tobus in zbiralnice kmetijskih zadrug ZAHVALA Ob prerani izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete MARIJE STARE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za lepo petje. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJENI ZAHVALA V 76 letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi ata, stari ata, brat in stric NIKO-VILI KALAN Virškov ata Pogreb dragega pokojnika je bil v petek, 31. decembra 1982 na pokopališču v Lipici v Škofji Loki. Za vso pomoč in darovano cvetje se vsem lepo zahvaljujemo. Iskrena hvala tudi pevcem in gospodu župniku za lep obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: sinova Janez in Niko z družino ter drugo sorodstvo Škofja Loka, Kranj, Vrhnika, Maribor, Ljubljana NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke z dne 31. decembra: otmar, vesela družba, naib, spa, neon, salama, post, krilatica, Ivar, Aelita, Alarodi, RTV, Ika, Atal, srečno novo leto, Asuan, namotek, Ikt, Ns, Scribe, lopata, pionir, Tapajos, ajvar, Everest, Aarau, Tar, LT, mcla, lasker, soj, Alk. Tiara, klementinec, Os, It, Mn, Astra. Nt. Prejeli smo 241 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Natalija Bizjak, Štefeto. va 26 a,Šenčur, 2. nagrado (150 din) prejme Milka Stagar, Bled, Alpska cesta 13, 3 nagrado (120 din) prejme Andrej Perne, Kranj. Mlakarjeva 24, ostalih sedem nagrad (100 din) mejo: Jelka Delopst, Jesenice, Industrijska 12, Vine Langerholc, Podlubmk 157. bkofja_Loka> Vida Rugale, Kranj, Kidričeva 3, Marjan Jelovčan, Bokalova 12, Jesenice, Malci JU>vc1C) Ver-je 13, Medvode, Viktor Uranič, Cerklje 163, in Lovro Kavčič, Kranj. Retljeva 15. Nagrade bomo poslali po pošti. Varčevalci! Znova je leto naokoli in spet se je nabralo nekaj obresti v banki, vendar vam predlagamo, da ne pohitite takoj v bančno enoto. S tem se boste izognili gneči, ki nastane po novoletnih praznikih, prihranili boste čas, banka pa vam jih bo obrestovala tako, kot da ste jih vpisali že prvi dan v novem letu! /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, Kranj- rezanci tako in drugače Postrežemo solato. jih s kompotom ali s rezanci s skuto Potrebujemo 400 g kupljenih ali domačih širokih rezancev (lahko tudi makaronov), 80 g mesnate slanine, 250 g skute, 1/2 litra kisle smetane. Rezance skuhamo, dobro odce-dimo in stresemo v kozico, v kateri smo popražili na kocke narezano slanino. Premašamo, da se rezanci dobro ogrejejo. Stresemo jih v nepregorno skledo, potresemo s pretlačeno skuto in prelijemo s smetano. Rezance postavimo za nekaj minut v pečico, da se malo zapečejo. Kuhinja, kakršne se nikoli ne naveličamo — Ste že kdaj pomislile, da je vaša kuhinja, ki je vsa do vrha v ultrapasnih oviarah, vedno počiščena, vse lepo spravljeno v omaricah, kvečjemu kakšen prti-ček in vaza na mizi, pa ura na steni, pa mogoče še koledar, strogo urejena, v bistvu pa je presneto dolgočasna! Saj je lepo, če je čisto, urejeno Ampak, stvari, razohešene tako, da so takoj pri roki, ko jih potrebujemo, pa tudi dajo svoj mik. Mladi se za take kuhinje zelo ogrevajo in ni jim mar, če ima starejši obiskovalec občutek, da je njihova kuhinja »navlečena«. Predvsem so praktični. Mladi par, ki sije nad štedilnik in umivalna korita obesil navaden ročaj od metle na male mesarske kljukice pa vse tisto kar se pri kuhi potrebuje, je silno praktičen in domiseln. In verjeli ali ne, v taki kuhinji je tudi veselje kuhati! V. zapečeni rezanci Potrebujemo 400 g rezancev, 1 kranjsko klobaso, 2 jajci, 1/4 litra mleka, 40 g moke, 40 g masla, 200 g gauda sira, muškat, poper in sol. V kozico damo maslo in moko ter toliko časa mešamo, da se zmes speni. Prilijemo mleko in omako s šibo gladko razmešamo. Pustimo, da prevre, nato jo odstavimo in ohladimo. Ohlajeni omaki primešamo na kocke narezano kuhano klobaso, rumenjake, trd beljakov sneg. začimbe in polovico naribanega sira. Medtem skuhamo tudi rezance, jih oplaknemo s hladno vodo, dobro odcedimo in prelijemo z omako. Pre-vidmo premešamo. Rezance stresemo v namazano nepregorno posodo, potresemo s preostalim naribanim sirom in postavimo v razgreto pečico, da se zgoraj zapečejo. rezanci po poljsko Potrebujemo 400 g rezancev, 3 tido kuhana jajca, 60 g margarine ali masla, 30 g drobtin, peteršilj, sol, poper. Rezance skuhamo v slanem kropu, jih oplaknemo s toplo vodo in dobro odcejene stresemo na večji krožnik Potresemo jih z na rezine narezanimi jajci, s sesekljanim peteršiljem, in z drobtinicami, ki smo jih opražili na maslu ali margarini. K jedi postrežemo še solato. rezanci s šunko Potrebujemo 400 g domačih ali kupljenih širokih rezancev, 200 g šunke, 3 jajca, 3 žlice kisle smetane, 30 g masti, drobnjak in sol. Rezance skuhamo v slanem kropu, odcedimo, oplaknemo s toplo vodo in takoj prelijemo z omako. Omaka: Posebej v kozici segre-jemo maščobo in" primešamo na koščke narezano šunko. Prilijemo raztepena jajca, med katera smo vtepli smetano. Mešamo, dokler jajca ne zakrknejo, dodamo sesekljan drobnjak in prelijemo rezance. Ponudimo s solato. M. Messegue: Narava ima vselej prav čebula (1) Česen in čebula, »la cevo«, kot. ji pravimo pri nas, sta bližnja sorodniku. Veliko skupnega imata, zato ju tudi v kuhinji lahko uporabljamo izmenoma' zlasti če ta ljubi česen, oni pa čebulo. Čebula ima milejši okus kot česen, rdeča čebula je celo nekoliko sladka. V nasprotju z mnogimi drugimi zelenjavnicami, ki s kuhanjem, kot je znano, izgube veliko svojih učinkovitih snovi, pa kuhana čebula sprosti precej vitaminov. Toda pozor, ne smemo je pražiti! Čebula spada v juho ali v pečico. Če jo radi jeste surovo, potem kar po njej! Pred vojno sem poznal šampiona s »Tour de France«, ki je pred vsako etapo jedel surovo čebulo. Pozneje, ko sem jih imel jaz trideset, on pa petdeset, je prišel v mojo ordinacijo. Pripovedoval mi je o svojih športnih dosežkih in vedno pristavil: »Zame je čebula pravi dinamit; kakor hitro jo pojem, se poženem kot bomba.« Prav takrat mi je pripovedoval neki boksar, da tudi njemu da šele čebula pravi zamah. Pri nas doma jemljejo kmetje s seboj na polje surovo čebulo, kadar jih čakajo težka dela. kot so žetev, spravljanje sena in trgatev. Čebulo jedo s kruhom in menda si po njej opomorejo. Čebuli pripisujejo tudi afrodizijski učinek. In res čebula pospešuje ljubezen, ker čisti kri, ženske pa dobe po njej lepo polt. Toda vseeno jih čebula vznemirja: lepa koža že, že ... toda dišati po čebuli? Toda glede tega ste lahkjo popolnoma pomirjene; osvežite si usta z mentolom ali pa, kakor pri česnu, požvečite peteršilj ali zrnca kave. V vsakem primeru je lepo, če vidiš. kako izginjajo grdi mozolji, kožni izpuščaji in ekcemi, in če veš, da so želodčne in črevesne stane prav tako čiste, gladke, prožne in dobro prekr-vavljene kot lica. Razen tega uničuje čebula črevesne parazite in pomaga pri trdovratni zapeki. Čebula je tudi učinkovit diuretik, preprečuje zadrževanje urina in pospešuje izločanje seča in natrija. Izločanje povečuje celo, če jo uporabljamo zunanje. Treba je samo prerezati sočno čebulo na dve polovici in si z njima natreti predel ledvic in že se za 25 odstotkov poveča izločanje seča. Tudi pri išijasu bi se morali masirati s čebulo. Uživanje surove čebule pospešuje nadalje tudi potenje in nadomešča savno. Tako izločanje skozi kožo hasne tudi revmatikom! Učinek bo naravnost čudežen! Po čebuli bi morali seči še pri nahodu in angini. Naredite si »čebulno vino« po prastarem receptu: Napolnite litrsko steklenico s 100 do 150 grami naribane čebule, dodajte 100 gramov medu in prelijte vse skupaj z dobrim belim vinom. Ta mešanica naj se namaka dva tedna, potem jo precedite. Pijte jo vsak dan dve do tri žlice; okus čebulnega vina je sicer malo nenavaden, je pa zato njegov učinek zelo diuretičen in krepČilen. r sodobne težave — 7jSl božjo voljo, Maks, kaj je s teboj? Obvezana glava, mavec, bergle ... — Deset sekund sem bil prometna ovira. ribiška Ribič se vrne domov pozno ponoči in že na pragu zavpije: — Žena, ves mesec ne bomo kupovali mesa! — Si ujel tako veliko ribo? — Ne. Vso plačo sem zapil! srečolov Vilko je bil na srečelovu. Izklicevalec je oznanil glavni , dobitek. - Številka 87 - debela svinja! - To sem jaz! je veselo vzkliknil Vilko. ponujamo temo Veliko smo zvedeli o tem, zakaj jočete, iz vaših spisov. Nekateri jočete zaradi slabe ocene v soli, drugi zaradi spora z bratom ali sestro ali starsi, tretji zaradi izgubljene živali, četrti zaradi izgube dragega prijatelja, sorodnika, peti spet zaradi veselja ... S spisi so bih tokrat najbolj radodarni učenci škofjeloških osnovnih šol Peter Kavčič in Cvetko Golar- Najbolj posrečen med vsemi pa se nam je zdel spis, ki ga je sestavil Matjaž Ljubeč, učenec 3. b razreda osnovne sole Peter Kavčič. Za nagrado mu bomo poslali knjigo Branka Hofmana Ringo Star in upamo, da si bo ob njej posušil solze. Počitnice so pred vrati. Marsikaj lepega, veselega ali pa tudi žalostnega boste doživeli v naslednjih treh tednih. Pišite o teh izjemnih dogodkih, o radostih v igri, športu ali o samoti za domačimi štirimi stenami. Spise pošljite do 7. februarja na naslov: ČP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1. Najboljšega bomo nagradili s knjigo. Zemlja domača ni prazna beseda Mačka Se miš je v mišnico ujelti, le kaj bo, reva, zdaj počela ? Pred mišnico pet njenih je otrok, se najmlajši spustil je v jok. Še pritegnili drugi so v zboru in tu začenja se zgodba o umoru. Pred mišnico stopi črna postava, ki prav nič ni jokava. Oči se ji bliskajo, zobje iskrijo in sline cedijo. Okoli mišnice opreza, grozljivo čeljusti razteza. Vsi so zbežali, le miš ' je v miš niči ostala. Postava pred mišnico odpre usta in en, dva — miš pohrusta. Marjeta Rozman, osn. šola heroja Bračiča Tržič Brat mi nagaja Oh, kolikokrat na dan se mamica razjezi in reče: »Ta mule že spet nagaja! Matejči, zakaj jočeš?« Jaz pa se bolj ihtim in hlipam v njenem krilu. Seveda sem za to tudi sama kriva. Začne pa se vsakokrat nekako takole. Brat, ki je starejši, mi zelo rad nagaja. Jaz mu nikoli ne ostanem dolžna. Kot mali kuža se zapodim v njega, ga grizein in cukam za lase, tako da se me komaj reši. Preden mi utegne poplačati mojo jezo, začnem vpiti: »Maami, maami.. .« Tako pri njej iščem tolažbo, čeprav vem, da je to krivica do mojega bratca. Vedn6 znova mu obljubim, da tega ne bom več počela, toda ostaja samo pri obljubah. Mateja Feltrin, 2. a r. osn. ftole Cvetko Golar Škofja Loka Po prazni in široki cesti se vračam domov. Čevlje imam zaprašene, korak je utrujen od dolge hoje. Kljub vsemu sem srečna. Najraje bi za vriskala. Spet sem doma, spet vidim Lubnik - dobrohoten hrib, ki se dviguje nad Škof jo Loko. S počasnimi koraki pridi'sani v središče mesta; kužno znamenje, lep vodnjak, hiše z okrašenimi okni. Le malokatero mesto se lahko pohvali s tako izvirnimi zgodovinskimi spomeniki. Srečna nad to ugotovitvijo se odpravim proti Kapucinar-skemu mostu. Zazrem se v valove sinje zelene Selščice. Iz nje v elegantnem loku skoči riba, prava potočna postrv. Kako je rejena! Če bi jo videl oče, zagrizen ribič ... Raje ne mislim na to. Poslovim se od prijazne reke in jo uberem naravnost proti Nami. Obstanem pred kipom, ki prikazuje Agato in Jurija, junaka iz Vi soške kronike. Kako hvaležna sem Tavčarju, da je napisal ta roman! Pogled mi mimogrede obstane na uri. Nemogoče, da je že dvanajst? Domači me gotovo že pričakujejo. Kako sem jih pogrešala v teh kratkih dveh tednih! Saj ne rečem, da pri teti v Pomurju ni bilo lepo. Nasprotno, bilo je enkratno, le nekam utesnjeno sem se počutila v tisti ravnini, za katero se mi je zdelo, da nima ne konca ne kraja, kot pravimo v Škofji Loki. Sredi takih in podobnih misli prispem do novega šolskega centra in športne hale. Da, tudi s tem se lahko pohvalimo Ločani. Smo pa res srečni ljudje. Pravijo, da se nam to pozna in mislim, da se ne motijo. Sicer pa, kdo ne bi bil srečen med takimi varuhi kot so hribi Loškega pogorja? Pogled se mi še bolj razjasni. Stojim v domači ulici. Zdi se mi, kot da me pozdravljajo vsa drevesa, vsak grm. Že od daleč zagledam sosedovo češnjo. Noge same od sebe poskočijo in me v lahkotnem teku poneso do doma. Hrupno odprem vrata in se kot podivjan konj zakadim proti kuhinji. Domači me veseli pozdravijo: »Glej, glej, kdo se je vrnil!« se nasmehne oče. »Smo slišali, da si iz Kranja pešačila. Le kje si izgubila denar.« pnpomne mati, ki ji je denar vedno prva skrb. »Kaj moremo, če je imela smolo,« reče s svojim zamolklim glasom oče. »Gotovo si lačna?« me s skrbio v glasu vpraša babica in že stoji pred štedilnikom. »Malo žgancev in kislega zelja smo jedli,« mi pojasni v prijetnem laškem dialektu. Nasmeh, ki je do zdaj igral na mojem obrazu, ugasne, a le za hip, kajti v kuhinji prijetno zadiši po kislem zelju, ki sem se ga že pred tremi tedni otepala kot umazanija vode. Ko pospravim zvrhan krožnik žgancev in malo manj zvrhan krožnik zelja, se dokončno prepričam, da svoj domači kraj spoznaš šele takrat, ko se za neka j časa odpraviš v svet. Bernarda Pavlovec, 8. d. r. osn. šole Peter Kavčič Škofja Loka Dragi dedek Mraz Na začetku te prav lepo pozdravljam. Minilo je skoraj leto, odkar sva se nazadnje videla, zato ti imam veliko povedati. Mi srno zdravi. Učenje mi tudi letos ne dela težav. Bolj težko je bilo, ko smo morali več kot tri mesece hoditi v šolo v Selca. Vstajati sem morala že ob pol Šestih, domov pa sem prišla ob dveh popoldne. Zdaj je veliko bolje, ko smo spet v Davči in nismo vezani na avtobusni prevoz. Lepo so nam uredili našo šolo. Delo še ni opravljeno, vendar upam, da bodo spomladi delo opravili do konca. Naše učilnice so sedaj veliko lepše. Dobili bomo tudi telovadnico. Tudi doma je nekaj novega. Dobila sem bratca Roka. ki ga imam zelo rada. Z njim je precej dela. S sestrico Ano se igrava, včasih pa se tudi stepeva. Mamici včasih pomagam pri lažjih delih v kuhinji. Naj neham govoriti o sebi. Rada bi zvedela, kako je s teboj. Si zdrav? Nas boš lahko tudi letos obiskal? Imaš veliko dela zdaj, ko se bliža novo leto? Mi bomo pripravili kratek kulturni program. Upam. da te bomo z njim razveselili. Naj za danes končam. Oglasila se ti bom čez leto dni. Želim ti zdravja in sreče. Še enkrat te prav lepo pozdravljam. Kmalu na svidenje! Lidija Mijatovič, 2. r. osn. šole Davča Zakaj jokam Danes smo dobili za domačo nalogo spis o tem, zakaj jokamo. Otroci jokamo več kot odrasli. Dojenčki z jokom povedo, da so lačni ali jih kaj boli. Jokamo lahko od žalosti ali od veselja. Ko sem začel s pisanjem, nisem vedel, kaj naj napišem. Sedel sem za mizo in jokal. Hodil sem od mamice do sestre. Prosil sem ju, naj mi povesta, kaj naj napišem. Nobena mi ni hotela ničesar povedati. Svetovali sta mi le to, naj napišem, zakaj pravkar jokam. Zamislil sem se in ugotovil, da jokam zato, ker se mi vsebina tega spisa zdi zelo težka. Otroci navadno ne premišljujemo o tem, zakaj jokamo. Vemo pa, da kakor za vsakim dežjem posije sonce, tako tudi za vsakim jokom pride smeh. Matjaž Ljubeč, 3. b r. osn. šole Peter Kavčič Škofja Loka * PARTIZANSKA BOLNIŠNICA - Adrijana Krstič, 8. a r. osnovne šole Simon Jenko Kranj GLAS 20. STRAN Podeljene Bloudkove značke Priznanja telesnokulturnim delavcem Občinske telesnokulturne skupnosti ob izteku leta podeljujejo prizadevnim športnim delavcem Bloudkove značke; zlate za najmanj trideset let dela na področju športa in rekreacije, srebrne značke za več kot dvajsetletno delo in bronaste za več kot desetletno organizacijsko ali strokovno delo. V škofjeloški občini so Bloudkove značke podelili na prireditvi »beli koncert«, na kateri so se predstavili tudi najboljši športniki. Zlato značko so prejeli Anton Oblak za delo v smučarskem klubu Žiri, Janez Šter za napredek alpskega smučanja in Florjan Tavčar za delo v športnem društvu Alples. Srebrne Bloudkove značke so dobili Štefka Oblak, Janez Plestenjak. Vlado Rozman, Anton Okorn, Janez Rant, in Izidor Štucin, bronaste pa Janez Čelik, Miro Pinterič, Peter Pipp, Jože bekš, Slavko Dolenc, Janko Gajcar, Rafael Kofler, Janez Lotrič ter Janez Zapler. Plaketo občinske telesnokulturne skupnosti sta prejeli planinski društvi Škofja Loka in Železniki, ki praznujeta 75-letnico obstoja. V tržiški občini so zlato Bloudko-vo značko podelili Janezu Vagnerju za prispevek k razvoju rokometa, alpskega smučanja in atletike, srebrni znački Francu Primožiču in Marjanu Vodnjovu ter bronasto Janezu Megliču, predsedniku športnega društva Lom, ki je letos zmagalo v akciji »najboljše društvo v krajevni skupnosti«. Na podelitvi značk telesnokulturnim delavcem v domu Petra Uzarja v sredo so se zbrali tudi najboljši tržiški športniki: alpska smučarja Bojan Križaj in Polona Pehare, kombinatorca Ro- ben tvastrun in Peter Jošt, sankača Drago Česen in Teodor Kališnik, alpinist,in zmajar Iztok Tomazin, ro-kometaš Franci Maje, rekreativka Ana Jerman in Anica Grdič iz šolskega športnega društva Storžič. V radovljiški občini zlate Bloudkove značke letos niso podelili, srebrno pa sta prejela Svetozar Pezdič in Matija Černe ter bronasto Branko Kržišnik, Janez Košir, Stanko Slivnik in Janez Lapajne. Na slovesnosti v sindikalnem izobraževalnem centru so nagradili dvanajst radovljiških športnikov, ki so sodelovali na evropskih in svetovnih prvenstvih, ter 46 športnikov, ki so osvojili odličja na republiških, državnih in mednarodnih nastopih. Kar 92 kolajn so letos radovljiški športniki prinesli z republiških, državnih, balkanskih, evropskih in svetovnih prvenstev. V kranjski občini bodo telesnokulturne organizacije prihodnje leto podelile štiri zlate Bloudkove značke, 11 srebrnih ter 10 bronastih. V jeseniški občini namesto Blo udkovih značk telesnokulturna skupnost že več kot deset let podeljuje prizadevnim športnikom in telesnokulturnim delavcem Gregorčičeve plakete. Letos so jih prejeli Jožica Bakovnik za delo z mladimi v jeseniškem Partizanu in v mladinskem planinskem odseku na Javor-niku, Jože Janežič za uspehe v nogometu in kegljanju na ledu v preteklosti, Drago Doki za organiziranje rekreacije v železarni, nekdanji tekač in trener teka na smučeh Alojz Kerštajn ter Vito Vauhnik, ki je za košarkarski klub Jesenice odigral 1200 tekem. c. z: Na Jesenicah podelili Gregorčičeve plakete Jesenice — Na seji skupščine telesnokulturne skupnosti so podelili Gregorčičeve plakete za dosežke na teles-nokulturnem področju. Prvič so plakete podelili leta 1968, doslej. pa jih je prejelo že 83 organizacij in posameznikov. Plakete za leto 1982 so prejeli JOŽICA BAKOVNIK za aktivno delo na področju splošne telesne kulture v društvu Partizan in v planinskem dru-. štvu. Deluje v TVD Partizan Javornik-Koroška Bela in v planinskem društvu te krajevne skupnosti JOŽE JANEŽIČ je dolgoletni prizadevni telesnokulturni delavec. Že leta 1939 je začel igrati nogomet, ki mu je ostal zvest tudi po vojni kot igralec in trener. Leta 1954 je bil med ustanovitelji kegljaškega kluba na ledu. Leta 1959 je s svojo ekipo na evropskem prvenstvu osvojil bronasto kolajno. Jože Janežič je kasneje poklicno skrbel za telesnokulturne objekte na Jesenicah in ostal še naprej predan telesni kulturi in športu. < DRAGO DOKL je prejel plaketo za zasluge pri razvoju jeseniškega sanka-škega športa in pri razvoju športne re- ■ kreacije v Železarni, kjer je zaposlen. Bil je aktiven sankač, sedaj pa je predsednik Sankaškega kluba Jesenice. Od leta 1968 dalje je športni referent v TOZD Jeklarna jeseniške železarne. ALOJZ KERŠTAJN je prejei plaketo za zasluge kot smučarski tekač. Od leta 1965 do leta 1973 je bil član državne reprezentance. Stalno se je razdajal tudi vzgoji mladih tekačev. Od leta 1976 dalje je trener občinske selekcije v smučarskih tekih in pomočnik zveznega trenerja. VIKTOR VAUHNIK je dolgoletni košarkarski delavec. Leta 1960 je kot pionir začel igrati košarko in bil kasneje tudi član slovenske mladinske košarkarske reprezentance. Do leta 1981 je igral v jeseniškem članskem moštvu. Sedaj vzgaja mlade igralce na Prežiho-vi osnovni šoli. J. Rabič Smučarski teki Dvesto tekačev na Pokljuki Pokljuka — Prva letošnja množična tekaška prireditev pri nas je bil spominski tek »Zmaga mrtvega bataljona« na Pokljuki. V sončnem vremenu se je v smučine pognalo blizu dvesto ljubiteljev teka na smučeh, med katerimi so bili tudi pripadniki vojne pošte 1098 iz Kranja. Najstarejši udeleženec tekmovanja je bil 63-letni Jeseničan Tone Pogačnik, progo pa je pretekel tudi invalid in borec Prešernove brigade in Ko-krškega odreda Ivan Štular — Čiro. V posameznih kategorijah so postali zmagovalci: pri pionirjih na osem kilometrov dolgi progi Andrej Zupan, pri pionirkah Romana Pogačnik, pri ženskah do 35 let Milena Kordež in pri starejših Lidija Ambrož, v konkurenci moških do 30 let na 16-kilometrski progi je slavil Stane Stanonik, pri moških od 30 do 40 let Niko Smolšek in v starostni kategoriji nad 40 let Stane Osovni-kar. Marko Petrič Športne igre radovljiških delavcev Množična udeležba ■ Radovljica — Na športnih igrah delavcev radovljiškega sindikata je sodelovalo 2490 zaposlenih, od tega 481 žensk, iz 120 osnovnih organizacij. Tekmovanje je tokrat prvič potekalo v treh skupinah, pri čemer so upoštevali število zaposlenih v posamezni delovni organizaciji. ■ V smučarskih tekih je nastopilo 48 žensk in 209 moških. V ženski konkurenci so zmagale tekmovalke LIP Bled in pri moških člani sindikalne organizacije Verige iz Lesc. Med 75 tekmoval-kami v veleslalomu so največ točk -zbrale smučarke LIP Bled in pri moških sindikalna organizacija Elana iz Begunj. V borbenih partijah v kegljanju so bile pri ženskah prve delavke iz otoške Iskre in pri moških tekmovalci Verige. V odbojkarskem tekmovanju je slavila pri ženskah ekipa Elana in pri moških igralci Verige. V malem nogometu sta bili najboljši prva in druga Elanova ekipa. Pri streljanju z zračno puško so imele najbolj mirno roko strelke Elana in delavci Verige. V pla-/anju so bile najhitrejše tekmovalke sindikalne organizacije Iskra Otoce in v moški konkurenci plavalci Verige. V Smučarski skoki V Planici jutri skakalci iz 16 držav UUBLJANA — S tekmovanjem za evropski skakalni pokal se bo jutri na 90-metrski skakalnici v Planici pričela že petnajsta tradicionalna smučarska skakalna turneja »Treh dežel«. Turneja, ki se je razvila iz slovensko-koro-ške, bi se morala začeti v Mariboru. Ker pa so Mariborčani to prireditev letos odpovedali, so si jo na svoja pleča naložili skakalci ljubljanske Ilirije in tako bodo jutri v Planici pod pokroviteljstvom IS Slovenije in sopokrovite-ljev SZ Slovenije, ZTKO Slovenije, SO Ljubi jana-Šiška, SO Jesenice, SO Kranj, TTKS Ljubljane in OK Planica gostili res imenitno mednarodno skakalno udeležbo. Evropski pokal je namenjen predvsem mladim skakalcem, ki se hočejo uveljaviti. Prav zato bo jutri v Planici zanimivo opazovati nad osemdeset skakalcev iz Avstrije, Italije, Jugoslavije, te reprezentance so dolžne na to turnejo poslati najboljše može ZRN, Švice, Francije, CSSR, SZ, Finske, Švedske, Norveške, NDR, Madžarske, Bolgarije, ZDA in Španije. Planiška 90-metrska skakalnica je nared za jutrišnjo tekmo, ki se prične ob 12.30 in je hkrati prva po novoletni skakalni turneji. Zanimivo bo opazovati mlade skakalce, kako se bodo uveljavili med prekaljenimi skakalnimi »mački«. Vsi ti mladi skakalci bodo skušali dokazati, da ne zaostajajo dosti za starejšimi vrstniki. Med prijavljenimi tekmovalci je dosti skakalcev, ki imajo že svetovni sloves. Skakalna turneja »Treh dežel« se prične jutri ob 12.30 v Planici, nadaljevala se bo v nedeljo v Beljaku in končala v ponedeljek v Trbižu. Na vseh treh skakalnicah so dobri pogoji. Če se v Beljaku in Trbižu s snegom kaj zatakne, bosta obe prireditvi v Planici. Vstopnina za odrasle je 60, za osnovnošolce in vojake pa 30 dinarjev. V Planici je vse postorjeno tudi za gledalce, prodajali bodo tudi jubilejne značke »Turneje treh dežel« po 80 dinarjev. -dh Judo Uspešen nastop Na 19. mednarodnem turnirju Na-gaoka, ki ga vsako leto prirejajo v spomin na tragično preminulega japonskega učitelja juda. so tekmovalci kranjskega Triglava dosegli velik uspeh. Med pionirji je za največje presenečenje poskrbel še ne 13-letni Toni Humar, ki se je tokrat udeležil bojev v absolutni kategoriji, čeprav običajno nastopa v razredu do 70 kilogramov. Za vstop v finale bi moral premagati več kot dvajset kilogramov težjega tekmeca. To bi mu skoraj uspelo, saj je ves čas borbe vodil, vendar so ga pri kraju oškodovali sodniki. Humar je kljub temu zasedel izvrstno tretje mesto med najboljšimi judoisti Jugoslavije, Celovca in Belorusije. V članski konkurenci je Robert Mar-kič zanesljivo premagal vse nasprotnike in s tem ponovno dokazal, da sodi v zvezni tekmovalni razred. Marjan Re-mic je presenetil v kategoriji do 86 kilogramov. Osvojil je tretje mesto, potem ko je v odločilni borbi moral priznati premoč sovjetskemu judoistu, ki so ga kasneje proglasili za najboljšega posameznika na turnirju. V kategoriji do 78 kilogramov je Martin Benedik klonil šele pred reprezentantom Fabja-nom iz Celja, Miran Hudovernik pa v svojem tekmovalnem razredu pred nekdanjim reprezentantom Vucemom iz Olimpije. Mladinec Tihomir Badiroža se je po nenadejani zmagi v prvem srečanju prebil do četrtfinala. Vsi ti uspehi obetajo, da se bodo kranjski judoisti s še bolj zavzetim delom kmalu prebili v slovenski in jugoslovanski kakovostni vrh. To je tudi njihov letošnji cilj. M. Benedik Dražgoški spored tekmovanj in pohodov DRAŽGOŠE - Za nedeljsko šestindvajseto prireditev »Po stezah par-' tizanske Jelovice« je organizator pripravil pet športnih prireditev in sedem rekreativnih pohodov. . Spored športnih tekmovanj - V Dražgošah bodo zaceli kot prvi s tekmovanjem biatlonci v okviru memorialnega pokala maršala Tita. Nastopih bodo mladinci in člani. Če v Dražgošah ne bo snega, bodo start prestavili na Bičkovo skalo, cilj bo na Dražgoški gori. Start je ob 8. uri. Svoje tekmovanje bodo imele na odprtem dvanajstem tekmovanju patrulje enot TO JLA in milice. Ta start bi moral biti v blizini OS Železniki, ker pa kaže, da do nedelje ne bo snega, ga bodo prestavili na Jelovico. Patrulje ZRVS in ZSMS bodo ob 8. uri startale v Kropi. V Dražgošah bo cilj. To je zanimivo tekmovanje, saj pot iz Krope do Drazgos m lahka. Cicibanke in cicibani naj bi se na Slemenu v Dražgošah pomerili v veleslalomu. Start naj bi bil ob 9. uri. Če ne bo snega, veleslaloma ne boao prestavljali na kakšno drugo smučišče. . Tudi sankači, če bodo imeli dovolj snega, se bodo pomerili med seboj v vseh kategorijah z navadnimi in samotežnimi sanmi, otart naj bi bil ob 10. uri nad Bičkovo skalo. ... Ker v Nemiljah ni snega, se je SK Triglav iz Kranja odločil, da bo tekaško tekmovanje za kategorizirane tekmovalce prestavil na Jezersko. Posamični start bo ob 9. uri. , ^ . , ~ . Rekreativni pohodi - Najtežji pohod bo od Pasje ravni do Drazgos. Pričel se bo že v soboto in končal v nedeljo do 12. ure v Dražgošah. Ob 7 uri zjutraj se bo začel drugi pohod od Soteske preko Jelovice do Dražgoš. To je pohod pod geslom »Po stezah prvih partizanov«. Pohod »Po poti heroja Iva Slavca-Jokla« od Strazisca preko Cepulj do Dražgoš se bo začel ob 8. uri. n Ob 6. uri se bo izpred vojašnice v Škofji Loki pričel pohod »Po poti škofjeloškega odreda« in gre preko Križne gore do Drazgos Pred osnovno šolo v Selcih se bo ob 9.30 pričel pohod »Po poti Otona Vrhunea-Blaža«. ^ _ „.. . 0 . Pohod »Po poti herojev Staneta Žagarja in Jožeta Gregorčiča« od Rudna do Dražgoš se bo začel ob 10. uri. . Od Krope mimo Jamnika bo pohod »Po poti heroja Antona Dezmana-Tončka«. Udeležili se pa bodo tudi pohodniki iz Števerjana Koroška) m Briškega griča iz Julijske Krajine-Furlanije. Hkrati bo v nedeljo v Dražgošah tudi srečanje borcev Cankarjevega bataljona. ^ Množični tek »Po poteh Kokrškega odreda« Prijavljenih nad tisoč tekačev DUPLJE — Čeprav se organizatorji letošnjega osmega množičnega teka »Po poteh Kokrškega odreda«, ki naj bi bil 16. januarja s startom ob 9.30, na progah v Dupljah nestrpno ozirajo za snegom organizacija kljub temu ne šepa. Vse službe delajo s polno paro, saj so vsi optimistično razpoloženi, da bo do 16. januarja zapadlo le toliko snega, da bo ta množični tek lahko uspel Če do prvega termina ne bo snega, bodo Dupljanci tek organizirali 23. januarja s startom ob 9.30. Za letošnjo osmo smučarsko tekaško prireditev »Po poteh Kokrškega odreda« so organizatorji v Dupljah pripravili proge na 30, 15 in 7 kilometrov, vojaški tek na 15 in pionirski tek na 7 kilometrov. Novost letošnjega teka je Devet panog v množični rekreaciji Radovljica — Sindikat že leta pou darja pomembnost množične športne rekreacije delavcev. V Radovljici bodo letos z devetimi športnimi disciplinami sindikalnih športnih iger resnično poskrbeli za številno udeležbo. Začeli bodo s smučanjem. Ce bo dovolj snega, bodo že v tem mesecu v Lescah ali v Gorjah priredili prvenstvo v smučarskih tekih. Februarja bo na Kobli ali v Zatrniku občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Marca se začno že tekme v »letnih« panogah. Najprej se bodo delavci pomerili v kegljanju borbene partije, nato v odbojki, maja v streljanju z zračno puško, potem pa po končani občinski ligi v malem nogometu še v tej športni panogi. Julija bo občinsko prvenstvo v plava nju, potem pa si bodo tekmovalci do oktobra nabirali moči, da se bodo lahko spopadli za teniško mi/o. Konec le ta, verjetno novembra, bo znova sindikalno prvenstvo v kegljanju. Sklepna prireditev in razglasitev rezultatov devetih sindikalnih tekmovanj bo decembra ali januarja prihodnje leto. Tedaj bodo podelili pokale /a skupne in ekipne uvrstitve v ženski in moški konkurenci. Hkrati bodo zastavili tudi načrt množične rekreacije delavcev za naprej. D. Ž. namiznoteniškem tekmovanju je bela žogica najbolj ubogala igralke LIP Bled in delavce leske Verige. V kegla-nju so prvo mesto zasedle tekmovalke iz domu J. Benediku in kegljači Verige. V skupini delovnih organizacij, ki imajo manj kot sto zaposlenih, so postali zmagovalci člani sindikalne organizacije tozd PTT promet, drugi je bil dom J. Benedika in tretji UKO Kropa. V skupini delovnih kolektivov s sto do štiristo zaposlenimi je največ točk zbrala Iskra'I.ipnica pred HTP Bled in upravnimi organi skupščine občine Radovljica. V tretji skupini, kjer so bile delovne organizacije z največ zaposlenimi, so bili prvi tekmovalci Verige iz Lesc. drugi Elan Begunje in tretji LIP Bled. V absolutni razvrstitvi ne glede r.a število zaposlenih so največ točk zbrali tekmovalci Verige pred Elanom, LIP Bled, Iskro Otoče in Vezenino Bled. Sklepna prireditev sindikalnih športnih iger radovljiške občine bo v sidni-kalnem izobraževalnem centru, kjer bodo najboljšim posameznikom in ekipam podelili pokale. JR trim tek na 7 kilometrov in s tem odpade družinski tek, Največ dela ima komisija, ki sprejema prijave. Doslej se je organizatorju prijavilo že več kot tisoč udeležencev (lani jih je v Dupljah teklo 2600). R0fc prijav je 10. januar in do tega časa je s prijavnico treba poslati tudi startnino, ki je letos za odrasle 200, za člane SZJ pa 150 dinarjev. Udeleženci pionirskega teka in udeleženci teka JLA, To in milice ne plačajo startmne. Vsi, ki se boste prijavili kasneje boste morali plačati 250, pionirji pa 50 dinarjev. Udeleženci vseh tekov bodo dobili značko teka »Po poteh Kokrškega odreda«, bilten, brošuro Udin boršta, po prihodu na cilj pa tudi malico. Vsi udeleženci bodo na progah imeli okrepčevalnice, Elanov smučarski te ka.ški servis in zdravniško službo. TVD Duplje se pod pokroviteljstvom Siove nijales skrbno pripravlja na letošnjo množično tekaško prireditev. Dupljanci bodo 15. januarja ob 9.30 s startom in ciljem pred spomenikom v Strahinju organizatorji letošnjega prvega nastopa za slovenski biatlcnsk* pokal Nastopili bodo tekmovalci vseh kategorij Člani bodo imeli 10 kilometrov dolgo progo, starejši mladinci 7.5, mlajši mladinci 5. starejši pionirji 4 in mlajši pionirji 2 kilometra dolgo progo Tekmovanje pionirjev v biatlonu bo tu* di ekipno. Organizator prav zato pričakuje da se bodo tega pionirskega biatlona udeležili pionirji vseh gorenjskih osnovnih šol. D. H u mer Biatlon Pregledna tekma biatloncev Rudno polje - Na tretjem pregled nem tekmovanju na Rudnem polju sc se pomerili najboljši jugoslovanski bi atlonci, ki se pripravljajo za nastop na svetovnem prvenstvu januarja v za (V P 1098 Kranj) 59:53.49. i. Marjar. Vidmar (Dol) 60:15,77 3. Milan Sedu 4. k (Kamnik) 61:12,18; mladinci, i Branko Trstenjak (Kamnik) 61:47.26, 2. Kt SmolniLr (Kamnik)163:08.67,3 Poter Gregorič (Ihan) 64.47,W Gostilničar sprejel mlade športnike — Gostilničar Boris Ster je pred mrkom starega leta sprejel v svoji gostilni »Pr* Slug« v Tržiču najbolj še športnike iz tržiških osnovnih šol Pogovarjali so se o dosežkih v minulem letu in o prihodnjih načrtih. Mladi športniki so se Steni :ahva-lili ~a povabilo s skromnim spominskim darilom. — ./. Kikel 1 Cerkljanski tek 23. januarja Cerklje Organizacijski odbor četrtega množičnega smučarskega teka »Gorenjskega odreda« je zftra. di Domunjkanja snega preložil teke na 23 januar. Tega dne bo v Cer- j kljah tekaška prireditev le pod po. | gojeni, če bo 16. januarja izveden dupljanski maraton, sicer bodo teki <.eie 13 februarja. Organi2at0r športno društvo Krvavec bo sprejo-in a | predpnjave po sto dinarjev do torka 18. januarja. Za organ»zlrune avtobusne prevoze bo poskrbela de lovna organizaciju Integral .Omenili velja, da pionirji ne plačajo star-1 vič pri Al« P<* bo Pp^jeno priznanje 'o udeležbi na trune, pi posebno cerkljanskem teku. J. Kuhar M NOVOLETNI POPUST za stavbno pohištvo od 10. novembra 1982 do 15. januarja 1983 za kupljene izdelke nad 1.000,00 din za vezana okna JELOBOR 10% za ostalo stavbno pohištvo (termoton okna s termoizolacijskim steklom, polkna, rolo-omarice, notranja vrata, podboje, vhodna in garažna vrata, ter stenske in stropne obloge 6 % za kupljene izdelke v skupni vrednosti 200.000,00 din in več, priznamo del transportnih stroškov 1 c/o vam nudi JELOVICA lesna industrija Škofja Loka pokličite nas (064/61-361) ali pa nas obiščite v maloprodajni trgovini v Škofji Loki, Kidričeva 58 KMETIJSKA ZADRUGA BLED Zadružni svet razpisuje na podlagi 51. člena statuta in 59. člena samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev kmetov in delavcev v Kmetijski zadrugi Bled prosta dela in naloge: 1 INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA 'ZADRUGE Za opravljanje del in nalog individualnega poslovodnega organa zadruge lahko kandidira oseba, ki poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjuje še določilo 51. člena statuta Kmetijske zadruge Bled in sicer: __ da ima višjo ali srednjo strokovno izobrazbo agronomske, ekonomske, ali ustrezne smeri in ima vsaj tri ali pet let delovnih izkušenj in da izpolnjuje kriterije družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SRS (Ur. list SRS 5/81) in samoupravnega sporazuma o kadrovski politiki v Skupščini občine Radovljica Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. 2. RAČUNOVODJE ZADRUGE Za opravljanje del in nalog računovodje zadruge lahko kandidira oseba, ki poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjuje — 'defima srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in _ da ima vsaj 3 leta delovnih izkušenj. Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Interesenti za razpisana dela in naloge naj pošljejo ponudbo in vso potrebno dokumentacijo z opisom dosedanjega dela m pr akse, kandidati za indi- ( vidualnega poslovodnega organa pa tudi program razvoja zadruge in kooperacije na naslov Kmetijska zadruga Bled. Prešernova 11. Razpisna komisija. Prijavni rok za razpisana dela naloge je >5 dni po objavi muha. ® rezultatih razpisa bomo obvestili kandidate v M» dneh po izteku razpisnega roka. KOMPAS KOfPASJUCOSLAVIJA jugoslavma TOZD HOTEL Ljubljana Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. VODJE IZMENE V KUHINJI 2. 2 KV KUHARJEV 3. SOBARICE Pod 1. — delo se združuje za določen čas — nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom pod 2. in 3. — delo se združuje za nedoločen čas Za zasedbo del in nalog pod 1. in 2. je potrebna končana gostinska šola — smer kuhar in najmanj 3 leta delovnih izkušenj, pod 3. pa končana osnovna šola. Poskusno delo pod 2. in 3. je en mesec, pod 1. pa 2 meseca. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite kadrovski službi Kompas hotel Ljubljana, Miklošičeva 9, Ljubljana, najkasneje 15 dni po objavi. CENTER ZA SOCIALNO DELO KRANJ Trg revolucije 1 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge REFERENTA za ugotavljanje upravičenosti do denarnih pomoči za nedoločen čas Pogoji za zaposlitev: — dokončana srednješolska izobrazba ekonomske smeri, — lahko tudi začetnik, — 3 mesečno poskusno delo Osebni dohodek se določi po pravilniku o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev Centra za socialno delo Kranj. Nastop dela takoj, oziroma po dogovoru. Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Komisija za delovna razmerja, Center za socialno delo Kranj, Trg revolucije 1, ali osebno oddajo v Centru za socialno delo Kranj — tajništvo, soba št. 1. Osnovna šola pri DELAVSKI UNIVERZI TOMO BREJC KRANJ razpisuje vpis 1. V PRVO STOPNJO OSNOVNE ŠOLE ZA ODRASLE (1., 2., 3., 4. razred) 2. V TEČAJE OPISMENJEVANJA Pričetek tečajev bo v začetku februarja 1983. Kandidati se lahko prijavijo do 15. januarja 1983. Vse informacije o vpisu in poteku tečajev lahko dobite v pisarni osnovne šole na DU Tomo Brejc Kranj, Staneta Žagarja I, vsak torek, četrtek in petek od 8. do 15. ure. Razpis za vpis v 5., 6., 7. in 8. razred osnovne šole bo objavljen v januarju 1983. MERKUR Trgovina in storitve n. sol. o. Kranj, Koroška 1 razpisuje na podlagi sprejetih odločitev pristojnih samoupravnih organov prosta dela in naloge za 4 leta 1. DIREKTORJA TOZD Trgovske storitve n. sub. o. Kranj s sedežem v Kranju, Gregorčičeva 8 2. POMOČNIKA DIREKTORJA TOZD Prodaja na drobno, n. sub. o. Kranj s sedežem v Kranju, Gregorčičeva 8 3. VODJE FINANČNEGA SEKTOIUA v okviru delovne skupnosti Skupne službe Kranj s sedežem v Kranju, Koroška 1 Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki poleg splošnih pogojev izpolnjujejo še naslednje posebne pogoje: pod 1. — visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske, organizacijske ali tehnične smeri in 5 let delovnih Izkušenj na odgovornih delih in nalogah, — organizacijske sposobnosti za vodenje, — moralno-politične vrline pod 2. — višjo strokovno izobrazbo ekonomske, organizacijske ali tehnične smeri ali srednjo strokovno izobrazbo ekonomske, komercialne ali tehnične smerj in 5 let delov->-<:h izkušenj na odgovornih delih in nalogah, — moralno-poiitične vrline pod 3. — visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah, — organizacijske sposobnosti za vodenje, — moralno-politične vrline Kandidati naj pošljejo svoje pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v zapiti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« in navedbo tistega delokroga, na katerega se prijava nanaša in sicer v 8 dneh po objavi na nuslov: Merkur— trgovina in storitve, n.sol.o, Kranj, Koroška cesta 1., kadrovsko-socialna služba. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni v 15 dneh po sprejetju odločitve. pur, LOKAINVEST LOKAINVEST p o. Organizacija za investitorski inženiring ŠKOFJA LOKA, Titov trg 3 a vabi k sodelovanju z delovno organizacijo VARNOST LJUBLJANA -TOZD VP Škofja Loka k sodelovanju dva GOSPODARJA VARNOSTNIKA za objekt Poslovna hiša s polnim delovnim časom in delovnim razmerjem za nedoločen čas ter ČISTILKO poslovnih prostorov s 4-ur-nim popoldanskim delovnim časom in delovnim razmerjem za nedoločen čas. Interesente vabimo, da se seznanijo s pogoji zaposlitve osebno na gornjem naslovu in vložijo ponudbe v roku 15 dni po objavi. Osnovna šola JANKO IN STANKO MLAKAR ŠENČUR razpisuje dela in naloge UČITELJA GLASBENEGA POUKA IN VODJE PEVSKEGA ZBORA za nepolni delovni čas za nedoločen čas Pogoj: PU ali P Nastop službe s 1.2. 1983. Prijave z ustreznimi dokazili pošljite na tajništvo šole v roku 8 dni po objavi. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ, JLA 2 oglaša na osnovi sklepov Komisij za delovna razmerja prosta dela in naloge TOZD AGROMEHANIKA KRANJ — čiščenje poslovnih prostorov in montaža traktorskih priključkov Posebni pogoj: — delo se delno opravlja v popoldanskem času DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB — svetovanje pri vodenju - delovne organizacije Posebni pogoj: — visoka šola agroživilske ali ekonomske smeri, 5 let uspešnih delovnih izkušenj Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Gorenjske, Kranj, JLA 2 v 8 dneh po objavi. SLAŠČIČARNA ČEŠNJICA ŽELEZNIKI Čestita občanom za praznik Nudi vse slaščičarske izdelke. Torte po naročilu dobavimo takoj. GLAS 22. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 7. januarja 1983 ZAHVALA Ob težki izgubi dragega moža, očeta, tasta, brata in strica FRANCA ČUDNA se iskreno zahvaljujemo za podarjeno cvetje in pomoč zdravstvenega osebja, sosedov, sorodnikov, znancev in prijateljev in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku, godbi, pevcem in sodelavcem Petrola. VSI NJEGOVI MALI telefon 27-960 OGLASI iPRODAM Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 30 do 170 kg. Posavec 16 Podnart 12898 Prodam več PRAŠIČEV, primernih za rejo, težkih od 25 do 40 kg, velike mesnate pasme. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 12628 Prodam tri OVCE z jagnjeti in električne ŠKARJE za striženje ovc. Pre-zelj, Vincarje 20, Škofja Loka 13201 Prodam dva meseca stare JARCKE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 13204 Prodam PLINSKI ŠTEDILNIK igo, primeren za gostinstvo. Prevodnik, Zminec 57, Škofja Loka 13210 Prodam 1 teden staro TELIČKO za pleme. Bukovica 53, Vodice 2 Prodam PRAŠIČA za zakol in KRAVO s teletom ali brez ali menjam za ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta, brata, starega očeta in strica FILIPA JESENCA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za nesebično pomoč in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom: dr.Rešku, dr.Možganu in dr.Habjanu za lajšanje hudih bolečin pri neizprosni bolezni. Iskrena hvala Krajevni skupnosti za govor ob odprtem grobu in darovano cvetje. Najlepše se zahvaljujemo gospodu župniku za lep pogrebni obred. Pevcem se zahvaljujemo za žalostinke, ter vsem ostalim, ki ste nam izrekli sožalje v težkih trenutkih in ga v tako velikem številu pospremili v njegov prerani grob. ŽALUJOČI: žena Pavla, sin Filip, hčerka Metka, sin Marko z družino, hčerke Mira, Polonca in Jožica z družinami in sestra Marica z možem ter drugo sorodstvo Golica, 31. decembra 1982 ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in zeta ALOJZA BRENKUŠA se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, za izrečena sožalja podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni zdravstvenemu osebju Onkološkega instituta v Ljubljani. Prav tako smo dolžni posebno zahvalo delovni organizaciji Iskra Kranj — Prevozni oddelek, TOZD Števci in TOZD ATC. Za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu se zahvaljujemo predstavnikom KS Besnica, Združenja šoferjev in avtomehanikov Kranj in šoferjev Iskre Kranj. Iskrena hvala pevcem iz Naklega za žalostinke in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT NAJLEPŠA HVALA! ŽALUJOČI: žena Marija, sin Marko in hčerka Milena z družinama, bratje in sestra z družinami ter drugo sorodstvo Sp. Besnica, 4. januarja 1983 Ob mnogo prerani, boleči in nenadomestljivi izgubi najine ljubljene žene in mamice {** /^flp KRISTINE BERGANT roj. 1. septembra 1939 se najlepše zahvaljujeva sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje podarjeno cvetje in mnogoštevilno spremstvo v njen prezgodnji grob. Posebej se zahvaljujeva kolektivom Živila TOZD Maloprodaja, trgovini Bonboniera, Tekstilindus - TOZD Plemenitilnica I., OS Matija Valjavca Preddvor in podružnični šoli Olševek. Najlepša hvala tudi tov. Bostarjevi in tov. Cizeju za ganljive poslovilne besede, Savskemu oktetu ter g. župniku. VSEM SKUPAJ IN VSAKEMU POSEBEJ, ISKRENA HVALA! NJENA: mož Martin, hčerka Martina ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob težki in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica LADISLAVA RUPARJA Mevčevega ata iz Zg. Lipnice se iskreno zahvaljujemo sosedom, še posebno družinam Erman, Pesjak, Eržen in Pfajfa.r^za pomoč sovaščanom sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem za 1Zreceno sožalje, podar eno cve-tTe 'n vsem ki ste se poklond! nfegovemu spominu in ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebna zahvala delovnim organizacijam in sodelavcem Žito - Inglav- Go-renjka Lesce Iskra Lipnica, OOS Iskra Lipnica, Tekstilindus Kranj in godbi »Svoboda« iz Lesc. Lepa hvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred VSI NJEGOVI Zg. Lipnica, Dvorje, Brežice, Mostar, Maribor, Ljubljana, 2. januarja 1983 BIKCA, težkega do 400 kg. Vopovlje 13 3 Prodam TELETA. Sr. Bitnje 7 4 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sr. Bitnje 18, Žabnica 5 Prodam GLASBENI STOLP G 3000 sansui. komplet z zvočnikoma. Informacije po tel. 064-24-788 6 Prodam PRAŠIČA za zakol. Tone Pavlin, Malo Naklo 3, Naklo 7 Prodam TEKAŠKE SMUČI z okovjem, palicami in čevlje št. 42. Telefon 25-301 8 Prodam KRAVO simentalko po prvem teletu; 7 tednov staro teličko menjam za bikca; in prodam SIMCO 1100 za rezervne dele. Marija Zupan, Hudo 5 pri Tržiču 9 Prodam PRAŠIČE težke po 120 kg. Golnik 27 10 Prodam suhe hrastove PLOHE. Olševek 10, Preddvor 11 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Mlaka 4, Begunje 12 Prodam več vrst GOBELINOV. Matilda Mezeg, Dolenja Dobrava 2, Gorenja vas 13 Produm trajnožarečo PEČ kiippers-busch, kombiniran BOJLER (elektrika, drva) ter OVNA za pleme ali za zakol. Kersnik, Leše 1. Tržič » 14 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO. Podhom 4, Zg. Gorie 15 Prodam PRAŠIČA za zakol. Zalog 34, Cerklje 16 Prodam PEČ kuppersbusch in SUŠI-LEC za perilo tobi. Sp. Besnica 81 17 Prodam PRAŠIČA za zakol. Hironi Burnik, Stara Oselica 10, Sovodenj 18 Ljubiteljem živali oddam 2 meseca starega, črnega KUŽKA. Vencelj, Stru ževo 60, Kranj 44 Prodam dvoosno kiper PRIKOLICO, nosilnost 11,5 t, znamke kaessbohren. Janez Kalan, Zapoge 11, Vodice 45 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO in 400 kg težkega BIKA.. Kalan, Zapoge 11, Vodice . 46 Prodam KOMPRESOR. Fojkar, Ož-bolt 6, Škofja Loka. Ogled v soboto in nedeljo 47 Prodam 55 kv. m hrastovih stenskih in stropnih OBLOG (furnir opaž), 250x 100x 11. Ogled po 15. uri. C. na V SPOMIN 12. januarja bo minilo dve leti, odkar te ni več v najinem domu, dragi JANKO ŠKOFIC z Brega pri Žirovnici — upokojenec Železarne Jesenice Ko bi solza mrtvece budila, in mati zemlja lepše svoje otroke vzgojila, ne bi Tebe še gomila krila in na oknih stekla razbila. Srčna hvala vsem za tolažbo, cvetje in svečke na grobu. ŽALUJOČA: žena Kati, sestra Cilka z družino in vsi dobri sorodniki ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame CECILIJE LAMOVŠEK se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem, župniku in sosedom iz Hlebe za pomoč, podarjeno cvetje in izraze sožalja ter spremstvo na zadnji poti. ŽALUJOČI: sin Metod z ženo ter vnučka Kranjska gora, Hlebce, 4. januarja 1983 Sporočamo žalostno vest da je umrl JANEZ AŽMAN dolgoletni sejemski sodelavec DO MURKA Požrtvovalnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu Delovni kolektiv delovne organizacije MURKA Lesce. Lesce, 4. januarja 19M V večnem miru spi naša draga sestra in teta ANGELA SLABE ✓inhrim liudem, ki so Njen mir naj spremlja naša zahvala vsem zahvaia ve- ji stali ob strani v njenem težkem življenju. • bo,ezni neSebi-lja vsem sosedom in prijateljem ki so j 1 v d župniku in čno pomagali. Iskrena hvala dr. Gregorčiču, gospo f^.,. na pevcem za lep obred, govornici ter vsem, ki su j zadnji poti. ' VSEM IN VSAKEMU ŠE ENKRAT HVALA! VSI NJENI Podjelovo brdo, Sovodenj, St. Oselica, 2'ri,^ Mišače, Medvode, Trebija, Ljubljana, am Kanada, Avstralija PETEK, 7. JANUARJA 1983 obvestila oglasi objave 23. STRAN O Rupo 40, Kokrica — Kranj, nasproti skladišča Gradbinec 48 Zamenjam jalovo KRAVO za brejo. Luže 6, Šenčur 49 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol in TELETA simentalca za rejo. Suha 24, Kranj ' 50 Prodam BIKCA, TELICO, staro po 17 mesecev. Mlaka 27, Komenda 51 Prodam 4 grame ZLATA za zobe. Ti-vadar, Zalog 54, Cerklje 52 Prodam PRAŠIČA za zakol. Češnje-vek 31, Cerklje 53 Prodam 5 PRAŠIČEV, težkih po 50 kg in 5 PRAŠIČEV, težkih po 100 kg. Zalog 35, Cerklje 56 Prodam KRAVO simentalko s tretjim teletom. Praše 10, Mavčiče 57 Prodam rabljen HLADILNIK. Tu-njič, Lojzeta Hrovata 6, Kranj 58 Poceni prodam trosed in dva FOTELJA. Trojarjeva 17. Kranj, tel. 28-774 59 Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 130 do 180 kg. Olševek 2, Preddvor 60 Prodam dva meseca starega BIKCA za nadaljnjo rejo. Pangeršica 4, Golnik 61 Prodam rabljeno litoželezno KOPALNO KAD, SMUČI blizzard (175 cm) z OKOVJEM in »PANCARJE« št. 38 in 42. Minka, C. Staneta Žagarja 20, Kranj 62 Prodam dva PRAŠIČKA, stara po 7 tednov. Pivka 14, Naklo 63 Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca, za pleme. Naslov v oglasnem oddelku. 64 Prodam simentalca BIKCA in TELIČKO. Hraše 44, Smlednik 65 Prodam popolnoma novo PEČ za centralno ogrevanje, z vgrajenim boj-lerjem na trda goriva, 25% ceneje, 35.000 ccal, ferotherem. Naslov v oglasnem oddelku. 66 Prodam novo termoakumulacijsko PEČ, 3 kW in novo vezano OKNO jelo-vica 140 x 140. Šmid, Partizanska 45, Škofja Loka, tel. 61-953 67 Prodam dobrO KRAVO. Jelene, Golica 2, Selca 68 Prodam vidne PODBOJE. Janez Kos, Gorenja Žetina 2, Poljane nad Škof j o Loko, tel. 65-157 69 Prodam italijanski športni VOZIČEK. Markelj, Valjavčeva 13, Kranj 70 Prodam štiritonsko HARMONIKO, še v garanciji. Tavčar, Gorenja Zetina 12, Poljane nad Škofjo Loko, telefon 064-65-173 J} , Prodam 8 let starega, mirnega KONJA haflingerja. Pipanova 40, Šenčur I L Prodam PRAŠIČA za zakol, celega ali polovico. Predoslje 85, Kranj 73 Prodam konjsko VPREGO za zapravljivček, komplet (komat) m o mesecev starega BIKA. Voklo 100 74 Prodam TELETA, po izbiri, starega štiri tedne. Jože Meglič, Lom 30, Tržič 75 Ugodno prodam SPALNICO. Telefon 27-014 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Sp. Brnik 39, Cerklje pri Kranju 77 Prodam čistokrvne NEMŠKE OVČARJE, brez rodovnika, stare dva meseca in smrekov OPAŽ. Dušan Ferjan, Ribno 131, Bled 78 Prodam 2000 kg KORUZE v zrnju in polovico mlade KRAVE za v skrinjo. Telefon 061-612-249 79 Prodam star PRALNI STROJ. Ponudbe pod: Poceni 80 Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Pere, Zg. Lipnica 10, Kamna gorica 81 Prodam PRAŠIČA za zakol. Zg. Otok 4, Radovljica 82 Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK (4 plin, 2 -elektrika). Rebernak, Rudija Papeža 34, Kranj 83 Prodam SPALNICO, starejše izvedbe. Telefon 25-010 ali 28-961 — Kranj 84 PRIKOLICO, enoosno, nosilnosti 750 kg, prodam ali zamenjam za kasetni — avtoradio. Telefon 061-641-085 od 16. do 20. ure 85 Prodam tovarniško novo trajnožare-čo PEČ sigma za centralno ogrevanje, 35.000 ccal, na trda goriva. Telefon 26-098 86 Prodam KRAVO pred telitvijo. Franc Pogačnik, Dolina 20, Zasip — Bled 87 Prodam PRAŠIČE, težke po 100 kg, cena 120 din za kg. Jesenice, Log Ivana Krivca 10 (baza) 88 Prodam 5 kW termoakumulacijsko PEČ. Anica Jerman, Ročevnica 33, Tržič 89 Prodam ZAJKLO z mladiči. Nova vas 19 pri Radovljici 90 Prodam KRAVO simentalko, v devetem mesecu brejosti, dobro mlekarico, četrto tele. Pretnar, Podbrezje 87, Duplje 91 Prodam PEČ na olje EMO 5. Kranc, Planina 35, tel. 25-210 132 Prodam 30 kv. m STIROPORA, debeline 5 cm. Kobentar, Šempetrska 44, Kranj, tel. 26-345 po 16. uri 133 Prodam STRUŽNI AVTOMAT PE-TERMAN dolžinski, do 7 mm, štirje noži, ena pinola, Brezar, Britof 112 Kupim 200 kosov STREŠNE OPEKE trajanka, grafitno sive barve. Pere, Zg. Lipnica 10, Kamna gorica, tel. 74-804 96 Kupim PEČ na drva za v kopalnico. Šturm, Dražgoše 58, Železniki 134 kupim Kupim PLETILNI STROJ in NEMŠČINO 2000 S. Telefon 26-754 popoldan Kupim TRAKTOR, do 35 KM. Jane/. Dremelj, Dragomelj 50, Domžale 92 Kupim ŽENSKE DRSALKE, št. 39. Mazzini. Partizanska 45, Školja Loka, tel.61-151 93 Kupim KOSILNICO BCS in mlade ga VOLA ali TELICO: in PRODAM bo tonsko ŽELEZO in JABOLKA. Gole, Viselnica 15, nad Zg. Gorjami 94 Kupim ženske DRSALKE, št. 39. Telefon 74-048 95 vozila Prodam R-16 TS, letnik 1976, registriran do oktobra 1983. Rakovec, Polj-šica 8, Podnart, tel. 70-223 13160 Prodam ZASTAVO 750 in KOSILNICO (premer grebena 130). Zg. Veterno 1, Križe 20 Prodam ZASTAVO 101, spredaj ka-rambolirano, letnik 1977, cena po dogovoru. Lazar, Gradnikova 3, Kranj 21 Prodam ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, cena 3,5 SM. Informacije popoldan po tel. 064-22-631 22 Kupim JUGO 45 ali prevzamem vrstni red. Pavlin, Moša Pij ade 22, Kranj 23 Prodam 1 leto staro ZASTAVO 101 konfort 1300, RADIO in ZVOČNIKE, 40 W »Pajner«. Kličite po tel. 75-327 od 14. do 21. ure 24 Prodam dobro ohranjen RENAULT 4, letnik 1976. Telefon 45-292 25 Ugodno prodam ZASTAVO kombi 430 K, v voznem stanju. Franc Kunčič, Bled, Savska 8 26 Ugodno prodam ZASTAVO 101, le-, tnik 1975, prenovljeno. Ahčin, Predoslje 147, Kranj 27 Prodam PRINZA 1200, letnik 1970, dva rezervna stroja in še druge dele, ugodna cena. Čirič, Moste 52, Žirovnica 28 Prodam GOLF JGL, star eno leto, bel, prevoženih 8.000 km. Telefon 45-127 29 Prodam OPEL KADETT, letnik 1970, dobro ohranjen. Informacije po tel. 28-550 30 Prodam FIAT 126-P, letnik 1980, še registriran, spredaj karamboliran (ali kupim sprednji del). Telefon 70-015 31 Prodam FIAT 128 šport 1300, letnik 1974. Ogled v nedeljo 9.1. 83 od 13. do 16. ure. Arh, Triglavska 20, Bled — Rečica (blizu železniške postaje) 32 Prodam ZASTAVO 750. Predoslje 12, Kranj 97 Prodam PEUGEOT 204, potreben popravila; rezervne dele za R-16 in motorni ČOLN tomos 4. Informacije po telefonu 49-114 98 Kupim notranje BLATNIKE, za fiat 127. Telefon 064-62-589 popoldan 99 GOLF JD letnik 1978, prodam. Pod-lubnik 224, Škofja Loka, tel. 62-416 100 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, registrirano do oktobra 1983. Kalan, Križna gora 9, Škofja Loka 101 Poceni prodam OM leoncino (4 tone). Dolenc, Gabrovo 2, Škofja Loka 102 Prodam več novih rezervnih delov za VW kombi bus, od letnik 1972 dalje. Dolenc, Gabrovo 2, Škofja Loka 103 Prodam dve ZIMSKI GUMI s platišči za ŠKODO 110 ter rezervne dele: pokrov motorja, prednji pokrov, menjalnik, polosi, premo, starter, altina-tor, stekla itd... Stare, Luže 33, Šenčur 104 Dele za R-4 (1970) in OPEL REKORD (1965), prodam. Telefon 74-368 105 Prodam GOLF JGL, letnik 1981. Jerič, Tupaliče 29, Preddvor 106 ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Leben, Lojzeta Hrovata 9, Kranj 107 Kupim dobro ohranjen NSU 1200 C. Jankovič, Begunjska 6, Kranj 108 Prodam levi BLATNIK za Z-101 in KUPIM prednje steklo za Z-101. Novica Sošič, Oprešnikova 12, tel. 26-409 109 Prodam ZASTAVO 101, prva registracija 1976, registrirano do novembra. Anton Tič, Partizanska pot 10, Kokrica, tel. 22-767 110 Prodam ZASTAVO 750, nevozno. Srednja vas 77, Šenčur 111 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975 — december. Smledniška 23, Kranj 112 Prodam osebni avto GOLF, star 3 leta. Milan Prača, Lojzeta Hrovata 7, Kranj 113 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, po delih; ali KUPIM školjko. Prodam tudi VW 1200, letnik 1954. Kranj, Reževa 9, tel. 26-154 114 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, celo ali po delih. Zasavska c. 4, Kranj, ali tel. 27-258 115 Kupim rabljene OBROČE — KOLESA za golfa. Remar, Kranj, Bertonclje-va 18, tel. 22-142 popoldan 116 Prodam tri ZAPOROŽCE. Pavel Košir, Sv. Barbara 10, Hrastnica, Škofja Loka 117 Prodam OPEL KADETT, letnik 1977. Kranj, Jezerska c. 89 118 Poceni prodam WARTBURG, celega ali po delih. Glinje 3, Cerklje 119 Prodam ZASTAVO 750, dobro ohranjeno. Hrastje 18, Kranj 120 ' Prodam GOLFA, letnik 1979, zelo malo vozen, garažiran. Telefon 26-028 121 Poceni prodam KOMBI 435 K, letnik 1979, malo karamboliran. Marjan Ču-far, Sp. Danje 9, Sorica 122 Prodam OPEL KADETT, letnik 1977. Telefon 28-144 123 ZASTAVO 101 letnik 1977, prodam. Ogled vsak dan od 16. ure dalje, soboto, nedeljo vos dan. Grimani, Radovljica, Cankarjeva 36 124 Prodam AUDI 60 L in ŠIVALNI STROJ, bagat Jadranka. Ri.stič Stanko, Čevljarska 6, Tržič 125 Prodam ZASTAVO 1300, neregistrirano, letnik 1972, za dele; in dobro ohranjeno starejšo SPALNICO Ogled v soboto in nedeljo. Sušnik, Tenetiše 4 pri Golniku 126 VW 1300, letnik 1972, obnovljen, prodam. Telefon 061-641-085 od 16. do 20. ure 127 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, obnovljeno, garažirano, registrirano do decembra 1983. Alojz Koprivnikar, Škofja Loka, Partizanska 8, tel. 62-328 128 Prodam OPEL REKORD, letnik 1965, registriran do junija 1983, vozen, obnovljen razen pločevine (cena nizka). Jože Medic, Hrastje 49, Kranj 129 VW 1500, dobro ohranjen, ugodno prodam. Dušan Markič, C. JLA 16, Tržič 130 ŠKODO 1000 Š, letnik 1970, nevozno, prodam. Telefon 28-564 131 stanovanja V Kranju prodam dvosobno STANOVANJE (60kv.m). Naslov v oglasnem oddelku. 33 V Tržiču nad Jugotehniko, prodam večje štirisobno STANOVANJE z ostalimi prostori. Ogled vsak dan od 14.30 dalje, v soboto in nedeljo celi dan. Mio-drag Ilrjin, C. JLA 8/L, Tržič 34 MatPz dveletnim sinkom, zaposlena v Bohinju, išče STANOVANJE v Bohinju, po možnosti s kuhinjo in sobo, cena ni važna. Šifra: Čimpreje 35 Prodam dvoinpolsobno STANOVANJE v Podlubniku v Škofji Loki. Telefon 064-61-028 v soboto in nedeljo 135 Kupim enosobno STANOVANJE v Škofji Loki ali bližnji okolici, za gotovino — kredit. Šifra: Pomlad 83 136 Oddam SOBO na Golniku. Ponudbe pod: Dogovor 137 posesti Kupim staro HIŠO ali manjše POSESTVO, takoj ali kasneje, na območju Gorenjske (Kranj, Škofja Loka, Selška in Poljanska dolina z okolico), lahko tudi s preužitkom. Tone Požek, Medvode, tel. 061-571-958 36 Kupim gradbeno PARCELO ali starejšo HIŠO v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 138 Manjšo HIŠO ali VIKEND na Gorenjskem, kupim. Ponudbe pod: Blizu avtobusa ali po tel. 061-344-383 139 zaposlitve KOVINOSTRUGARJA ali ORODJARJA za delo na stružnih avtomatih zaposlim. Ropret, Hotemaže 47, tel. 064-45-352 13182 V delovno razmerje takoj sprejmem priučeno ali KV KUHARICO. Telefon 42-051 140 Takoj zaposlim ELEKTRIČARJA ali ELEKTROMEHANIKA s prakso. (V poštev pridejo tudi elektrotehniki). Za samostojno opravilo. Naslov v oglasnem oddelku. 141 prireditve Ansambel SIBILA vabi VSAKO SOBOTO, ob 20. uri na PLES v HOTEL TRANSTURIST in VSAKO NEDELJO ob 16.30 na PRIMSKOVO 142 obvestila! OPRAVLJAM VRTANJE za centralno in DOLBENJE (štemanje) za elektriko in vodovod. Informacije po tel. 064-24-788 37 OPRAVLJAM vsa KLEPARSKA DELA, IZOLIRAM tudi parne napeljave. Špendal, Sebenje 64, Tržič 38 Obrtnikom VODIM KNJIGE. Kalin-škova 19, Kranj 39 izgubljeno Izgubil se je črn PUDEL z belo liso na prsih. Najditelj naj proti nagradi sporoči v Predoslje 99/B ali po tel. 23-735 143 30.12.1982 sem izgubil moško ROČNO URO na relaciji Suhi Dol—Gorenja vas. Poštenemu najditelju nudim nagrado. V primeru, da jo najde, naj jo vrne na »PETROL« Gorenja vas ali v Suhem dolu pri Tonetu 144 ostalo »Podpisani Nejc Zaplotnik izjavljam da sem v svoji knjigi Pot (Cankarjeva založba 1981) dogodke ki sem jih napisal o Franciju Šteru opisal netočno in neresnično. Predvsem dogodek v baru ni resničen. Zato se Franciju Šteru opravičujem.« Preklic^jem neresnične besede, ki sem jih izrekel 13. 12. 1982 Albinu Lo-triču iz Jamnika št. 3, Kropa ter se mu opravičujem in zahvaljujem ker je odstopil od tožbe. Vinko Jerala, Češnjica 14, Podnart 40 Iščem VARSTVO za 7-mesečnega fantka. Telefon 23-926 41 Iščem pošteno POSTREŽNICO za tri ure tedensko. Kranj, tel. 21-345 42 KIARINETISTA, iščem za igranje v kvintetu. Telefon 50-803 zvečer 43 Oddam BIFE na Bledu. Enoletno predplačilo ie 7 SM. Telefon 77-472 145 Iščem INŠTRUKTORJA za poučevanje predmeta osnove elektrotehnike, za I. letnik srednje .šole. Telefon 45-119 146 CITRE primerno ohranjene kupim. Ponudbe pod šifro: CITRE OBVESTILO razdeljevanje bonov za tekoča goriva — dodatne količine Obveščamo občane, ki so upravičeni do dodatnih količin bonov za tekoča goriva, da lahko prejmejo bone za gorivo za vozila — avtoprevoznikov in taksistov, — invalidov, — vozila verskih skupnosti, — tovorna in kombinirana vozila obrtnikov in kmetov, — vozila, s katerimi se opravlja dejavnost avtovleke ter — tovorna vozila za osebno uporabo do petka, 14/1-1983, v času uradnih ur (od 8.00 do 15.30, v sredo do 17.30), pri Sekretariatu za notranje zadeve, soba 177/11. od 17/1-1983 dalje pa ob ponedeljkih in sredah v času uradnih ur pri Sekretariatu za notranje zadeve, soba 177/11. Enako bomo razdeljevali tudi osnovne količine bonov za gorivo za osebne avtomobile, evidentirane traktorje, motorna kolesa in kolesa z motorjem. RAZDELJEVANJE BONOV ZA GORIVO ZA KMETIJSKE, GOZDARSKE, GRADBENE IN OBRTNE STROJE TER DODATNEGA BENCINA ZA OSEBNA VOZILA OBRTNIKOV Na osnovi uredbe o omejitvi prometa z motornim bencinom in plinskim oljem (Uradni list SRS, št. 46/82) bo razdeljevanje bonov za gorivo lastnikom kmetijskih, gozdarskih, gradbenih in obrtnih strojev, ki imajo stalno prebivališče v občini Kranj, organizirano po naslednjem razporedu: 1. Za neregistrirane traktorje bodo upravičenci prejeli bone za gorivo pri Gorenjski kmetijski zadrugi Kranj na sedežih TZO: Sloga Kranj, Naklo in Cerklje v času uradnih ur. 2. Za motokultivatorje, škropilnice, motorne žage, agregate, generatorje, motorne črpalke, bodo upravičenci prejeli bone za gorivo v krajevnih uradih: Besnica, Cerklje, Gorice, Jezersko, Mavčiče, Naklo, Preddvor, Predoslje, Šenčur, Trboje in Žabnica v času uradnih ur od 10/1-1983 dalje. Občani, ki imajo stalno prebivališče v mestnih krajevnih skupnostih: Center, Gorenja Sava, Orehek—Drulovka^ Stražišče, Zlato polje, Vodovodni stolp, Planina, Huje, Bratov Smuk, Cirče, Prim-skovo in Struževo bodo bone prejeli pri SO Kranj, Trg revolucije 1, soba št. 165/11. nadstropje in sicer do 14/1-1983 v času uradnih ur (od 8.00 do 15.30 ure, v sredo do 17.30 ure), od 17/1-1983 naprej pa ob ponedeljkih in sredah v času uradnih ur. 3. Za gradbene stroje (rovokopače, nakladalce, buldožerje, bagre, valjarje, kompresorje, vibratorje, grederje, mešalce, avtodvigala, betonske črpalke in druge podobne stroje) in obrtne stroje (žage, cirku-larke in druge obrtne stroje) bodo upravičenci prejeli bone za gorivo pri SO Kranj, Trg revolucije 1, soba št. 165/11 nadstropje in sicer: do 14/1-1983 v času uradnih ur (od 8.00 do 15.30 ure, v sredo do 17.30 ure), od 17/1-1983 naprej pa ob ponedeljkih in sredah v času uradnih ur. 4. Lastniki strojev iz točk 1, 2 in 3 so mesečno upravičeni do bonov za nabavo goriva za te stroje, ki jih uporabljajo, in sicer za: a) neregistrirane traktorje za obdobje januar—marec 1983 so lastniki neregistriranih traktorjev upravičeni do bonov za nabavo 100 litrov goriva za vse tri mesece skupaj. b) motokultivatorje 10 litrov c) škropilnice 5 litrov d) motorne žage 5 litrov za obdobje januar—marec 1983 so lastniki motornih žag upravičeni do bonov za nabavo 30 litrov goriva za vse tri mesece skupaj. Dodatne bone za motorne žage in spravilo bodo upravičenci dobili pri vodji gozdnega okoliša ob odkazilu poseka lesa. e) druge stroje (agregate, generatorje, motorne črpalke itd.) 5 litrov f) gradbene in obrtne stroje glede na moč motorja v KW - do 15 KW do 10 litrov - nad 15 do 37 KW 35 litrov - nad 37 do 73 KW 60 litrov - nad 73 do 110 KW 90 litrov - nad 110 do 147 KW 100 litrov - nad 147 KW 125 litrov g) žage cirkularke in druge obrtne stroje 10 litrov Bone za gorivo bodo lastniki navedenih strojev prejeli tako, da bodo predložili osebno izkaznico in potrdilo o lastništvu (račun, garancijski list, carinsko deklaracijo) iz katerega bo razvidna številka in moč motorja. 5. a) Delovni ljudje, ki opravljajo gospodarsko dejavnost s samostojnim osebnim delom s sredstvi, ki so njihova lastnina in katerih dejavnost je vezana na uporabo osebnega vozila so upravičeni do bonov za nabavo dodatnih 20 litrov goriva mesečno. b) Delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic in katerih dejavnost je vezana na uporabo osebnega vozila, so upravičeni do bonov za nabavo dodatnih 10 litrov goriva mesečno. Upravičenci bodo bone za gorivo prejeli ob predložitvi prometnega dovoljenja in osebne izkaznice pri SO Kranj, Trg revolucije 1, soba št. 165/11. nadstropje in sicer: do petka 14/1-1983 v času uradnih ur (od 8.00 do 15.30 ure, v sredo do 17.30 ure), od 17/1-1983 pa ob ponedeljkih in sredah v času uradnih ur. Predsednik Janez Tavčar, 1. r. Tovarna klobukov ŠEŠIR Škofja Loka vabi k sodelovanju ELEKTRIČARJA VZDRŽEVALCA Pogoj: — uspešno zaključena poklicna šola elektrostroke, praksa v vzdrževanju zazelena. Ženski frizerski salon MAJA OREL Radovljica, Gradnikova 72 tel.: 75-980 Obveščam cenjene stranke, da sem 4. 1. 1983 odprla nov ženski frizerski salon. Vsem želim srečno, uspe.šno in zdravo novo leto 1983 in se priporočam! DEŽURNI VETERINARJI od 7.1. do 14.1.83 za občini Kranj in Tržič RUS JOŽE, dipl. vet., Cerklje št. 147, tel.: 42-175 LIKOSAR DUŠAN, dipl. vet., Visoko 45 a, tel.: 28-772 za občino Škofja Loka HABJAN JANKO, dipl. vet., Žiri 130, tel.: 69-280 KRIŽNAR MIRO, dipl. vet., Godešič 134, tel.: 62-130 za občini Radovljica in Jesenice URH JANEZ, dipl. vet., tel.: 23-716 ali 25-779 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 4, tel.: 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. PUŠČAVA V ČILU (naJa pisava) OBLOGE V USTIH PRI DOJENČKIH MITOL. PRVI LETALEC TRANSPORTNI TRAK MEHtSKO MOS IME MEDALJA. KOLAJNA SVEČANA ZAOBLJUBA MANJŠA HLE-SASTO OBLI KOVANA GMOTA GLO I BOĆNINE DALMATIN VIŠNJA STAROPER-ZUSKI VLADAR IN VOJSKOVODJA PAVLOVEC ANDREJ REKA V VELENJU KOMPONIST DONIZETTI SLOV POLITIK IMITJA) ERBU OGULIN SPISEK, SEZNAM PREPROSTA HIŠA BAJTA PISATELJ HANSSON NAJV POLIT 1ZVRS UPR ORGAN SOSEDNA DRŽAVA PROSTOR ZA VOLITVE PISARNA DRUGO IME NUDISTOV MAKEDONSKO KOLO MESTO V IZRAELU PRIPADNIK ANTIČNEGA NOMADSKEGA LJUDSTVA ZNAMKA AVTOMOBILOV IZ SARAJEVA EDEN OD SOKRATO-V1H TOŽNIKOV PARADI2 JEZERO V ETIOPUI POČITNIŠKA HlSA V RUSKEM OKOLJU PREBIVALEC NEKD KARAN TANUE STANISLAV JAPONSKI ALPSKI SMUČAR IGRALEC RANER ALOJZ GRADNIK PLOSK MERA GOZDNA ZtRAFA DOMAČE ZEN IME ITALU. RENESANČNA PESNICA TANTAL MAVEC SADRA RIŽEVO ŽGANJE POMIRJEV SREDSTVO PUADE GRAD OB DONAVI PRI , SMEDEREVU KOSTJA ŽUKOV MANGAN BORIS DVORNIK KISAR PESNIK ŽUPANČIČ REKA NA PE LOPONEZU (EUROTASI OSTANKI V TALILNICI ISAAC NEWTON PERUNIKA FINSKI KNJIŽEVNIK IEINO) FRNIKOLA VELIKO MORJE TEKOČI SPECIALIST ZA ŽENSKE BOLEZNI ZEMELJSKI ! TEČAJ i TUMOR ALI NENORMAL NA TVOR BA SPLOH VODA. KI TEČE SKOZI ISKI VINTGAR ŠTEFAN PLUT SKUPNO IME TREH NAJV BOGOV V NORD Ml-TOLOGUI POLITIČNO ZATOČIŠČE ZDRAVILO IZ OPUA ORGAN SOCVETJE NA VRBI IN LESKI PLAVAJOČA MORSKA TRAVA, HALOGA OČETOVA SESTRA NAPLAČILO SPROŽILNI MEHANIZEM PRI PUŠKI GLASOVA ANKETA Da bi le v miru živeli Silvestrske nezgode na Krvavcu Krvavec — Na Silvestrovo in novoletni dan se je na Krvavcu poškodovalo sedem oseb. Prvemu se je zgodila nesreča 30-letnemu Urošu Femcu, ki se je peš napotil od televizijskega stolpča proti koči v dolini. Na strmini mu je spodrsnilo, tako da je zdrsnil do vznožja in se poškodoval. Na pomoč mu je priskočil Vrstnik Tomo Habuset, vendar se mu je prav tako zgodila nesreča, za njim pa še 27-letni Ireni Hren, ki je hitela ponesrečencema na pomoč. O trojni nezgodi so obvestili goste v domu na Krvavcu. Na pomoč so odšli 29-letni Brane Miklavčič, iz Kranja, 27-letni Savo Jeras iz Ljubljane in 29-let ni Zvone Štefe iz Kranja, ki so se prav tako ponesrečili na" zahrbtni strmini. Vseh šest ponesrečencev so odpeljali v Klinič- NESREČE ŠTIRJE RANJENI V ČELNEM TRČENJU Bukovica - Med Bukovico in Dolenjo vasjo na regionalni cesti Škofja Loka-Železniki se je minulo soboto, 1. januarja, zgodila prometna nesreča, ker je voznik osebnega avtomobila Marjan Biček, star 42 let, iz Ljubljane, nenadoma zapeljal na nasprotni vozni pas. Tam je čelno trčil v nasproti vozeči avto 29-letnega Matevža Debeljaka. V trčenju sta bila hudo ranjena voznik Debeljak in sopotnica Milena Debeljak, stara 25 let, laže pa njuna 3-letna hči Tatjana in povzročitelj Biček. PEŠEC PODLEGEL Jesenice — Na Tomšičevi ulici na Jesenicah je voznik Bojan Smolnikar, star 23 let, doma z Jesenic, prejšnji četrtek, 30. decembra, povozil pešca. Zadel ga je s prednjim delom vozila, ko je pešec Mitar Majkič, star 29 let, hodil ob desnem robu ceste. Hudo ranjep pešec je bil odpeljan v jeseniško bolnišnico, kjer je L januarja podlegel hudim poškodbam. L). Z. ni center v Ljubljano, kjer so še na zdravljenju. V novoletnem jutru pa se je na poti od doma do Gospinca ponesrečil še 36-letni Bojan Klemenčič. Peš se je odpravil proti postaji žičnice, na gladkem snegu mu je spodrsnilo, tako da je utrpel poškodbe. Odpeljali so ga v Klinični center, kjer še vedno okreva. Padel po stopnicah Mavčiče - V Mavčičah je v torek, 4. januarja, padel po stopnicah 55-letni Ivan Jenkole in se pri padcu smrtno poškodoval. Po strmih stopnicah je odhajal v prvo nadstropje domače hiše. Vrh stopnic mu je spodrsnilo, omahnil je in udaril z giavo ob zid. Nezavestnega sta ga našli žena in hči, ki sta se kmalu zatem vrnili domov. Jenkole je podlegel posledicam padca. Umrla dva otroka V počitniškem domu Gradbinca na Krvavcu je v novoletnem jutru umrl 1-letni Karlo Rihtaršič iz Kranja. Starši, ki- so v koči silve-strovali, so otroka s predpasnikom privezali na posteljo, da v nemirnem spanju ne bi padel z nje. Ko so ga po polnoči prišli pogledat, so ga našit na tleh, obešenega na vrvico predpasnika, že mrtvega. Sklepajo, da se je otrok premikal, pri tem padel s postelje in si vrvico predpasnika zadrgnil okrog vratu. Istega dne dopoldne se je v domačem stanovanju ponesrečil še en otrok, poldrugo leto star Besnik Pajaziti iz Bistrice pri Tržiču. Starša sta pospremila obiskovalce, v tem času pa sta se otroka, Besnik in 3-letna Ranija, igrala pri štedilniku Besnik je odprl pečico in stopil nanjo, pri tem pa se je štedilnik podrl in pokopal otroka pod sabo. Otrok je kmalu podlegel hudim poškodbam. Za reševalce nagradne križanke razpisujemo deset nagrad in sicer: 1. nagrada 250 din. 2. nagrada 150 din 3. nagrada 120 din in 7 nagrad po 100 din Rešitve pošljite do 12. januarja 1983 do 9. ure na naslov: ČP GLAS Kranj, Moša Pijadeja 1. Na kuverti označite — Praznična križanka. Popravek V zadnji številki Glasa smo v članku z naslovom »Murka prodaja katrce«, pisali, da leška trgovska organizacija Murka že dobre pol leta prodaja vozila novomeške tovarne IM V. Pri tem se je vrinila tiskarska napaka, saj ima model osebnega vozila označbo R18 in ne R8, kakor je oomotoma pisalo. Dodati pa moramo še pojasnilo, da dva do šestmesečni dobavni rok za modela R18 in R9 velja za tiste, ki so vozila že vplačali, novih vplačil pa za ta dva modela trenutno ne sprejemajo. Kako v Dražgoše Na proslavo v Dražgoše 1k» organiziran tradicionalni pohod udeležencev i/ Kranja preko Cepulj in Mohorja ter preko Nemilj in Podblice. Odhasu in prejemati- neprijetnih paketov višjih in vedno višjih cen n takšnih ali drugačnih restrik-:ij. Novo leto je za nami, a smo vendarle šele na pragu v januarju, ki je ponavadi dokaj suhih žepov in zato kislih obrazov. In kako bomo v tem letu 1983 živeli, kaj pričakujemo in česa si želimo? Povprašali smo tri občane, kako zdaj živijo in česa si na pragu novega leta najbolj želijo? vinarju zaslužim okoli 12.000 mesečno. Tudi žena je zaposlena. Življenje nikakor ni poceni, zato med letom nikamor ne hodimo, ostajamo doma, le poleti se odpravimo v Bosno. Denarja ni na pretek in tudi letos bomo shajali iz meseca v mesec, večjih nakupov sploh ne predvidevamo. Se dobro, da nekaj hrane dobim od doma. Cene bodo letos spet šle »gor«, tega se zavedamo, a želimo si le, da bi se čimprej otresli hudih gospodarskih težav, ki nas pestijo. Vse bo že nekako v redu, če bomo le v miru in prijateljstvu živeli.« Slavko Drešček je kot pismonoša zaposlen pri jeseniški enoti PTT: »Pravzaprav se sploh ne morem pritoževati, saj osebni dohodek ni tako nizek. Pri pošti, kjer sem zaposlen že nekaj let kot pismonoša, zaslužim na mesec okoli 11.000 dinarjev, žena pa je zaposlena v jeseniški bolnici, kjer zasluži okoli 7000 dinarjev. Imava dva otroka, živimo v bloku in nekako shajamo iz meseca v mesec. Bojimo se le vedno višjih cen prehrambenih artiklov, saj v enem dnevu cene napravijo takšen skok, da si komaj predstavljaš. Vse to zelo vpliva na življenjske stroške in čeprav tudi do zdaj nismo potratno živeli, bo ob novih podražitvah izredno težko. Osebno pa si najbolj želim, da bi v Jugoslaviji živeli še naprej v miru.« Idriz Šarifovič je zaposlen pri jeseniškem Kovinarju: »Na Jesenice sem prišel pred štirinajstimi leti, iz rodne Bosne in se zaposlil pri Kovinarju kot voznik. Z ženo stanujeva v bloku, imava tri otroke, ki pa so že precej odrasli; Pri Ko- Jernej" Crv je bil zaposlen v Železarni, zdaj je upokojenec: »Zavedamo se, da mora gospo-darstvo izvažati, če se hočemo rešiti gospodarskih težav, a želimo si, da bi ostalo dovolj materiala tudi za domače potrebe. V novem letu naj bi bile cene bolj stabilne, čeprav bodo nedvomno višje, odpraviti pa bi morali tudi pomanjkanje nekaterih prehrambenih in drugih artiklov, ki jih potrebuje naš potrošnik. Prav gotovo so v samih delovnih organizacijah še rezerve in bi lahko bolje delali ter bolje izkoristili delovni čas. Ustvarili naj bi čimveč deviz, to že, a poskrbeti bo treba tudi za domačo oskrbo in preskrbo. Vse bo še šlo, tudi sedanja kriza, če bomo le v miru ŽWeli" D.Sedej Počitnice niso le smučanje V gorenjskih občinah tudi letos ni enotnih programov 2a či* bofj aktiine, zdrave, vzgojne in hkrati počitnice otrok - Glavno breme še vedno s lom :na f™™^« lah, ki jim pomagajo telesnokulturne počitnice niso le smučanje, sankanje in drsanje - * umske mac neje dobrodošla popestritev delovnih kolektivov, krajevnih skuf nosti. Vsi ti »dejavniki«, kolikor ? se pač pripravljeni vključiti, deU pretežno po svoje. Se največ sode! v a ni a je med osnovnimi šolami športnimi organizacijama Tako, J nrimer v jeseniški občim šole p' nravljajo smučarske tečaje v * delovanju z zvezo telesnokultun* organizacij ter šolo sankanja skup* s sankaškim klubom, podobno je radovljiški občini, tržiška telesi* kulturna skupnost bo za cenej smučarske in drsalne tečaje P« maknila sedem starih milijonov. krSri občini pa . sta s, nniateliev mladine in zveza tel*" ve? kot dobrodošla razbremenit nrizadevnim šolskim kolektivom Cerih sloni večji de skrbii la fr koristnejši in prijetnejši oddih otr* ^i4e glasbene, fiUke pi* S^S m^a tekmovanja ,n s«hW stave, ra k bl v pust|h °.tr0L' Jdneh vzradostUo majhn« zimskih dnen v/. / u Spričevala o polletnem uspehu, četudi se v njih ne bohotijo same petice, prinašajo učencem danes posebno veselje. Pred njimi je tri tedne boljalimanj brezskrbnih počitnic, ko se bodo zjutraj lahko po mili volji pretegovali v posteljah, potem pa smuknili v topla oblačila in ven: na smuči, sanke ali drsalke. Pa bodo trije tedni odmora res tako prijetni? Ze, ker ne bo strogih učiteljev in nalog, na drugi strani pa tudi ne bodo ledki šolarji, ki se bodo dolgočasili za stenami toplih stanovanj, saj »širša družbena skupnost«, ki se ob številnih priložnostih nadvse rada hvali s svojo skrbjo za mlade, tudi letos ni povsem izpolnila njihovih pričakovanj. V gorenjskih občinah, čeprav so opazni nekateri pozitivni premiki, ni enotnih programov, po katerih bi šolarji čim bolj aktivno, zdravo, vzgojno in hkrati poceni preživeli tritedenske počitnice. Pri tem so srednješolci, ki se morajo v glavnem znajti sami, še bolj udarjeni kot osnovnošolci. Za slednje v vseh šolah na Gorenjskem pripravljajo tečaje smučanja, pone- pnpi kod »ravljajo tečaje smučanja, pone- zimskih dnen / ^ tudi teka, drsanja, sankanja, to ve|ike šolarje, Jim P^naio * pa je v glavnem tudi vsa ponudba, gofasje. Za ta u« k y med katero učenci lahko izbirajo. In j^jhodnje J eto kaMK)j ^JP^ ro učenci lanKo »zoiraju. i» prinoonje -- klajeno, pripon vsega utegne še ponesrečiti, vsem pa bolj uski-j h »» ebo še naprej skoparilo s Na j „e bo ponudb^kran^ega^ »HKljetja. k v p y Kim. počitnic vrti v a na JesenK, eden ki se vrh če bo nebo snegom. Pobud, na osnovi katerih bi v občinah lahko izoblikovali enotne in pestre programe zimskih počitnic, namreč še vedno manjka z drugih - , koncev: iz zvez prijateljev mladine, primer iz kulturnih in športnih društev, iz naki, osaniljenih pozns H. Jelovčan