ZDTTZHZCrV^ZlSrO ZI^TXjCTEISrvJE
rt““ HÄ W0B>Ä iSMQTOM LEIOxn,-^vS
David Doktorič:
O RAJSKA SKRIVNOST!
Večne Ljubezni Ti rajska skrivnost, o božje, o Rešnje Telo!
Človeštva Ti vsega presrečna radost, v Mariji, ki nam si spočeto bilo, zame v Betlehemu rojeno, na križu za nas umorjeno, ki v raju nad nami kraljuješ, se v dnevno nam hrano daruješ, iz duše ko tajnih globin mi privre, po čemur željno hrepeni mi srce, poslušaj, izpolni mi tele želje:
Od kamna najtršega vera trdnejša
mi bo, če jo v meni Ti sam utrdiš:
mi duša od solnčnih bo žarkov svetlejša,
če upanje moje Ti sam okrepiš,
tako Te brezmejno ljubiti želim,
tako naj po Tebi nevzdržno željno koprnim,
prav kakor da strast me razjeda strašnejša
od vseh najstrašnejših s*rasti
po Tebi, moj Bog, in le Ti
v ljubezni skrivnostni, neskončni me še
[prekosiš.
Halläbanse los apčstoles cn el lago Gene-žaret. . . Venida la manana se aparecio Jesus en la ribera... Dice les: Echad la red a la derecha. . . Echironla y ya no podian sacarla por la multitud de peces que habia. . . Jesus les dijo: Traed los peces que acabais de re-coger. . . Esta fue la tercera vez que Jesus aparecio despues que resucitö de entre los muertoc.
Acabada la comida dice Jesus a Simon Pedro: Simon, jme amas tu mas que čstos? El le respondio: Si, Senor, Tu sabes que Tc amo. Dicele: Apacienta mis corderos. Segun-da vez le dice: Simon jme amas? Respondele: Si, Senor, Tu sabes que Te amo. Dicele: Apacienta mis corderos. Dicele tercera vez: Simon, jme amas? Pedro se cotristo de que por tercera vez le preguntase y contesto: Senor, Tii lo sabes todo; Tu conoces bien que te amo. Dijole Jesus: Apacienta mis ovejas. (San Juan cap. 21).
En esta escena, tan emocionante como in-discutiblemente autentica fue cstablecido Pedro jefe de la Iglesia de Jesus y sus suceso-res vicarios visibles de Jesucristo en la tierra. j En esta Iglesia, pues Hemos de buscar todos la salvacicSn de nuestras almas!
29.	JUN. JE PRAZNIK prvakov Cerkve sv. Petra in Pavla. Nekateri rojaki so postali strašno brezbrižni za svojo vero in jo celo zaničujejo. Pa naj nikar ne pozabijo, da je ravno ona edina pot ki vodi v srečno večnost.
30.	JUN. SE VRŠI PRI SV. ROZI slovesna telovska procesija ob 15 uri. Povabljeni ste tisti, kateri imate priliko, da pridete in daste čast Jezusu v sv. Rešnjem Telesu. Spomnite se pa tudi na dolžnost, da se bliža konec velikonočnega svetega Obhajila. Še te dneve je čas!
PRAZNIK SV. CIRILA IN METODA je tukaj 7. julija. Ta dan se vrši spominska služba božja na Paternalu. Naslednjo nedeljo pa popoldanska slovesnost s petimi litanijami in družinsko zabavo. Ta dva svetnika pomenita versko vez med vsemi slovanskimi narodi in nas spominjata k delu za cerkveno zedinjene z ločenim vzhodom.
BRATOVŠČINA Ž. R. VENCA bo imela na Avellanedi shod 21. julija poopldne. Sporoča se vsem članom, naj bi v misli na dušne potrebe in v skrbi za razne izdatke za službo božjo prispevali vsak mesec po 20 centov v blagajno bratovščine. Iz tega bo mogoče poskrbeti tudi za sv. maše za umrle člane, in po potrebi tudi za pogrebno pomoč.
Bienaventurado eres, Simon ... Tu eres Pedro y sobre esta piedra edificare mi Iglesia, y las puertas del Infierno no preva-lecerän contra ella. Y a ti te dare las llaves del Reino de los Cielos (Mat. 16).
Cuadro de Poussin, Escuela Irancesa.
Eno Cerkev je ustanovil Jezus Kristus. Svetega Petra ji je postavil za poglavarja in njegove naslednike za svoje vidne vrhovne namestnike na zemlji za vse dni do konca sveta.
"Pasi moja jagnjeta, pasi moje ovce" pomeni, da so njegovemu vodstvu izročeni duhovniki in verniki. "Ti si Peter, Skala, na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala!" Do konca sveta bo torej stala Cerkev na Petrovi skali in kljubovala vsem nakanam hudobnega duha in hudobnih ljudi. "Jaz sem z vami vse dni do konca sveta", tako je zagotovil Jezus. 2000 let zgodovine, stotine krivih ver, divjanje preganjalcev, nasilstva cesarjev, laži in obrekovanja brezbožnsžev, nevednih in zapeljanih in niti nevrednost visokih cerkvenih dostojanstvenikov ni moglo zrušiti Svete Cerkve in je tudi ne bo! Mi pa čuvajmo to sveto vero v naših srcih, da nas bo Osrečila.
DUHOVNO 2 Z V L J D N J E
Uiedmštvo: Paseo 431 Urednik: Hladnik Janez.
Telefon 48 - 3361	(48 - 0095)
Kliči od 11—13 ure in po 8 url zrečn. Od sredah in petkih ni doma. Upiuva: Paz Üoldän 4924 Telefon 59- 6413
CERKVENI VESTNIK
28.	JUNIJA: Vigilija, zapovedan post od mesa.
29.	JUN.: Zapovedan praznik sv. Petra in Pavla.
30.	JUN.: Maša na Paternalu za •j- Simon Melinc.
Pri sv. Rozi za -}• Matelič ob 12 uri.
Na Avellanedi ob 8.30 za -J Martin Varga.
7. JUL.: Maša na Paternalu za -j- Leopold Ušaj z žalnico.
Pri sv. Rozi ob 12 uri za J- Anton Koglot.
Na Avellanedi ob 8.30 za -j- Andrej Kalamar.
14. JUL.: Maša na Avellanedi za Domitilo Graj ob 10 h z žalnico.
Na Avell. ob 8.30 za -j- Franc Kovačič.
Pri sv. Rozi ob 12 uri za -j- Ivan Ožbod.
Molitve slovesne na Paternalu, Avalos 250 ob 15.30 uri. Nato čajanka in drugo.
21. JUL.: Maša na Paternalu za J- Milan Koron z žalnico.
Na Avellanedi za -j- Herman Kor-pič ob 8.30.
Pri sv. Rozi ob 12 h za -j- Andrej Konte in hči -J- Slavica.
Molitve na Avellanedi.
28. JUL.: Maša na Avellanedi za f Mihael Žokš.
Na Avell. za J- Alojzijo Živec ob 8.30.
Pri sv. Rozi za -j- Mario Jamšek ob 12 uri.
ŠKAPULIRSKA MARIJA bo 16. julija. Ona je velika tolažnica duš v vicah. Kdor nosi njen škapulir, bo deležen posebnih milosti na zadnjo uro. Dobi se v bližnji öupni cerkvi tisti dan.
KRŠČENA je bila NORMA SUZANA COTIČ v Lurdu.
BRATOVŠČINA Ž. ROŽNEGA VENCA ima shod na Paternalu 14. iul. z začetkom ob 15.30 na Avalos 250. Vdeležba obvezna, ker je to tudi dan glavnega shoda. Nato bo v prostorih župnije čajanka in družabna zabava.
CIRILOVA NEDELJA 7. JULIJA.
Ta spominski dan verske zgodovine našega naroda vabi, da prihitite obilno k sveti maši, ki se bo vršila na Av. del Čampo 1653, ob 10 uri.
Sveta apostola sta bila znanilca krščanske ljubezni, katera edina more ohraniti narode v slogi, družine v sreči posameznike v božjem miru. Danes pa prevladuje v mnogih srcih sovraštvo, zato pa je zbežal mir iz sveta in tudi iz mnogih družin in src. Spomnite se torej, da samo krščanska ljubezen more svet obvarvati pred novimi grozotami in zato prihitite ta dan, da obnovimo naša srca v pravi ljubezni in zvesti veri, ki sta nam jo v slovanski besedi oznanila sveta brata.
POSEBNA SLOVESNOST, združena z družinsko zabavo pa bo 14. julija na Avalos 250 ob 15.30 uri. V cerkvi se vrši
najprej glavni letni shod Bratovščine, na katerega pridite v obilnem številu in dokažite, da vam tujina še ni ugasnila vere.
Nato se vrši v župnih prostorih poleg najprej zbor bratovščine, kateremu do sledila čajanka in nato še nekaj za smeh za velike in male v filmu.
Spominjamo, da se ni treba bati ne mraza ne dežja, ker bomo to pot pod streho in tudi na gorkem. Pridite UDJE BRATOVŠČINE in VSI PRIJATELJI slovenske službe božje na Paternalu. Vemo da je takih, ki so za cerkev brezbrižni in tudi takih, ki so ji sovražni. Njihova lastna nesreča je to! Skušajte jih pridobiti vi, kateri še niste podlegli pogubni neveri in pridite ta dan in vselej kadar morete k naši službi boöji.
Nepozabite tolažilne besede Gospodove: Kdor v me verje, tudi če umrje, bo živel! Skrbite torej, da boste vredni tolažbe v življenju, upanja v smrti in veselja v večnosti.
Da ne bo čajanka pri prazni mizi prosimo, da poskrbite žene in dekleta za prigrizek, možki pa za prilizek.
Vrši se torej vse na Avalos 250 (cerkev sv. Neže).
DESET LET NA AVELLANEDI.
Prelepa je bila slovesnost 9. junija. Slovesno sveto mašo, pri kateri je avež. zbor prvič zapel latinsko mašo v veliko veselje polne kapele, ie imel č. g. Ivan Bureš, ki je častital zboru in rojakom k lepemu dokazu tega apostolskega dela. Skoro smo dvomili, da bo mogoče izpeljati lepi načrt petja, pa ga je neutrudni Ciril Kren prav lepo izpeljal in zasluži vse priznanje za stanovitnost in spretnost kakor tudi zbor. Slovenska Krajina je rojake nato razveselila s skupnim kosilom, z izborno postrežbo.
16. junija pa se je vršil popoldanski del desetletnice. Potrudil se je že nam poznani č. g. Gilardi, ki je z izbranim nagovorom čgstiatl in nas navdušil za nadaljne delo v zveličanje duš in za apostolsko vnemo. Pri petih litanijah je njegov blagozvočni glas zelo razveselil vse rojake, ki so tako slišali kako tudi Argentinec zna po slovensko zapeti.
Vršila se je nato družinska prireditev. Na bogato obloženih mizah je zbudila posebno pozornost torta z 10 svečkami. V svečanem razpoloženju je spregovoril najprej g, Bela Prcininger pozdrav in povdaril pomembnost dogodka najprej po slovensko in nato po špansko z besedo zahvale za vse, ki imajo zaslugo za naše versko življenje na Avellanedi in za ta lepi dogodek. Jožek Ivanič je nato izreke! pozdrav v imenu mladine in nato predstavil točke programa. Berdenova Nelka je spregovorila nato pozdrav v ka-steljanskem, nakar je Šerugova Emica deklamirala Gregorčičevo, prav za priliko kot nalašč zloženo pesem: Bratje v kolo se vstopimo.
G. Hladnik je potem izrekel najprej zahvalo in nato prošnjo za neutrudno sodelovanje za naprej. Spomnil je, da je ta slovesnost tudi 10 letnica njegovega dela v Argentini, nato je pa sporočil pozdrave, katere so za to priliko poslali rojaki od drugod. Č. g. Kisilak iz Urugvaja, č. g. Sočak iz Bolivije, č. g. Ma-roša iz Magallanesa in g. Lah Andrej iz Cordobe.
Med radostnim razpoloženjem se je nato vršil nadalini program ki se je zaključil z nekaterimi filmi, ki so izzvali obilo gromkega smeha.
Na koncu naj bo izrečena še posebna zahvala vsem pridnim gospodinjam, ki so tako obilno poskrbele za polne mize in gospodarjem ker so poskrbeli za veselo voljo.
EL DECIMO ANIVERSARIO
dsde la primera misa para la Colectivi-dad Eslovena en Avellaneda, fue un acontecimiento gratisimo.
El 9 de junio ensalzo la fiesta con su presencia el R. P. Juan Bureš, que# ceno-cimos el aho pasado, cuando celebrö su primera misa. El cantö la misa que fue la primera que se cantö Integra t(i latin, gracias a un esfuerzo admirable del dirigente S. Cirilo Kren y del coro, que con c < o incansable cumple su misiön apostölica desde hace ya 10 ahos. Por cierto culminö en ese dia.
El 16 de junio se celebrö otra parte del programa. El R. P. Hector Gilardi pro nunciö e) sermön con el cual nos entu-siasmö por su palabra fervorosa para la continuaciön de este apostolado.
Siguiö luego un te familiar con algu-nos discursos y felicitaciones en las cua-les se hizo tambien refereficia al jubileo de 10 ahos del la actuacičn del Rev. P. Juan Hladnik entre los eslovenos Argentina. Hablaron el presidente de la sociedad “Eslovenia" Adalberto Preinin-geh, y Jose Ivanič, representante del club juvenil. Luego pronunciö un saludo la niha Nelida Berden, cuyo texto repro-ducimos:
"Diez ahos . . .
Es mucho diez ahos .... Especial-mente para uno que, hace 10 ahos, era todavia muy pequenito . . .
Y	pasaron los diez ahos para nosotros chicos, para vosotros grande v para el Padre Juan tambien, que, diez ahos ya vic)ne visitando a Avellaneda, a nosotros, sus compatriotas, para anunciarnos la palabra de Dies y para hacernos rezar. para no olvidarnos de Dios y de nues= tras almas.
Y	diez ahos tambien para los canto-res . . . No digo todos, o mejor . . . todas . . . porque hay olgunas aue eran bien pequenas todavia, cuando se cantö por la primera vez en la dulce me-lodia eslovena en e,sta capilla ....
Y	diez ahos tambien para el senor Cirilo ... Y son dos veces por cinco: pues primora son cinco de Cirilo Jekšei v luego de Cirilo Kren, aue ya se hizo cc nosotros ten nuestro como si fuera de Prekmurje, aunque es de Primorje . . . . Asi sorr.os tödos los eslovenos, grandes y chicos, de cualuiera regiön eslovena o nacidos aqui — una sola familia, que nos reunimos aaui en derredor de este altar, para ennoblecer nuestras almas para saborear nuestros dulces cantos, para consolarnos en nuestras penas y para asegurarnos nuestra salvaciön eter-na.
Son diz ahos tambien para todos los fieles feligreses desde e! primer 14 de junio. y nuestro propösito, de todos vosotros, tiene aue ser, continuar con cons-tancia y trabajar siempre para atraer čada dia mas compatriotas y pedir a Dios y a la Virgen — la de nuestro es-tandarte — por la protecciön del alma y del cuerpo.
La sehorita Ema Šeruga recitö luego la poesia “Hermanos todos juntos" de Simon Gregorčič.
Al final resumiö los pensamientos prin-cipales el R. P. Juan, capellan de la Co-lectividad, trasmitiendo tambien los sa-ludos, mandados con ese motiva de va-rias parte de la Repüblica y de Sudame-rica.
En el mes de junio se realizaran los aetos correspondientes en la Paternal, con la solemne misa de San Cirilo y Me-todio el 7 de iulio en Av. de Čampo 1653 y con la solemnidad de la tarde seguida oor una reuniön familiar el 14 de julio en Avalos 250.
RESNICA VAS BO OSVOBODILA!
Človek ima poleg telesnih potreb tudi duhovne. Vsak, kdor le kaj misli, spreume veliko resnico besede Jezusove: “Človek ne živi samo od kruha, temveč tudi cd božje besede". Ruski mislec Tolstoj je zapisal: “Vsega imam v izobilju. Polne zaloge, polne hleve, bogato polje, zdrave otroke ... in vendar nisem srečen." — Mož je čutil praznino v duši, ker je zgubil Boga in ga je iskal, dokler ga slednjič ni našel in z njim tudi mir.
Med nami slišimo pogosto: ljudem je treba več civilizacije, več kulture, pa bo na svetu za vse prav. Pa se nam postavi takoj vprašanje: kaj pa je civilizacija? Kaj pa je kultura? Katera je? in prav po pravici. Saj danes vendar že povprečno vsi ljudje zxvajo citati in pisati; vsi menijo da so dovolj izobraženi, da lahko modrujejo o politiki, veri, znanosti, leposlovju ... In vendar: Ali so bolj srečni, kot so bili nekoč, ko si niso belili glave z visokimi vprašanji, pač pa razumno vršili svoje delo in imeli zagotovljen v miru svoj kos kruha. Bil je morda črr, ovse-njak ali koruzen, torej nikaka slaščica, toda kdo se upa trditi, da so danes ljudje bolj zadovoljni z belim kruhom, kot so bili tedaj s črnim?
Ni dvoma, da bi se mogel srečnejšega čutiti človek, ki ima olajšano svoje telesno delo in okrajšano, si mere postreči s tem, kar bi bilo za naše dede nevarna zapravljivost, se lahko razvedri ir. pouči iz lepe knjige, lahko pohiti v dalje na prijateljski obisk, si privošči prijetno zabavo in razvedrilo, ima na razpolago vsakršne koristne iznajdbe: in vendar je nezadovoljen, toži čez sedanje slabe čase ir. hvali tiste, ki so minili; ima vse polno novih želja. In če doseže da se mu spolnijo, ali je potem zadoovljen? Tisti, ki ima hišo na eno nadstropje, si želi večjo, kdor ima er. miljen, mu je premalo . . .
Kako drugačen je bil stari “zadovoljen. Kranjc", ki je v nedeljo prišel od maše, zadovoljno pokosil svoj ješprenj v katerega “je stopil prešič", vzel v roke "Domoljub", legel pred čebeljnjak in se ni moril s skrbmi, ki so bile nepotrebne ali pa izven njegovega območja. Pač očitno, da človekova sreča ni ne v tem kaj ima, ne v tem kaj obleče, ne kaj je na krožr.iku, ne dobre zveze in prijateljstva . . . Vse to je nič več kot gradivo, iz katerega si umen človek zgradi srečo svojega življenja. Zato je prav tako lahko srečen človek v gestaški hiši kot v razkošni palači, in prav tako lahko nesrečen v slovitem lastnem gradu kot v raztrgani bajti. Srečo nosi človek sam v svojem lastnem srcu. Od njega je odvisno, ali živi zadovoljen ali pa nesrečen.,
KJE JE TOREJ KLJUČ D OSREČE?
“Ne plaši se znoja, ne straši se boja. Saj možko dejanje krepčuje moža, a pokoj mu zdrave moči pokonča. Dejanje ti ljubi, a boj se pokoja!" naroča Gregorčič. In to navodilo dopolni še z globoko modrostjo v “Kupi življenja": “Pod tabo pekel in nebo r.ad teboj, a zem’;a visi med obema, in gori m doli zajema ti v kupo življenja kipeči napo"; zdaj boli pekla, zdaj veselje neba . . . Glej, to ti je res usoda sv -ta! A kdor je možak, strupene se kupe ne brani, sladke se nikdar ne vpijam. On. vedno ostane enak in vedno ohrani si pokoj sladak!"
Da! On. vedno ostane enak in in vedno ohrani si pokoj sladak; loda kdo in kako? Samo tisti, kateri svoj pogled dvigne kvišku in v večnost. Življenja lačni iščejo svojo srečo v meseni peželjivosti; častihlepni se penijo v večni nevoščljivosti; lakomneži nikdar ne najdejo miru in pokoja v neutešenm pogonu za boljšim zaslužkom . , . Srečo pa najde tisti, kateri ve, da je v tem življenju samo popotnik, kateri je r.amon.e-i v večnost.
Posvetni ljudje, to se pravi brezmiselni, se prerivajo za sedeče, t rda nas je božja modrost drugače poučila: saj je vseeno na katerem stolu sediš v tej božji čakalnici, ki je svet, kjer čakaš vsak dan. da te Gospod pokliče! Bog te ne bo sodil o tem, kakšno delo si opravljal, nego kako si ga vršil. Ne bo dal večjo nagrado za odličnejšo vlogo v življenju ir. manjšo za ponižno mesto, temveč pred njim bo "poslednji prvi in prvi bo poslednji", vsak po tem, kako je bil zvest v opravku, katerega mu je božja previdnost odkazala, Tudi ne bo sojen po tem, ali je njegovo prizadevanje dalo velike vidne sadove, ali pa je bilo r.a videz brezplodno. Sodil nas bo večni sodnik samo po tem, ali smo bili v našem delu zvesti, nesebični, velikodušni. Življenje je kakor igra na odru, kjer eden igra
žel vsak pohvalo ne po odličnosti vloge, kralja, drugi berača, Xo je glume konec, bo temveč po izvrstnosti predstave!
Taka je modrost, katero nam je prinesel Jezus Kristus. Pred njim so modrijani le kot v temi tipali za tem, kaj je pravi smisel življenja. Sem Sokrat, globoki poganski mislec, ki je tako lepo pridigal o Bogu in duši, čeprav ni razodetja poznal, je nazadnje le v dvomu umiral. Človek sam ne doseže z gotovostjo božje resnice. Zato je pa prišel na zemljo Sin božji in nam resnico predložil z jasno besedo, kot tisti ki ima oblast in zato je on lahko zaklical: "Če boste v mojem nauku ustrajali, boste zares moji učenci. Spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila" (Jan 8, 32). Zato je Gospod rekel: “Vi me imenujete učitelj in prav pravite, zakaj sem to! In čeprav je več takih, ki se učitelje imenujejo, eden je vaš učitelj, Kristus!" To so besede Gospodove, jasne in prepričevalne. Če j’h vsi ljudje nočejo sprejeti in z njimi tudi nezmotnega nauka, to ni zato, ker ne bi hi’o dovoli jasno razvidno, kje in kaj je resnica, temveč zato, ker dela vedno tudi sejavec slabega semena, ki je hudič. Ker ie človek k slabemu nagnjen, zato se kaj rad da preslepiti posvetni modrosti, katera prija poželjivosti in katero hudič na vse zvite načine vsiljuje. Eno seme se včasih od drugega komaj loči in vendar iz enega zraste plevel, ki udvši žlahtno setev . . . Tako je tudi v človeštvu. Od tod zmote, od tod neredi, nezadovoljstva, sovraštva, vojske, poboji, hudobija in slednjič večna poguba neštetih,
Samo eden je pravi učitelj to je Kristus, Njegov nauk je ključ do sreče!
KJE PA JE TA KLJUČ?
Evangeliji nam prav jasno govore, kako je Gospod Jezus pripravljal učence, kako je izbral med njimi Petra, kako mu je obljubil, da bo dal njemu ključe nebeškega kraljestva, kako je njemu zagotovil, da ga bo po njegovi. Gospodovi molitvi Sveti Duh varoval, da ga peklenske zmote ne bodo zapeljale v krivo. Tudi najdemo tam, kako je Petru izročil skrb nad vso božjo čredo, kako je vse apostole razposlal naj gredo učit vse narode in jim je zagotovil: Jaz sem z vami vse dni do konca sveta. In slednjič še besede: Ti si Peter skalo in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala.
Jasne so besede. Gospodove in očitna je njegova volja, da je svojim apostolom in njih naslednikom izročil svoj nauk in nje postavil za delilce svojih milosti do konca sveta. Jasno je torej, da je Sveta Cerkev od Kristusa ustanovljena kot nezmotna učiteljica za vse narode in zato ie seveda tudi neizbežna beseda Gospodova: “Kdor vas posluša, mene posluša; kdor vas zaničuje, mene zaničuje: kdor pa mene zaničuje, zaničuje tistega, ki me je poslal".
Tako je Kristus ustanovil eno samo Cerkev in samo njej je zaupal zaklade večne modrosti in sadove odrešenja, katerega je pridobil za vso ljudi.
Danes je več krščanskih ver. Vsaka sicer trdi. da je Kristusova, toda samo ena stoji na Petrovi skali in samo tista je prava. No trdimo, da nimajo tudi druge vere nič resnice. Imajo jo, kolikor so io ohranile, toda nimajo cele, ker nimajo pomoči Svetega Duha, katerega je obljubil Kristus Petru in njegovim naslednikom. Zato vse druge vere dosledno vodijo v razkroj oznanienega nauka, v zgubo zakladov svetih zakramentov in v pisano množ sekt, v katerih vsak po svoje modruje, a nihče nima božjega pooblastila za svoje delo. To je delo satanovega boja proti Cerkvi božii.
NE POZABITE PRITI NA PATERNAL 7. IN 14. JULIJA V PROSLAVO “CIRILOVE NEDELJE".
Tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva" je obljubil Jezus Petru, in je zato vse zastonj, naj se človek še bolj upira, r.aj še bolj svoje človeške modrije uganja, če se ne drži pota, ki ga je pokazal Gospod, zaide v temo in če noče živeti po nauku, kot ga Katoliška Cerkev uči, bo ob uri lastne smrti stopil ponižan pred večnega sodnika. Ne bo se mogel opravičiti z nevednostjo, ker se je za učenega imel. Bila mu je odprta pot da resnico spozna, na se je slepo upiral temu, da bi sprejel naročilo Gospodovo, dano apostolom: Kdr vas posluša, mene posluša. Kdor pa Cerkve ne posluša, je nevernik in očitni grešnik!
TISTIM KI KOLNEJO CERKEV pac ni v mislih, da v svojo lastno skledo pljujejo. Saj to je ravno toliko kot vrtati luknjo v čoln, v katerem se vozijo . . . Saj Cerkev ni kaka človeška iznajdba, ki bi imela posvetne namene. Njena naloga je zveličanje duš. V ta namen mora ljudi učiti resnice o večnosti, o Bogu, o duši, o zapovedih, zakramentih in krščanski pravičnosti. Žuionik ni vernikom učitelj posvetnih ved in v,e zdravnik njihovim telesom, ne svetovalec njihovim poklicnim opravkom. Te stvari lahko viši iz ljubezni do sojih vernikov, toda njegov poklic ni v tem.
Papež in škofje roso ministri javnih del, notranje j", zunanje politike, temveč duhovni očetje, kateri imajo nalogo, skrbeti, da se ne vrine laž in zmota na pota vernikov in jih ne zavede v nevarnost večne pogube.
Spodiikajo se brezmiselni ali oa hudobežni nad duhovniki, škofi in paoežem, češ da se vtikajo v politiko. Kdor njihovo početje dobro ogleda, vidi da vse njihove obtožbe slone na krivem tolmačenju ali na na nevednosti. Če je kdaj podobno, da se je “Cerkev vtaknila v polotiko", bo podroben ogled zadeve dokazal, da je bilo narobe res. Posvetna oblast se je vtaknila v stvari, katere spadajo v področje Cerkve in Cerkvi osporava to kar je njena pravica in dolžnost.
Kdo je prvi poklican za učitelja? Gotovo duhovnik, kateri mora človeka naučiti najvažnejše modrosti, to je: kako naj šivi, da zveliča svojo dušo. Zato je hudobija in zločin nad otroškimi dušami, onemogočiti duhovniku učenje verouka. Kdo je cd Boga postavljen, da skrbi za zveličanje duš? Snet duhovnik in škof. Zato mu je sveta dolžnost, da uči vernike in jih svari pred pohujšanjem Da opozori vernike na lažne zmote posvetnih pisateljev in govornikov, javnih ali prikritih zapeljivcev. Duhovnik mora nastaniti! Pa ne za svoj nrid, temveč v prid tistih, katerih duše so v nevarnosti. Liudje sami bi morali vzdigniti svoj glas. ker gre za nje, za njihove otroke in družine, za njihov časni in večni blagor. Zato jo duhovnik “pastir", da vari e ovce pred volkovi in posebno pred tistimi, kateri sc v ovčjih oblekah . . . Duhovnik, kateri ne svari je po besedi svetega pisma: mutast pes! Zato je satanska hudobiia ovirati duhovnike in škofe pri tem delu, jih razglašati za starokopitne ali pa jih radi tega celo preganjati!
IZPRJDENI DUHOVNIKI
so poeebr o masten prili-ek v ustih veri sovražnih. Silno veliko vedo o njih. Kot da smo duhovniki najslabši izrodek človeštva, tako udrihajo čez “oroklete farje". Saj sami sebi tega no verjamejo, pač ra bi radi o tem prepričali druge. Pa je to kaj nevšečno delo. Saj ie navsezadnje le tako. da človek, kateri pride v stisko, potrka nainrej na duhovska vrata, Zakaj pa? Da! Zakai? . . , Ali mar zato, ker r.as ima za izpridene zapeljivce? . . . Pač ni nikomur treba dokazovati, da
zato, ker ve, da bo tam najbolj gotovo našel čuteče srce in potrebno pomoč!
Ne tajim, da se dobi kak duhovnik, kateri ni vreden svojega vzvišenega božjega poklica. So taki, kateri iz vzvišene službe delajo "kupčijo" ... So taki, kateri dajo slab zgled z življenjem, ki zlorabijo zaupanje, kateri jim izkazuje narod kot služabnikom Kristusovim ... To je pač žalostno poglavje. Vse obsodbe vreden je tak duhcvr.ik! Kriv bo pogube svoje in še nešteto drugih. Toda, kdo se upa trditi, da je takih duhovnikov mnogo? Navadno je tako, da se da mal povod z neprevidno besedo, s spozabljenim korakom, ki je pa takoj nato bridko obžalovan. Potem pa ljudje obrekujejo ker je na črni suknji mal madež zelo viden! in pretiravajo ter posplošijo. Nismo torej kar na splošr.o duhovniki “falotje", pač pa nismo tako sveti kot bi bilo potrebno zg naš vzvišeni poklic. Toda samo vsak za sebe ve, koliko se trudi, koliko se bori proti skušnjavam, da bi ostal vreden svojega vzvišenega poklica.
Ali mar ni vsakomur jasno, da se hudič najbolj prizadeva, da bi duhovnika spridil, ker z njim bo pogubljenih tudi več drugih ljudi. Ne gre torej samo za duhovnika, temveč gre za narod in za duše vernikov. Zato pa ni prav nič modrega “preklinjati farje". Treba je moliti za duhovnike, škofe in papeža, za Cerkev in za vernike, da bo tako božja pomoč izdatnejša vsem pri vršitvi njihovega *ako velikega dela za zveličanje duš. Slabo duhovniki so največja kazen katero more Beg poslati kakemu narodu, kakor so dobri duhovniki največja sreča za narod. Zato je pa dobrih duhovnikov vreden tisti narod, ki zanje moli. Tisti narod pa ki jih kolne, pač ni vreden dobrih duhovnikov.
Po besedi Jezusovi smo duhovniki luč sveta in sol zemlje. Ta silna nalega nam nalaga dolžnost, da kar najbolj posvetimo naše življenje, da bomo res svetili ir. solili, Prav v teh besedah je pa tudi jasno povedano, da je večna resnica samo v naukih, katere naj duhovniki kot služabniki cerkve učimo z besedo in zgledom. Prav v tem je pa tudi razlog, zakaj se pekel tako zaganja proti duhovnikom!
RESNICA VAS BO OSVOBODILA.
Vsa posvetna modrost ne pripelje človeštva k jasnosti. Njeni sadovi so prepir, zavist, domišljavost, zmede. Po potih poltene človeške modrosti prihaja greh, nemir, sovraštvo, vojska, obup, samomori. Se uresničuje beseda Gospodova: Kdor dela greh, je suženj greha. Eni ljudje so sužnji svojega bogastva, drugi se trpinčijo v zavisti, tretji se valjajo po mla-kužah pohotnosti, četrti bašejo svoj trebuh nikdar siti . . . Srečo pa ni, miru ni. So sužnji svojih neurejenih želja. Zastonj iščejo po kinih, glediščih in plesiščih, bordelih in igralnicah . . . Zastonj premetavajo knjižnice in se zatekajo k vražaricam. Srce ostane prazno, nezadovoljno, nesrečno, obupano. So zgubljeni sinovi, ki pasejo prašiče. Za prasce je hrana, ki jih nasiti, toda človek ostane prazen, razočaran . . .
Pridite k meni vsi ki se trudite in ste obteženi, in jaz vas poživim, tako vabi Jezus, kateri je “Pot, Resnica in Življenje", ki je mogel reči: Kdor v me vene, ne hodi v temi, temveč ima luč življenja!
Tako pač ne ostane človeštvu drugega, kakor to, kar je storil zgubljeni sin, ki je v svoji blodnji slednjič le spoznal, da je bila njegova nesreča, ker ie zapustil očstni dom in se je skesan povrnil. Zastonj so vse visokodoneče besede o enakosti in svobodi, če ta ni postavljena na temelj večne božje resnice, po kateri smo si vsi ljudje bratje, ker imamo vsi enega skupnega očeta. Zastonj je vsa proslava velikih mož in. navdu-
sevanje za pozemeljske domovine, ker le tedaj bodo domovine narodov na zemlji živele v slogi in miru na svojih mejah, če bo stala človeška modrost na božjem nauku, da smo vsi ljudje namenjeni v večno domovino, ki bo sna in vsem skupna. Kdor živi le za ta svet, ostane vedno nezadovoljen tukaj in bo zgrešil srečo tam. Kdor zanemari večno domovino in ga je briga le za posvetno, bo imel obe nesrečni!
Zastonj je kričanje o svobodi, ker prava svoboda je mogoča le tistemu,, ki se trudi da bi bil dober božji otrok, pa ga bo resnica osvobodila in osrečila.
Ni v naših rokah, da bi prepričali o tej resnici tiste, kateri vodijo usodo sveta. Če bi bilo to mogoče, bi prenehal biti “solzna dolina". Toda vsak pa je gospodar svojega srca in svoje glave in zato naj vsak sam zase, v lastnem srcu in v lastni družini postavi stvari tja, kamor spadajo in naj se zave, da je ze-
meljsko treba podrediti večnemu. Lepa beseda je in ključ do srčne sreče za vsakega naročilo Jezusovo: Iščite najprej božje Kraljestvo in njegovo pravico in vse drugo vam bo navrženo! Ljudje ravnajo ravno obratno. Kot da bi nam moral Bog zveličanje dati za nameček, tako delajo, kot da H bila zemeljska domovina vzvišenejša in več vredna kot nebeška; kot da bi bil kruh bolj važen kot božja beseda ... fl tem pa vse na glavo postavijo in zato seveda ni na svetu miru ne med tovariši v delu( ne med člani družine, ne v družbi in med narodi.
Ljudje imajo raje zmote in laž kot resnico, zato pa trpljenja ni konec. Kdor pa gre dosti na globoko in se potrudi, da bi svoje življenje postavil dosledno na resnico, bo pa sam doživel, da bo imel vse kar je za življenje potrebno, za nameček, v srcu njegovem pa bo vladala svoboda in mir.
Iz Rakovca pri Podmelcu so javili:
f Gabrijel Božič
star 21 let je padel kot žrtev za svobodo domovine 7. febr. 1945 na Pečinah. Preje je bil 2 krat ranjen v bojih, pa je mladostna sila zmagala. Bil je po činu starejši narednik, ki se je neustrašeno pognal v boj za svobodno domovino.
Tukaj žalujejo za njim bridko prizadeti stariši Andrej in Justina, brat Justin ter sestra Helena. Doma žaluje za ljubljenim bratom 24 letni Vojko.
Maša za rajnega na Paternalu bo ob priliki javljena.
V boju za domovino je padel tudi f Andrej Kuštrin, star 50 let, doma iz Rakovca pri Podmelcu. Dne 27/3 1945 je zgubil življenje na Pečinah (Pri Trebuši). Za njim žaluje doma žena Marica roj. Rutar in hči Magdalena, stara 11 let. Tukaj pa svakinja Justina R. por. Božič.
Maša za rajnega bo pri sv. Rozi 11. avgusta.
V Rakovcu pri Podmelcu je zaspal v Gospodu
•j- Jakob Rutar, star 80 let.
Leta 1942 je zapustil solzno dolino in zapustil doma žalujoče 3 hčere in 2 sina. Tukaj pa žaluje za ljubim očetom hči Justina por. Božič z družino.
Maša za rajnega bo pri sv. Rozi
Kot žrtev za domovino je padel J- Anton Sterlinko doma iz Äjbe pri Kanalu. Ko se je vrnil iz Italije je takoj pohitel v domačo vojsko in je bil 19. julija tako nesrečno zadet, da je na mestu umrl. Pokopan je v Kanalu, kamor ga je spremila dolga procesija domačinov, ki so objokovali priljubljenega fania, padlega v cvetu let. Zapušča doma stariše, brate Karla in Ivana ter sestre Marijo in Justino. Tukaj žaluje Angela in svak Auguštin Gabrijelčič.
Maša za rajnega bo pri sv. Rozi 4. augusta, ob 12 uri.
V Pliskovici na Krasu je 19/1 46 umrl
f Franc Kovačič, star 74 let.
Prestal je vojno gorje, toda bridkost opustošenja ga je položila v grob. Zapušča doma sina Karla, hčere Amalijo por. Žerjal ter Marijo por. Jerič; tukaj pa žaluje sin Milan z ženo in družino, hči Kan-cija vdova Prosperi, Leopolda por. Jerič in Jože z družino.
Maša za rajnega bo na Avella-nedi 14. jul. ob 8.30 uri.
V Velikih Dolencih je padel kot žrtev bojne
f Imre Gašpar, star 30 let.
Rajnega objokuje doma v Prekmurju oče ter žena in 2 sina, tukaj pa brat Karlo Gašpar ter sestra Karolina. Čas in okolnosti smrti niso znane.
Maša za rajne z žalnico bo na Avellanedi.
'>
Iz Trsta poročajo da je preminula
•j- Marija Rožanc, stara 70 let,
10. jun. 1944 je zatisnila za vedno oči v bolnici v Trstu na posledicah bombardiranja v Bazovici. K večnemu počitku so jo položili v Bazovici poleg ljubljenega moža, kakor je želela.
Tukaj obžalujejo ljubljeno mamo Marija por. Mavec, Anton z družinami.
Maša za rajno bo na Paternalu.
Z globoko potrtim, tužnim srcem naznanjamo, da smo po dolgem času dobili žalostno novico, da nas je zapustil za vedno soprog in oče
f Mario Jamšek
Doma iz Gorice, umrl je po kratki bolezni (pljučnica) v bolnišnici Vol-terri — Italija, 29. 4 1945.
Žalujoča soproga Fanny Jug por.
Jamšek, Feliks Jamšek, sin
Sveta maša za rajnega bo pri Sv. Rozi 28. julija ob 12 uri.
V Kobdilu na Krasu je umrla f Alojzija Živec por. Zega
stara 75 let. Zapoznela novica javi, da je umrla že 1940. Doma žalujejo sinova Anton in Ludvik ter hči Karlina por. na Vogersko in’ Ivana. Tukaj jo obžaluje sin Stanko.
Maša bo na Avellanedi 28. jul. ob 8.30 na Man. Estevez 630.
Žrtev bratske vojne sta postala
-j- Jože in f Tone Pajk,
doma iz Luč pri Žalni. Bilo je to v juniju 1945.
Tukaj žaluje za bratoma sestra Marija por. Globokar. Doma pa stariši.
Maxa zanju bo pri sv. Rozi 11. augusta, ob 12 uri.
Bridko obžalovan je zatisnil oči -j- Peter Mario Špacapan
star komaj 17 let. Zrušil se je nanj zid 7. junija in je na posledicah poškodb in srčne kapi umrl in bil 9 junija položen k večnemu počitku na Čak - riti ob spremstvu mnogih prijateljev in rojakov. Prav na isti dan pred 7 leti je umrl njegov boter Lojze Terčič. 25. maja pred 10 leti je smrt odnesla ljubljeno sestrico Pavlino.
Žalujejo stariši Peter in Marija roj. Remec, sestra Nelida, stric Mirko z ženo Pepco, domačini iz Šempasa.
Bridko prizadetim starišem toplo sožalje!
V Čepincih v Prekmurju so umrli f Andrej Kalamar, star 72 leti 17. nov. 1944 od belega. Za rajnim žaluje doma žena Katarina roj. Go-ston in sini Vilmoš ter Karel. Tukaj pa hči Tereza por. Kalamar.
Maša za rajnega bo na Avellanedi 7. julija ob 8.30 uri.
POPRAVEK, -j- Frančiška Kodrič je bila mačeha -j- Romana Mihelj. Njegova mati pa je bila f Marija Rančiuk por. Mihelj umrla 7/8 1930.
To v dopolnilo k obvestilu v D. Ž. 221 stran 118.
"'Diio Jesus a los judios que creian ec El: Si perseverareis en mi doctrina sereis verdaderemente disclpulos mios Y cono-cereis la Verdad, y la Verdad os harä libres. Hespcndieronle eilos: . . . James hemos sido esdavos de nadle. iCömo pues dices tu que vendremos a ser libres? Replicöles Jesus: En verdad os digo que todo el que comete pecado es esclavo del pecado ....
Respondieronle: Nuestro padre es Abraham . . . Jesus re-plica: Obrad pues como Abrahami Mas ahora pretendeis qui-tarme la vida, porque os he dicho la verdad que oi de Dies. Abraham no hizo asi. Contesidronle: Nosotros no somos hijos de fornicadores ni de idololatras. Un solo padre tenemes que es Dios. Jesus siguio: Si Dies fuera vuestro padre, ciertamente me amariais a mi, pues vo naci de Dios y he venido de Dios: que no he venido de mi mismo sino que E! meha enviado. — ;.Por que, pues, no entenddis mi lenguaje? — jEs porque no podeis suirir mi doctrina! Vosotros sois hijos del demonio, y asi quereis scitisiacer los deseos de ese padre vuestro. El lue homicida desde ei principio y no permaneciö en la verdad. Y asi no hay verdad en el. Cuando dice mentira, habla como auičn es. por ser de suyo mentiroso y padre de la mentira. A mi empero no me creüis porque os digo la verdad . . . Quien es de Dios escucha la palabra de Dios. Vosotros no la escu-chäis porque no sois de Dios .... (Juan 8).
Os advierto . . . que no vivais como los gentiles que obran segün la vanidad de sus pensamientos. teniendo obscurecido el entendimiento, ciienos al vivir segün Dios, por la ignorancia en que estän, a causa de la ceguedad de su corazön. No teniendo ninguna esperanza (eterna) se abandonan a la diso-lucičn para zambullirse con un ardor insaciable en toda suer-te de impurezas . . . Pero vosotros no habeis aprendido eso de Cristo; en cuanio habeis oido de El y estais instruidos sobre el: es conlorme con su doctrina: que debeis renunciar al re-nunciar al hombre vieio, segün el cual habeis vivido en vues-tra vida pasada, hundida en las pasiones carnales (Eies 4). .
iQue es la verdad? No solo Pilato se encogiö de de hombros fren4e a la afirmacičn de Jesus: "Yo para esto naci v para esto vine al mundo, para dar testi-monio dq !a verdad. Todo aquel que 2S de la verdad escucha mi voz" (Jüan 33, 37), Fl hombre, con su natu-ra’eza inclinada hacia el mal, nota frente a la verdad cierta dificultad como frente a culquier deber a cumnlir. Como hay ger.te sin fuerza de voluntad ante cualouier tarea pesada. asi tambien se acobardaa i~ivnb.es freute a la Verdad. Llenas estan las calles de los fracasadcs de Ja vida. Concebian planes para sus errpresas, pero jemäs los Ilevar m a cabo y al final terminan entregändese al fatalismo diciendo **n.o se puede" . . , Sin embargo han podido muchos, los que-tenian coostanc’a , . .
Asi hay tambien arruinados morales e intelectua-les, pues al troperar con los sacrificios que les impone el deber o la verdad sie hacer. sordos y mv.dos, y bus-can astutamente cualquier escapatoria que halaga su comodidad. En. vista de su fracaso inventan toda clase de sistemas filosoficos, nara justificarse, pero todos silos no son mäs aue otros tantos inventos de la “sabi-duria de la carne" en eterna oposicion con la sabidu-ria de Dios, la ür.ica inmutable, porque la ünica exacta.
Se canso el hijo prodigo de escuchar las amones-taciones de su padre, Los malos comoanetos. sus deseos perverses v las fuerzas infernales lograron per-vertirlo hasta ta! nunto que se sentia desgraciado en la casa de su padre. Renunciö al ideal de vida con-fome con la lev de Dios y disciplinas pat-omas. De-cidi-5 entregarse de llor.o a sus deseos, apurar la copa de la vida hasta --! fondo, no negarse nada, nues teniendo plata puede uno darse todo lo que el mundo puede ofrecerle . . . Asi. se marcho en busca de lo ono el se imaginaba felicidad ... A poco tiempo lo hallamos grandemente desilusionado, traicionado por sus amigos mundar.os reducido a la extrema miseria, pues su fortuna r,e gastd rdpidamente. Alli lo verros
cuidar a los chanchos. Mientras la piara de cerdos tie-ne en abundancia el alimento correspondient.e, estä el pereciendo de h ambre. De balde busca donde saciar su necesidad. Alli hay vida para los chanchos pero para la ger.te hay hambre . . . Asi, fameiico y an-drajoso, recien comprendiö las razones de bu buen padre. He aqui el cuadro de todos aquellos que bus-can la Verdad y la dicha por oiros caminos que no son los de la fe y de Dios.
Asi se empena el hombre animal en quitar a las estrellas el brillo de la eternidad o establecer su pro-pio trono en eilas imitar.do al orgulloso Lucifer. Pero con todo no logra acallar ei grito de su interior viendose obligado a reconocer: “A pesar de mi, el infi-niio n*e atormenta". La histria, la etnografia y la pro-pia conciencia hablan con un ler.guaje que sobrevive a todas las pasiones de la carne, vanidad, y egoismo; que se sobrepme a las contingencias politicas, sociales y cultura'os. El encogerse de hombros no anula e! imperativa del espiritu y no elimir.a la existencia de la verdad ni a Dios y a la responsabilidad ante El.
Hasta el mismo Renan, tan discrepante con el Evangeüo, reconoce: La religiön es el producta del hombre normal. Para Bergson, filösofo de fama, las realidades sob enaturales de fe son “datos iv.media-tos de la conciencia". El etnögrafo Max Müller, cono-cedor profundo del hombre primitive y de las filo-Sofias medernas, Ilega a reconocer las creencias religiöses como: “la roca söJida, el granito primordial e indestructible del aJma humana" y Quatrefages define al hombre como “un animal religioso".
iQUE ES PUES LA VERDAD?
No la encontrarän los sabios si no levantan su mi-rada por sobre la materia que tienen debajo de sus pies, como el pasajero no hallarä contestada la pre-gunta acerca de la salida ni sobre el rumbo del tren, si so pone a examinar las paredes del coche .... Afirmando uno que no tiene necesidad de Dies, y que no le interesa nada ni el principio ni el fin del hombre, se parece a aque! ärbol en el bosque, que diria no knportärsele nada ni de la lluvia ni del rio. Como a ese ärbol le Uega La humedad necesaria, sin que se de cuenta de los conductos, asi tambien mucha gente considera cosa inütil lo que no interesa al hombre animal porque goza inconcientemente el beneficio del ambiente que formo !a cultura cristiana. Contemplan-do el caos reinante en los paises arruinados por la guerra podemcc convencernos de la absoluta necesidad de crientarsc e! hombre sobrenaturalmente. Solo los paises, donde estä renaciendo vigorosa la vida religiosa muestran adelanto hacia la paz y e! bienestar.
No es dificil de hallar las huellas de Dios en todo lo creado. Los sabics antiguos, como Aristoteles, Platen, Ciceron lo demuestran con profundos escritos. Pero como al hombre animal no resulta nada simpä-tica la idea de su responsabilidad ante Dios, necesita mayor autoridad. Por eso quiso Dios revelarnos con e' sello divino tanto su existencia cuanto el destino del hombre. Ahora si que tenemos un camino seguro para a’canzar la verdad. Primero es la inteligencia smeera, que sobreponiendose a los intereses creados de su carne depravada, halla al Creador de todo Io visible. Lucgo agregö Dios la Redenciön, iniciada deede e! pa-raiso, continuada a medida de la capaciäad del hombre, para complctarla luege en Jesucr’sto, segnn Ja palabra del Espiritu Santo: “La lev fue dada nor Meises. mas la gracia y la Verdad se ha hecho per Jesu-cristo" (Juan 1, 17) pues El vino lleno de gracia y de Verdad.
Con o sin gusto, ahi tiene el hombre la Verdad,
contenida en las ensenanzas de Jesucristo, que vino precisamente para darnos la claridad en lo que el hombre tan facilmente falla. Dios, que nos dič el desti-n.3 sobrenatural en la eternidad — "quiere que todos los hombres se salven y vengan al conocimiento de la Verdad. Pues uno es Dies, y uno tambien el media-dor entre Dies y los hembres, Jesucristo hombre, que se dio en rescate por todos y para testimonio dado en su tiempo (Tim 2, 4). C'-_č palabras mas claras puetien pretenderse que las de Jesus que reproduce San Juan (14, 6): "Ta sabeis ador.de voy y sabčis asimismo el camino. Dicele Tomas: Sen or, no sabemos adovde vas, pues icčmo podemos sabor el camino? Bespondele Jesus: Yo soy el Camino, la Verdad y la Vida. Nadie viene al Padre sino por mi."
Conocer pues a Jesucristo, estudiar sus sermones, obras y gestos nos revelan la Verdad, que ha de guiar nuestra vida. Pero es muy grande la resistencia del "hombre carnal" que vive esclavizado bajo el yugo del pecado, deslumbrado cor, las promesas demonia-cas del goce, vanidad y ovgullo. Por eso se necesita un empujčn mas, para decidirse por el camino esire-cho, espinoso y escarpado; es la inspiracion del Espi-ritu Santo por lo que dijo Jesus: Yo rogare al Padre
Y	05 dara otro Consolador, para que este con vosotros: el Espiritu de la Verdad (Juan 14, 17).
EL DEPOSITO DE LA VERDAD.
Que tengan las universidades los libros doetos de la ciencia humana; que guarden los museos documen-tos de inteligenci«, historia y riquezas rnundanas; todo aquello no es mas qae adorno de la vida. La sabi-duria divina esta confiada a la Iglesia, pues a los apčstoles entregč Jesucristo su doctrir.a cimentando en ellos su Iglesia, para que prediquen su Evangelio has-ta el fin del mundo.
Cuidadosamenie preparaba Jesus a sus apčstoles, para que fueran capaces de ser “la luz del mundo y la sal de la tierra". Les manda predicar asegurän-doles: "El que os escucha a vosotros me escucha a mi, y el que desprecia a vosotros a mi me desprecia. Y quien me desprecia a mi, desprecia a aquel que me ha enviado." (Luc 10, 15). Los autoriza a perdonar en su nombre los pecados y pon.er las leyes necesarias para la salvacičn: “Os empeno mi palabra que todo lo que atgreis sebre la tierra sera atado en el cielo;
Y	todo lo que desatarsis sobre la tierra sera desaiado en el cielo". (Mat 18. 18).
Muy especialmente preparaba Jesus a Pedro, ha-ciendolo confidente especial, pues a el tema designa-do para primer jefe de su Iglesia. Buen tiempo antes de concluir su obra, Jesus le hace una promesa publica de su puesto principal en la Iglesia: "Bier.aveniu-rado eres Simon ... Tu eres Pedro, y sobre esta pie-dra edificare mi Iglesia, y las puertas del infierno no prevalecerän contra ella. Y a ti te dare las llaves del reino de los cieos . . . ." Bien prevela Jesus la debili-dad humana de sus discipulos y las arremetidas infernales para destruir su obra. Por eso dice en su ultima oraeiön: Simön, Simon., mira que Satanäs os ha pedido para zarandearos como el trigo. Mas yo he ro-gado por ti, a fin de que tu fe no perezca; y tu, cuan-do te conviertas, confirma a tus hermanos (Luc 22, 31).
Todavia quedaron Pedro y los apostoles debiles, ignorantes e incapaces para su enorme tareo: aunque luego de la resurrecciön ya autorizados para el mi-nisterio de los sacramentos y Pedro solemnemente constituido en jefe de la Iglesia. Ese acto sucedič a las orillas de llago Genezaret, cuando Jesus entregč a Pedro el cuidado de toda la grey (Juan cap 21). Se completč la fundacičn de la Iglesia con la venida del
Se ve en el fonda el iamoso convento cžsterciense "Kostanjevica" fundado en 1134. Fui secularizcdo on 1780. El Horror de la ultima guerra redujo a esco.-r.bros los oiagnüicos edific-os.
Espiritu Santo el dia de PerJec; stc-s. Desde esta fecha haUamos a Pedro a la cabez-a del colegio apostolico, ya intrepido e inteligentisimo ei y los doce, puesto, por base sčlida de la Iglesia, segün. expresa San Pablo: "Por Jesus es por quien unos y otros ienemos cabida cor. e! Padre, unidc-s en el mišma Espiritu . . . pues esidis edificados sobre el fundamento de los apostoles Y profetas en Jesucristo, el cual cs la principal piedra fundamental, sobre quien se aka el templo del Sehor (Efez 2, 18 s).
No fue pues por an.tojo de Pedro ni de Juan ni de Pablo, que se toman los apčstoles y la Iglesia la auto-ridad, sino por encargo expreso de Jesus: "A mi se ha dado toda potestad en el cielo y en la tierra. Id pues e instruid todas las naciones . . . bautizandolas ■ . - Y eusenadles a observar todas las cosas que os he mandado. Estad ciertos que yo estare con vosotros todos los dias hasta la consumacion de los siglos.
LA IGLESIA UNICA.
EI capitulo IG de San Mateo, el del primado de Pedro, ro es un invento de Roma. Ni los sabios pro-testantes se atreven a negar su autenticidad; iščlo le buscan interpretaciones a su antojo. Pero con todo no pueden evadir su fuerza demostraiiva; por lo que los mäs sinceros, que aprofundizan sus estudios rezando, llegan a recon.ocer la verdad catčlica. El hecho, de que existen varias religiones cristianas, no desautoriza nada a la doctrina catčlica sobre el Papa como su-premo vicario visible de Jesucristo para la Iglesia universal. Ya Jesus mismo prevela hechos funestos entre sus creyentes, acentuando que: "las puertas del infierno no prevalecerän contra la Iglesia, edificada sobre Pedro. Bien sabta que el demonio no omitiria ningün esfuerzo para desorientar a la gente, para alejarla de la Iglesia. divina, privarla asi de fuentes de verdad y salvacičn para llevarla a la condenacičn. Pero Jesus dio a la Iglesia de Pedro su omnipotente palabra, de que sila no ha de sueumbir.
Desde entonces se desarrolla el drama de la Igle-sia. La aiacan los enemigos de afuera, la amenazan los quintacolumnistas de adentro: emperadores, reyes, tiranos. pseudo sabios y cientificos, herejes, malos. ricos, orgullosos, pseudo misticos, ir.dignos sacerdotes, hasta condenables purpurados .... iQue variada es la Serie de enemigos y trampas de las cuales se vale el demonio, para ssmbrar confusičn y odio contra la verdadera Iglesia de Jesucristo! Sin embargo ella re-siste a todas las furias y queda en el mundo como signo visible de la Verdad ...
Intermincbles son las cah nniag que se levantar, contra Roma: si habla el Santo Padre enseguida le buscan vueltas, para interpretarlo en el sentido que no han tenido sus palabras. Si el Vaticano recibe algun,as
donaciones, se escandalizan como otrora Judas trai-dor. Si reparte limosnas a los indigentes, le imputan intenciones poliiicas, Estorbanles los museos vaticanos y el iujo de las iglesias y preiados. Se sier.ten lasii-mados cuando e Papa levanta su voz en defensa de derechos espirituales legitimos de catölicos .... Siempre buscan y rebuscan con mala voluntad que criticar sobre la Iglesia o sus representantes. No se dan cuen-ta que Sv como aquellos hi j os malvados que traicio-nan a su propia madre. Los mal instnüdos o mal per,-sados no endenden, que en la Iglesia divina hay ele-mento humano, pues la componemos los hombres: humanes con les fieles sencillos, humanos son sus sacer-dotes y iciinbien los alias dignaiarios.
Tendrdn sus deiecios, como la madre viejeciia dene sus arrugas, pero no por eso deja de ser la mišma madre . . . Son deiecios personales de sacerdoies y obispos, hasta mismos papas; sera pues una especie de quinta columna que introdujo el demon,io en la Iglesia, pero la Iglesia de Jesucristo es y sera siempre la que fue cimentada sobre Pedro y en la Roma del Vaii-cano .... Podna aiirmarse que tal y tal minisiro de la Iglesia no estä a la aitura de su vocacion; que la disposieiön de este o aquel otro no estet de acuerdo con la mision sobrenatural de la Iglesia . . . Pero jamäs dene en eso culpa algur.a la Iglesia de Jesucristo, la ünica establecida para indicar con su ense-nanza a todos el camino de la salvacion y proporcic-nar a todos las gracias necesarias administrän.doles los sacramentos. La Santa Madre Iglesia es para todos aquel barco que a sus hijos fieles conduce con seguridad hacia el puerto de la salvacion. Maldecirla, calumniarla, combatirla, perseguirla es obrar contra su propia salvacion, es contrariar a los planes de sal-vaeiön de Dios, es realizar los planes infernales.
Jesus estableciö una sola Iglesia y una sola es la dsposiiaria de toda Verdad y dispensadora autoriza-da de los meritos de la pasiön de Jesus. Otras sectas tendrdn parte del depösito de salvacičn, pero integro lo posee solo lalglesia cimentada sobre Pedro. Cual-quiera otra cosa que diga la astucia o audacia humana es errönea, inspirada en la intriga infernal que se vale para sus planes del orgullo, vanidad y otras debi-lidades del hombre para poner en peligro la eierna salvacion de las almas y estorbar la paz entre los pueblos de la tierra.
VENGÄ A NOS EL TU REINO.
"Vendrän gentes del Oriente y del Occiednte, del Norte y del Medicdia y se pondrdn a la mesa en el Reino de Dios" (Luc 13, 29) . . . Jesus no quiso aceptar la corona real que le ofrecian los judios, pues El vino para salvar a todas las naciones. E! asunto primordial por el cual hemos de empenarnos en esta vida, es la realisaeiön del reinado divino en nuestra vida individual y en todo el mundo. Para eliminar el edio, causa de la desunior, de guerras, de sufrimientos y persecu-ciones, estableciö el "nuevo precepto", el del “amor". Todos los pueblos del mundo deberian ser como una sola familia, hijos de un solo Padre celestial, Todos somos hermanos que hemos de amarnos y soportarnos debidamente, ya que todos tenemos el misrno Padre y todos estamos en este mundo como en una sala de espera atentos c la voz que nos llamarä a pasar.
El egoismo colectivo dividiö al mundo en muchas patrias, la mezquindad individual fraccionö los pueblos en grupos politicos que se hostigan mutuamente. Se hacen mi! promesas en nombre de patrias, de par-tidos, de clases, de ideas . . . Todas son promesas vanas, pues hay una sola, capaz de curar los males
sociales, politicos y nacionales: el reino de Dios; que puede realizar sinceramente la idea de la fraternidad universal y de la filiaeiön divina. Solo asi terminarän los pleitos de limites, salarios, derechos, privilegios, riquezas y todas las discrepancias que, cor. las estre-chas miras que prescinden de Dies, jamäs tendrän so-luciör. definitiv«.
Toda la desgracia del mundo proviene de que al večino no se le mira como a un hermano, sino como a rival, porque reina el odio y no el amor. Bien inten-cionadamente puso Jesus en la oraeiön del Padre-nuestro en primer lugar la süplica "venga a nos el tu reino". Evidente es, que si la gente estableciera en el mundo la verdadera fraternidad, ya tendrlamos todos el pan en abundancia. "Buscad primero el Reino de Dios. Lo demäs se os daiä por anadidura" ....
Como la gente no acepta la voluntad divina de realizar el reinado de Dios, queda con la trägica con-secuencia de disputarse er.'.re patrias, clases, familias e individuos el pan. El mundo no quiere el reinado de Dios por amor, por eso se martiriza en odios mutuos, que son estorbo de la paz en la tierra e impedimento de la salvacion eterna.
LA VERDAD OS HARÄ LfBRES.
Quien comete pecado, es esclavo del pecado, dice Jesus. | Y esto es cierto! aunque hay gente que por algür, tiempo no sienten el peso de las cadenas de su vida perversa, sin.embargo todos al final comprueban que es cierta la palabra del Espiritu Santo: |No hay paz para los impios! |No la hay! . . . iAcaso no lo documentan abundantemente las rivalidades entre la gente entregada a los placcres mundanos pecamir.o-sos? Ä pesar de lener todo lo que es necesario para la vida, viven descontentos. Siempre tienen algo que les moriifica. Ay, ique pesadas son las cadenas del pecado! Quitan el gusto a la cemida, ccrtan el sueno de la r.oehe, amargan las alegrias inocentes, envene-nan los placeres pecaminosos, arruinan la paz hoga-rena, quitan el brillo a los adornos, paralizan las fuer-zas en el trabajo, a.ruincm la salud, empujan a la rniseria .... y mieniras no se rompen las cadenas del pecado no hay remedio al mal . . .
Examinad la crönica policial, averiguad las cau-sas de los suicidios, averiguad los pleitos judiciales, para convenceros de lo dura que es la esclavitud del "iibertinaje" que toma falsamente el nombre de “li-bertad" ...
Jesus trajo la paz para el corazon, para el hogar, para el pueblo y para el mundo. Si todos aceptaran la Verdad del Evangelio, st todos tomarar. la salvacion de su clma como el supremo asunto, subordinando todo a esta preocupaciön, no habria mäs esclavitud social ni moral. Cada patria terrena hallaria enseguida su justicia, cada hegar y cada corazön su paz y cada individuo su libertad.
Pero es demasiado sublime esc ideal para la hurnanidad tan miserablemente aferrada a sus pre-ocupaciones iniructuosas, mur.danas, para poder aceptar colectivamente la Verdad. En su orgullo estupido siguen rebeländose contra Dios imposibilitando su reinado sobre los pueblos. Se hacen ciegos frente al hecho evidente, de que todos los progresos de las ciencias profanas, todos los descubrimiento e inven-tos y la proclamada civilizacičn no aportan nada para la dicha de naciones ni individuos. Brindan mäs goce momentäneo, aliviar, trabajo material, pero el resul-tado es: en el mundo hay siempre menos gente feliz y siempre mäs desgraciados. Y es bien evidente que esta desproporeiön entre el bienesiar material, o mäs bin entre la posibilidad del bienestar, y la felicidad se
Svetemu Cirilu in Metodu
Videli bomo, da se Vihing ni držal papeževehi naročil. Dr. Grivec k temu pripominja: “Bil je pač dvorjan onih pokvarjenih naslednikov Karla Velikega, o katerih pravi nemški Zgodovinar Ginzel v svoji zgodovini slovanskih apostolov, da jim je bila “zvestoba in spoštovanje pravice le prazna beseda." Rovaril je Vihing proti Metodu do njegove smrti in še potem proti njegovim učencem na vse načine, poslužujoč se v ta namen tudi najrazličnejših nemoralnih sredstev, kakor ponarejanja pisem in listin. Le od leta 882, ko sta bila Svetopolk in Arnulf sprta, pa dokler je ta spor trajal, je imel Metod več miru, ker je tudi Vihing radi tega spora izgubil na Moravskem svoj upliv. Ko sta se pa vladarja leta 885 zopet spravila, je Vikingova moč tudi znova zrastla in v zvezi z Arnul-fom je tedaj dosegel, da so bili po Metodovi smrti vsi njegovi učenci nasilno in na barbarski način pregnani z Moravske, kakor bomo kasneje še videli.
Še predno se je Metod povrnil iz Rima, je prišel Vihing kot novoimenovani nitranski škof na Moravsko. Dal je razširiti vest, da je on sedaj edini pravi samostojni moravski škof, in sicer da ga je sam papež s tem namenom dal posvetiti. Metoda pa, njegov nauk in slovanski obredni jezik da je papež ukazal pregnati.
Kako je moral biti osramočen, ko se je Metod povrnil iz Rima in dal razglasiti pravo papeževo pismo, ki smo ga že gori omenili! Tedaj so dobri Moravani spregledali in Vikingova stranka je bila začasno premagana in potisnjena v kot. Ali to ni pomeniol, da je bil boj končan. Vikingovo rovarjenje in podlo hujskanje njegove stranke radi tega ni prenehalo.
Stara legenda o tem tako le piše: “Stari sovražnik človeškega rodu tega (Metodovega uspešnega apostolskega dela) ni mogel trpeti. Zbudil je proti njemu nekatere nasprotnike, kakor Datana in Abirona proti Mojzesu, ene očitno, druge tajno, ki so omahljivce odvračali od prave poti in govorili: Papež je dal nam oblast, Metoda pa in njegovo učenje ukazuje pregnati. Zbrali so se tedaj vsi Moraavni in zahtevali, naj se prečita pismo vpričo njih, da bi slišali, kako je Metod izgnan; ljudje pa so bili žalostni in potrti, češ da bodo zgubili tako dobrega pastirja in učitelja. A ne tako omahljivci, ki jih je zvijačnost majala, kakor veter listje. Ko so pa počastili
explica con la secularizacidn de la vida, cor. el aleja-miento de los caminos de la ley de Dios. No se busca el Reino de Dios ni su Justicia, y por eso todns los esfuerzos humanos resultan infructuosos.
El hombre tapa sus oidos ante las verdades etemas que le proporcionarian la libertad individual, social Y politica, por eso queda esclavo de sus pasiones, de abusos sociales y de absolutismos totalitarios. |No hay otra libertad que la de los hijos de Dios! Pero los diriger.tes de los pueblos no quieren entenderlo. Peor todavia. A la Iglesia, que se empena en conducir a la gente por ests ünioo camino de la dicha( la atacan, calumnian, traban .... La acusan de meterse en asuntos que no le pertenecen, le r.iegan el derecho de educar la juventud, de vigilar la moral, de com-batir errores, de denunciar a los impostores . . . Por eso hay odios, hay guerras, por eso no hay paz, no hay libertad entre pueblos.
Gada uno por su cuenta sinembargo puede apli-car la Verdad divina para si mismo y camprobard feliz la exactitud de las ocho bienaven.turanzas, experi-mentando en su propio corazon y con la gracia de Dios tambien en su hogar la promesa de Jesus; La Verdad os bara libres.
Los Santos Cirilo y Metodio.
papeževa pisma, so našli tako pisano: Naš brat Metod je svet in pravoveren in vrši apostolsko delo. Njemu sta Bog in aposotlski prestol izročila vse slovanske dežele. Kogar bo on obsodil, bo obsojen, kogar bo on posvetil, bo svet. In razšli so se, prvi nad vse veseli, drugi pa osramočeni.”
Gotovo je moralo biti Metodu v veliko zadoščenje, ko je videl, kako se je ljudstvo veselilo njegove častne vrnitve in kako so bile vse nasprotne vesti in njihovi širitelji postavljeni na laž, ali vendar se je zavedal težavnosti svojega položaja. Svetopolk mu ni bil prijazen in je z nekaterimi oholimi veli-kaši podpiral Vihinga in njegovo stranko.
Metod jc jxipežu sporočil, kakšne težave mu povzroča Vihing, in je vprašal svetega Očeta, ali je zares poslal proti njemu kakšno pismo na Moravsko. Papež mu je odgovoril marca meseca 881, da Svetopolku ni pisal drugega pisma razen tistega, v katerem je Metoda pohvalil, da niti Vihingu ni dal ne javnih ne tajnih naročil proti Metodu. In papež Metoda tolaži, naj zaupa v Boga, ker mu nihče ne more škodovati, če jc Bog z njim. Vihinga pa da pokliče pred svojo sodbo in poskrbi, da bo prenehal s svojimi spletkami.
Tako iz tega papeževega pisma, kakor tudi iz pripovedovanja Metodove legende, smemo sklepati, kakšnih grdih sredstev se je posluževal Vihing, da hi Metodu čimveč škodoval. Pri razširjevanju neresničnih vesti- se je skliceval na navodila, ki jih jc baje prejel od papeža samega, in na pisma, ki jih je papež po njegovem pisal Svetopolku proti Metodu. Najbrž je taka pisma Z lažnjiviir.i navodili in tožbami proti Metodu sam ponaredil in podtikal papežu. To je bil tedaj mož, ki naj bi postal duhovni voditelj Slovanov po volji nemških knezov in vladarjev. Slovanski knez Svetopolk je pa takšno podlost podpiral.
(Se nadaljuje)
EL FESTIVAL ANUAL DE "LA VIDA ESPIRITUAL" TENDRA LUGÄR EL 22 DE SEPT. A LA 15 h EN EL SALON JUNIN Y SANTA FE. PEDIMOS AVISOS Y PREMIOS PARA LA RIFA.
NECESITAMOS VUESTRO APOYO.
Nuestra Senora en Višarje
Časi al limite Occidental d c E-lovenia se Halla el santua-rio de la Madrc dc la Misericordia de Višarje a una aitura de 1792 m. UHicado cn el territorio de Carintia esta časi al limite de esta pn \ i.i -ia er n la de Goricia. Los pueblos veci-•ros, pero sicmp/c di-tantes unas horas de camino a pic, son: Žabniczt, 'IV. i (Tarviso) v Bovec. El limite national eslo-veno diši a. tines 20 lan kači a c! . ••/.e al Korte dc Udi ne. A pečar de estar uhicado cl santuario en una regiön indiscu-tihlemente cslovena, luego dc la paz de Versalles, cayö Hajo i •. domina:iön italhna. incorporaJo cn la, ahora tan ardua-mcnce discutida, "X enccia Julia, econtrandose en su limite nortc.
Los origenes del santuario son muy antiguos. Ya no se pue.de saber a fc cicrta que es leyenda y que hittori.-.. La crönica cv.cnta asi:
Fue en cl ano 1360. En aquella aitura habia muy ln cn pasto. Los pastores hallaron un dia a sus oveias arrodbladas frente a un arbusto. Curiosos se acercaron y descubrieron alb una imagen en madera, representando a Nuestra Senora con el Nino Jesus. Piadosamente la levantaron trasportändola a la večina parroquia dc Žabnica, situada sohre el rio Bela, bien lejos y bien abajo. Pero resulta que al dia siguiente vol-vieron a encontrar la imagen en el mismo lugar. Bajändola otra vez a la parroquia volviö Nuestra Senora por la terce-ra vez a la aitura que evidentemente habia clegido como lugar donde queria repartir sus gracias.
Asi fue, quc se le levanto una ermita en aquella sole-dad, lejos dc toda habkacion Humana. Y empezo la afluencia de los peregrinos que acudian a la Madre de Misericordia en sus nececidades. iQuč sera cicrto y que leyenda? La larga historia nos con vence de que tuvo que haber razones serias, para formarse un santuario tan frccuentado en un lugar tan alto, tan apartado y de tan dificil acceso. Desde 1360 fon muchos nos y muchas cosas ban pasado, sin embargo la gente nunca olvido renovar sus peregrinaciones que solo tenian lugar desde la fiesta de la Ascension basta el domingo del Santo Rosario, quc es primero de octubre; pues durante los meses de invierno estä toda la regiön tapada con tanta nie-ve que no se puede llegar. La gente piadosa no se olvidö durante el invierno de la ermita, desde donde “Nuestra Senora cuida las ovejas y consucla a los afligidos ". Para el dia de Ascension volvieron a subir infaiiblemente y seguirän su-biendo multitudes de peregrinos confiados en la divina ayu-da. La primitiva ermita fue pronto cambiada por un santuario correspondicnte.
En el ano 1760 saliö un libro voluminoso que cuenta los multiples milagros alb sucedidos. Nada era mäs elocuente que el lenguaie de las paredes dcl santuario, llenas dc objetos votivos, regalados por los alb hcneficiados, escritos en cuatro idiomas distintos: esolveno, alemän, italiano y friulano, pues-to que la fan.a del santuario sc difundiö tambien a los paises vecinos.
Decimos: “cra“ porque al santuario tocaron varias des-gracias quc echaron a perder muchos recuerdos valiosos.
NUESTRA SENORA — REFUGIADA.
En el ano 1780, en la epoca de Josefinismo, que de-clarö una fuerra de exterminio a los santuarios de la pere-grinaeiön, llcgö la orden del Emperador Jose II de Austria, mandando destruir el altar, sacar la imagen y levantar basta el piso del templo. Otra vez llcvaron el cuadro a la parroquia de Žabnica, donde esperö basta terminar aquella tormenta. Luego de unos aiios regresö Nuestra Senora ent re el gran jübilo de su pueblo y las peregrinaciones se renovaron con mäs fervor toda via. Un hermoso santuario, unas campanas con la fecha de 1771 Jr. aente melodiosas, atraian siempre mäs gente, de modo quc akanzaba el nürr.ero de peregrino» anualmente basta 50.00!) mil, cosa estupenda en una re-
El Santuario v a’^ergues de ViSarje actualmente.
giön tan lejana y tan poco poblada.
En medio de c-c florccimiento piadosu sobrevino otra tormenta que basta hoy no ha terminado definitivamente Pud cn el ano 191 5, cuando Italia declarö la guerra a Austria. Hallandose el templo cerca de la frontera y poco alejado de un puesto de artilleria. austriaca, se decidiö rctirar la imagen de la Virgen y los objetos mäs valiosos. No han podido re-tirarse las campanas. Lieg» cl tragico 16 de setiembie 1915. Una granada die contra la lglesia que prendiö fuego. No quedö mäs que unas paredes enncgrccidas. Las famosas campanas, que anunciaban la gloria a Maria durante 144, se derritieron cn incendio.
La “divina rctugiada“ tuvo que buscar otro lugar mäs seguro que la lglesia de Žabnica, tambien siempre entre el fuego belico. La llcvaron a Beljak (Villach) y mäs tardc a Maribor. Cuando, al terminar la guerra y caycndo la regiön bajo la dominaeiön italiana, se renovö el santuario, regresö Nuestra Senora. Hermoso fuc el templo nuevo, pero los lv mites, ademäs de amargar los corazones de los eslövenos por injustos, trazaron lincas divisorias que imposibilitaron la afluencia de los cslovenos dc Yugoeslavia y Austria. Pero los vecinos depositaron en la madre de Misericordia de Višarje toda via mayor confianza, viendo que la justicia mundana les dejö tan fatalmente enganados.
LAS LF.NAS DE VIŠARJE.
En la aitura del santuario, 1792 metros, no hay bosque, fino tan solo arburtos, por to que los peregrinos hallan in-conveniente en cömo bacer el fuego para poder afrontar las noches frias que suelen pasar abi en nraeiön. Tambien sc necesita leiia para poder preparar comidas. La piedad populär hallo una solueiön original, que confiere a este santuario un rasgo caracteristico de fe. Abajo, al lado dc la carretera, donde desvia el sendero para subir a la aitura de unos 1000 metros en dos horas pesadas de camino, se junta un depösito de madera, palos de peso distinto. Los peregrinos, segün su fuerza fisica, su fe y su espiritu dc mortificaciön, cargan aquellos trozos subiendo con ellos el penoso sendero entre pesada respiraeiön y devota oraeiön dcl rosa rio. Por cierto un espcctäculo linico el ver esos peregrinos, jövenes robustos, hombres de edad, mujeres viejas y ninas jövenes, chicos y grandes, todos llevando su carga correspondicnte como Jesus llevando la cruz, cuyas catorce estacioncs acompanan el penoso camino. jQue hermosa procesiön!
Que hermoso simbolo de la confianza en la Madre de Misericorlia, pues como sobre los hombros llevan la lena, asi cada cual lleva su carga espiritual en su alma, para pedir a Maria que se la quite o por lo menos alivie.
PO ARGENTINI SEM IN TJA
Že od leta 1940 me je iz predala klicalo pismo na pot v Punta Arenas. Tisto leto se je vršil v Ljubljani kongres Kristusa Kralja. V Punta Arenas so naši rojaki organizirali nadvse slovesen akt v priključenje r.a ljubljanski kongres. Slovesna zaključna procesija je stopala po — snegu (bilo je v juliju), kar je še prav posebno učinkovalo na ves Punta Arenas. Procesije po snegu so tudi doli redke. Ko mi je č. g. Ma-roša poroča! o teh vzpodbudnih dogodkih je pristavil tudi povabilo ra eulicristični kongres, ki se ko vršil 1. l94o. Tako prepričevalno je bilo vabilo, da sem ga vedno skrbno čuval in vsak hip občutil dolžnosti, da bo res treba stopiti tja doli na skrajni ameriški jug.
Čas je hitel. Prihajati so začela spet nova pisma in novi pozivi. Slednjič sem se odločil, da najprej ugotovim kje to je. Ob atlantski obali sem sledil na zemljevidu vse dalje proti jugu. Bahia Blanca, Comodoro Rivadavia, Deseado, Rio Gallegos, tam pa se zareže Magaijanova ožina, ki odreže od kontinenta Tierra del Fuego. Tukajle je torej. Na morski oziri Magallanes, galvno mesto čilenske province Magallanes. ki obsega južni konec kontinenta.
Daleč je to! Kako se more priti tja doli? In Koliko bo koštalo? Sama resna vprašanja, katera je treba rešiti najprej.
Vožnja po morju je očividno najenostavnejša. Toda kdo pa ima časa zanjo, ker traja tja in nazaj 14 dni. Tako že ne pojdem. In še bolj sem se ustrašil, ko sem videl ceno morske vožnje: 1200 $.
Kaj pa po tleh? Vozni red mi pove, da imam od Buenosa do San Antonio Oeste vlaka 30 ur. Od tam vozi pulman 4 dni do Punta Arenas. Vožnja pa stane tja in nazaj 500 S. .. . Ir, po zraku? v 12 urah sem iz Buenosa v Rio Gallegos in še en dan od tam pulmana. Vožnja tja in nazaj 650 S. .
Tudi možnost, da bi šel na Bariloche in cd tam na jug, sem prevdaril in dognal, da je še večja potrata časa in denarja, če je sploh mogoča. Na noen r.ačin se ne ognem razdalji 3500 km. In še to? Ali pa bom dobil vozni listek?
Ustanovil se je v Buenos Airesu kongresni odbor, na katerega sem se obrnil za podatke. Toda sprevidel sem, da v moje račune ne gredo potovanja, ki so jih organizirali na kongres, napovedan za dneve 5—10 febr. 1946. Jaz sem namenil s to potjo, obiskati tudi rojake ob vsem potu.
Toda še nekaj mi je šlo navskriž! Moja noga!. . Pred meseci se mi je zbudila stara bolezen. Že petleten sem se ranil na peti in je iz tistega prišla tako velika stvar, da so mi hoteli nogo odrezati. Kost je
En esta forma se llevo siempre la cantidad necesaria para el uso de los peregrinos, sacerdotes y personal que atendia el santuario y alhcrgues en esas hermoras alturas, rodeadas de picos brillantes en las nieves eternas. En esa so-ledad misteriosa, cuando se apagan los fuegos de los peregrinos y se acallan sus voces, resuena en el tcir.plo la hermosa cancion a la Madre celcstial y se llenan las almas con los per furr.es de consuelo que infundc la Madre dc Misericordia a todos que a ella acudcn con una confianza tan ilimitada.
El santuario estä adornado con hermosas pinturas del pintor csloveno Antonio Kralj. El cuadro mas atrayente es ‘ La Reina de la paz”, a la cual dirige el pueblo csloveno ahora sus mäs fervorosas süplicas; para reunir, todo nuestro pueblo en una patria terrena comiin y felis y para guiarnos segura hacia la patria celestial.
gnila in zdravnik je presodil, da ni druge pomoči kot nogo proč. Oče so pa imeli drugačne misli. Pob je bil z dvema rojen in z dvema naj živi. Mati so pa se svoje pristavili: "Česar ne morejo ljudje, to more Bog , in so me obljubili na božjo pot na Brezje k Mariji Pomagaj in še nekaj več, kar sem pa zvedel šele tisti dan, do sem bil v — rnašnika posvečen . . . Tako so me celega, z dvema nogama nesli na Brezje iz bolnice in čez pol leta sem skakal, kot da mi ni bilo nikoli nič . . . Kako živi so mi ostali spomini na Kandijo, na Krko pod bolnico, na čolne, na vožnjo z vlakom, kako sem na Brezjah spal na peči pri Finžgarju, na Marijin oltar, okoli katerega sem plazil, po kolenih ... in še koliko? Kako so me drugi dan, 5. decembra prinesli domov . . .
Čez 25 lot se mi je ponovila bolezen in je bila potrebna zelo boleča in dolgotrajna operacija in evo me spet s to nevšečnostjo! Kar zares mo je bolela noga in če bo šlo tako naprej, pač ne morem niti sanjati na potovanje ker ta bolezen, ki jo učeno imenujejo “osteomielitis", ni nikaka šala. Pa mi je svetoval zdravnik: Poskusite s penicilino. Škodilo ne bo. Koristi pa lahko! . . .
In tako sem se odločil in hajdi v bolnico za 10 dni, da so me hodili vsak čas pikati z injekcijami, da je bila moja koža kot ribničanovo rešeto . . . Nad zglavjem pa je čuvala nad menoj Marija Pomagaj, kateri sem spet to pot izročil zadevo moje noge, in spet to pot je obveljalo, da se nisem zastonj k Njej zatekel, kajti teden po tem, ko sem šel iz sanatorija, se je rana zaprla in danes je, po izkazu radiografije, noga zdrava. GREMO NA JUŽNI TEČAJ.
Sredi negotovosti, ali bom mogel ali ne na pot, radi noge, že pred Božičem sem si zagootvil a vi j on do Comodoro Rivadavia in za povratek. Ko pa sem zares vzel v roke skrb, kako bom potoval iz Comodora dalje, se je izkazalo, da nimam nikjer prostora. Avijon je prepolen, pulman tudi, barke pa ni . . . Torej vse od kraja, znova vse od kraja. Ostala mi je v redu le vožnja za nazaj z avijonom, a za tja sem si po izredni priliki dobil prostor v pulmanu . . . Eden zgubi, drugi dobi! Tako je bilo. Nekdo je moral odpovedati potovanje radi bolezni in mesto je bilo zame zagotovljeno vse do Punta Arenas. Kar oddahnil šem se ob enem pa spet zr.ova doživel, da človek naj nikar preveč ne jadikuje, kadar mu kaj navzkriž pride, kajti tistemu, ki Boga ljubi, Bog vse na dobro obrne ... Če je nekaj meni narobe, je pa nemara nekomu drugemu v veliko korist! Vsaka svetinjica ima dve plati! Pameten človek se tega vedno zaveda in zato mirno vzame nevšečnost; zadovoljno in hvaležno, ne da bi se prevzema! pa tudi ono, kar je po njegovi volji.
Torej je prostor. Še več. Ravno najboljši sedež: spredaj, pri oknu na desni strani, kjer bom ob vratih imel še lep prostorček, da noge stegnem . . . Kar r.i nikakor mala stvar za vožnjo, na kateri sediš cel dan in dremlješ celo noč!
Tako sem jo 28. jan. mahnil na pot. Ob 8 uri je zdrdral s Constitucijona vlak, ki nai bi prišel v Bahijo Blanko ob 19 uri. Iz časopisja sem zvedel, da z istim vlakom potuje tudi komisija, ki gre na Orkadske otoke, doli r.a skrajni jug, kjer ima Argentina vremensko opazovalnico, še 1000 km dalje na jug od kontinenta in kamor je mogoče samo v tem letnem času radi ledovja, ki se v tem času raztaja. Pozanimal sem se za te sopotnike in kmalu šem jih našel; kmalu sem bil tudi njihov gost. Imeli so namreč svoj predel, kjer so me povabili na mate in potem so poskrbeli oni ir. jaz tudi.
da je bka pot kratk«. Na Orkadah se redno vzdržuje posadka 6 do 10 mož, ki žive tam celo leto. Vsako leto v februarju pride ladja, ki prinese novo možtvo in vse potrebščine, prejšnje pa popelje nazaj. Vse provizije, kar treba za leto, za hrano, obleko, zdravje, delo, toploto, za vse morajo pomisliti. Tamkaj pa si še pomagajo z lovom na tulne (foca), nekatere polarne ribe in tudi ptiče. Premnoge zanimive zgodbe so pripovedovali tisti, kateri so tam že preživeli nekaj let.
To pot je šol 7. njimi tudi duhovnik, jezuit P. Leri-da, ki je nesel s seboj križ, kateri naj bo stal na najvišji točki otoka in ki naj ostane tamkaj tudi kot spomin na prvo sveto mašo, ki se ima brati na najbolj južni točki zemlje, kamor stopa človeška noga. Še bolj južno od tam, še 500 km dalje, je Antarktika, ki je pa vse leto vsa pod ledom. Doslej še ni nihče začel krvave vojne za “osvoboditev" tiste zemlje. Argentina si jo prilašča sebi, Čilenci pravijo, da je njihova, Angleži pa trdijo, da pristaja njim, ker je njihova ekspedicija prodrla najbolj daleč na jug . . .
Menda se radi tega ne bodo počili! Pa se je v dneh te zadnje vojne zgodilo, da je priplula angleška bojna ladja na Orkade in pristala na drugi strani kot so Argentinci. Toda hitro so izvohali bližino Angležev nn takoj pohiteli z zastavo na najvišji vrh. Angleži so sprevideli, da so zaigrali slabo igro, zato so se napravili lepe in so kar takoj prihiteli na pravo stran in se predstavili kot obiskovalci. Ponudili so Argentincem vsega, kar bi potrebovali, toda tem ni bilo ničesar treba. Le nekaj cigaret so izvolili in čez eno uro so se Angleži mimo poslovili.
KAM PA GREMO?
Tako smo se sprijaznili, da sem kar prezrl, da smo iz Olavarrije krenili neka mdrugam, kot navadno. Kako je to, da ne pride postaja Laprida? . . .
Seveda! Mi je pojasnil sopotnik. Ne vidite da gremo po drugi poti. Ta vlak ne gre skozi Pringles, temveč na Lamadrid in čez Pigiie . . . Pogledam na zemljevid! Hm! Prav in narobe! Prav zato, ker bom videl nove kraje, ki jih še ne poznam; narobe pa zato, ker me čakajo v Bahiji Blanki ob 19, pa bom prišel kdo ve kdaj?
Par dni preje so namreč predelali vozni red in tako je ubral tisti vlak daljšo pot, na kateri sem tako spoznal mesto Coronel suärez, prav lično naselje in tudi veliko. Vlak stoji pol ure in v pol ure sem lahko videl vse, kar je imena vrednega. Pognali smo se dalje in že so se pojavili na obzorju griči Sierras de la Ventana. Dokler jih vidiš v dalji so ti ljub domovinski spomin, kadar pa odpro pred teboj svoje goličave, v katerih zastonj iščeš gozda, zeelnih košenic, med drevjem skritih vasi, pa začutiš, da to ni naša zemlja. Globoko vrezane struge kažejo pot hudournikov, ki besne ob uri nalivov, a čez nekaj dni še ne ostane drugega kot prazna struga. Le na izhodu v ravan vidiš morda skupino drevja, ki ima tam nekoliko več vlage, da kljubuje pekočini sonca in suše.
Na severni strani teh gričev leži Pigiie. To je pa pravi raj, ves polen razkošnih vil, last Francozov. Coronel Suärez je nemška kolonija, Pigiie je pa francoska. Razkošno polje na vse strani. Pšenica še ni bila požeta, kakor sem videl preje vse do Suäreza. V prijetnem večernem hladu je šelestelo drevje. Režeče nasprotje, ki je dajalo posebno ozadje našemu “polar-nmu" razgovoru o mrazu na Orkadah, med tem, ko smo se vsi cedili v razgretem vlaku, je zginilo v Pigiie, kjer nam je prijeten hlad prinesel vse druge vtise.
Poslednji žarki zahajajočega sonca so zlatili golo gričevje pred nami in belili zoreče pšenično polje tega skritega raja. Bogata je zemlja argentinska. Njeno žit-
no bogastvo te* europsko lakot in ameriško zahtevnost, pa še njeni griči, goli in na videz brezupna žalost v tegobni puščobi, so rudniki bogastva, kakor smo videli na nekaterih postajah, kjer so ostali vlaki natovorjeni s stavbenim kamenjem, in ploščami za tlak, katere lomijo tamkaj v poljubni velikosti in debelini, ki predstavljajo v Buenos Airesu dragocenost, kot obločne plošče stenam ali kot vrtni pločniki.
Spet so ostali za nami sadni vrtovi, domovi, blesteči v zelenem drevju. Ovce in rdeča živina nas je malomarno pogledovala, kot da bi hotela reči: ta prismojeni človek se toliko žene, drvi naprej in hoče vedno več in še sosedu hoče pograbiti ali mu vsaj zavida kar je njegovega ... in vendar je tako malo treba, da bi lahko vsi ljudje živeli zadovoljno na zemlji .. . Vse bolj je padal mrak. Motni orisi gora so zastirali obzorje, tu pa tam se je vžgala luč in se strnila spet v venec lučic, kakor je pač bila tam kaka estancija ali pa tudi večja vas. V tornquistu je bila že gosta tema in v Bahiji Blanki je bila ura že 23.
Kdo ve, če bom opazil kak znan obraz? Čakali so me pač ob 19, toda tole pozno uro in ljudje, ki morajo zgodaj na noge? ... Pa sem kmalu spoznal znance, kateri so me kar hitro sprejeli in popeljali k Ferletičevim, kjer je že čakala večerja in domača družba, da smo se kaj pomenili. Naslednje jutro imam vlak naprej že ob 6 uri, zatorej nismo mogli kaj preveč zavleči, pač pa smo se zmenili, da se vidimo spet ob povratku.
KOSILO NA VLAKU
19. jan. sem si dobil dobro mesto na vlaku. In prav je bilo da se mhitel, zakaj kar kmalu je bilo vse zasedeno. Skozi turobno pokrajino vozi vlak doli proti jugu. Ponekod so same žalostne soline, drugod pa zaželeni obdelano polje, ki je ravno zorelo za pšenično žetev. “Inženir Buratovič" se bere ime, kateremu nisem našel ralage. Ob toku reke Colorado se je naselilo več kolonij katere pridelujejo tudi sladkor iz sladkorne pese; sadnega drevja se vidi v izobilju. Ob tej progi leži tudi centralna salezijanska hiša za daljni jug: Fortin Mercedes, kjer je bogoslovna šola salezijancev, kakor jo ima Bueno sAires v Bernalu.
Natrpani smo sedeli po vlaku, zato sem vprašal preglednika, ali ne bi odprl kupeja, ki je čakal zaklenjen na kdo ve koga. Moja beseda ni bila v prazno kajti čez hip pride in me povabi, ter mi odpre kupe, toda s povdarkom, da se more to storiti le če je vsaj 5 oseb družbe.
Nič se ne bojte. Kmalu nas bo pet, tako sem mu omenil in kar hitro sem dobil sopotnikov, duhovnikov, ki jih je bilo več v istem vlaku. Ne le prijetna družbaj se nas je zbrala temveč tudi koristna, kajti oni gospodje so imeli s seboj tudi provizijo za obed, a niso vedeli, kje bi našli mizo. Tako smo se pa našli prav dobro in na mojo posebno korist, ker tako sem bil deležen njihove zaloge in si prihranil strošek kosila v vla-kovem resiavrantu. Tudi dobre kapljice jim ni manjkalo, da je bilo za vse poskrbljeno in še pregledniku smo napravili veselje, ko smo se mu oddolžili za uslugo kot treba.
Kaka vnebovpijoča krivica! Ogromne zaloge pšenice, stare po tri leta! že so pokale vreče in se je vsipalo zlato zrnje po skladovnici navzdol, v Evropi pa narod lakote umira. Pedro Luro, Stroeder, Cardenal Caglie-ro . . . Vsepovsod se vidi prostrana polja in ogromne žitne zaloge zadnjih let, katere so pa najbrže sedaj že odpotovale v Evropo. Ob 13 uri smo bili v Patagones, ki leži ob reki Rio Negro. Na tej strani pa je Viedma, glavno mesto teritorija Rio Negro.
V Patagones je treba menjati vlak. Od tam dalje vozi državna železnica do Bariloche. Mene je še ča-
PRIREDITEV DUHOVNEGA ŽIVLJENJA SE BO VRŠILA 22. SEPT. OB 15 h. V SALONU JUNIN Y SANTA FE. PRIPRAVLJA SE ZELO ORIGINALEN PROGRAM! PROSIMO ZA DOBITKE ZA SREČOLOV IN OGLASE ZA PROGRAM.
NARODNOST JULIJSKE KRAJINE
Jugoslovanski minister Sava Kosanovič je objavil izjavo o etnični sestavi Julijske Krajine, iz katere podamo:
Ti rezultati so bili doseženi s popisom prebivalstva, ki ga je izvedel Jadranski institut ob koncu leta 1945. po strogo znanstvenih metodah.
Podatki italijanskega ljudskega štetja v teh krajih iz leta 1921. so popolnoma neobjektivni in netočni.
Kar se tiče avstrijskega ljudskega štetja, ki je bilo izvršeno leta 1910. je treba upoštešati, da so avstrijske oblasti namenoma favorizirale italijansko prebivalstvo v škodo slovenskega in hrvatskega prebivalstva. Po teh avstrijskih statistikah je bilo na vsakih 1000 prebivalcev:	Leta
1864 — Hrvatov 590, Slovencev 140 in Italijanov 264. — 1875: Hrvatov 562, Slovencev 120 in Italijanov 398.	—	1880:
Hrvatov 428, Slovencev 151 in Italijanov 402. — 1890: Hrvatov 457, Slovencev 143 in Italijanov 381. — 1900: Hrvatov 426. Slovencev 142 in Italijanov 405. — 1910: Hrvatov 435, Slovencev 142 in Italijanov 381. To se nanaša na Istro.
Ti podatki postanejo še jasnejši, ako se upošteva politika avstrijskih oblasti proti Hrvatom in Slovencem Istre in Julijske krajine. Tako je n. pr. imela italijan-sko-furlanska manjšina v goriškem pokrajinskem zboru stalno enega poslanca več kakor slovenska večina prebivalstva. V Istri je hrvatski in slovenski večini prebivalstva šele tik pred prvo svetovno vojno uspelo dobiti vsaj 16 poslancev, med tem je imela italijanska manjšina 25 poslancev.
Na podlagi rezultatov proučevanj Jadranskega instituta je bilo v Istri leta 1945 ugotovljenih 337.408 prebivalcev. Med temi je bilo 234.166 Hrvatov in Slovencev, 92.788 pa Italijanov.
Narodnostno neopredeljenih čeprav so ti po večini Jugoslovani, je 7894 prebivalcev, 2560 pa je tujcev.
Ako so podatki avstrijske statistike iz iz leta 1910. primerjajo s statistiko iz leta 1945, se vidi, da ie avstrijska statistika izkazovala 41.427 Jugoslovanov manj, nasprotno pa 53.015 Italijanov več.
Italijanska statistika iz leta 1921. je bila prikrojena tako, da kaže 96.415 Jugoslovanov mani in 107.157 Italijanov več v primeri s statističnim popisom, ki je bil izveden ob koncu 1. 1945.
Kar se tiče etnične meje v Julijski krajini, je že 13 stoletij neizpremenjena in izpremeniti jo niso mogle nobene statistike. Ta meja poteka od najsevernejše točke Jadrana pri Tržiču pa do avstrijske meje. Pas 24 občin od Devina do Loga kaže po italijanski statisti iz leta 1921.
tole strukturo:
DEVIN:	Slovencev 78,4%, Italijanov
21,6%; DOBERDOB:	Slovencev 93,0%,
Italijanov 7%. OPATJE SELO: Slovencev 99,9%, Italijanov 0,1%; SOVODNJE: Slovencev 99,7%, Italijanov 0,3%; PODGO-RA: Slovencev 85,0%, Italijanov 14,9%; ŠTEVERJAN Slovencev 99.4%. Italijanov 0,6%; ŠMARTNO: Slovencev 99,4%, Italijanov 0,6%; MEDANA: Slovencev 98,2%, Italijanov 1,8%; BILJANA: Slovencev 98,2 %, Italijanov 1,2; KOŽBANA: Slovencev 85,2%, Italijanov 14,6%; ANHOVO: Slovencev 96,9%, Italijanov 3,1%; KANAL: Slovencev 94,4% Italijanov 5.6%; SREDNJE: Slovencev 100%, Italijanov 0%.
V BENEŠKI SLOVENIJI
ŠT. LENART: Slovencev 99,9%, Italijanov 0,1%; SV. PETER: Slovencev 88,5%. Italijanov 11,5%; TARČET:	Slovencev
100%. Italijanov 0%; RONEC: Slovencev 99,8%, Italijanov 0,2%; BREGINJ: Slovencev 100%, Italijanov 0%; AHTEN: Slovencev 100%, Italijanov 0%; TAJPÄ-NA:	Slovencev	96,5, Italijanov 3,5%;
BRDO: Slovencev 100%, Italijanov 0%; REZIJA: Slovencev 100%, Italijanov 0%;
BOVEC: Slovencev 89,3%, Italijanov 6,5%; LOG: Slovencev 96,7%, Italijanov 1.9%.
Na zapadu od te črte živijo Italijani in Furlani, na vzhodu pa kompaktno in sklenjeno jugoslovansko prebivalstvo brez Italijanov z izjemo mest Trsta in Gorice, ki sta pa obkroženi z jugoslovanskim prebivalstvom.
PREBIVALSTVO NA PRIMORSKEM je vse, kar je slovenskega in hrvaškega, z vso odločnostjo proti Italiji. Do tu so vsi edini. Tudi mnogim starim Tržačanom se je Italija tako zamerila, da bi ob kakem glasovanju ne dali glasu Italiji, čeprav se imajo za Lahe. Niso pa seveda vsi Slovenci za Tita ali partizane. Zlasti v goriških gorah je prebivalstvo obeh zon proti. Pravtako prebivalstvo po vipavskih in notranjskih vaseh. Več ima partizanstvo pirjateljev na Krasu in pa v Brdih. Tako so Slovenci na Primorskem samo v enem edini, da Lahe sovražijo, drugače pa je partizansko postopanje deželo razdelilo v dva silno si sovražna tabora.
SLOVENSKI KATOLIŠKI LISTI NA PRIMORSKEM
PRIMORSKI TEDNIK izhaja tedensko in seznanja svoie naročnike s svetovnimi in domačimi dogodki v luči versko-nrav-nih katoliških načel.
KRALJESTVO BOŽJE je strogo verski, liturgični in verskopoučni list, ki je zgolj nadaljevanje nekdanjega lista z istim imenom, ki je moral v Ljubljani radi sedanjih razmer prenehati. Izhaja po možnosti vsak mesec.
IZ UREDNIŠTVA IN UPRAVE
Nekateri vprašujejo glede pošte in pošiljk za domovino. Glede pošte sporočamo, da gredo v Evropo navadna pigma z 20 c, avijonska (5 grm) pa za 60 c. Gle-depaketov se obrnite pa na Jugoslov. Koordinacijski Odbor, Almirante Brown 870, ter na Expreso Europa, Mexico 972.
ZASTANE NAROČNIKE prosimo, da spolnijo svojo dolönost, ker sicer bomo revijo ustavili. Pač menda vsi razumete velike potrebe D. 2. v tej draginji. Pošljite čim hitreje, kar je vaš dolg, in priložite tudi za tiskovni sklad.
Prispevali so za sklad: Ružič 2.—, Blo-kar 3.—, Gjörek 1.—, Zavec 2.—, Rožič 2.—, Tavčar 1.—, Lepoša 1.—, Lepoša 1.—, Kiizma 2.—, Emeršič 5.—, Špacapan 2.—, Ivančič 1.—, Makuc 1.—, Gruden 2.—, Magerl 5.—, Ščinkovec 2.—, Furlan 1.—, Lučovnik 7.—, Prijatelj 2.—, Globokar 2.—, Može 2.—, Espinosa 3.—, Bartolom 1.—, Zobec 2.—, Mlečnik 2.—, Ogtanek 2.—, Furlan 1.—, Derganc 2.—, Podboj 2.—, Senica 1.—, Bratuž 1.—, Černy 5.—, Lisjak 3.—, Božič 1.—, Grgič 2.—, Bukovnik 2.—, Pezdirc 5.—, Rogelj 5.—, Faganel 2.—, Hujbar 1.—, Žabot 2.—, Petelin 2.—, Žerjal 5.—, Gašperlin 2.—, Šeruga 1.—, Samsa 5.—, Ravbar 1.—, Maurič 5.—, Lužnik 1.—, Terčič 1.—, Tinta 2.—, Šeruga 4.—, Gergolet 2.—. V manjših zneskih in neimenovani 15.— $.
Prosimo nadaljnih prispevkov ker je naročnina 3.— $ mnogo nižja kot pa resnični strošek.
V Šempasu je zadela bridko zguba Kožuhovo družino. Na 18/3 lani je bil pokopan
Vincenc Kožuh, star 72 let.
Podlegel je poškodbam, dobljenim ob nasilnem vlomu okupator-pa v hišo.
V Nemčiji pa je zgubil življenje sin
Mirko Kožuh, 22 leten.
Doma obžalujejo očeta in brata še živeča mama ter Milan in Jože, ki je ranjen. V Jugoslaviji je Stanko. Tukaj pa Marija por. Cogorno, Julij, Milka por. Lisjak in Lojze.
Maša za rojnega bo pri sv. Rozi 25. augusta.
PASTIRČEK je list za slovensko mladino. Njegova prva številka je bila deležna zelo prijaznega sprejema med slo-vensknimi otroci, ki po večini doslej sploh niso še videli slovenskega lista, ki bi bil izrečno njim namenjen.
kalo še 150 km do San Antonio Oeste. Najprej sem se moral pozanimati za mojo prtljago. Slovenskim sestram v Punta Arenas sem obljubil, da jim prinesem iz Buenosa — jaslice. To je bilo opravka s tistim zavojem, ker če vedno ne kontroliraš, nazadnje nihče ne ve nič in potem se pa pod nosom obriši! In še to, kako delajo s stvarmi. Premetavajo ti vse kot kamenje, in kaj naj napravimo s pastirčki, če jim po potu glave razbijejo ... in kdo ve če so mi oslička in volička dosti skrbno zavili? ... Za pečenko mi pač ne bosta!
Ko je bilo to srečno urejeno, sem še imel čas za skok v mesto. Patagones, ki je lično mestece s kakimi 10.000 prebivalci. Tukaj je bila prva naselbina tiste zon« in sicer že leta 1779, ki je sprva poskusila tam
kjer je danes Viedma. a jih je povodenj pregnala na griček, kjer je nato zrastel "Carmen de Patagones", ki je v naslednjem stoletju postalo najvažnejše izhodišče za kolonizacijo daljnega juga. Pred sto leti je kraj doživel tudi krvave dogodke, ko so prišli brazilci (1827). s katerimi je tisto leto imela Argentina vojsko. Doživeli pa so tam sramoten poraz, a Argentina častno zmago v neenakem boju proti desetkratni premoči. Z eno barko, s starimi kanoni in pa s požarom, katerega so spretno zanetili nad Brazilci, ki so morali pobegniti iz razbitih ladij, so preprečili brazilski načrt, ki je bil, polastiti se tiste dežele. Še stoji ohranjen trdnjavski stolp, ki stoji za novo cerkvijo, ki je prava katedrala, zares ponos mestu.	(Nadaljevanje)
Bolo o! SOI Libre
DECIMONOVENO CAPITULO
“jComo las alas de un cuervo negro, se extiende la tristeza sobre el campamento! Conducidme delante de Tunus, el ünico descendiente de Ernak, para cantarle una can-ciön heroica, e iluminar su alma. Porque mi citara es heredada de los bardos que cantaron en la corte del rey de toda la Tierra, nuestro padre y senor: Atila.”
De este modo habalba a Balambak, el disfrazado Radovan. Al segundo dia del rapto de Liubiniza alcanzo el cam-pamento. Antes de atreverse a entrar se contemplo diez veces en un pedacito de brillante acero.
“No me reconoceran Balambak o Tunus.”
A esta conclusiön llegö Radovan cuando vio su pinta-do y rasurado rostro en el espejo de metal. Reunio toda su voluntad, prometiö sacrificar a los dioses y valientemente se interno en el campamento. Inmediatamente se diö cuenta de que gran tristeza reinaba alli. Balambak habia espantado a los ladrones de ovejas varhunos y se habia vuelto. Pero a su retomo una llorosa esclava le comunicö que la eslovena habia desparecido en la hümeda noche.
Balambak enviö enseguida a diez de sus mejores jinetes y rastreadores tras ella, hacia el Danubio. Pero todos volvie-ron informando que se la habia llevado el viento o el mis-misimo Diablo de los eslovenos. No hallaron huella alguna. Por eso, se sentö Balambak delante de la vacia tienda de Tunus, agobiado por la pena v la preocupacion.
—-“No podras cantarle a Tunüs,porque no esta.”
El corazdn del juglar diö un brinco de alegria. Pero si-mulando discurriö pesaroso:
—QPor que no estä? j Oh! Fue inütil mi viaje desde d otro extremo del Mar Negro; inütil mi deseo de ver al halcön ante cuyo solo nombre agachan la frente los eslovenos y antos, los ävaros y los varhunos, los alanos y los herulos.” —“Y en la corte del Emperador, que lo llamö ante si!” —“El Emperador. . . j Oh! ... jel gran cesar de Orien-le y de Africa! jOh! jTunüs es ünico! Atila: no amaste en vano a Ernak, y mi antepasado, el gran brujo y primer augur, no predijo en vano que la gloria de los hunos se salvaria en la sangre de Ernak. j No mintiö, el insigne! ^Por que entonces hay aqui tanto pesar? jExplicate! jAlegrare tu sangre y la de los tuyos!" Radovan točo las cuerdas.
—“La tristeza es un amargo secreto! Solo los elegidos lo conocen.”
—“No encierres la tristeza en el corazön, porque puede morderte! jExplicala al juglar brujo de tu linaje! Las jovcn-oitas confian a mis cuerdas sus males, los jefes y gobcrnantes de las naciones me hacen participe de sus preocupaciones. ,;Por que no confiarä el hermano a su hermano?”
Balambak agacho la cabeza y la balanceö a derecha e izquierda, meditando en las plabras del brujo. . . Radovan.
Este, con plena conciencia de si mismo, se sentö en el suelo, točo con suavidad las cuerdas y entonö una triste canciön huna. Habia querido brincar de alegria, tanta feli-cidad lleno su pecho, cuando supo que Tunus no estaba alli. Pero la preocupacion se colaba en su tristeza, pensando que posiblemente Liubiniza no estuviera en el vivaque, que el perro se la hubiera llevado a otra parte, talvez consigo a Bizancio.
Habria preferido abandonar a Balambak delante de la tienda, e ir a buscar huellas de la raptada jovencita. Pero la extrana tristeza era un nudo demasiado interesante. Lo que-ria desatar y por eso aguardaba la decision de Balambak.
Tras largo rato el huno levanto la cabeza, clavo los ojos en Radovan y lo mirö largamente. Las menudas pupilas
negras parecian abrirse y reconocerlo, calor y frio se suče-dian en el cuerpo de Radovan.
—“|Si me reconoce, si recuerda a Radovan. . .! ;Maldi-ta sea tu memoria huna!. . . j Dioses. . . ayudadme, golpeadlo con la ceguera!”
Fervorosamente rezaba Radovan, pero no apartö la cabeza del contemplativo Balambak. Lentamente se achicaron sus pupilas, los ojos se hundieron bajo la sombra de la frente. Balambak no lo reconocio.
- “j Una oveja para ti, Svetovit, 'y una cabra para Morana, por haber enceguecido a este maloliente!”
-—“jSolo los dioses son todopoderosos! Pero te dire que eure miles de corazones, y que miles de cabezas las saque de sus trabas.”
—“jVamos, entonces!”
Balambak llevo al juglar a su tienda y le conto la huida de Liubiniza.
—“jPerdiciö! jTunüs esta hechizado! jLa eslovena es una hechicera!”
Radovan quiso hundir el pulgar v el indice en su larga barba, segün su costumbre, cuando meditaba o decidia algo importante. Pero cuando los dedos no hallaron los pelos gri-ses, recordö que se habia afeitado, entonces los apoyö en la ancha y seča barbilla.
—“Hechiceria. . . bruja... perdieiön... ;Oh!", repitiö Balambak. “Eso mismo sospeche yo, eso creen los nuestros, eso dice nuestra sollozante reina, la florcita mananera, Alan-ka. El halcön estä hechizado, envenenado por la bruja. <:Pero no hay remedio para su corazön? ^Esta la perdieiön engar-zada para siempre dentro de el?”
Radovan frunciö el ceno y quedö pensativo.
—“jEstäs en gran apuro, Radovan!", pensö para si. “Decidete, o te atacan. Alanka... mujer. . . reina. . ., pero la mujer es mujer al fin. Me desdigo del vino para siempre si la huida de Liubiniza no tiene alguna relaciön con Alanka. j Que ols jövenes lobeznos jueguen con mi cabeza si todo esto no proviene de sus vengativos celos! No encontraron a Liubiniza. . . si ni siquiera alcanzo a huir? ^si fue matada? i Dioses, dioses!"
Los ojos de Radovan relampaguearon, respirö con fuerza y echö luego el aire como un potrillo.
—“j No, su perdieiön no esta mareada para siempre, es-crita esta en la arena, sobrevendra una lluviay sus signos se-rän lavados! Veamos a Alanka.
Imperiosamente pronunciö estas frases, levanto la cor-tina y saliö de la tienda.
Balambak lo seguia sumiso.
Ante la tienda de la reina, el juglar le cantö una can-ciön de la rosa del sol en medio de la estepa. Balambak quiso anunciarlo a Alanka.
—“No debes", le impidiö Radovan y entrö. Cuando viö a Alanka, los ojos del viejito brillaron de asombro.
“j Por los dioses, es merecedora de nuevas odas! jParece un hada!” Pero en seguida inclinö la cabeza, doblö la ro-dilla y dijo:
—“El espiritu de mis antepasados penetrö en mi corazön y me dijo: “Levantate y vete alla donde brilla el sol de tu linaje. jAlguien te necesita!” Emprendi el camino, viejo juglar y hechicero, camine sin descanso, y ahora estoy ante ti, reina, para ayudarte en tu pesar. Grande es tu dolor. Arran-caste la espina que se habia hundido en el corazön, puesto que telibraste de la bruja eslovena.
Radovan callö por un momento y mirö de reojo a Alanka. Sus mejillas empalidecieron.
“jAcerte!”, confirmö y continuö.
—“No sospechan los tuyos, no lo sospecha Balambak, pero si lo sospecharä el, cuando retorne. Por ero vine, para confundirlo y darle olvido y arrancarlo de la brujeria de Liubiniza”.
-	“jTü lo sabes todo, no me delates!"
—“jEl que se calza dispuesto a salvar, no te llevarä a la perdiciön! No me ocultes nada. Los secretos caen en mi co-razön como en una tumba. Cuenta mas. . . ^Vive la eslove-na o fue a las tinieblas?, jmala hechicera!"
"No se, jese secreto estä en las alturas del Heina!’’
Radovan puso el pulgar sobre la frente y meditö.
"En las alturas del Hema. . . duermcn trecientos dia-blos en cstos ojos; La enviö al sur, entre los lobos, para que se pierda.”
~ " Bien hiciste, reina, al no enviarla hacia el Danubio. Pero la hechicera puede encantar a las fieras y salvarse. Y mietras viva, no habrä salvaciön para Tunüs. Por eso dime como la enganaste, hasta ei detalle mas pequeno, j para que yo vaya tras eilas y la mate!”
Una dulce maldad estremeciö a Alanka. Buscö una bol-sita y re la tendiö a Radovan.
-	“jComo premio! Sälvame, nuestro linaje te ensalzara a traves de los siglos.”
“No quiero paga, pero el gasto es facil en el camino, por eso accpto. jExplicate!”
Alanka, confundida, narrö todo lo que se relacionaba con Liubiubmiza. Dijo que tenia un caballo, sobre el cual huyo; cuya herradura derecha delantera estaba ladeada ha-cia afuera. Seria facil hallar su huella.
Radovan pidiö un vaso de vino. Una esclava trajo un hermoso recipiente a la tienda. El juglar lo puso delante suyo, levantö el tapiz, escarbö la tierra y lo hundiö casi hasta el borde en ella. Luego comenzö a hablar palabras latinas, indi-nado sobre el vino, pidio que Tunüs olvidara a Liubiniza. Hacia muecas, giraba los opos, movia los labios, agitaba las manos sobre el vino y repetia continuamente:
- j Devoret te diabolus, cauda vaccarum, devoret, de-
voret!”
Alanka csci-chaba en silencioro pavor las ininteligibles palabras. Su pečno se Ievantaba, abria grandes los ojos para mi rar al brujo.
Cuando Radovan terminö sus conjuros, cubriö e! recipiente con el tapiz, escondiendolo.
“jCuida esta bebida! Cuando llegue Tunüs, entregale el recipiente como saludo, y al instante seräs su ünica. No re-cordara mas a la eslovena. Yo partire manana tras ella, para matarla en honor y gloria de los hunos, para regocijo y ale-gria de tu amor.’
El bardo recogiö la bölsita con monedas de oro, tocö en la citara una canciön salvajc y saliö de la tienda. Una vez afuera, dijo a Balambak:
i Alegrate, salvado estä Tunüs, salvada vuestra reina! jTu cabeza no rodarä de tus hombros, gran sirviente del mas poderoro senor!”
Enseguida fue rodeado el brujo por los hombres, en el luego ardiö la grasa, los esclavos trajeron cueros de vino, todo el campamento bailö al son de la citara.
Radovan viviö la gloria, honor y los loores con gran dignidad. Su boca estaba continuamente llena de vino, su lengua hablaba maravillas a. los hunos, de tal modo que el
DRUŠTVO TRIGLAV V ROSARIJU. 25. maja se je vršilo polaganje temeljnega kamena za jugoslovanski dom in sicer na lastnini Triglava, ki tvori osnovno celico v naši koloniji v Rosariju. Vdeležba ej bila zelo lepo. Pozdravni govor je imel predsednik Triglava g. Kastelic, ki je dal Izraza velikemu veselju vseh rojakov, da vidimo slednjič na potu uresničenja to našo največjo narodno potrebo. Posebe je povdanl dejstvo, da se ta značilni dogodek vrši prav na dan argentinske narodne veličine. Ob tej priliki je pa, v izraz ljubezni do stare domovine, izročil predsedniku koordinacijskega pododbora lepo zbirko v pomoč domovini katere vrednost je 1500 $.
mismo pensaba para sl, asombrado, de dönde sacaba su mente tanta sabiduria. Porque desde que andaba por el mundo no habta mentido nunca tan bien como en esos instantes. Su alegria sobrepasaba el limite de la noche. Solo una ünica gota la manchaba: hubiera querido beber hasta hartarse, pero no se atrevia. Tres veces se mordio la lengua hasta hacerla sangrar, porque medio ebrio quiso decir alguna palabra que no debia. Por eso, precavido, a medianoche agradeciö y dijo a Balarr.bak.
“Mc es doloros a lastimar tu hospitalidad y no aceptar mäs vino. Pero si es posible de estc modo borrar la ofensa, te rogaria que coloques un cuero de vino sobre la silla de mi caballo!"
Enseguida trajeron dos hunos un cuero y lo ataron al caballo de Radovan.
El juglar se acostö en la hierba junto al caballo y esperö impacicnte la aurora. A la primera claridad contemplo el dor-mido campamento, montö, palpö el cuero de vino y partiö.
Confiado en su prudencia y su gran objetivo, meda la cabeza y se dirigia al monte, hasta llegar al linde, donde le describiera Alanka. Alli se detuvo, se deslizü del caballo y buscö las huellas en la hierba. Pronto distinguiö las huellas, las siguiö y comprobö enseguida cuäl era la direcciön segui-da por Liubiniza. Luebo buscö el vino y bebiö como un pez al cual se vuelve a arrojar al agua.
“j Por los dioses, tcömo puede teuer ese hombre esta bebida! Lo ünico bueno que tiene este maloliente. Por Pe-rün, me apartare de el y lo perdono si llego a cruzarme con el. Todo, porque me di tal banquete a su gasto.”
Preocupado atö el cuero, lo ajustö bien a la silla y siguiö por la estepa.
El sol se levantö, el vino lo tentaba y se hubiera querido acostar bajo un arbusto. “No lo haräs”, afirmö. “Si tienes la felicidad por la cola, no la sueltes; porque sino, no podris encontrar su cabeza.”
Cabalgö todo el dia. Era dara guia la hierba aplastada sobre la tierra rrojada. Antes de la noche encontrö la cestilla que Liubiniza habia abandonado en su ternor.
Su comida ’, mirö contento el jinete desde el caballo. Salto y recogiö la cestilla. Los insectos llenaban la comida. Tiro al suelo los alimentos y sellevö la cestilla.
i.Por que habrä dejado la comida? j No entiendo! Tal vez alguien la haya atrapada. Todos los pastores son unos diablos. ^La habrä atacado alguien? Pobrecita. jQue tema a Radovän el que lo haya hecho! jMalditas sus entranas de perro!”
Grunia malhumorado y se movia entre el pasto en busca de huellas. Levantö las canas y revisö el lecho. En el barro encontrö las huellas del caballo y de Liubiniza. El anciano se inclinö hacia el pequeno pie marcado en el barro. Sus dedos lo acariciaron como si fuera vivo.
—“jPobrecita, solita, pequeiäa palomita! jOh, Radovän va tras tuyo! jMantente firme otros dos dia». Te hallare. No por cualquiera seguiria yo las huellas como el lobo tras la oveja, pero por ti. . . j lo he jurado!”
Traducciön de DARINKA ČEHOVIN
OBISK SREČE, jugoslovanske ladje, je bil izreden dogodek za vse Jugoslovane. Koolnija je priredila ob tej priliki lunč, ob vdeležbi 350 rojakov.
OBČNI ZBOR TRIGLAVA 12. marca je izbral novi odbor. Predsednik je Franc Kastelic, podpr. Marinkovič, tajnik Mezgec, blagajnik Ipavec. Ostali odborniki: Častni Predsednik Ivan Kokič, Podtaj. Ernesto Beča Podblag. Jakov Valentič; revizorji: Franc Mire, Anton Karaman in Jerko Bajič: Knjižničar: Jožže Sigulin. Odborniki: Ivan Krebelj; VI. Kolumbič, Angel Kurtin, Lojze Simčič; Andrej Bizjak. Suplenti: Rikard Berlot, Ljubo Pantovič, Lojze Bratina, Ivan Gomišček in Ivan Je-ličič.
V CINCO SALTOSU je vzela za vedno slovo SINICO JEVA MAMA. Po večletni bolezni je ugasnila blaga in skrbna mati, katero obalujejo v Argentini sinovi Anton, Franc, Vladimir in Andrej, v Dorn-vergu pa en sin in ena hčer.
ŠTJAK-RAZGURIJ. 22/9	44. je umrl
FRANC PIŠČANC, star 82 let. Doma zapušča sina Lojezta in hčer Marijo. Tukaj pa so Jože, Henrik in Vera.
V Razgurju je umrla tudi MARIJA MARGON, stara 62 let, ki zapušča doma Milko, Cvetko in Ivana, tukaj Marijo por. Piščanc in Ivano por. Mirfej.
OZLJAN. Koničevi so prejeli žalostno est o strašni usodi družine ANTON RIJAVEC. Nemci so obdolžili družino stika s partizani in so ubili očeta, mater A.no roj. IConič in 22 letno hčer Viktorijo, Z njimi skupaj so nato dom požgali z vsemi živalmi vred. Sin Anton je umrl v Nemčiji, Dva sinova pa sta se vrnila na — pogorišče in na grobove.
RAVNE PRI BATAH. Lani pomladi je umrl 68 letni Franc Bitežnik (Mašalin). Zapušča doma ženo, sina Franca in hčer Cvetko, tukaj pa žalujejoj Zoiija, Valentin in Vida in pričakujejo podrobnih vesti.
ŠENTPETER OB SOTLI-GRLIČE. Piše Lojze bratu Francu Povalej, da je bilo strašno. Iz sosednega brežiškega okraja so odselili vse Slovence na Nemško, iz Kozjanskega pa so le posamezne družine, kakor iz Šmarnskega največ v Srbijo. Brat Anton s celo družino se še ni od tam vrnil. 16 letnega sina sem zgubil 7/7 45, ko je v Konjicah bila velika eksplozija, Oče in mačeha sta že oba v večnosti. Svak Zorkov Tonček je ostal v Dachau.
V MOTNIKU je tudi bilo hudo in je mnogo požganega. Križnikov Ludvik je prišel sem. Njegovi bratje in sestre so živi ostali, svak Mirko Javoršček je bil ubil lani ob prevratu.
CERKLJE NA GORENJSKEM. FRANC GAŠPERLIN je prejel bridko novico da sta bila doma ubita dva njegova sinova i Franc in -j- Damjan. Oče, ki dela v Comodoro Rivadavia je nad strahotno zgubo bridko prizadet, ki je tako željno čakal, da se povrne kmalu domov k svoji družini.
DRUŽINSKI DOGODEK. Zakonce Andreja in Lojziko LISJAK ie obdarila štorklja 11/5 s hčerko HELENO ROZALIJO. Tudi Gustelna in Mileno COTIČ le osrečila s hčerko NORMO SUZANO, ki je bila krščena ravno za obletnico poroke 16/6 v Lurdu.
ZMAGOVITI POHOD SLOVENSKE PESMI V RIMU. 19, marca je pel novo mašo č. g. Belej iz Štajerske na velikem oltarju cerkve sv. Petra v Rimu. Govornik je bil jezuit Prešeren, navzoči pa vsi Slovenci v Rimu. Za ta veličastni dogodek je prihitel slovenski zbor iz taborišča v Serviglianu, ki je v mešanem zboru pel pri novi maši. Naslednji dan je zbor imel koncert v prostrani dvorani, ki je bila vsa zasedena in so sledila na to ponovna povabila za koncerte in pevske nastope, tako da si je te ta pevski zbor stekel tako priznanje, kakor menda doslej še noben slovenski pevski zbor v tujini. Vdeleženci 5 različnih narodnosti so se trgali za vstopnice k tem slovenskim koncertom, pri katerih so izvajali klasično Galusove skladbe in slovenske narodne, nabožne in posvetne pesmi. Ime zbora je "Slovenija" vodi ga pa Andrej Pogačar. Zbor je bil sprejet v posebni avdijenci od svetega Očeta. Istočasno so vse rimske radijske postaje oddajale poročila o Slovencih v raznih jezikih.
SALEZIJANCI NA SLOVENSKEM. Ko so okupirali Nemci Štajersko, so takoj razgnali vse salezijanske zavode. Ob koncu vojne so pa zgubili salezijanci mnoge vzgojne zavode v Sloveniji, ker po novi postavi je vzgoja mladine izključna zadeva države. Kodeljevo ie podržavljeno. Rakovnik ie do 2/3 zaseden. Na Hrvaškem pa nekatere hiše še delujejo. Mno-ai salezijanci so čez mejo. Doma so dva Špana, Logar, Meze, Malič, Valjavec, Dundek Lovrenčič Kmetič, Bakan, Turšič Jakob, Kos Stane in Jurščak. V priporu oba Straha, Zorko, Kovter, Strehovnik.
Novak in Kuhar sta bila ubita. Kambizar je umrl.
TRST 13/2 46. Piše Ivo Selj stricu Ludviku Pangus: Mama je bila zelo vese-sela, ko jedobila Vaše pismo. Sedaj Vam bom pa jaz opisal kako je bilo 10/6 44, ko so Trst bombardirali. Zjutraj, bil sem v šoli, so zapiskale sirene. Tekel sem domov. Mama je bila tisti dan na Gorjanskem, kamor je šla po živež, papa pa na delu. Teta Vera in sestra Adrijana sta bili pred kolegijem, kamor ona hodi v šolo v Via Comerciale. Jaz sem tekel z mojim prijateljem in on mi ie rekel: Včeraj sem slišal radio iz Londona, ki je povedal, da bodo danes Trst bombardirali ... In res so vojno pristanišče. Nato so še trikrat bombardirali po celem mestu. Vse je bil ogenj in dim, Zjutraj pa je bilo jasno, pa vse polno dima . . . Drveli so kamijoni in bomberji, da so ljudi povozili. Po Miramarski cesti je tekla cela reka, ker so razbili cevi . . . V mestu so bile strašne grozote. Hiše porušene, žene jokale in možje tudi. Po cestah vse polno krvi, človeške roke, noge, ubiti ljudje . . . Potem je bilo še 15 bombardiranj . . .
Prilagam tudi sliko od mojega prvega sv. Obhajila in od Adrijane.
(Sliko objavimo v prihodnji številki)
BOLJUNEC (TRST) jan. 46. Piše Uršula Žerjal (Pri Babci) hčeri Pavli. Vsi smo ostali živi. Treskalo in grmelo je, da je bilo groza. Vse ceste polne stekla . . . Lačni nismo. Zmeraj imamo kako fješto in spečemo lande. Letos bo birma v Boljuncu. Se že vse pripravlja na tisti dan. Pri Neti (Žerjal) so vsi živi in zdravi. Naša vas ni bila požgana. En dan so šli v Gabrovico, kjer so imeli naši lager. Tam so vse požgali in ljudi odpeljali. Potem pa so prišli v našo vas. Vzeli so Pepeta Mucketa in ga peljali do Dani-leta Feška. Pripeljali so tudi od Miketa Rikceta hčer Marijo in Viktorijo od Lazarja, poročeno z Daniletom. So jih v Trstu sežgali v labriki riža. Eno bombardiranje je posulo hišo pri Petrinki z materjo in hčerjo. Mater Tonco smo odkopali, hči Selma je umrla. Od Serveta Be-vi od bombardiranja. Pri Škrbcu pod keto nona in mama sta bili ubiti na nji-Krogljami (Dolina) je posulo celo družino (oče. mati in 8 otrok). Vse hiše so kaj porušene.
MEDVODE, V mehanični delavnici Ber-lič je preiskava našla mnogo vojnega prikritega materijala. Tudi pri njegovem sosedu sodavičarju Kavčiču Jerneju so našli mnogo obtožilnega materijala. Oba sta bila postavljena pred sodišče.
LJUBLJANA. 15/3. Piše Boris Krmac, Jožku Senica. Iz pismo zvemo: občinski odbor: krajevni ljudski odbor. Srezko načelstvo: okrajno ljud. načelstvo. Po osebnih vesteh nekaj splošno zanimivih podatkov: ... Tu se sedaj ustanavljajo nabavljalne zadruge in s časom bo privatna trgovina automatično izpadla. Zadružni sektor podpira država, kot je urejeno v ustavi. Ni umestno odpirati privatne trgovine in sploh malo verjetno, da bi dobil zato dovoljenje. Kot strokovnjak v trgovskih poslih, pa bi lahko dobil namestitev, ker dela je dovoli, če kdo hoče pošteno delati- Za lenuhe in izkoriščevalce pa ga ni. Kako je s ceno za hiše in posestva, ne morem reči, ker se kupčije ne delajo nobene. Zemlja se dli zastonj vrednim . . . Življenje teče dalie. Vse se obnavlia, prehrana bo kmalu brez kart, tako tudi obleka.
V SLOVENSKIH VASEH
Vsak večer z mrtvaškim prtom hiše-okostjnjake mrak pregrne, vsak večer med razvaline črne veter iz svobodnih gor zapiha in med razvalinami tako-le vzdiha:
Vsako noč prihajam med požgane hiše, kjer nekdaj na oknih so rdeče pelagonije cveetle, kjer pod oknom fant dekletu kmečki nagelj je v lase pripenjal.
Zdaj je žalostno in pusto tod...
Fant, ki je dekleta z rožo bil okitil, je obelžal v hostah lansko zimo...
In dekle. . .?
V zaporih so umirala dekleta.
Kmalu pel bom po slovenski zemlji, pel bom, vriskal od veselja, in junaški partizan bo z nageljem okrasil lase dekletu.
Vse drugače, lepše bo takrat na svetu.
KOZANA PRI GORICI 23/2 46, Piše Jože Prinčič sestri Karlini por. Bensa: Mnogo hudega smo prestali. Brata Poldo in France počivata v enem grobu. Bilo je šest ubitih na naši gmajni. V vasi pri Jaku-covih so bili partizani. Nemci so jih izsledili in pridrli. Bila je bitka na Jakuco-vem in Pajhovem dvorišču. Potem so Nemci poiskali vse možke. Jaz sem se samo za 2 minuti rešil. To je bilo 18/8 44. Ubiti so bili: Remilijo in Pepe Vugovi, naš Franc in Poldo ter njegov hlapec in 15 letna hči od Dorča Muščenega. Vugo-va hiša je zgorela in od Franca Jakino-vega je nekaj zgorela. Doma je ostala samo Milka z dvema hčerama. Pri nas smo ostali cela družina. Starejšega sina so 17 letnega odpeljali v Kalabrijo. Sedaj je pri partizanih. Brat Ladič je bil v koncentracionu na Nemškem ranjen v koleno. Sedaj ie v Jugoslaviji, Karlo je pa v Gorici, na domu od žene.
SLOVENSKI OČENAŠ PRI POGREBU LETA 1942
Za časa nemške okupacije v okraju Radovljica, smo bili bolje oskrbljeni glede duhovne pomoči kakor drugod. Šest gospodov nas je bilo. Vsi starejši od mene, razen č. g. J. Hiti iz Begunj, preje kaplan pri sestrah v kaznilnici. Ta ga je naiprvo polomil. Oskrboval je župnijo: Begunje, Breznico in Radovljico. Č. sestre kaznilnice za ženske, poslane čez mejo v Srbijo, so kuhale za slov. bandite, t. j. nedolžne ljudi — zaprte od nemških gestapovcev. Na Vel. Noč je imel pete litanije v Radovljici in v istem času nemška propaganda kino. Cerkev napolnjena — kino slabo obiskana. Ni bil izseljen. Za 6 mesecv nobene službe. Maševal je na skrivaj. Na to je umrl župnik v Lescah.
Zaposlen sem bil na prvi župniji pesnika Val. Vodnika na Koprivniku-Gorjuše v Bohinju. V jeseni 1. 1942 sem imel pogreb tam, ko se je smrtno ponesrečil č. g. Jožef Seigersmrit na Blejski Dobravi. Mračno jesensko vreme je bilo. Vračal se je iz Jesenic, pa je pozabil izstopiti na postaji. Tam pri Vintgarju je tedaj bilo čez 300 delavcev noč in dan na železniški progi, katera je odpovedala teži tovornih vlakov premoga iz Poljske in Šle-zije v Italijo — t. j. petnajst vlakov na dan takrat. Vlak tu nekoliko ostane, č. g. Jože bolj neokreten izstopi in najdejo
mrtvega blizu kozolca mojega brata. Znak je bil na čelu, da se je ranil ob železniški progi in si je še pomagal na polje. Cerkveni ključarji so najprej e povpraševali po meni — zveza slaba — in so zadevo javili nemškemu župniku v Kranju. Ko pridem domov, je bilo že vse urejeno. Pogreb bo v soboto popoldan ob 4. uri.
Za pogreb smo bili štirje slov. gospodje, trije nemški, t. j. eden iz Kranja, dva iz Celovca. Requiem sv. mašo je imel nemški g. iz Kranja. Moški zbor iz Jesenic. Libera škoiov namestnik iz Celovca. Ko se je Libera odpela, predno so krsto odnesli, sem oznanil 3 Očenaše in Češčene Marije za pok. župnika Jožefa. Nemški č. g. iz Kranja me prime za rokav: “Verboten von Klagenfurt" — t. j. prepovedano. “Erlaubt, dovoljeno od geštapo Bled-Veldes", v odgovor.
I'Ja pokopališču po obredu so zastopniki treh župnij bili okrog mene. Vsak naj zmoli en “Očenaš" v imenu svoje župnije. Dodal sem vsakemu: Bog mu daj večni mir in pokoj in večna luč naj mu sveti.
Ja, ja, ta Amerikanec pa zna, se nikogar ne boji! — Nazadnje sem pa delal pokoro v Begunjah v klavnici poštenih rojakov! Nemška kultura? — Pismo od doma poroča: Draga (strelišče nedolžnih) in Begunjski vrt sta se spremenila v Božji vrt, kjer nedolžne žrtve uživajo zadnji odmev v naročju teh prekrasnih planin.
Rev. J. Černe.
P. S.: Pok. župnik Jožef Seigerschmit je bil poznan kot pisatelj šmarnic in knjigo: "Poidimo k Jožefu".
VIPOLŽE 4/4 43. Piše Alma Bensa stricu Jožefu Bensa. Že veste, da so vaši v Kozani veliko prestali in katere so zgubili, ko so naredili Nemci lov na partizane. Nemci so domačinom zagotovili, da jim no bodo nič naredili, pa so jih potem zahrbtno ustrelili. Tudi mi smo zgubili enega brata, Oskarja, 19 letnega.
Sedoj spet mirno dihamo in svoje delo opravljamo.
V	SOLKANU je še vedno za župnika dr. Božo Kjačič, zelo narodno zaveden in delaven duhovnik, ki ga je partizanski “Soški tednik" 2. febr. ostro naapdel, nakaj ie župnik odgovoril v “Slovenskem Primorcu". Iz člankov je razvidno, da vlada velika politična napetost ne le v Solkanu temveč vsepovsod.
V	TRSTU se ie zgodilo več dramatičnih umorov, katerih žrtve so postali nekateri vidni jugoslovanski ljudje. OZNA je “likvidirala" dr. Protulipca, voditelja hrvaškega Orla, pozneje "Križarjev" ter Slovence dr. Martelanca in poslanca Šmaj-da. Partizani pa so zgubili na podoben način oficirja Cundra.
IZ TRŽIČA na Gorenjskem, Pred to vojno je bil za župana Janez Maieršič, zaveden katoliški mož. Ko so pridrli Nemci, se je zadnji trenutek rešil deportacije z begom v Ljubljano, doma pa je ostala žena in 15 letna hči Marija. V Ljubljani je tedaj študiral sin Janez. Razvoj dogodkov ga je postavil med domobrance. Ko je prišel zlom, so ga partizani zajeli. Čez nekaj časa pa je bil spuščen domov. Sestra Marija je med tem doma vstopila k partizanom. Ko je prišel brat domov, ga je na pragu sprejela z revolverjem. V par dneh je ranjenec nato umrl. Oče in ena sestra sta v begunstvu na Koroškem.
DR. MILAN VIDMAR, predsednik Slov. akademije Umetnosti in Znanosti in znani svetovni šahist, ljubljanski vseučiliški profesor, se je umaknil iz Ljubljane in
sedaj živi v Rimu. Njegov brat Jože je bil predsednik OF.
MIRKO BARTOL, župnik v Dravljah je bil v marcu aretiran. Sodi se, da so bile aretacije v zvezi z zadevo Mihajlovičevo. Tedaj je bilo namreč prijetih več oseb, tudi drugi duhovniki, kot beneficijat Oven v Šent. Vido.
ILIRSKA BISTRICA. V okoliških vaseh je bilo nastavljenih 78 uradnikov, ki so se odlikovali v partizanskih vrstah. Za šolsko nadzornico v okraju je postavljena neka Marinkovič iz Hrušice.
JANEZ BRODAR, iz Hrastja pri Kranju, bivši državni poslanec, se tudi nahaja v begunstvu. Je na Tirolskem v Peggezu pri Lienzu. V času bratomornega boja je prišel na črno listo. V njegovi hiši je bil ustreljen znani šenčurski župan ANTON UMNIK. Brodar se ie pravi čas rešil. V KRIŽU je padel priljubljeni kranjski živi-nozdravnik VINKO BEDENK. V SMLEDNIKU je bil ubit župan JOŽE BURGAR v OLŠEVKU pa zadrugar JANEZ FERJAN, vsi odlični katoliški možje in v letu 1942.
BELA CERKEV. V avgustu 1943 je bila vas požgana. Tudi cerkev je od ognja zelo trpela. Oltarji, orgle in vsa cerkvena oprema ter obleke, vse je vničeno, Cerkev je bila stara 900 let. Župnik je sedaj tam Strah Jože.
KNEŽAK. Novak Franc, iz Smrii je ustrelil jelšanskega duhovnika Viktorja Perkana rojenega pa v Trnovem, ker je dal odvezo ranjencem in padlim raznih narodnosti v takratnih bojih. Ko so ga pokopali v Knežaku, je imel župnik Kalan nagovor, radi katerega je bil potem zaprt več dni.
V	KOMENDI je padel MEJAČ ALOJZIJ. V NASOVČAH živinozdravnik KRALJ FRANC. Oba sta bila vržena v prepad v Mengeški gori. Istotam so bili 1. 1942 “likvidirani" Rihtar Stane iz Stoba, in še 11 drugih, katere je sodilo “ljudsko sodišče" pod predsedstvom Šinkarjevega Janeza iz Malega Mengša. V sodišču so bili še Vidmar Franc, predsednik Sokola iz Stoba, Bitenk, Kržav, Jenčič Milan iz V. Mengša, Vesel iz Trzina in inž. ICurcut iz fabrike v Črnučah.
DOBERNIČ-KRUŠNJI VRH. Piše Reza Jarem bratu Jožetu Škufca, da je cela vas požgana. Prav ob vse so, do žlice. Mož je bil 3 leta interniran, a se je vrnil. Sinova Tone in Jože, stara 18 in 20 let sta zginila lani v maju. Vsega potrebujejo.
LJUTOMER NA ŠTAJERSKEM. — Po petih tednih hudih bojev v katerih so noč za nočjo gorele domačije po vinorodnih gričih Slovenskih goric, je Ljutomer lani 7. maja zvečer bil zopet osvobojen. Poleti si še povsod videl sveže grobove in pogorišča. Gozdove, ki naj bi dajali potrebni les, je okupator v vojni lakomno izropal.
OBNOVITVENE ZADRUGE
V	Razkrižju so 1/8 šli člani obnovitvene akcije s sekirami na ramenih v 40 km oddaljeno Negovo, v stare fevdalne gozdove, ki so zdaj narodna imovina. Nato je bila prva v ljutomerskem okraju ustanovljena obnovitvena zadruga RAZ-KRIŽJE-ŠTRIGOVA. Kjer so obnovitvene zadruge, mora biti tudi tehnična baza. Taka baza je pričela delovati v Ljutomeru, ki je organizirala nadaljne obnovitvene zadruge pri Sv. Bolfenku, na Kogu in pri Sv. Miklavžu, v Središču in v Ormožu.
Če greš danes iz Ljutomera proti vzhodu do Razkrižja skozi Štajersko, Gibine, Banfje, Štrigovo, Robadje, Jarševec, Železno goro. Sv. Bolfenk na Kogu, Jastre-
bec, Vitan, Vodrance, Šalovce, Središče in naposled v Ormož kjer so okupatorji in nemčurji v agoniji razstrelili celo predmestje Lento, pa dalje od Sv. Miklavža v Brebrovnik, Zasavce, Kajžar, Vinski vrh, Ilovec, Vuzmetince in Slamujuk proti Ljutomeru, se povsod čudiš novim streham, ki rdijo z vinskih goric daleč naokoli. Če jih primerjaš s še ostalimi ruševinami, nad katerimi strmijo proti nebu ožgani dimniki, presodiš, da je obnovljenega že nad polovico. Sredi septembra je bila urejena opekarna v LUKAVČIH. Do konca leta je bilo narejenih 300.000 kosov strešne opeke. V LJUTOMERU je krožna peč počivala ves čas vojne. Do konca leta je dala 200.000 kosov opeke. Opekarna v BOREČIH, ki je najmodernejša, obratuje neprekinjeno in je dobil ljutomerski okraj od nje 150.000 strešnikov.
Mostov je bilo porušenih 30. Od 10/5 do 15/6, so zrasli že trije žeelzobetonski mosti na črti: Ljutomer—Žihlava—Berkov-ci. V gradnji je dvoje mostov: železobe-tonski na cesti Ljutomer—Ivanjkovci s preložitvijo ceste za 130 metrov in pa obokani betonski most v Radomirju ter leseni most v Ivanjcih. V načrtu je veliki cestni propust v Rihtarivcih s cestnim nasipom. aZ letos je v načrtu preložitev ceste med Križevci in Ivanjci in Kotnikovega brega, kakor tudi gradnja naj-nja najbolj potrebnih mostov.
RABSKI SLOVENCI. Zavedni Slovenci so začeli akcijo za uveljavljenje slovenske besede v šoli in v javnosti. Ti stari slovenski kraji so namreč močno poma-džarjeni. Stariši zahtevajo za slovenske otroke slovensko šolo v Slovenski vesi. kjer se župan upira izrecnemu odloku velikega župana da se prizna slovenščini beseda, ki ji gre. Podobno v Sakalov-cih in Gornjem Seniku, kjer skušajo izigrati zakon o manjšinskih šolah. Vidi se iz teh podatkov, da je tamkaj zaenkrat še stara meja.
IZ ČRENSOVCEV je bil doma j- ŠTEFAN GRAJ, ki je umrl v Clevelandu 29. marca. Zapušča 2 por. hčeri in 6 sinov. Žena Veronika je umrla že 1933.
MIRNA NA DOLENJSKEM. 13. januarja so v Mirni razdelili zemljo Mirenske graščine. Zemljo je dobilo 19 agrarnih interesentov. Razdelili so 7 ha 94 a obdelovalne zemlje in 3 ha 10 a travnikov. Zemljemerec je vsakemu agrarnemu interesentu odmeril njegov del in zakoličil meje.
OBLEKA ZA JUGOSLAVIJO OD UNRRE
Od obleke nabrane v Victory kampanji za obleko je bilo drugič odmerjenih Jugoslaviji 2,000.000 funtov, prvič pa 950.000 funtov. Vse to je bilo odposlano v Jugoslavijo iz Norfolka v mesecu marcu 1946.
TRST-LOKAVEC PRI AJDOVŠČINI. Piše Erna Blažko sestri Angeli, por. Bovcon: Smo vsi živi in zdravi. Ena velika nesreča pa me je učakala. Moj mož je utonil (bil je preje pri posadki Oceanije, pozneje na drugi ladji). Tri leta ne vemo nič od njega, zato ga imamo za mrtvega. Nič se ne ve od Tineta Kovač (svaka). Bil je v Dachau v Nemčiji, kjer je zginil. Njegov sin Slavko ima pokvarjeno roko. In Zdravko je še vedno dober pevec. Pepka (sestra) je živa. Njen mož Giordano (Tržačan) je bil ves čas v vojski. Klelija je bila sedaj pri prvem sv. Obhajilu.
GOJAČE PRI ČERNIČAH. Piše Rastica Bovcon bratu Karlu . . . Sem bila zaprta radi politike že v začetku vojske . . . Strašno so nas mučili. Potem sem prišla domov- Nato so ustrelili sestri Danici mo-
ža (Franca Furlan) in zažgali hišo (v Potočah). Ostala je s 3 otroci . . . Pred koncem sem bila ranjena v koleno, kar mi bo ostalo . . . Pomanjkanja med vojno nismo trpeli. Nevarnost je bila pa vsako uro in v vsakem kotu . . . Pred Božičem se je vrnil Zoro (brat) iz jet-ništva. Sestra Milka (na Češkem) in Vika (v Trstu) sta z družinami zdravi . . . Mama je še kar trdna. Skoro celo vojno je bila sama doma.
f GENOVEFA ŽBOGAR por. Valentinčič je zapustila zemski dom 27. aprila po kratki bolezni, pljučnici. Zapušča moža in dva sinova. Eden ima 18 let, eden pa mesece. Žalujoči dom stoji na ul. Cortina.
VOJŠČICA NA KRASU. Piše Ivana Rogelja (Perasova) hčeri Lojzki por. Lisjak. 31/5. 44. je zgorela cela vas. Nemci so ljudi zgnali na prostor pred cerkvijo in vse zažgali. V 4 urah je bilo vse pepel. Pri Zavadloviji je zgorela tudi mati. Nam je ostal hlev, ker je iz železobetona. Tam sedaj živimo. Sin Mirko je v Gorici. Marija in Olga služita v Cremoni. Ludvik je v službi pri amer. iinanci. Imeli smo ga že za mrtvega, pa je prišel domov. Janko je pri vojakih v Jugoslaviji.
Padli so: Lojze Gorjanov, France Kovačev, Karlo Šoškin, Karlo Legiša. Milan Grobčev, Zavadlalevi štirje, (Mirko, Karlo, Milko in Lojze), Bino Zavadalclov, Pepo Legišov, Marija, Marica, Lojze in Stanko Francetovi, Vinko Jurenov.
Doma ustreljeni: Edvard Žeželj, Poldo Jansov. V Nemčiji umrli: Pepo Perasov, Rado Kovačev, Marica Legiševa in Kačič iz Loga. Selo je vse zgorelo. Vrtarjeva sta padla oba. Maks iz Vižovelj umrl v Nemčiji. Vižovlje, Mavhinje, Cerovlje in Medjevas zelo pogorele. V Kostanjevici je v Malinu zgorela cela družina. Ivana Lukova (iz Vojščice) je umrla. Jušto se je poročil s Pavlo Škednjevo. Sedaj se poroči Lojze Fovčev z eno iz Lipe. Lojza Kovačeva je vzela enega Vipavca.
PLISKOVICA. Šularjev Rafael (Ružič) je prišel kot ujetnik v Ameriko. Vsi so ga imeli za zgubljenega, pa se je po 4 letih vrnil domov. Od družine so umrli oče, mati, Justa, Ludvik in Ciril. Viktor in Franc ranjena. Vas ni bila požgana.
AJBA-KANAL. Piše Gabrijelčič Franca (Čukova). Doma je hči Stanka; sin Janez je bil v partizanih. Marija se je poročila Lašček. Ima 2 otroka. Stanko Podgrib-čev (Berlot) je šel v Jugoslavijo, kjer je dobil zastonj zemljo v Banatu, in še več drugih. Med vojno polente ni manjkalo. Sedaj je težko za cuker in kofe, ki se dobi iz Ljubljane kontrobant. V Ljubljani še živita obe teti. Vas Ajba ni nič pogorela.
DRUGO PISMO. Piše Jožefa Sterlinko hčeri Angeli por. Gabrijelčič. Strašne reči so prestali. Skrivali so se po cele tedne v Špičku (brezno). Stvari so tudi skrili po jamah, kjer so jim zgnile od vlage, tako da so sedaj brez obleke. Sin Tone je prišel 44 iz Italije in takoj v partizane. Že drugi dan je padel na Sv. Gendarci, kjer ga je iz opazovalne lestve vrgla mina. Čez nekaj tednov so ga pripeljali iz gore in ga v slovesnem pogrebu pokopali v Kanalu. Takega pogreba še ni videl Kanal. Dekan so prišli v vas ponj, na žegnu pa sta bila še dva gospoda.
Sin Ivan je bil ranjen. Ostal je s pokvarjeno roko. Tudi ona, mati, je bila prav po čudežu rešena, ker so streljali nanjo, pa se je srečno umaknila. Ajba je bila 17 krat bombardirana. V Plaveh pri Markiču so vsi živi ostali.
BREŽICE-ARTIČE. Okupatorji in naseljeni Kočevarji so prizadejali silne škode. Ko so se domačini vrnili iz izgnanstva, so našli vse prazno in hiše brez
oken ter vrat. Perutnino in prašiče sedaj že spet imajo. Porušenih je bilo precej hiš. Za obnovo domov dela Obnovitvena zadruga s tehnično bazo v Brežicah.
ČERNOMELJ. Ustanovila se je obnovitvena zadruga, ki šteje že čez 100 članov. Oblastem dela veliko preglavico črna borza. Ker so cene maksimirane, zato skušajo nekateri prodajati mast, jajca, kokoši in drugo pod roko. Oblast to zelo ostro zasleduje.
BEGUNCI V AVSTRIJI. V SPITTALU ob Dravi živi 206S beguncev, največ od Ribnice in Novega mesta. Predsednik taborišča je Janko Kregar, namestnik pa bivši glavar v Ribnici Janez Lesar. Žive v lesenih barakah. Imajo tam otroški vrtec, ljudsko šolo, krnet, nadaljevalno šo-loč pletarsko šolo in gimnazijske kurze. V ljudski šoli je 89 otrok. V vrtcu je 34 dečkov in 21 deklic. Gimnazija ima 60 dijakov in dijakinj. Prosvetno delo tudi cvete. 10. sept. so igrali Jalenovo igro "Dom". Hrano dajo taboru Angleži, glede obleke si pa morajo pomagati, kakor znajo. Dninarsko delo se dobi v okolici pri kmetih, ki je pa silno slabo plačano.
V	LIENZU, v kraju Peggez je 30 barak, dosti dobro urejenih. Tam je bilo 1800 Slovencev v juliju. To število se je znatno zmanjšalo, ker so se mnogi razšli po delu, ki so ga našli v okoliških vaseh. Po barakah stanuje od 100—150 oseb v vsaki. Za zdravstvo skrbita dr, Puc iz Dobrove in dr. Meršol. Gimnazijo vodi prof, gimn. ravnatelj Marko Bajuk. Angleški ravnatelj je to slovensko gimnazijo postavil za vzgled. Pevski zbor šteje 130 pevcev in prireja krasne koncerte. Vodi ga profesor Silvin Mihelčič. Izhaja tam list "Domovina v taborišču", ki je dnevnik, tedensko pa Novice, Domači glasovi in Oznanila. Imajo tudi telovadno društvo, ki ga vodi znani Ivo Kermavner.
Versko življenje vodijo dekan Škrbec, župnik Hafner, Gregor Mali ter Ciril Lavrič.
SVETA TROJICA NA BLOKAH. Cerkve po večini niso vničene. Ravnik je zgorel ves s cerkvijo vred, V Grahovem so od farne cerkve ostali le okajeni zidovi. Cerkev sv. Miklavža je imela poškodovano streho od krogelj. Precej poškodovana je župna cerkev. Neki dan je namreč prišla k maši narodna vojska, zakar so potem Italijani napravili maščevanje. Prišla je ofenziva, ki je razbila vsa okna po hišah in v cerkvi sv. Trojice. Vas so zasedli Italijani, cerkev spremenili v kasarno in cerkvi vse vničili, kar je bilo mašnih oblek. Neka; smo pn pravi čas umaknili, Cerkev sv. Urha še stoji, je precej okresana, toda ostala je znana urhovska Mati Božja, pa je sedaj pri sv. Trojici. Vrnila se bo nazaj, kadar bo cerkev popravljena.
V	Gradiškem je več hiš požganih. Što rovo skoro vse in Zavrh, Povšeče, grad Pajkovo in Špelinova gostilna na Šivčem tako poroča župni upravitelj v Sv. Trojici, Fr. Mramor.
VINSKE ZADRUGE NA ŠTAJERSKEM. Ustnovila se je zadruga v Framu s 120 člani. Ustanovljene so bile še 3 druge zadruge.
IZ STIČNE. Ko so naše kraje zavzeli Italijani, so počenjali gorje. Brata Jožeta, ki je bil priženjen v Dobu, so potegnili s stola, ko je šival in so ga odgnali na Grumbelj, kjer so ga z devetimi drugimi ustrelili. Takrat so tudi požgali v Pejcah Sitarjevo domačijo. Videla in sina so pa ustrelili. V naši vasi so takrat požgali Škrpčevo domačijo in Šuščevo domačijo do tal, Lavretu pod in odnesli pa so vse, kar se je le dalo odtrgat, so odgnali tudi vso živino in pobrali živež.
Škrpčev Miha je umrl v italijanskem ta-
borišču. Sušč je pa prišel domov in je doma umrl. V naši vasi manjka 15 ljudi. Gorje je pa občutila skoro vsaka hiša. Enega mojega brata so imeli leto in pol zaprtega in potem so ga pa še Nemci odepljali v internacijo, odokedr pa jim je srečno pobegnil. Sestra pa služi v Ljubljani. Micki pa so Nemci ubili najmlajšega sina Jožeta. Sin France pa je šel v Banat, kjer bo dobil zemljo, da bo kmetoval. V Pečah je vse po starem, le pod so jim požgali.
IZ BUŠINJE VASI PRI METLIKI piše sestra Francka Rozi Veber. "Smo vsi živi in zdravi. Tonček je prišel iz vojske, Franček pa je še notri, je v Ljubljani, kjer je zdravnik. Martin je šel na Štajersko, kjer je dobil posestvo in lepo hišo. Sestra se je poročila z Žanetom Kovačevim.
IZ LOŽKE DOLINE. Soudeleženec pri krvavih dogodkih bratomornega boja sporoča iz Trsta naseldnje številke žrtev. Pu-dob 21, Podcerkev 18, Stari trg 25, Vi-ševsk 26, Šmarate 14, Kozaršče 36, Iga vas 16. Podgore-Vrh 16, Dane 32 . . . Nekaj imen: Telič Kati, Kramarič (kaplan v Starem trgu). Brata Kandare Franc in Janez iz Dan, iz Škrilj 5 Kovačevih, Kandare, Špeharjevi, Žnidaršič Karel iz Dan, Tomšič Lojze in žena iz Viševka sežgana s hišo vred, iz Vrhnike 3 Palčičevi, Poje Jernej in drugi. V Podcerkvi je bilo ustreljenih 5 deklet vpričo cole vasi (2 Fricovi, 1 Štancarjeva, 1 Urbanova in Povličkova iz Nadleska) na povelje nekega Bineta iz Cerknice.
GLOGOVICA-STIČNA: Prejel Jože Verbič. Mnogo hudega so prestali. Dosti hiš je vničenih in ljudi mrtvih. Med temi Majer iz Artiže vasi in Sitarjeva dva, oče in sin, iz Velikih pejc. Majorjeva iz Artiže vasi vasi je tudi udova in Rusovi Pepci je tudi mož umrl že pred enim letom. Naš Lojze počiva na pokopališču Zagrac pri Žužemberku že dve leti, žena mu je umrla pred tremi k i. Zapustil je malo hčerko Jožico. Šentviški beneficijat (pomožni duhovnik) je bil te dneve (januarja) aretiran in se ne zna nič za njega.
MARIBOR 30/3. Piše šolska sestra. . . . Dosti naših je med okupacijo umrlo. Dve sestri sta bili na Koroškem ubiti od bombe. Nas je lc malo tu v Mariboru v Štrosmajerjevi ul. zraven prejšnjega samostana, v katerem je še vojna bolnica, Tu šivamo in si krpamo staro obleke in perilo, da si zaslužimo za kruh. Navajene smo skromnosti in zato nam ni hudo. Naši bližnji soordniki so razkropljeni po svetu. Mnoge sestre so se vrnile na domove, kjer so jih radi sprejeli, ker povsod manjka delavnih rok. Od sester v Rimu vemo le to, da so žive in da imajo najpotrebnejše. Zelo bi bila hvaležna, če bi nam mogli poslati kai za obleči, a tudi živila bomo hvaležno sprejeli.
TRBOVLJE. Piše bratu Janezu usmiljenka Avita Hladnik, ki je tam v bolnici. . . . Po dolgih letih. Naj Ti prinese Marija morska zvezda ta pozdrav! Od doma že veš, da ni več Franceljna in najbrže tudi brata Štefana nimamo več . . . Tona (sestra) pogreša 2 sinova, Bog ie dal, Bog je vzel. Saj smo vsi samo popotniki skozi solzno dolino. Jaz sem že 4 !eta v Trbovljah. Mnogo smo prestali, pa Bog je dober. Tudi trpljenie nam pošlje za naše dobro. Samo duhovnika nam je manjkalo. Za cele Trbovlje in Zagorje je bil en sam, star in bolan gospod upokojeni nrof. Ratej. Sedaj je že tudi on rajni od 4. okt. 45 ... .
Bog je našo redovno družinico čudovito varval. Kako ie sedaj? O tem ne bom pisala. Iz višine se vse drugače vidi kot iz mimohoda ... To čutimo, da je nad nami večni krmar. Danes smo še vse tu. Tutri ne vemo kaj bo. Kar bo, bo prav!
NEKATERI SLOVENSKI TRGOVCI so na vrsti. Znani celjski trgovec STRMECKI je bil pregnan že od Nemcev, sedaj se je vrnil v CELJE, toda oblast je dvignila proti njemu obtožbo in so mu odvzeli večino imetja. Na VRHNIKI je bil ustreljen trgovec MALOVAŠIČ.
V	RIMSKIH TOPLICAH (Štajersko), je bila požgana šola v času domače borbe. Vničenih je bilo 1/3 šol v Sloveniji.
ŽUPNIK Č. G. JOŽE ZALOKAR se je lani ob razsulu tudi umaknil iz Rovt na Koroško. Na zagotovilo amnestije se je napotil proti domu in je bil nameščen v Šenpetru na Krasu, kjer pa je neko noč brez sledu zginil. Obtožujejo ga menda, da je kriv umora deset domačinov. Dobri župnik je bil v Rovtah zelo priljubljen.
V	NEVLJAH PRI KAMNIKU je za komisarja Franc Jerin iz Vrhpolja, ki se je odlikoval kot partizan v Beli krajini. Njegov namestnik je Jože Svetič. Oba sta bila poznana že preje precej na široko. ZAGRADEC-MARENČA. Piše Marija Fortuna sinu Lojzetu . . . Smo zgubili vse. Bili smo izgnani od doma in ko smo se vrnili, smo dobili eno kravo v rejo . . . Pri Cirilu je vsa domačija požgana.
GOJAČE PRI ČERNIČAH. Piše brat sestri Mariji Kandus 25/1. . . . Jaz sem zdrav, otroci tudi, žena pa več v bolnici kot doma . . . Lačni nismo bili. Moj sin ima 17 let. Bil je 8 mesecev v vojski. V naši vasi niso nič požgali in tudi nobenega starega niso ustrelili.
ODVETNIK ALBIN ŠMAJD, bivši poslanec SLS je imel v Radovljici odvetniško pisarno. 1941 so ga Nemci pregnali. Deloval je nato v tajni informacijski službi za angleški generalni štab. Ob zlomu lani se je umaknil v Italijo, kjer je bil nedavno “likvidiran".
IZ DOLINE PRI TRSTU se je umaknil tamkajšnji župnik ŽELE, ki ni bil po godu partizanskim oblastem. Vel. Dolina je v jugoslovanski upravni zoni.
V PLANINI PRI RAKEKU je nedavno padel kot žrtev sovraštva župnik URBANC, ubit z bombo v župnišču.
DR. JURI KOCE, ki je tudi igral nekaj vloge v prehodnih vladah za časa vojne je bil zaprt v marcu kot sumljiv element.
V	CLEVELANDU so umrl JANEZ MRHAR iz Prigorice pri Ribnici. Jožef Peko! iz Trebnjega, Franca Gorše iz Trzina, Fran Udovič iz Brusnic, Anton Žnidršič iz Dobrepolja (Zagorica), Janez Gornik iz Sodražice.
NOVO MESTO-METLIKA. 15. januarja je stekla spet železnica na tej progi.
SLOVENSKI KOLONISTI V BANATU. Kakih 60 km. od Belgrada, v okolici mesta Vršac je oblast odredila zemljo za slovenske kolone. Iz Štajerske, Prekmurja in Kranjske je odšlo že 4 vlake družin, katerim je bila odmerjena zemlja doli, kjer so bili preje gospodarji Nemci. Slovenske vasi bodo nastale sedaj tam kjer so kraji: Mariolana, Velika Greda, Šeče-rovo in Gudurica. Vas Gudurica je slovela kot vinorodna in je res bilo tamkaj doma izborno vino, last nemških magnatov Tetza,, Beera, Stöbla in drugih. Skoro vse prebivalstvo teh štirih vasi je bilo nemško. Naseljeni so bili tam že 200 let.
SMOLENJA VAS - NOVO MESTO. Obnovljenih je že 7 domov, ki so jih požgali J,ahi. Sedaj se pripravlja električna napeljava in bo zagorelo v kratkem v Smo-
lenji vasi, Slatniku in Cikavi.
REGERČA VAS - NOVO MESTO. Jože Huč iz Starega trga pri Trebnjem in njegov brat Franc Jerič sta še živa. Mi-šjak iz Regerče vasi, je umrl leta 1944. Mišjakovi od sv. Roka, to je mati Tona, je bila za časa vojne v Regerči vasi, ker pri sv. Roku je vse požgano in zrušeno. Samo tista prva hiša še stoji. Sin Ivan Mišjak je padel kot talec s še enajstimi drugimi na kapiteljskem marofu, U-strelili so jih domobranci.
Novo mesto je precej porušeno od Nemcev še iz leta 1943. Metali so na mesto do 500 kg težke bombe. So podrte le stanovanjske hiše.
V Šmihelu je poškodovan samostan, kaplanija, drugače pa samo strehe in šipe. Častite sestre so samostan za silo že popravile. Prva prednica s. M. Mihaela Gorjup, je umrla letos februarja. Najstarejša je zdaj s. Celestina. Gospoda imamo enega, ki je bil za časa okupacije v Beli krajini in se piše č. g. Franc Ambrožič.
PISMO ŠOLSKE SESTRE iz Maribora 6. dec. (Po tem dnevu so bile redovnice odslovljene iz mnogih hiš. Večinoma so šle na svoje domove.)
Od začetka vojne in do konca je bilo zelo hudo za ubogi slovenski narod. Me usmiljenke nismo toliko trpele osebno. Pač pa gledanje in poslušanje, kaj delajo z našimi ljudmi, nas je bolj bolelo kot če bi same trpele.
Naše sestre so dozdaj še povsod po bolnicah, pa so nam že rekli, da imajo dosti svetnih strežnic in redovnih ne bodo potrebovali. Kakor Bog hoče! Me smo pripravljene na vse. Tudi to je res, da so ljudje trumoma bežali na vse strani že po vojski. Kam so bežali, za to se nismo zanimale, in tudi o sedanji politiki ne vemo veliko. Naša politika so bolniki in reveži.
VIPAVSKA LOKA, 31/1. 1946. Piše Ivan Nabergoj sestri Tončki. V začetku tega pisanja Te lepo pozdravim in naznanim da prvo Tvoje pismo sem prejel po tolikih groznih letih. Naša družina do sedaj je še pri življenju, razen Lojzeta, njega so dali v Rusijo na fronto. Minulo je tri leta, ko je zadnjič pisal iz fronte. Začeli so prihajati iz ujetništva tudi od tam, ali iz Lozic ni še nobenega od štirih, ki so pogrešani. Mogoče je padel? Bog ne daj! Ivan in Milko sta pri vojakih. Milko ima 18 let pa je že dve leti pri vojakih. Prestal je že marsiakj hudega v tem času. Vidiš draga sestra, pri toliki družini, ki jo imamo, pa ni nobenega moškega delavca pri hiši, da bi kaj pomagal pri delu. Mislil sem, ko bodo zraslli bom imel kaj počitka na poznejša leta. Pa ravno nasprotno. Zdravi smo vsi razen matere. Ona je že več let bolna na jetrih. Imeti bi mogla boljšo hrano, ki jo v vojski ni. Tukaj se sliši, da so že nekateri domačini, ki se nahajajo tam v Ameriki poslali paket svojim domačim. Tukaj se ni dobilo že več kot 2 leti nobenega blaga za obleko, spodnjega perila tudi ne. In tako se vse vniči, da bomo res kmalu delati obleko, kot Adam in Eva: iz figovega perja.
Ta vojna je bila strašna. Prišel je eden, je vzel. Prišel je drugi, ravno tako; to je bilo dan na dan. Veš draga sestra, težko nam bo šlo še mogoče eno leto poprej ko bodo trgovine jele poslovati; ker iz-nova začeti je težko. Mogoče imaš tudi Ti, kaj takih stvari, ki bi ne rabila. Prišlo bi nam zelo prav. Tudi fanta sta šla od doma v svoji obleki pa ni bilo to zadosti; morali smo jim še za njimi pošiljati! Dokler je bilo, ko bi prišla sedaj
domov, zdelo bi se Ti zelo čudno, bodisi radi ljudi, ki jih ni več med živimi in, pa 12 posloji vničenih, požganih. V Pod-griču so Vrhovcovo, Pirčkavo, Jernikovo in Drejcovo, zraven so pa bile tudi žrtve: Jeleršič Jožef, mlajši dva Pirčkova, dva Matildna, Fricetov Ludvik in oče Mihcov, tudi eden iz Planine doma. Gotovo Ti je že vse to davno znano. Godilo se je to 22. julija 1943. leta. Peliconova hiša je tudi zgorela. Metna, aMlnarjeva, od Franceta Mežnarjevega še prav nova, Žrjavkina, Jerumnova in Francinova iz Otošč. Ko se je vse to godilo, bilo je grozno, kakor sodnji dan. Se ni smelo iti ven iz hiše. Tako, da ni mogoče popisati. Skupkova na Štrleh so jo Nemci oropali in nato zažgali. Mati Andrejčetova je še živa. Te lepo pozdravlja ter sporoča, da podvizaj če jo hočeš še videti. Sidon se še ni vrnil iz Italije. Malka iz Ilirske Bistrice je tudi umrla. Teta iz Gradišča tudi; drugi od naše žlahte mi ni znano. Tudi soseda še mlada žena Karolina Novakova je umrla ravno na isti dan groze smo jo pokopali. Ferjančič in sin Franc tudi nista več med živimi. Te lepo pozdravlja Karolina Meden, ki se nahaja doma pri Kovačevih. Kako je pa, kaj s petjem, je še struna dobra? Hodil sem do sedaj še v cerkev peti. Prepusti! sem sedaj mlajšim, ki so prišli iz vojske domov. Filip mi nič ne piše. Henrik tudi ne. Na Škrleh se imajo dobro. Vinko se je vrnil iz vojske. V Trstu so tudi zdravi, se imajo dobro. Sprejmi moje najlepše pozdrave ednalco cele družine.
Tvoj brat Ivan Nabergoj.
MALINE PRI SEMIČU v Beli Krojim 3/3. 1946. Piše Marija Kobše bratu Martinu.
Po štirih letih se Vam oglasim in spo ročam da Vaše pismo iz I. 1945 sem prejela. Solze so mi polile oči ko mi tako lepo pišete.
Dragi bratec in Angela' Tudi naš ljubi Očka še živijo. Nadalje Van dam vedet, kako smo težko prenašali to vojno. Od 1940 naprej je bilo jako slabo za nas. Sedaj nam nima kdo obdelovati zemlje
Naznanim Vam žalostno novico. Leta 1943 1, septembra odšla sta oba moja brata Alojz in Franc bojevati se za domovino in žali Bog ni več od njih ne duha ne sluha. Franc zapušča ženo in 3 otroke.
To vidite nam je doprinesla voina- Jaz žalujem po bratih, oče po sinovih, žena po možu in otroci po očetu.
PTUJSKA GORA. Piše 11/2. Mariia Ko-kotec stricu Jožko Senica . . . Prejeli smo pismo, ki je hodilo 3 mesece . . . Vojno smo prestali. Med najbolj prizadetimi smo mi. Bratov ni več nazaj. Tudi ateka ni več. Smo same: mama, Žalika in jaz . , . Pravo čudo, da smo me ostale! ... Ko se je začela vojna sem hodila v gimnazijo v Mariboru, pri Šolskih sestrah. Samostan je bil takoj razpuščen . . . Sedaj delam v pisarni v Majšperku (v tovarni tanina). Milko je bil na ruski fronti ranjen 1944 in od tedaj ne vemo več nič o njem. Francelna so poslali Nemci na poljsko delo v Avstrijo. Potem je bil na francoski fronti, pozneje se je javil iz Ameriškega jetništva. Sedaj ni glasu. Tudi očeta smo izgubile ... Pa bo že kako. Upamo da nam trpljenje prinese boljšo bodočnost.
Pišeš, da nameravaš priti domov. Zelo se veselimo tega. Trgovine zaenkrat ne boš mogel začeti na lastno roko. pač pa boš dobil lahko namestitev v kakem kon-zumu. Zaradi posestva bodo težave, ker to dobe v prvi vrsti borci-partizani. Forštnerič (bivši častnik jugoslov. armade) je sedaj doma. Čaka na službo.
SEJMO LJUBEZEN.
Upam, da sem v 10 letih mojega dela med rojaki tukaj dokazal, da ne iščem nobene moje osebne koristi in da mi tudi ni za nobeno politiko. Zato smem upati, da mi dobri rojaki ne boste metali kamenja in ne zavirali mojega dela za zveličanje Vaših duš. Ne bom se spuščal v nikake polemike in prosim da naj nihče ne napada naše svete vere, po kateri moramo kot pošteni ljudje živeti, da ne zapravimo življenja v našo večno pogubo. Vsak ima samo eno dušo in vsak se mora sam prizadevati, da jo reši. Jaz pa sem in bom delal za naprej, da pomagam vsem tistim, kateri vzamejo zares to glavno nalogo svojega življenja.
Na vse rojake pa naslovim mojo prošnjo, da z vso iskrenostjo podprete versko življenje med rojaki s sodelovanjem za slovensko službo božjo in tudi za "Duhovno Življenje", da ga bomo vzdržali na primerni višini.
Kar se pa tiče naših narodnih težav pa vedimo, da se zastonj trudijo zidarji, če Gospod ne zida hiše in zato ne odnehajmo moliti za blagor domovine. Istočasno pa tudi delaimo za njeno srečno bodočnost!	Janez Hladnik.
“SLOVENSKA KRAJINA"
je obhajala 9. jun. na risalsko nedelo, deset letnico slovenske
v SOBOTO CELI DAN
je odprto samo za naše ljudi, da se fotografirate v
FOTO SAVA
San Martin 608 — Tel. 31-5440 — Florida 606
Recreo “EUROPA
Prt domačinih v prelepem kraju. — Po ceni Prevoz s postaje Tigre tja in nazaj, odrasli $ 1,-—. otroci $ 0.50.
J. T. 749 - 0589 — TIGRE — FCCA.
E10 CARAPACHAY
A M A X O
MONTE CUDINE
A Z A F 1 A H
MONTE CUDINE
CALIDAD Y KENDIM1ENTO
MONTE CUDINE 8. E. Ltda. oapitsj l.ooo.coo i.	BXLSRANO 2238
“DUHOVNO ŽIVLJENJE”
“LA VIDA ESPIRITUAL”
Pasco 431, Buenos Aires, Argentina
CORREO ARGENTINO	TARIFA REDUCIDA
Sucuraal 13	Concesiön 2560
sliižbe božje na Avellanedi. Vršile sta se dve sv. maše. Prvo sc imeli č. g. Hladnik ob 9.30 uri, drugo pa ob 10 uri peto sv. mašo č. g. Jan Bureš. Praznično je bila naša kapela osvetljena, tudi pri nas navada na risle. In tildi naša zastava, Marija Pomočnica iz Brezij, nam je naznanjala, da je eden veliki den. Vse sveče prižgane, oltar prepleten z rdečimi rožami, kak je Napovedano uro se je oglaso harmonij in kapela se je napolnila. Pod vodstvom g. Cirila Kren je pevski zbor pel celo mašo latinsko, da je vse zvenelo in vsakega do srca gnilo. Po končanoj sliižbi božjoj smo se pa zdriižili vsi pri skupnem obedi. Za štero je driištvo “Slovenska Krajina" priredilo po domačoj navadi koline pri Laki-Kramar, gde ie vse veselo v bratskom razumenji v najlepšem redi preteklo. Da se pa brez mali trü-dov nemore kaj takšga napraviti, zato naj se tli lepo zahvalim v imeni društva, vsem moškim in ženskam za vse triide, ki ste delali in skrbeli, da smo te naš svetek na tak lepi način vö doprinesli. Posebno se pa morem zahvaliti člani Joški Žlebič šteri jepoleg vsega driigoga sodelovanja, na riianji dobljno premijo, znova dariival, da se ie liciterala v prid društva. Bog njim naj poplača vsem vkiiper.
UGOTAVLJAM: Odbor za Jugoslovansko Primorje je podal izjavo v kateri pravi, da zastopa vsa slov. društva razen Slov. Krajine. Ugotavljam, da to ni res. Tudi S. K. ie podpisala spomenico poslano v London in trdno stoii na zahtsvi da mora pripasti Sloveniji 'rsa slovenska zemlia s Trstom vred. V zadevi slovenskih narodnih meja je S. K. solidarna s Primorskim odborom. A Primorski odbor nai ve, da njegova zadeva ni notranja politika Jugoslavije temveč njene meje.
MARTIN KRPAN. Mladina Slov. Krajine ie že pričela z delom. Že se je vršilo nekaj sestankov. Odsek si je nadel ime “Martin Krpan".
DRAMATSKI ODSEK pod vodstvom Jožeka Ivanič se bo skoraj začel vaditi za igro “Pri Kapelici".
PEVSKI KROŽEK ie že otvoril učni tečaj za glazbeno izobrazbo pod vodstvom Cirila Krena. Adalbert Preininger.
PRIM. ODBOR je organiziral zelo obiskano zborovanje 23. jun. pod geslom: Trst mora biti naš!
JUAN BOGANI
Suceeor de BOO ANI HN08. IMPORTADOR DE TEJIDOSS
1923 — A L S I N A — 1926
U. T. 47, Cr<so 6*4
Buenos Aires
“ČASA JUSTO"
MARMOLERIA Construcciön de Monumentes en los Cementerios PLAČAŠ DE BRONCE
JUSTIN MARUŠIČ Garmendia 4947 U. T. 59-4318 La Paternal
KROJAČNICA
Franc Melinc
Najbolj vestno boste postreženi! Oglasite se na Patemalu
PAZ SOLD AN 4844. Tel. 59-1356
ROJAKI IZ NOTRANJOSTI!
Kadar imate opravka v Buenos Airesu, se ustavite v
HOTELU
“PACIFICO’
kjer boste ceno in dobro postreženi.
CHARCAS 769 - BUENOS AIRES Lastnik:
ANTON BOJANOVI'
TRST, Konferenca kanclerjev še ni prišla do nobenega zaključka. Najbrže bo prevladal francoski predlog, da se Trst z okolico internacionalizira za 10 let, nato bo plebiscit.
VSA STAVBENA DELA Dovodne in odvodne inštalacije izvršuje
Luis Baacu
FRANC KLAJNŠEK
KONSTRUKTOR
Izdeluje načrte in proračune — vodi vsa zidarska in stavbarska dela, Li daje firmo. HABANA 4321 Bs. Aires. — U. T. 50 - 0277. Villa Devot o