Lete III., štev. 174 i2haša ob A glutra). stane aiesečno ''50 Din -a inozemstvo 18'— , Orrlast uo -arifv Uredništvo: tdešičeva cesta št. 16/1 Telefon št. 72, / Lfubtfani, sreda ane 26. lullja IS22 H1IH- P osame zna številka 75 par 3 K HfJ^-i •-.•A.-tJžf M k Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko, Upravni Stvo: LJubljana, Prešernov* ul. št. 54. Telet. š;. 36. Podružnice: Maribor. Barvarska ubca št. 1."TeLšt. '12. Celje. Aleksaiicr. cesta. Račun nri poštn ^'-.nt zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 25. .julija. Revolucija, ki razjeda ustroj nemške države ter v neprestanih krčih potresa njene gospodarske in politična temelje. je "pripeljala Nemčijo v novo hudo krizo, ki grozi razbiti državno »edinslvo nemškega naroda. Nemčija pred prevTatom je bila, federacija monarhij (izvzemši takozvana slobodna mesta") plemenskega, odnosno zgolj dinastienega značaja pod vodstvom Prusije, katere kralji so bili istočasno nemški cesarji. Bismarckova ustava, je očuvala krone velikih in malih kra-Ijev, vojvod in knezov, pustila njihovim državam lepo po velikosti stopnjevane suverene pravice, da je tem bolje mogla zasigurati Prusiji odločilni vpliv na. vse važne odločitve, tikajv Če se usode celokupnega nemškega, naroda. Tako je nastal sistem, ki je v mnogem oziru zakrivil katastrofo nemške države — ki pa se navzlic temu zdi našim okaže -ninser Kron-prinz> ga triumfalno sprejemajo in mu prirejajo vojaške parade. To .ie razpoloženje, v katerem postajajo dogodki zadnjih dni šele razumljivi. Po Rathenauovem umora se, je nemška demokracija od centrirana do skrajne socijalistične levice šele polno zavedla, da dosedaj mnogo prenizko cenjene revolucionarne -sile rušijo že temelje obstoječega ustavnega stanja. Hitela je, da ustvari republiki jačjo rašSto proti njenim močnim sovražnikom. Državni predsednik .je proglasil nemško «-Obznano-> in nemški državni zbor je nekaj dni nato sprejel zakon o zaščiti ustave; o vzpostavitvi posebnega. iz političnih ljudi sestavljenega državnega sodišča, M naj sodi sovražnike ustave, zakon o ustanovitvi posebne politične državne policije in končno poostritev disciplinarnega reki proti uradnikom, ki bi se pregrešili proti prisegi na ustavo. Ti zakoni so izvor sedanjega konflikta. Bavarska, vlada, in večina, deželnega zbora, sestoječa iz takozvane bavarske ljudske stranke (paralela z našo SLS. se kar vsiljuje) in manjših klerikalnih skupin, se ie posta,vila na stališče, da. navedeni bnosti delavskega za stopnika. ki je očividno imel pred o,- i le strankarske namesto delavskih inte,'-sov so pogajanja prekinjena in ako delavstvo gospoda Štefanovi ca ne desrur ra.. potem je resno računati z izbnihoi'i stavke, ki bo seveda predvsem na ško do delavci in konzumentu. Sklepi finančnega odbora- INVESTICIJSKE POSTAVKE IZLOČENE IZ PRORAČUNA. - PO VIŠANJE TROŠARINE. - NOVI KREDITI Beograd, 25. julija. (Izv.) Finančni od bor je iz proračuna za leto 1922 črtal vse postavke, odrejene zs investicije. Na ta način se je pridobila vsota 200 ministrstvu za pošto in hrzojav vso! o 8.250.000 Din ia nabavo telegrafskega in telefonskega materiala: ministrstvu za javne zgradbe 1,270.0^ ia, ua»i» ar — ------------^ • mili ionov dinarjev, ki se bo uporabila v Din. od katere vsote odpada 400.000 a - ' . ______. . j— r^^t.r..,- pokritje vsot. ki se zahtevajo za ainand-mane. Za izplačevanje nepredvidenih dodatkov za draeinjske doklade. ki «e nanašajo na vsa ministrstva se je odobril narjev sa popravilo gledališča v Cetinm. Po predlogu ministra za. socialno jto litiko dr. 2erja.va je bila odobrena ustanovitev generalnega komisariata za iz LLO. • —<* umu.-LiJu..^ ----------- a kredit 40 milijonov Din. V finančni ta- seljevanje. ki «e »a enkrat nastani v kon je sprejeto nadalje večje število čle- Zagrebu in se- čim se odpre luka v Su-nov. ki so vre« iz prejšnjih določb o; Saku, preseli v SoSak. Istotako je bila ■ , ___J.__— * A. __ M^-Akn«. »lil IT- dvanajstinah. Finančni odbor je dalje razpravljaj o novih dohodkih in je sklenil predlagati povišanje trošarine na kavo. sladkor, bencin, pivo in premog, kar bi dalo državi na leto okrog 230 milijonov Din dohodkov več. Finančni odbor je med drugim dovolil naslednje nove postavke v proračunu: 26 milijonov dinarjev ta obleko želez- sprejeta ustanovitev posebne službe iz-seljeniškega komisariata v Zedinjenib državah. V finančni zakon so .sprejete razne ugodnosti za, zgradbo malih stane vanj in je dano ministrstvu za šume in rude pooblastilo, da bo dalo iz državnih gozdov les po znižani ceni- Davčni P" pust. ki velja za novozgrajene hiše v Beogradu, .je razširjen na vso državo. Za delavske zbornice predvideva finan- Prek!njen!e razmejitve z Nadiarsko. Beograd, 25. julija. (Izv.) Razmejitvena dela z Madžarsko so bila danes nepričakovano prekinjena, ker zahtevajo Madžari zase nekatere naše vasi. F^ilstovskf požigi. Rim, 25. julija. (Izv.) Zadnjo nedeljo je prišlo v Magenti med fašisti in komunisti do bojev, pri katerih so fašisti razdejali delavski dom. Fašisti so tudi zažgali prostore komunističnega, dmštva. V Montebellu pri Alessan-driji se je vršila, svečanost razvitja zastave fašistov. Pri tem so komunisti s streli z revolverja težko ranili tajnika fašistov. ničarjev in 8 milijonov za stanovanja ' čnl zakon, da morejo krpi -vo;c stroške železničarjev v Hrvatski. Bosni. Sloveni-1 e posojilom. Jutri se .seja nadaljuje. Ji in Primorju: i - Odposlanstvo goriških zadrug v Beogradu. PROTI FAVORIZIRANJU BANK NA ŠKODO ZADRUŽNIŠTA. Beograd, 25. .julija. (Izv.) Te dni so se i menja doslej neizmenjani denar Jadran-mudili v Beogradu zastopniki primorske-: ske in Ljubljanske kreditne banke, ga zadružništva, ki so posredovali pri Ta vest je hudo zadela priruoreke aa-vodilnih mestih v zadevi izmenjave av-1 druge, ki niso pričakovale, da. se bodo stro-ogrskih bankovcev, katere imajo v konvencijah protežirali bančni zavodi Italiianika kriza. Rim, 25. julija. (Izv.) Bonomi nadaljuje pogajanja za sestavo vlade. Fašisti so ma že vnaprej napovedali naj-ostrejši boj. A tudi socijalisti Giolitti-janci so mu stavili nesprejemljive po- j goje. Zato je malo upanja, da s* njegova misija posreči. AFERA SOVJETSKEGA ZASTOPNIKA V PRAGI. Praga. 25- iulila. (Izv.) Kakor javlja i večerna izdaja lista «Češke Slovo*, .ie | praški zastopnik sovjetske vlade Masto-veuko pri vladi nrotestiral proti napadom, katerim je bil zadnie dni izpostavljen v raznih listih. Zahteval ie tudi zadoščenje. Namignilo se mu je. da presenečenje ne bo preveliko, ako bo zapustil 1 Prago in ako se ne bo več povrnil. primorske zadruge naložene v jugoslovanskih zavodih izpred novembra, 1918. Dočim je smatrala sprva italijanska vlada to vprašanje za svojo notranjo zadevo. je začela tekom letošnjega leta poudarjati napram jugoslovenskim poslancem v Rimu. da je mogoče rešiti to vpra.ša.nie le v sporazumu med italijansko in jugoslovensko vlado. Tako je prišlo na rimski in še prej na. genovski konferenci tudi o tem vprašanju do pogajanj. ki jih je iz naše strani vodil dr. Rvbar. Prišlo je do sklepa, da »e za- preti narodnemu zadružništvu, ki je temelj narodnega življa na Primorskem. Primorski zastopniki so izrazili v Beo gradu svoje začudenje nad postopanjem komisije ter =o našli na vodilnih mestih in posebno pri zunanjem ministrstvu polno razumevanje za to vprasa-nje. Zagotovilo se rim jo. da se bo naša vlada zavzela to zadevo ter poskušala, doseči remeduro. Gotovo pa ** reši to vprašanje o priliki bližnjih por ia.rr za. trgo vinsko poeodbo med Italijo in Jugoslavijo. Ustavna borba med Bavarsko in Nemčijo. wometa, hočejo sabotirati delo v industriji, zapreti dovoz premoga iti. Toda Nemčija je financijsko in gospodarsko v najtežji situaciji in možje, ki imajo dolžnost, misliti na vse, se vprašujejo, ali bo mogla vzdržati povrh Sp ustavni konflikt." katerega posledice nikdo ne more predvideti. V Berlinu je ministrski svet v perma nenri. Nemška vlada proglaša stališče bavarskega kabineta za protiustavno. Pozicije so torej na obeh straneh zavzete. Medtem se pridno išče formula, ki bi nudila možnost, da se konflikt reši s kompromisom, kj bi vsaj omogočil odložitev odkritega ' boja. Povsem negotovo je Se. ali se bo i taka rešitev našla. Gotovo i>a je- da se končno razčiščen je med idejo državnega edinstva in instinktom partikula-rizma da sicer odložiti, toda ne da se več odstaviti z dnevnega reda. Borba med državo in pokrajino, med narodom in plemenom je opazna, ker se Nemčija, nahaja zunanjepolitično in financijsko v prekarnem položaju, popuščanje bavarskemu separatizmu je pa ravno tako usodepoluo za moderno Nemčijo. Ni dvoma, da bi bila zmaga Bavarske nad državo pni odločilni korak k obnovitvi starih razmer, pa morda istočasni signal k izbruhu krvave revolucije. Sedanji dogodki na Nemškem so za , nas vse silno poučni in treba jih bo i pazno zasledovati. Monakovo. 25. julija. (Izv.) Bavarska vlada je na svoii sinočnji seli po dolgem posvetovanju sklenila da sicer v načelu prevzame zlavne določbe državnega zakona za zaščito republike, ne priznava pa veliavnosti zakona kot takega za bavarsko ozemlje. Bavarska vlada stoji na stališču, da posega ta zakon s svojimi policijskimi določbami in zlasti z ustanovltjivo izrednega državnega sodišča v policijsko ln pravosodno suverenlteto Bavarske, ki je zajamčena tudi po državni ustavi. Vsled tega ie izdala vlada na sinočnji seji lastno odredbo o zaščiti ustave; ta odredba pa ie znatno milejša od berlinskega zakona in omogoča še nadaljno rovarjenie monarhistov. Iz protesta proti temu afrontu proti enotni državi je demokratski član bavarskega kabineta, trgovinski minister Hannu že sinoči de-misijoniral. Sklep ministrskega sveta z bavarsko naredbo o zaščiti ustave je bil še tekom noči piakatiran in razglašen tudi potom posebne izdaie uradnega lista. Sklep ie vzbudil ogromno razburjenje med vsem prebivalstvom in do skrajnosti razpalil politične strasti. Prebivalstvo se deli v dva tabora: eden se zavzema za suve-reniteto Bavarske, drugi za enotnost Nemčiie. Delavske organizacije so imele i danes ponovne konference, na katerih I so se posvetovale o enotnem ii hrezob-I zirnem boju proti reakcijonarnemu sepa-: ratizme. Tudi z dežele, zlasti s severa , nrihajaio brzojavni protesti proti posto-i nanju bavarske vlade. Berlin. 25. julija. (Izv.l Danes dop«l» : dne se je sestalo državno ministrstvo, da se posvetuje o položaju, ki je nastal i vsled cklepa bavarske vlade. Konferen-! ca se ie nadaljevala tudi popoldne in ■ zvečer. Državna ministra dr. Rade-brfich in dr. KSster sta bila poklicana s svojih dopustov. Zlasti na navzočnost pravosodnega ministra dr. Kostra se polaga velika važnost. Kabinet je soglav nega prepričanja, da nasprotuje bavarska naredba državni ustavi in da ie zate neveljavna. ODGODJTEV ZBORA POLTRET. .IE INTERNACIJONALE. Praga, 25. julija. (Izv.) Kakor javlja ; Cas», se je konferenca dunajske inter-j naclicnale. ki bi se morala te dni vršiti | r Karlovih Varih. od sodila. Kot vzrok za to se navaja zbližanie nemških neodvisnih socijalistov z nemškimi večinskimi socijalisti. Konferenca se bo sestala šele tedaj, ko bo rešeno vprašanje. aH se bosta ti dve. stranki združili. BoBniSka blagama in obrtništvo. Iz naSega furnalistiC-nega arnavtluka. aH pa celo aktivno skcšajo za go vari stil ?!abe drulbe. Vse to se Je zdele sodr.1 gospodarstvo Wv5e bolniške blagajne, ki j Korenu in LeekoSeku v Celju ^ta- j Zastopnik; obrtništva so imeil 17. t. m. zborovanje radi bolniške blagajne. Sprejeli so resolucije proti centralizaciji bolniške blagajne, izrazili nezaupanje vodstvu ljubljanske centrale In zahtevali njegovo odstranitev. To resolucijo je Drinesel »Slovenec« dne 22. t. m. Zgodl-!a se mu je nesreča! Zato že naslednji Jan 23. t. m. pod naslovom »Pozor obrt-aiki!« svojo pregreho popravlja. Tu trdi, da je Podstavek v resoluciji, ki govori o kompromitirani uprav! bolniške bla-gaine, politično maslo dr. 2erjava, ki se ooslužuje tajnika JDS. Majcena, ta pa samostojneža Ogriča lz Novega mesta v svoje politične namene*; trdi dalje, da preiskava v bolniški blagajni ni našla, kar ie »iskal Žerjavov oproda, tajnik JDS. Majceni* Klerikalni in socijallstični listi tako trdovratno molče o dognanlh nepravilnostih v bolniški blagajni, da zasluži disciplina njih molka priznanje. V sosvetu bolniške blagajne ie sedel -- da ne govorimo o sociiallstih, upr. g. Cvikclj, W bi bil lahko dal »Slovencu« In njegovim priveskom kake informacije; v >osvetu ie sede! dalje g. Juvan, ki bi bil lahko informiral vodstvo NSS, morda tudi »Jugoslavijo« in -Novo Pravdo«. Toda niti ene same številke gospoda pr) klerikalcih, socialdemokratih in narodnih socijaicih ni iznesla v svojih glasilih. Tu tiči politika, gospodje! Na račun klerlkalno-socijalistične zveze ste zatajili stvari, ki bi jih bili v interesu poštenja in dobrega gospodarstva v važnem socialnem zavodu javnosti povedati mo-rali* Ce si moja malenkost ni dala od sosveta pripopati obliža na usta. pa si ga rudi glede preiskave v bolniški blagajni ;ie bom dal, tega ni kriva Demokratska stranka, ne gospod minister Žerjav. Mo-ia dolžnost ie bila dvigniti glas v interesu zavarovancev, na katerih škodo se ie gospodarilo v bolniški blagajni tako, ja se mora pošten človek zgražati. Zlomiti sem moral nasilni odpor g. Ivana Kocmuria, da sem prišel do zapisnikov bivšega načelništva bolniške blagajne. In tam sem našel, kar ie kasneje ugoto-ila tudi preiskovalna komisija. To je: 1.) da je šlo iz bolniške blag. na nagradah leta 1920. 148.000 K, leta 1921. i)a 450.000 K, med temi samo g. Kot-murju (vštevši ono leta 1919.) 71.000 K, tir. Zužeku 22.500 K, načelniku Rožancu 12.500 K, načelniku nadzorstva Berdaj-su 15.000 K: 2.) da je delal načelnik g. Rozanc iz-iete i blagajniškim avtomobilom: da ga ie rabil tudi g. Kocmur za privatne vožnje; 3.) da je načelstvo blagajne sprejelo rako pogodbo s Kocmuriem, dr. Zužekom in Pelanom, da se jI je komisija čudila m jo klasificirala za nemoralno (»contra honos moreš*); 4.) da so se sprejemale nove moči v službo bolniške blagajne brez predpisanega razpisa; dve tretjini je takih: ena četrtina je sprejetih celo jednostavno na rikrep načelnika g. Rožanca «proti naknadni odobritvi načelstva«; le nez.natno številce iih je prišlo v službo blagajne na redovit način; 5.) da je v zavodu usiužbena cela vrsta ljudi, katerih glavna klasifikacija je, ia so bivši socijalistični agitatorji al! pa »zaslužni strankarji». Vodstvo zavoda stoji v tem oziru ua stališču »cuius regio, eius religio*; 6.) da se ie izplačala gori omenjena velika vsota nagrad za leto 1921. iz blagajne predčasno, dokler je ravnateljstvo še samo odločalo: 7.) da so se proti predpisom sprejemale v službo sorodne si osebe; 8.) da je bolniška blagajna kupovala Mostbockovo tiskarno v Mariboru — in ie šele oddelek ministrstva za irgovlno "ti industrijo to kupčijo preprečil; 9.) da so znašali upravni strcškl leta 1920 23.21 odst. in leta 1921 21 odst. Preiskovalna komisija je ugotovila še mnogo drugih zanimivih podrobnosti, katerih prizadeti interesenti ne bodo odobravali. Sokolstvo , Na drugem mestu priobčujemo »Po-|: lano« inšpektorja v ministrstvu soc. I politike drja. Druškoviča na svoječas-ne obtožbe, ki jih je proti njemu izne-sel ravnatelj Jadranske banke C. Kamenarovid. Takoj po objavi teh obtožb je, kakor smo poročali minister Žerjav iz Begunj v posebnem pismu naprosil svojega namestnika ministra Krstelja. da uvede proti inšpektorju Druškoviču preiskavo. To se je zgodilo in dr. Druškovič je bil takoj začasno suspendiran. Preiskava je tekla ve« mesec junij in prvo polovico julija in ves ta čas je bilo drju. Drulkovi-cu kot uradniku nemogoče odgovarjati po listih na obtožbe. Šele. ko je bila preiskava zaključena in se je izkazalo pravo stanje stvari, je dobil dr. Druškovič od svojega ministrstva dovoljenje, da v javnost iznese ugotovitve preiskave. To je s«daj storil in reči moramo, da so njegove navedbe zelo zanimive in zelo podučne za razumevanje gotovih dogodkov, o katerih bo v javnosti gotovo še govora. Dr. Druškovič je očividno poslal svojo Izjavo* tudi Kamenarovičeve-mti listu, ki navzlic natančnim navedbam na pravi amavtski način obreku-je, da je bila preiskava proti dr. Dru-škoviču ustavljena, čim je dr. Žerjav zopet prevzel ministrstvo socijalne politike. Iz »pojasnila* pa ie narohe jasno razvidno, da je bila preiskava zaključena, predno mi je vrnil minister Žerjav v Beograd, torej pod ministrom K r= tel jem, kateremu, upamo, gospod Kamenarovič ne očita, da tudi »deluje proti Jadranski banki*.. Predno je prevzel minister Žerjav posle iz rok svojega namestnika drja- Krstelja (kar se je zgodilo 18. julija), je dobil dr. Druškovič dovoljenje, da objavi ug> to vi t ve preiskave v listih. Le brezvestni žur.ialistični banditi si upajo navzlic temu napisati notico, kakršna je ona v včerajšnji »Bankoslaviji*. Tej notici se da primerjati le še iz Protičevega »Radikala* prevzeta zahteva, naj s« preišče, kaj je s svoj> časno »obsodbo drja. Žerjava na šest mosecev radi lažnjivega bankrotstva in kako ee je dr. Žerjav svoječasno rešil tega zapora.* Zadeva svoječasne obsodbe drja. Žerjava in njegove pomilostitve je bila že opetovano pojasnjena in je seveda »Bankoslaviji* dobro znana. Zurnalistični arnavti dobro vedo, da je pomilostitev drja. Žerjava bila že v Avstriji (leta 1917.) prežgana od ljubljanskega deželnega sodišča in od graškega nadsodišča. a od ;ustičnega ministra zavrnjena, češ da je dr. Žerjav politično zelo sumljiv. Postopanje je bilo takoj po prevratu obnovljeno in je leta 1919. odšel obširno utemeljen predlog višjega sodišča in poverjeništva za pravosodje na justično ministrstvo v Beogradu. Do-tični predlog na podlagi ugotovitev bivših avstrijskih sodišč poudarja še posebej, da se drju. Žerjavu ne more očitati najmanjšega nečastnega, dejanja, najmanj pa to, kar » Ba nk osl a v i-ia» klevetniško imenuje »lažnjivi* bankrot Tedanji zastopnik ministra pravde dr. Kramer je storil le svojo dolžnost, ko je pomilosti t v eni akt predložil v sporazumu s svojimi kolegi v kabinetu in zlasti tudi « tedanjim podpredsednikom ministrskega sveta drjem. Korošcem kralju v podpis. »Jugoslavija* se skriva za imena raznih gospodov, ki so menda sodelovali pri ustanovitvi zagrebškega kopališče ob jezeru, kj-r Mdo pr plavalne to pozneje tndi v^^e tekm^ piiVVjiu': ^ i v katero svrho jim je g- Mao.K-' na nekdanji albansko - ^nog^ttme- T^lTl' *stali-1 mee^vse" potrebno preskrbe) DneS, ............ — '...... - gorska »vlada* čvrsto no i na —— . ^ . ift pr?0 " , v r Iču, da Črna gora še obstoji kot samo" ivnjaki na poslu. V »Jugo- "J država. Stvar je seveda smešna, i no telovadbo ru . »Huje neki »Rectns* kriti- i se [e našel med nami Umevno tudi sodelovah rs o socijalnem zavarovanju. . sfi „ smatra za. resne- i zletu v Ljubljani. _______ . oas raai tega se je - . zavarovanju. I H fco5^da, se ^ smatra za resre- j zletu v LjaMjani . = - , & u iakon I ga in je vzel iziavo famozne.ga »tis-1' »pravcati nestvor, tako v pravnem l]!0VBefra urada črnogorske vlad«^ —j kakor v upravnem pogledu, ki na ce-, To Mjrrebška »SIobodna Tri- , ^jt 1___— - _ *n MlBn _ »nl.-A S /vl " * -1- - ko zakona o socijaln Njegova sodba je, da lem svetu nima para.* Kdor tako sod bo napiše, mora dobro poznati našo in tujo zakonodajo, če se noče izp> staviti očitku, da je brezvesten šarlatan. Gospod »Rcotuš* teh pomislekov nima. On je napisal sodbo, ne da bi prečital naš zakon. To_ povsem cinično sam priznava, ko pravi: »bojda uvaja zakon o zavarovanju delavcev biro-kratizem brez primere*. »Bojda*, to se pravi: »Jaz ne vem, drugi pravijo, ki morda tudi ne vedo.* Taki »strokovnjaki* pišejo potem ocene in izrekajo svoje sodbe o najvažnejših vprašanjih naše države. »Jugoslavija* in ti njeni referenti so drug drugega vredni. -f Socijalisti in celjski vajeniški dom. Prešli teden ae je vršila v celjskem občinskem svetu zanimiva debata o vajeniških domovih. Občina je bila. sklenila prodati nekatere svoje hiše in Občesl. obrtno društvo jo ponudilo 1 milijon kron za mestno hišo »Pred grofijo*, da v njej uredi dom za obrtniške vajence. HLŠa je polna najemnikov, ki bi se morali v tem slučaju izseliti. Zato se da debatirati o tem. ali je primerno, da se v sedanji stanovanjski krizi jiorabi poslopje za druge, še tako plemenite namrn«*. Toda celjski socijalisti niso ostali pri tem vprašanju, temveč so se spustili v načelno debato o potrebi vajeniških domov ter se postavili na stališče, da je to «zastarel a ideja*, ki ie bila dobra pred dvajsetimi leti! Naziranj- Spori I« 6d 1'f rv« ---j ki ji je sedaj črnogorsko vpra-, „ w na5nj knjesariev v \vstr». .,,.,„> A^ra-tn in Vi nravi v i ' ^ ,, ierai smo poročali o uspehin. r. dosegla naša kolesaria-dlrk,:.' buna-, ~ w. j- ------. šanje - zopet odprto in ki pravi v j - - pc,roča5f o uspehih, skrbeh- »Vprašamo, zakaj beoerajska. Ze včeraj smo pctov. . . vlada trdovratno molči o črnogorskem lih vlada trdovratno molči o Črnogorcem j ^ Kos„atin na mednarodni tete- vprašanju in no8e opravičeno Pa sta naša dva pr- — obvesuti o tem. kaj_ je . L u ... . ... — — ne javnosti obvesuti o tem. rr'"" " , hk ponosna na svojo zrna pravzaprav s tem vprašanjem.'* «&lo-,v^a ,aV„ ... —»it,.., bodna Tribuna* je očividno t»onosna na svoje vprašanje. Prosveta go, se razvidi tod! iz vodilnega diioa' skega športnega 'ista «Spori-ra?b!a:T o tej tekmi. Omenieni list piše o in Kosmatinu nastopno: -Prv! trije zm? govald so se morali boriti s hudim, nasprotniki: oba Ljubljančana Kosmatin i Šolar sta se pokazala ne samo kot ze' hitra, temveč tudi kot zelo vztraiua dirkača. Kosmatin In Šolar sta potrdila n.--«o trditev, da pošilja ljubljansko ko,;-sarsko društvo na naše dolge tekme dobre, vztrajne dirkače, ki se ne sme-podec-nievaH. Lani sta nas preser.er Zlkovcl se udeleže letos glasbenih slavnosti v Donaueschingenu, kamor so povabljeni najboljši muziki Evrope v5a-ko leto, da prirejajo koncerte. Razen Zi-koveev nastopita še dva kvarteta, eden iz Stuttgarta- drugi iz Frankfuria. Igra- kerjeva šola). Člani pre-ojevalne ..omisi- Nir je so Rikard Strauss, Ferruccio Sji ^ m^ prlzn^ vsa hvala, i' in M. Paur. »Deutsche Musikzeitung* pt-, voa«.^ ^ ^^ . še pri tej priliki v zvezi s sodelovanjem ! ^^^ ^ m K6ttl Nimn. Scwidv i Zikovcev v Donanescbingenu zelo pen L,ub„atlčana. v se klance sta Lju* hvalno o njih in jih nazivi je specialiste, !JanCana " orila r bhko-o ter —------ «- demokratje kot patentirani zastopniki tudi obrtnega delavstva tisti, ki so riztl. ueSKOSlovasna. jc f^. --- ye£ ostrin spuriav v unajeuTiv u i verzi naklonila, znatno vsoto 1,000.000 fe!_t Knsmatina, kateremu je pri popra. • frankov, ki se bo porabila za. ustanovi-: ljapilJ jjoiegijalno pomagal Šolar, ' tudi obrtnega delavstva tisti, ki so tev stoum B slovansko zgodovino in j Ljubljančanoma onemogočili neprestano gonili in še gonijo pesem j kujtnr0 tei ^ vzdržavanje instituta, ki, g^ mimlt ^ prv-ih treb sta dospela o zanemarjenju vajencev, o zlorabi | ^ ustanovil pokojni francoski učenjak j cj]ji ^preieta 0(j občinstva, ki ie medte-obrtnega naraščaja, ki ima pn moj-' ^ Denis. U=tanovite!jevo hišo. v ka-; že ZVedelo o njuni lep! vožnji, z -e! strih zlasti slaba stanovanja in ki mo-1 ^ ^ nastanjen institut, je češkoslova- kanskitn odobravanjem.^ ra opravljati po končanem delu ee i ^ vlada kupila in j0 podarila univerzi. Dunajski kolesarski kiub Sturm v, posle domače služkinje itd.? Naše m-1 Socializem ,0 Vera. Versko vpraša geU, ki je priredi! dirko, je letos na?-, " " nie obravnava Zvon. Bernot v novi knji-i sto običajne proge ptmaj-Oradec-Durr, ri »Socializem in vera*. Pisatelj pravi- določil progo Donal-Linc-Dunal rad^ »Potrebno je, da se lotimo tega. vprr.V,-1 bih cest na prvi progi. Vendar pa -c- b nia resno In brez strasti, vendar odlo«- j Ia nedeljska dirka radi velikih in left: nm Kn —a.___ i.. J! icln teligentno obrtništvo je že davno spoznalo. da je treba naraščaju posvetiti več pažnje ln vzgoje, ako hočemo, da »e bo domača obrt, razvijala, kakor treba. Znak naprednega mišljenja obrtnega stanu je, da je akceptiral katerih bi idejo vajeniških domov, v katerih b. ~j.vo, — in | stvu tudi letos častno odrezal, d imeli vajenci zdravo stanovanje, pri- k. .ezejo gioooKo. poštnino | moremo tako obema tekmovalcema. ložnost za PoZ pre- kor tudi kolesarski I»rii, iskreno "dom, U r^ob-oval3"^ ^ t da, 168. Dobiva se Pa uidt v knjigarnah.! stlta«. 67 Hči papeža — iiikrecila Borgia Cezar s« zacadi: »Lukrecija... kaj boče, za vraga? Čemu mi je sledila, Iu gre gotovo za važno stvar ... Mojo -estro sprejmite z vsemi častmi in jo privedite k' meni. Odidite, stotnik! A ti Violetta. se skrij in se pobrigaj, da te nikjer ne bo mogoče videti, dokler bo Lukreciia v šotoru. Skrij pred njo tudi Oennara ... Drugače bo lahko od tebe zahtevala svoj dobitek igre. Odidi, ču-jem, da se že približuje!* In medtem ko je Violetta zginila, so grmeli bobni in trombe, zarožljalo je orožje, s katerim so Španci pozdravili hčerko svojega gospodarja, papeža. Na vhodu v šotor so se razgrnile zavese in pred svojim bratom Cezarjem se je pojavila Lukrecija, z žarecim Obrazom in zasopljena od dolge ježr, v desnici je držala pismo Svetega O Č S t.aljivega ali razburljivega. Vtaknil ga je v torbico. ki jo je nosil za pasom. - \!i izvršiš zapoved Njegove Svetosti?"* >e vprašala Lukrecija ogorčeno. »Izvršim, kar mi je naložila Njegova Svetost Saj se moram pokoriti. In če Aleksander VL '"ga. kar sva v skup nem dogovoru zaključila kot politično potrebo, ne smatra potrebno izvršiti, tedaj se, naravno, ue zarodi. Ti sama, draga sestra ...» »Ne imenuj me tako!* ga je strogo prekinila Lukrecija. »Mera Je polna. Tvoja lopovstva so v mojih očeh do-P etri a vrhunec, odkar si sklenil, da daš umoriti mojerra soproga In ž njim tudi v=e njegove" rojake, ki prebivajo v Rimu. Napiši pismo in prepovej Miehe-lettu izvršitev krvave naloge! Zapovej 'svojemu krvoločnemu psu da ne sme ! izvršiti nameravanega zločina, jaz pa I se pobrigam, da se naša pota v zivljv iuju ne bodo več. križala. Enkrat za j vselej sva prestala biti brat in sestra.* Cezar se je smehljal-«Nikoli nisem polagal posebne važnosti na najino krvno sorodstvo!* je odvrnil cinično. »To veš prav dobro, lepa Lukrecija. Vselej sem te ljubil v čisto drugem smislu. Ostanejo mi vsaj spomini na to najino ljubezen . . -» Lukrecijine roke 7 ,r Porcia je r^ižgal sve<-o in ko se je razgorela, je razvil papeževo; pismo in aa nek?, i držai blizu ka- mena . . . Delovanje je biio čndrc-i^ Tam. kjer se ^ končavalo i vijofrin-stim črnilom napisano ;.-i?mo Aleksi:. dra VIn srn se tik pod njegovim pod pisom (»javili Se rjve razločno čnlp vrsti: »Daj takoj, toda tajno, prijeti bi-no Lukrecijo in jo spraviti v sjuvk stan »skesanih sester*. Tam mo.u ; nadaljnjega ostati po<"l strogim aorstvom. Zaljubljene ženske so n; y.j,r ne! . . . Napoljec se. pozvan od Lukreeije, gotovo že ,hitri povrne v Rim Micheletto čaka. 'Ia izvrši zapoved- »Haha, to si je starec zopet dobr izmislil,* se je smejal Cezar. Prev;ei ga je satanska ra.iost ^Niti tr enote i se nisem varal glede pisma. Takoj s-v I si mislil, da je to Lukrecijina jtropa^ ; Hej, Fernando . . - stotnik F«rr,8r Idol* ; V šotor j- stopil spen?f . ki y T--"' |javil Lukrecijin [-riliod. »Fernando, napovedati ti moraao kaj važnega. O izvršenju te zapovet boš mora! molčati ko grob. Vsaka premišljena be»eda * .itane gla Približno čez eno nro zaj-v-ti ukre-konju šotor vojvodinja P»j-'-!iska, pr imenovana Lukrecija Borgia, krenil iK) na cesto proti Rimu .., Izberi takoj dva moža iz moje '-ar<>, hrt-. njima naprej in so Ari? " ■ - R«ume4, Fernandcr^ Domače vesti * Naročnikom «Jutra». Vedno rastoči izdatki za uredništvo, tisk in zla-tti papir našega lista nas silijo, da 8 prvim avgustom povišamo naročnino »Jutru* od 7-50 Din na 10 dinarjev mesečno. Ta povišek je tem skromnejši, ker emo v zadnjem času razširili »Jutro* za eno tedensko prilogo, kar znaša v denarju izraženo na mesec najmanj štiri Številke po 75 p, torej več nego celotni povi-1 e k naročnine. Poleg tega opozarjamo na današnji številki priloženi oglas naše uprave, ki omogoča vsakemu naročniku, da dobiva »J u -t r o» celo za manjšo naročnino nego dosedaj. Končno pripominjamo, da bo »Jutro* od 1. avgusta priobčevalo poleg romana »Hči papeža- še izvirni roman našega odličnega pisatelja drja Ivana Laha »Slatinska princesa*, glede katerega opozarjamo na naše posebno naznanilo v' današnjem listu. *Jutro» ostane tako nc le najpriljuhljenejši in najbolj-ii, temveč tudi najcenejši slovenski dnevnik. Svoje prijatelje in čitatelje prosimo, da »Jutro* priporočajo in da sam pridobijo novih naročnikov, * Ministrski predsednik gosp. Nikola Pašič se je vrnil včeraj popoldne z Bleda z vlakom, ki dospe v Ljubljano ob 16, Nadaljeval je takoj svojo pot n? Beograd z brzovla.kom. Na kolodvoru v Kranju je priredilo meščanstvo sivolasemu državniku prisrčen pozdrav. * lz beograjskega novlnskega bveta. »Beogradski dnevnik* javlja v številki od prošle sobote, da bo izhajal odslej pod uredništvom posebnega redakcijskega odbora ter da bo pri listu odslej sodelovalo veliko število znanih javnih delavcev iz cele Jugoslavije. * Spominsko ploščo na rojstni hiSi »lavnega našega arheologa, dona Frana Bulica, odkrijejo dne 30, julija i velikimi slovesnostmi v Vranjici pri Splitu. * Slovanski gostje v Splitu. V Split Jb prispel te dni bivši ruski diplomat iu veleposlanik na dunajskem dvora, baron Giers. Istotam se mudi na letovišču tudi urednik »Narodnih listov* is Prage, Strakaty„ * Stalni volilni imenik ljubljanski je sestavljen in predložen deželnemu sodi-" Sčj; v potrditev. Imenik za volitve v občinski odbor Šteje 12.019 volilnih upravičencev. Imenik za volitve v narodno in oblastveno skupščino pa 12.043. * Matični list! nesprejetib bivših a.-o. aktivnih oficirjev. Vojaška intendanca ia Slovenijo r likvidaciji na.m poroča: Ministr-tve vojne in mornarice odreja da se mu morejo poslati vsi matični listi nesprejetib bivših a.-o. aktivnih oficirjev, V to svrho potrebuje vojaška intendanca za Slovenijo v likvidaciji v Ljubljani od vseh nesprejetih bivših a.-o. oficirjev, ki so bili aktivni do preobrata in ki so sedaj pristojni na ozemlju področja pokrajinske uprave za Slovenijo sledeče podatke: 1.) Cin in vTSta orožja; 2.) ime in priimek z celim očetovim imenom ▼ sredini; 3.) kraj in datum rojstva 4.) kraj pristojnosti do dne 31. oktobra 1918: 5.) kraj pristojnosti po 31. oktobm 1918, eventualno vsled opcije; 6.) pri kateri komandi (ustanovi) je slu-iil kot aktivni oficir do 81. oktobra postalo jako fivahno ln *a»e. da bode razstava v polni meri odgovarjala svojemu namenu. V prihodnjih dneh se bodo razpošiljale na razne kraje vstopnice ia obiskovalce razstave v predprodajo. Te vstopnice veljajo istotako kot legitimacija za polovično vožnjo po *»eh železnicah naše države. Razstava je za celjsko mesto in okolico tako velike važnosti, da je pričakovati od strani prebivalstva največ podpore. Tudi bode razstava privabila ▼ Celje nebroj tujcev, kateri bodo spoznali lepoto našega mesta ln posečali Istega tudi ▼ prihodnje kot letovišče. • Obrtno gibanj« v Maribora. Z ozirom na našo zadnjo tozadevno notico nam javli& trgovec g. Stadler, ki je prodal trgovino g. Rozini, da on nikdar ni bil Nemec, pač pa njegov kompanjon, • Sestanek u gradbeno akcijo v Mariboru. Iz Maribora nam poročajo: V Mariboru nihče ne zida stanovanjskih hiš, zato pa se tem intenzivneje pečamo » stanovanjskim vprašanjem. V torek dne 25. julija je bil pri okrajnem glavarstvu sestanek interesentov, ki naj bi tudi pri nas malo poživil gradbeno gibanje. Navzočih je bilo nad 40 oseb, izmed katerih je prvi govoril ravnatelj »Drave* g. Križni?, ki je v lepem govoru podal nekaj misli k rešitvi stanovanjske krize v našem mestu. Zupan Grčar. ki je govoril za njim, je menil, da se stanovanjsko vprašanje ne da rešiti, dokler vlada globoko ne seže v žep. Nato je sledila stvarna debata, v kateri so predlagali praktične načrte za rešitev krize dr. Li-pold, dr. Matek. dr. Pipuš in drugI Na predlog drja. Pipuša se je končno Izvolil začasni gradbeni odbor pod predsedstvom ravnatelja Križnica. V odboru M poleg njega Se dr. Pipuš in dr. Lipold, stavbenik Glaser, dr. Matko, župan Gr-čar, dr. Jerovšek, obrtnik Novak, trgovec Weixel, podžupan Roglič in drugi. Pripravljalni odbor bo čim prej stopil v stik t vsemi interesenti in izdelal v sporazumu s strokovnjaki praktične predloge, o katerih se bo nato razpravljalo na prihodnjem sestanku, ki se skliče v desetih dneh. To zanimivo zborovanje, ki je trajaio dve uri, je vodil vladni tajnik Mulaček. • Stavka v katoliški tiskarni. V »Jugoslovanski tiskarni« je včeraj izbruhnila stavka celokupnega osobja zaradi spora v tolmačenju nove tipografske tarife. V Ljubljani traja že nekaj tednov stavka knjigovezov. Ker je »Jugostov. tiskarna* pričela oddajati svoja knjlgoveška dela neorganiziranim knjigovezom, je tis-karniški personal proglasil to postopanje za kršitev tarife in pričel stavkati. Klerikalni listi včeraj niso izšli. Tragikomično je. da morajo delavci braniti svoja prava proti gospodarjem »Novega Časa* ki je kakor znano največji junak, kadar gre pobijat kapitalizem — drugih ... • Neverjetne razmere na Sentvldski šoli pri Ljubljani. »Kmetijski list* s dne 20. julija poroča o naravnost neverjetno škandaloznih razmerah na šentvidski ljudski šoli, na kateri je vodja Slomškar Bajec, veroučitelj pa dekan Zabret. Poleg velikih tatvin se je dognala pri nekaterih učencih in učenkah tudi popolna nravna propalost. 171etni fantje so pohotno izrabljali šolske učenke. Tako Kmetijski list*. Nima vzroka dvomiti AmeriSki urad za kovinsko statistiko izdaja letno knjigo, ▼ kateri se nahajajo produkcijske statistike nekaterih važnejših kovin ▼ zadnjih letih. Iz teh -ta-tistik vzamemo samo svetovno produkcijo za L 1920 in 1921. <▼ tonah V Baker. Nov roman »Jutra". Prihodnje dni končamo s prlobče- i sveTOVNA PRODUKCIJA KOVIN, vanjem grandijozne NuSideve vojne slike »Devetstopetnaisto* in s 1. avgustom prične poleg natega s*nza-cUonaloega romana «HČI PAPEŽA* izhajati izviren roman odličnega slovenskega pisatelja drja Ivana Laha Slatlnska princesa. Dejanje se godi v Idilični pokrajini naSega letoviškega biserja Rogaške Slatine. Prepričanj smo, da bo Lahov roman vzbudil sploSno zanimanje ln pridobil »Jutru* novih simpatij. Gospodarstvo Aii v*. »AVUIUUJ^JH lUi® »iiU ftd U>UUill 1918; 7.) prvotna njegova komanda naa neresničnostjo teh straSnih očitko - » « —.a \ V-n^ a rA Km fft « • .1 n /\ #1 1 rt ?_ _ __ ___- ___V _ _ i J. 1 . _____1 f * _ ' (ustanova) iz katere bo razvidno, ako je bil dotičnik v matičnem staležu bivšega e. in kr. vojnega ministrstva ali v matičnem staležu bivšega c. kr. domobranskega ministrstva: S.) pri kateri komandi (ustanovi) je služil po preobratu do dne odpustitve iz službe, oziroma dostav Ijeoja odloka, da ni sprejet v skupno vojsko; 9.) dan, mesec in leto umirovlje-nja od katere oblasti in po možnosti navesti številko, datum odloka s katerim je ministrstvo vojne in mornarice odklonilo sprejem v skupno vojsko; 10.) sedanje natančno bivališče, kraj. pošta in stanovanje. Navedene podatke naj vpo-Sije vsak posameznik t službovnieo navedeni intendancl najkasneje do dne 15. avgusta 1922. Opozarja se, da je nujna vpošiljatev točnih podatkov v korist posameznikov, ki so bili aktivni oficirji bfvSe a.-o. vojske ln so pristojni v področje Slovenije. in smo prepričani, da bo merodajna šolska oblast odredila takoj najstrožjo preiskavo in kaznovala krivce eksempla-rično. Nekoliko odgovora. Na povratku v domovino sem čital v »Slovencu* z dne 14. julija v Članku »Sokolski Zvezi* na pad na mojo osebo, podpisan od dveh katoliških akademskih društev. Pričakoval sem sicer nekaj sličnega, a to ▼ kakem dunajskem krščansko-socialnem listu, ne pa v političnem listu za slovenski narod. Podpisov seveda ni in so se obrekovalci skrili za društva. Pa to je menda le krščanska skromnost, kajti Orel je junak in nikdar vedoma zaplot-nik. Poživljam pisca onega članka, naj s polnim imenom potrdi vse, kar je napisal in se mi stavi junaško na razpola go. — Vilko Rupnik, cand. med. * Razbit shod NSS pred sodiščem. V ISvečini pri Sv. Kungoti v Slovenskih 1921. 1920. Severna Amerika 256.945 663.984 Južna Amerika 99.204 135.707 Evropa . 6tU20 46.965 Azija 53.892 66.508 Avstralija 18.932 26.605 Afrika 39.250 30.580 druge deiele 5.000 5.000 Skupno 529.648 975.344 Svetovna produkcija bakra je padla prevzeli vso javno upravo. Ta ponudba je vredna, da se jo vzame v najresnejši pretres. Zdrava oprava je menda edini problem naše »Macedonije*. • Umor aH nesreča. V noči med 17. in 18. julijem je bil pri Sv. Ivanu nad Mar-perkom od neznanega človeka ustreljen kmet Jurij Gennut. Govorica doli! Vran-glovce. Uvedena je preiskava, • Na Kalvarijl pri Mariboru so našli v pondeljek popoldne mrtvega Adolfa Klein, ravnatelja SLmmerinških tvomic na Dunaju. Kleina je na izprehodu zadela kap. Pri sebi je Imel 800 Din de narja ln hranilnično knjižico. Zadnje čase je živel v Mariboru in pisal v »Mar-burger Zeitung* zanimive gospodarske članke. • Drzen vlom v Maribora. V noči na 25. julija, ko je razsajala v Mariboru silna burja, so doslej neznani zlikovci vdrli v prodajalno zlatarja Stojca v Jurčičevi ulici in pokradli vso zlatnino in vse trgovske knjige; zlatar ni bil zavarovan. Tatovi so prišli v trgovino z dvoriščne strani, odkoder so zvrtali t vrata veliko luknjo. Zlatar Stoje, ki ravno tisti večer slučajno ni zaprl zlatnine ▼ blagajno kakor sicer, ima nad dva milijona kron škod«. • Zagoneten umor. V Mariji Bistriei so našli te dm žensko truplo, nasajeno na gnojne vile. Da o samomoru ne more biti govora, je bilo takoj vsakomur jasno. Posestnik Žagar je utrjeval, da se je ženska sama usmrtila. Pri sodni obdukciji pa se je ugotovilo, da je bila ženska najprej zadavljena in potem z vilami zabodena, brezdvomno v namenu, da se finglra samomor. Umorjena ženska je dalj časa živela pri Žagarju in imela z njim ijubavno razmerje. Žagar jo je v zadnjem času spodil brez plačila od hiSe. nakar je ona vložila tožbo proti njemu. Vrši se »od na preiskava. Žagar sedi v preiskovalnem zaporu. • Razne nezgode. Ponikvar rranja. poljska dninarica iz DoL Jezera pri Cerknici, si je, ko je grabila seno, spahnila desno roko. — Kisel Rarol sin trafi-kantke t Zidanega mosta, je padel t drevesa ter se poškodoval na nogi ln obrazu. — Obrulk Alojz, kolarski vajenec v Mostah pri Kamniku, je padel s hleva ter se mu je zabodel les v leve prsi. — Kastelic Mihael, sin posestnika iz St. Vida pri Stični se je zbodel z bilko v desno oko. ko je žel pšenico. Vse štiri so pripeljali v bolnico. • Staro sovraštvo vlada med Skrlj Ivano, poeestnico iz Kleč in med Jakobom Breceljem. hlapcem pri Mariji Pe-teriin posestnici Istotam. Tako sta «e sprla zopet dne 22. julija zaradi neke malenkosti Brecelj je hotel udariti Skr-Ijovo. To pa je videl njen blapec, ter ji prišel na pomoč. Pograbil je kol, ter udaril i njim Berceljna tako močno po srlavi. da so nezavestnega pripeljali v bolnico. Njegovo stanje je zelo opasno. torej od 1920. na 1921. ta 445.701 tono. Evropske države so producirale bakra v letu 1921.: Španija in Portugalska 32.400 (11920. 23.000) ton. Nemčija 16.500 (17.255) ton, Jugoslavija 3970 (2436) ton. Norveška 1400 (1400) ton, Švedska 1150 (1289) ton. Avstrijska - Madžarska 1000 (1585) ton. ia Rusije ni podatkov Cink. Zedinjene države Nemčija (s 5lezij< Belgija Francija Kanada Japonska Poljska Nizozemska Španska Jugoslavija ta Češkoslovaška Velika Britanija Švedska Norveška Avstralija Italija Dopisi - —- ----— i ovroiui pri OT, cLunguu v oiovensKin # Smrtna kosa, V Domžalah je umrla : goricah, kjer so se pred dvema letoma včeraj posestnica in gostilničarka ga ; o priliki volitev krvavo spopadli kleri-Marija Kuhar, roj. Stare, Pogreb bo ju- i kalci s samostojnežl je na shodu vini-tri, v četrtek ob 9. uri dopoldne. Bod; j farjev govoril tajnik NSS Konrad Schnu-A nhramVn hla? snomin! deri, ki je bi! lani še tajnik SKS. Na- stopil je kot predsednik zveze viničar-jev, toda kmalu potem, ko je zafel govoriti. bo ga zborovale! potegnili z od ra in ga pretepli. Sohnuderl je tožil zaradi razžaljenja časti in motenja shoda dva kmeta. Paskola in Dreisiebnerja. Pri včerajšnji razpravi v Mariboru Je bilo navzočih nad 20 prič. katerih izpovedbe se pa niso povsem krile z izpovedjo Schnuderla, ki je v svoji ovadbi precej pretiraval Obsojena sta bila imenovana kmeta vsak na 100 Din globe. Prijavljen je vzklic. * Glasben! paviljon r ljubljanski Zvezdi Glasbeni paviljon pred kavarno Zvezdo v Ljubljani bo v kratkem času dovršen in se nato prično v njem koncerti. ki nam bodo posebno ob priliki vsesokoiskega zleta prav dobrodošli. * Simpatičen pojav. V Beogradu se je našlo okoli 100 mlajših šolanih ljudi: profesorjev, hrženjerjev, zdravnikov, pol. uradnikov, učiteljev in upravnih uradnikov. ki so se obrnili na vlado s prošnjo, jj ohranjen blag spomin! • Himen. V nedeljo se je poročil gospo Slavko Turel iz znane narodne rodbine v Volčji dragi pri Gorici z gospodično Anico Kunčevo iz Ljubljane. * Obrtna razstava v Celju. Poročajo nam; Odbor obrtne razstave v Celju je začel razpošiljati vsem razstavljalcem nakazila njih prostorov in navodila glede dopošiljanja razstavnih predmetov. Te predmete .je vposlati na naslov »Javno skladišče in prevozna družba d. d. v Celju za odbor obrtne razstave*. Razstav-ne predmete je na voznih listih označiti »Izložbeno blago*. Razstavljalcem se do-po si je jo tudi permanentne brezplačne vstopnice, katere veljajo tudi kot legitimacija ia polovično vožnjo od vstopne postaje v Celje in obratno. Opozarja ge vse razstavijalce, da morajo isti sami urediti razstavne prostere. "Fisti pa, ki želijo, da jim razstavni odbor to uredi, javijo naj to v najkrajšem času odboru obrtne razstave v Celju, Zavarovanje razstavnih predmetov oskrbi za- ROGAŠKA SLATINA. In zopet smo imeli dne 22. julija priliko slišati zbor pevskega društva »Ljubljanski Zvon*, ki je nam že od predzadnje sezije v prijet nem spominu. Včerajšnji nastop nam je dokazal da se društvo trudi izvrševati stavljeno si nalogo: vedno kvišku in navzgor v prospeh slovenskih pesmi. Z zadoščenjem ugotavljamo vidni napredek, ki naj da društvu zaupanje in vero v svoje lastne moči Nabito polna koncertna dvorana zdraviliškega doma in navdušenje občinstva je pričalo, da je bil spored prav srečno izbran in vse točke s preciznostjo in globokim ume vanjem absolvirane. Razpoloženje publike in pevcenr je postajalo od točke do točke boljše. Posebno so ugajali: Mokranjačev »Kožar*, srbska narodna. ki je pokazala vso rutiniranost zbora; Prelovčev »Oj, Dobrdob*, primorska narodna, ki se je vseh globoko doj-mila in ki so jo morali na zahtevo publike ponoviti; razposajena Adamičeva prekmurska »Pojdern na Hrvatsko* je spravila vse v najboljše razpoloženje. Seveda so morali tudi njo ponoviti Ob koncu so po burnem odobravanju občinstva morali zapeti Se tri pesmi nakar so zaključili dobro uspeli koncert s himno »Lepa naša domovina*, ki je dala duška prekipevajočemu narodnemu čustvu. Zboru moramo častitafci na izbornem glasovnem materialu: prepričani smo. da bo pevovodja gosp. Zorko Prelovec vodil zbor še nadalje z isto ljubeznijo in vztrajnostjo do višine in popolnosti, ki 1921. 1920. 195.601 435.158 90.000 97.465 66.457 84.260 30.000 19.655 25.500 16.795 12.000 15.745 7.026 5.361 6.405 2.081 6.000 5.869 0.000 6.000 5,910 25.000 8.500 1.450 1000 1.837 1.708 9.820 887 1.177 Argentini Ja dohavlia "TemPta meac Med argentinsko vlado in nekim nem škim sindikatom je došlo te dni do spe razuma, na podlagi katerega bo Argentini ji dobavljala Nemčiji letno 50.000 glv goveje živine ic 60.000 ton mesa. Ugo vor traja dvr leti ter r« tudi lahko po daljša. V zameno bo Nemčija po*iljatx stroje ta železniški material. = Deficit nemških železnic. Nemt-f železnice so imele leta 1921 46.1 milijai de dohodkov, ter 52 milijard izdatke-*. Deficit ina&a torej 0.9 milijard. - Fuzija velikih nemških bank. Neu>-Ske banke »Darmst&dter Bank* in -Ns tionaibank fur Deutschland* v Berlinu so sklenile fuzijo. Kapital bo poviša, od 300 na 600 milijonov mark. Nova banka bo nosila ime •Bankgemeinsch.-':-DarmsUdter-Nationalbank* * sedežem Berlinu. =• Znižanje diskonta r Nizozemski, zozemska banka je znižal« svojo <':-kontno postavko od 4 in pol na 4 OO: . «= Zunanja trgovina Zedinjenlh cfržs-Po objavi ameriškega trgovinskega m nistrstva tnaša izvozni prebitek v mi' lem finančnem letu, zaključenem •!: 30. junija. 1.16 milijarde dolarjev. Izve je znašal 3.77 milijarde, a uvoz sani" 2.6 milijarde dolarjev. V predhodnem: nančnem letu je znašal izvoz 6.51 milijarde, a uvoz »amo 3.65 milijarde dola; jev. Izvozni prebitek se je torej v xa<; njem letu zelo zmanjšal Skupno 458.494 727.618 Svetovna produkcija cinka je torej padla od 1920. na 1921. t* 269.134 ton. Svinec. 1921 Severna Amerika 456.817 Južna Amerik* 8.700 Evropa 265.040 Azija 41.501 Avstralija 56.641 Afrika 83.077 1920 434.56« 6.264 303.711 29.382 6.933 26.242 Skupno 853.782 »07.098 Nazadovanje produkcije je v tej kovi-ni mnogo manjše nego v drugih kovinah in znaša samo 53.316 ton. Gornje številke so za nekatere drža/ve seveda mnogo preveč približne, tako pač gotovo tudi za Jugoslavijo. Pri nas imamo še premalo tmisla za statistiko. Značilen je tudi padec svetovne produkcije kovin, ki je od leta 1917. naravnost ogromen. Produkcija bakra je padla od 1,433.333 ton v letu 1917. na 529.643 ton v letu 1921., to je za nad 64 odstotkov, produkcija cinka od 1,000.762 ton v letu 1917. na 458.494 ton ▼ letu 1921., to je za skoro 54 odstotkov, produkcija sivinca je padla v istem času od 1.152.183 na 853.782 ton, to je ta nad 26 odstotkov, /talibog manjkajo v omenjenih statistikah trinoge važne kovine. Kakor je po vesteh iz drugih virov sklepati pada tudi produkcija ostalih kovin. vanj' , . , ., varovalna banka »Slavija- pod jako j da jim dodeli na jugu države (v Mace ugodnimi pogoji Delo aa razstavi** jeidoniji) dva okroija. v kaUnh h. oni t bo delala east clovencenu «= Angleži o trgovskih zvezah i Jugoslavijo. Londonski »Observer*, glavno glasilo Lloj-d Georgea prinaša te dni daljii dopis o zagrebškem sejmu. Med drugim pravi da je bila trgovinsko-in-dustrijska izložba v Zagrebu telo dobro obiskana ln posebno navaja izdelke, ki so bili doma produciranl tako izdelke strojnih tovarn in livarn v Ljubljani, izdelke tovarn mila to papirne izdelke. Dalje hvalevredno omenja usnjarske izdelke in pa tudi krasna ženska ročna dela Ob taključku članka poziva pisec angleške industrijce. da se zanimajo za Jugoslavijo ln da naj medsebojnim trgovskim odnošajem posvečajo večjo pozornost. » Promet * RumonlJo. V prometnem ministrstvu se izdeluje nova tarifa za promet z Rumunijo, ki bo otvorjen na večih mestih na naši meji Do sedaj je šel ves promet preko Zombolja, a odslej bo Se! tudi preko Barjaša in drugih mest. = Produktna borza v Novem Sadu fdne 21. julija): baška pšenica 1560 K, banatsk* koruza 1200 K. baška koruza 1230 K. slavonska koruza 1300 K. ječmen 1200 K. bela moka: (St. 0) 2220 K. Tendenca nespremenjena, promet omejen Vagoni za živino. Prometno ministrstvo je naročilo v Nemčiji potom re-paracijske komisije 100 nofvih vagonov na prevoz živine po naših železnicah. — Izvoz sirovih koi lz Češkoslovaške prepovedan. Z ozirom na to, da močno naraščajo cene sirovim kožam, opozarja trgovinsko ministrstvo, da vztraja na prvotni prevodi glede izvoza sirovih kož in da bodo vse proSnje in posredovanja pri trgovinskem ministrstvu za itvoz sirovih kož odločno odklonjene. Borza Zagreb, devize: Dunai 0.252 — G~>. Berlin 16.40 — 17, Budimpešta 5.60 -5.75, Bukarešt 50 — 52, Milan 375 -383, London 366 — 370. Praga 178 — 180, Švica 1550 — 1600, Varšava 130 — 1.55, valute: dolar 78 — 79-50, avstrijske krone 0.30, švic. Iranki 1525 — 1550. lire 375 — 378. Trg. obrtna banka 60 — Brodska banka 80. Hrvatska eskomptna banka 163 -Jadranska banka 425 — 450. Jugoslovenska banka 105 — 106. Ljubljanska kreditna banka 200 — 21" Sla venska banka 113 — 114. Praštedlona 1150 — 1160-Rečka pučka banka 117. Slovenska eskomptna banka 160. Srpska banka 152 — 15230. Eksploataclja drva 120 — 125. Dubrovniška parob. družba 1300 - W Ooranin 100 — 112. Narodna šumska industrija 101, Našička industrija drvs 124 — I2«t Gutman 285 — 300. Slavonija 103 — 104. Union 575. Ljubljanske strojne 'ovarne 185. Beograd, devize: Berlin 16, Bukar-Sta 48.75. London 360, Newyork 76, Ps rlz 650. Sofija 51.50. Dunaj 0.20. Sobtt 190, valute: leli 48.25. levi 5030. Dunaj, devize: Zagreb 10435 - 10Ž.H Beograd 419.40 — 420.40, Berlin 66-35 -66.65, Budimpešta 22.96 — 23.04, London 1477 _ 1479, Milan 153830 - 1541.5T Newyork 331.25 — 331.75, Pariz 2802 -2808, Praga 734 — 736, Sofiia 20930 — 21030, Varšava 552 — 558, Curih 629- — 6307; valute: dolarji 329 — 330, lev 204 — 206, n. marke 66.35 — 66.85, fun ti 1472.50 — 1475.50, iranc. iranki 278< — 2790, Ure 1523 — 1527, dinarji 416-50 — 418.50, poljske marke 5.45 — 5.53, !e Ji 20930 — 210.50. švic. franki 6265 --6285, češke krone 733.50 — 73630, madžarske krone 23.24 — 23.36. Praga, devize: Berlin 830 — 9, Cur-r 838 — 842. Milan 204.50 — 20630. Pa riz 375 — 377, London 196.75 — 198.2^ Newvork 44.0750 — 44.6750, Beograd 56.50 — 57.50, Sofija 29.10 — 29.90, Dt; naj 0.0975 — 0.1375, Varšava 0.71 0.81. Budimpešta 2.90 — 3, valute: r marke 8.95 — 9.15, švic. franki 833 837, Ure 201.50 — 203.50, franc. frank' 272 — 274. funti 195.75 — 197.25, do larjl 43.80 — 44.40, dinarji 5630 — 57 sr levi 29.10 — 29.90, avstr. krone 0.11 0.15, poljske marke 0.71 — 0.81, mad/ krone 2.90 — 3. Curih: Berlin 1.05, Newyork 525.'" London 23.44, Pariz 44.34. Milan 24-=C Praga 11.60, Budimpešta 0.32, Za gre1 1.6250, Sofiia 3-35. Varšava O.0850. D nai 0.0175, avstr. krone 0.02. Berlin: Italija 2322.05 — 2327.9S. Loadon 2232.20 — 2237.80. Newyori. 49937 — 500.63, Pariz 4222.20 - 42323' Švica 9538.05 — 9551.95. Dunaj 1.455' — 1.4950, Praga 113735 — 1140.45, Bu dtmpešta 32.75 — 32.85. Bukarešta 32f-Zagreb 670, Sofija 324.55 — 32534. Odgovorni urednik P r. B r o z o v i J Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljar * Zoraida-Rouge. št. I. ta II. Rožnav lice in ustnice in pod njimi biserni zajčki, to je najlepši kras ženskega bitji Da izgleda čim naravnejša mora rabi' »Rouge* št. I. in IL »Rouge de Zoraida je najnaravnejše rdečilo za lice in up niče. da so neopazno in naravno lep-' cvetoče kot razcvela. roža. * Zoraida-krema je nad vse priljubi« no sredstvo ženskega sveta zaradi svr _____________j____, jega divnega učinkovanja. Po parkratr — Obtok bankovcev v češkoslovaški j rabi odstranjuje zajedalke, liSaj. peg'' je znašal dne 15. julija 9,309.256.966 če- i lise in mastno kožo ter napravi liee iz Skih kron. redno lepo. belo kot najfinejši alabaster = Veliki sejem v Bratislavi je uspeli mnogo slabše, nego se je pričakovalo, j Največ je Se bilo zanimanja za slovaško i hišno umetniško obrt. potem za strugar- i sko blago in za iivilna sredstva. Za stro-1 je, avtomobile, gradbeno in tekstiln<~- in-i d ust ri jo je bilo malo zanimanja. ! I Kdor hoče kaj prodati Kdor hoče ka! kupiti Kdor Išče službe itd. — inseriraj v Jutru" Objave ' taključitev prijavnega roka za ljubljanski velesejem. Prijavni rok k ude-leiitvi kot razstavljalec se zaključi dne 20. julija ob 6. uri zvečer. V pondeljek dne 31. jolija. se prične z razdeljevanjem prostorov in se ho takoj zatem vsakega razstavljale«, obvestilo o dodeljenemu prostoru. Industrijalci. obrtniki in trgovci, požurite se z prijavami, ker prostor ie že do ma.leara- zaseden. * Občinski davek za nezazidane parcele v Ljubljani. Lastniki takih parcel naj zaradi odmere občinskega davka po šliejo čimprek po potrebne tiskovine v mestno knjigovodstvo. * Šentjakobski semeni priredi kot vsa-Ko leto Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj v nedeljo 30. julija ob priliki cerkvenega proščenia v šentjakobski far! — v prid svojim kulturnim napravam — v dolenjih prostorih vojaškega streljišča na Dolenjski cesti št. 15 z najzanimivejšim sporedom. Vstopnina le 3 Din. Več na lepakih. * Društvo »Soča» v Ljubljani je nakazalo svojim članom-pogoreleem v Bohinjski Bistrici znesek 5000 K kot prvo pomoč, sledeč znanemu reku: Kdor v sili hitro da, dvakrat da! * Društvo za zgradbo sokolskega doma v Šiški priredi dne 27. avgusta, odnosno v slučaju slabega vremena dne 3. septembra veliko javno tomboio. Prvi glavni dobitek ie kompletna spalna oprava, drugi moško kolo, tretji kuhinjska kredenca s posodo, četrti zaboj sladkorja, 5. stenska ura. Poleg teh tombol je še 50 činkvinov, 100 kvatern, 150 tem in 200 amb. Po končani tomboli vrtna veselica s sodelovanjem godbe Zveze jugoslovanskih železničarjev. f Velik dobrodelni koncert na Bledu. V petek, dne 2S. t m., ob 21. uri priredi ;>dbor ruske kolonije na Bledu v dvorani < Zdraviliškega doma« koncert, pri katerem bodo sodelovali: primadona zagrebške opere ga. Vesel-Pola, virtuozinja na glasovirju gdč. Blanka Bival in znameniti tenor g. Peter Rajičev. Program obeta umetniški užitek. TW mtfa drtava T*afe> »to etfpre-, * fcfflffaad* ftr itU m mogfe va« w * O- l * -m mSš « ««T POSfaHO.* TTffi sme mat drtava vsaaro ooprr- komhjnacjjo kot 7astopnica N. Gl 1. ker i amerikanske luke. i Izfava. miti v U. S. A. državi postnih reladjej iz naših luk v Ameriko. Akcija ni imela uspeha. Dosedai niti jedna od omenjenih društev ni poslala svojih parobrodov v Jadran m je mogo- je bila že v mesecu marcu t 1. njena iu-ziia z »Slavensko banko«, zastopnico Companie Gle. Transatlantique gotovo dejstvo in je, kakor znano, princip, da ^dr^^a-s^lonc^;: a-ko ena in ista banka £ uvidijo da ostane naša vlada pr! svoji odredbi o vkrcevanju v naših lukah. F.din<-> italiiansko društvo Navigazio-ne Generale italiana se ni protivtlo gornjemu načelu ker za Italijo, r.ašega soseda na Jadranu ne pomeni trgovske obremenitve. čim ie bila Navigazione Generale Ita- liana v posesti koncesije, je zaprosila Ministrstvo Socijalne Politike, da sme razširiti tudi na prevoz v severno-ame-rikanske luke. Zavedajoč se, da more koncesija v taki obliki jednega dne (čim namreč ostala društva vrnejo svoje koncesije) pomeniti monopol italijanskega društva na prevoz naših izseljencev, je Ministrstvo to prošnjo odbilo. Po večkratnih diplomatskih intervencijah, ki so ostale brezuspešne, je izgledalo po izjavah društva, da ono sprejme odločitev ministrstva. Od dne, ko je N. G. 1. predložila prošnjo za koncesijo do zadnjega dne mojega službovanja kot šefa izselte-niškega odseka, N. G. T. službeno Jadransko banko za svojega zastopnika ni predložila. G. Kamenarovič me obtožuje, da sem obljubljal N. G. I. koncesijo, ako izbere za svojega zastopnika mesto Jadranske banke Jugoslovansko Union banko. Izjavljam in sem po aktih dokazal, da je N. G. I. imela koncesijo v rokah že dva meseca prej, kakor je bilo med menoj in zastopniki N. G. I. prvikrat govora o Jadranski banki. Dokazal sem, da Jugoslovanska Union banka nikdar ni prišla stopati dva parobrodska društva, kar tu di društva sama. razume se, ne dovoljujejo. A dokazal sem tudi, da je bila ena druga banka, ne slovenska, ampak dalmatinska, ki ie imela v marcu in aprilu t. 1. največ izgledov da postane zastopnica N. O. I. Pa, bil sem v Genovi in g. Kamenarovič ie v posesti pisem kot dokazov za svoje obtožbe. Stvar je sledeča: V aprilu in majn potoval sem po Nemčiji, Franciji, Angliji in Italiji !n posetil na vabilo društev, ki so pri nas koncesijonirana njihove luške naprave, med njimi tudi N. G. L in Genovo, glavno luko društva !n sicer na njegovo trikramo vabilo. Na kosilu, na katero me ie povabila direkcija društva, mi je izjavil njegov generalni direktor, da govori »v sporazumu z italijanskim ministrstvom zunanjih zadev kot pijonir zbližanja Italije In Jugoslavije pozivaioč se na zmago na Piavi, ki je dala Jadran Italiji, v katerem nimajo Francozi, Angleži in Amerikand nič iskati, in v imenu g. Kamenaroviča. ravnatelja Jadranske banke, ki velja v ministrstvu v Rimu, kjer se ga vidi mnogokrat, kot Per-sona della perfettissima fiducia«, in je ravno z ozirom na osebo g. Kamenaroviča izdalo ministrstvo zunanjih zadev v Rimu N. G. I. nalog, da izbere Jadransko banko za svojega zastopnika dn je zahteval, z ozirom na skoro dovršene dogovore v S. Margheriti, --ki sc napravili iz Italije in Jugoslavije prijatelje«, Ker je bil g. Kamenarovič tiste dni v j Na »Poslano« tvrdke Maks Durjava tu Genovi in ie btl obveščen, da tudi Jaz j drug v Mariboru v listu »Jutro« od 23. prihajam, povabil me ie generalni dlrek tor N. G. I„ da se popeljeva skupaj k julija si usojam odgovoriti v naslednjem: Ce so razni politični in gospodarski it. vj, i., HO. jai[jcljc»a — ^ ---- ' ---------' S. Kamenaroviča. To sem odbil. dokler ! listi prinesli vest, da sem bil" jaz družah-nisem imel prilike, da govorim z našimi' nik tvrdke Maks Purjava in drug v Ma-gg. delegati na konferenci. Odbil sem j riboru, je bilo to poročanje zaista po-tudi, da nodam kake izjave na razlaga-1 motno, ker ne laz Franc Verdnlk, ampak nja generalnega direktorja N. G. L, ker j moi a soproga Lojzka Verdnik, svakinj s mi je bil jasen njegov namen predstaviti " ' ™ ' A~" mi vprašanje generalne koncesije N. O. I. kot zunanjepolitično zadevo in me na tak način preplašiti, češ da je to vprašanje že rešeno med našimi in italijanskimi delegati. Istega dne, 11. maia t. U povabil me je eden od direktorjev N. G. I. na avtomobilski Izlet In poskušal pri tej priložnosti vtakniti mi v žep kuverto z »več deset tisoč lirami«. Istega dne izjavil mi je generalni direktor N. G. L "da sem kot siromašni državni uradnik pogrešil, ker nisem vzel denarja, ki pomeni v dinarjih za mene celo premoženje, a je za podjetje kakor N. G L ki razpolaga z milijoni, bagatela.« Istega dne poldrugo uro po tem razgovoru, sem odpotoval iz Genove. Sedai še o pismih. Iz katerih le g. Kamenarovič objavil odlomke, da podpre svoje obtožbe. Ona obstojalo in j!h le. pisala 17. maia t L ista roka, ki ie po- ! - skušala 11. maia vtakniti mi v ?.ep ko-i nadaljevati, nai to ston ___________/vhilnofro g. Maksa Durjava, Je bila njegova dru-žabnica. Ne odgovarja resnici, da bi M laz nasprotno vest razširjal in če ima gospod Maks Durjava za to dokaze, na) me toži. Objavljam tudi jaz, da nisem bil hvala bogu nikdar družabnik navedene tvrdke, tudi ne prodajalec, ampak po-slovodia v prodali en gros obenem potnik bi v zadnjem Č2su tudi prokurist. omenim pa, da sem bil laz pri uglednih tvidkah potnik že ob času, ko je gospoo Maks Durjava še bil krojač. Ce se je on med vojsko tako visoko povzdignil, m tega nočem očitati. Kar se pa tiče naslova tvrdke Mak> Dnrjava in drug, omenjam, da sem jaz tega »druga« že davno oženil, dasiravno ga gospod Maks Durjava še vedno vlači po naslovu svoie firme in N bHo V lle. da ga zbriše. Ce hoče pa g. Maks Durjava polemiko gradiva za od- verto z lirami. To sem imel, da Izjavim z ovlašče-niem svojega pristojnega min., katero je s preiskavo, končano 16. t m. spoznalo moje izjave za točne. Beograd, 20. julija 1922. Dr. Andrej Draškovič, inšpektor Ministrstva Socijalne Politike. govore imam obilnega. Maribor, dne 24. iuliia 1922, Franc Verdnik družahnik tvrdke Verdnik in drugo vi, d r. o. z. ' Za vsebino tega poslanega je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor predpisuje zakon. Vremensko poročilo Ljublana, 25 julija 1922. _Ljubljana 306 m nad morjem Kraj opazovanja Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . Zagreb . . Beograd . Dunaj . . Praga . . Inomost. . ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter 7 767 3 14-4 sev zap. 14. 759-1 20-7 brezvetra 21. 762-4 18-6 ii 7. 760-3 17 0 )> 7. 754 7 22 0 jng. vzh. 7. 756-4 160 sev. zap. 7, 757*4 130 n 7. 760-4 11-0 brezvetra Oblačno Padavine 0—10 mm dež 55-3 oblačno — M dež 14 0 več obl. — dež 7-0 več obL 17-0 » 18-0 iune'» d« SO beeedl 01». 3"— naklh eedeljnjlh S besedi 1 Din. — Trsoveki eglesl, doplso»enje, »•• premltalne do 20 besedi 5 Din., »tekih n.dal|n|lh 6 beee pod šifro «Bohrhammer> ___ ^mifcfe Kesečno sobo išče bančni uradnik, event. kot sostanovalec. Event._ bi poučeval šest jezikov ali šol- i Radi opustitve gostilne se | ske predmete. P™u,be pod proda skoro čisto nov Or- »Stanovanje« na upravnico chestrion firme F. Maschinek! »Jutra«. & S., Wien. Igralni aparat ima dva valjarja po šest | pesmi, kot: Naprej, Uboj, Sokolska itd. Orchestrion je vreden čez 25.000 K, ki se ga pa proda po zelo ugodni ceni 15.000 L franko emba- Rabim 1200 m tračnic F : za poljsko železnico, težkiii 1 9 kg, in zraven menjalnico ter Jamske brnite; dalje opekarskega mojstra ki ziu, poljskih peči vajen žgati^ premogom. Pont'«! " na Mavro Weiner, Patre (Slavonija). 22."-' Trg. lokal 2284 se išče v najem za takoj ali rem io.uw r. iruiinu eiuua- . . ^ in postaja Žlebič-Sodra- ^ pozneje, po možnosti « Ponudbe je poslati na \ inventarjem. Naslov pove upravo