T
<8
'tVf-
‘iž/v'
Časopis za (r^ovino; IndustrSlo in obrt.
•mročnlna za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za >/* leta 90 Din, za lU leta 45 Eto, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo ln upravnlStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani 4t. 11.953. — Telefon At. 30-60.
Leto XVII.
V Ljubljani, v soboto, dne 18. avgusta 1934.
Štev. '93.
Ulance,
JIHJ1
»Politika« je olbjavila članek z naslovnem »Kako se delajo pri nas bilance«. V tem članku trdi, da so bilance naših industrijskih podjetij, zlasti onih, ki uživajo carinsko zaščito, neverodostojne1. To dokazujejo zlasti vedno nove investicije, visoke plače direktorjev in tantieme upravnih svetnikov, a tudi neprimerno visoke cene njih izdelkov ter neprimerno nizke mezde delavcev. Vsi objektivni razlogi da govore za to, da so bilance napačne. Ker se pa na podlagi bilanc plačuje družbeni davek, zato je tudi donos tega davka tako majhen, saj je bil za 1. 1932/33 proračunan na samo 120 milijonov Din. Kako je ta vsota majhna, se vidi tivdi iz tega, da so uslužbenci teh podjetij plačali samo v letu 1932 več ko 167 milijonov dinarjev usluž-benskega davka. In nato navaja člankar imenoma razna industrijska podjetja, ko-" liko so ona plačala davkov in koliko njih uslužbenci. Tako navaja Kranjsko industrijsko družbo, ki da je plačala 1.1929 davka 239.050 Din, 1.1980 622.000 Din, 1.1931 pa
1,215.000	Din, dočim so plačali njeni uslužbenci v teli letih uslužbenskega davka 1,036,843, oz. 1,200.000 in 1,320.000 1. 1931. Nadalje navaja za Jugo-Češko podrobne podatke ter trdi, da so plačali njeni uslužbenci v 1. 1932 skoraj desetkrat toliko davka ko družba sama, ki da je plačala le 55.700 Din družbenega davka: Posebej se omenja še družba »Štore«, nakar pa se le na splošno omenjajo Teslideve tvornice, Arko, varaždinske industrije in movosad-ska tvomica vijakov.
To naštevanje tvrdk — in reči moremo: to silno enostransko naštevanje tvrdk — je tudi vzrok, da reagiramo na članek »Politike«. Recimo, da so navedbe v članku absolutno točne in da v resnici ne odgovarjajo bilance naših industrijskih družb dejanskemij stanju. Toda zakaj se potem kaže s posebnim poudarkom le na tvornice v Sloveniji, dočim se v drugih prečanskih krajih omenjajo le mimogrede, ene v Srbiji pa sploh ne. Ali bi morda hotel reči člankar, da so bilance napačne le v Sloveniji, drugod pa absolutno pravilne. Prepričani smo, da takšne gorostasne trditve pač ni namerjal člankar.
To pa je tudi razlog, da članka v »Politiki« ne moremo sprejeti brez ugovora. Saj je morda res, da niso bilance industrijskih podjetij narejene tako, da bi imela nad njimi svoje veselje davčna uprava in prav radi verujemo, da se industrialci in tvormičarji trudijo, da sfrizirajo svoje bilance čim bolj primerno za nizko odmero davka. Če pa delajo tako, potem delajo tako v vsej državi in potem ne gre navajati kot ostrašujoče primere le industrije iz one pokrajine. Če se že hoče napraviti red, potem ga je treiba napraviti temeljito, ne pa zahajati le podjetja ene pokrajine. Kajti objektiven je le tisti, ki gre do konca, ne pa tisti, ki je pogumen le takrat, kadar je med prečani. Zato pa tudi rečemo: Prav, napravite red, primite vse, ki delajo napačne bilance, toda primite v resnici vse, one tu prav tako, kakor one, ki so v pokrajinah čez Drino. Da bi pa bilo vestno sestavljanje bilanc m namene davčne uprave samo privilegij Slovenije, pa hvala lepa!
To tem manj, ker je itak znano, ne le v Sloveniji, temveč v vsej državi, da je davčna uprava baš v Sloveniji najbolj rigorozna in da že ona gleda na to, da je vedno težje skrivati po bilancah kakšne dobičke. Prav iz tega razloga pa moremo tudi reči, da se moramo tem bolj čuditi, če se člankarju v beograjskem listu ni zdela niti ena bilanca podjetij v starih krajih čudna, temveč le one podjetij v Sloveniji! Res, več ko čudno je, da člankar tega, ka r ima pred nosom, ne vidi, da pa ga najbolj zanimajo industrije, ki so najbolj oddaljene od njega.
In ker ne moremo prezreti tega čudnega, nasprotja, da piše beograjski list mesto o svojih domačih, le o najbolj oddaljenih slovenskih podjetjih, zato tudi ne moremo verovati v dobro voljo člankarja. Nasprotno imamo vtis, da se zopet enkrat hoče. prevaliti vsa peza davčne obremenitve na podjetja v Sloveniji. Zato se ta postavljajo na oder kot najbolj črna, češ glejte jih, kako znajo prikrivati dohodke, da bi na nje, padla vsa jeza, dočim se je o drugih podjetjih lepo tiho.
Baš zaradi najbolj vzorno delujoče davčne uprave v Sloveniji pa je člankarjev očitek tudi neobjektiven, ker je že davčna uprava sama jamstvo, da ni mogoče sestavljati tako silno napačnih bilanc, kakor pa bi hotel dopovedati člankar. Storil je zato tem večjo napako, če ni zapičil svojega opozorila tudi v drugo sn)er, kjer je objektivno mnogo več verjetnosti za pravilnost njegovih trditev.
Končno pa treba omeniti še nekaj, kar je člankar tudi čisto prezrl. V Sloveniji se plačujejo vse socialne dajatve, dočim so v drugih banovinah te zelo neznatne. Samo pokojninsko zavarovanje; velja v Sloveniji nad 20 milijonov in najmanj polovica tega zneska odpade na podjetja. Zaradi so-
cialnih dajatev je slovenska industrija itak v neenaki konkurenčni poziciji z industrijami v drugih banovinah, zaradi neenake davčne prakse je ta razlika še poostrena. A sedaj naj bo Slovenija še glavni in edini krivec za morebitne prenizko izkazane dobičke v bilancah! Bila bi to v resnici skrajna krivičnost, ki si jo je mogoče misliti.
Prav radi tega bomo verjeli v dobro voljo člankarja »Politike« le, kadar bo ta izpo. polnil svoje navedbe z onimi iz vse države. Kadar bo objavil, koliko plačuje druž. davka Borski rudnik, Trepča, Bafa, Dalma-tienne, kadar bo povedal, koliko so plačale tvornice v Paračinu, Leskovcu, Beogradu itd., kadar bo' razkril podatke o plačanih davkih velikih sladkornih tvornic, steklarn in drugih podjetij, kadar bo podana celotna slika o davkih, ki jih plača vsako podjetje v državi, takrat bo išele mogoča objektivna debata o obdačeinju naših industrij. Takrat se bo namreč šele videlo, kako visok je odstotek, ki ga industrija v Sloveniji že plačuje, pa čeprav so njeni režijski stroški najvišji in čeprav je tudi njeno davčno breme najvišje.
Davčna dolžnost mora biti za vse enaka in zato odklanjamo enostranski članek »Politike«!
V	spomenici velenjskih rudarjev na bansko upira vo isie opozarja, da bo znašal' ves zaslužek velenjskih rudarjev v avgustu za 50.000, v septembru pa za 80.000 Din manj, kakor pa znašajo izdatki rudarskih družin iza najnujnejše življenjske potrebščine. Zato se v spomenici predlaga, da naj bi banska uprava preskirtbela delavcem teh 180.000 dinarjev. In nato ise pravi:
•	»Ta znesek naj bi se nakazal velenjska Nabavljata; zadrugi državnih nameščencev, ki bi to podporo v obliki življenjskih potrebščin delila po predlogu delavskih zaupnikov pravimo vsem rodbinam. Ta način podpore se zdi delavcem majprimer-nejšii, ker dolguje delavstvo krajevnim in okoliškim trgovcem itak že blizu pol milijona dinarjev ter nima nobenega kredita več.«
Ta predlog in to ut ©melje vam je velenjskih rudarjev je w dvojnem ozira zanimivo in vredno, da mu dodamo skromen komentar. V prvi vrsti zato, ker dokazuje kako velik je socialen čut trgovstva. Da so trgovci v teh. težkih Caisriiih. kreditirali delavcem za pol miilijoina dinarjev blaga, je pač dejanje, ki zasluži, da »e ga cmemi. Kajti teh pol milijona dinarjev so kreditirali, čeprav so vedeli, da bo velik del tega denarja lizgubiljen, ker je pač tudi njim bilo znano, da pada zaslužek rudarjev te dneva v diam i:n da ne zadostuje niti več za kritije tekočih izdatkov, kaj šele za kritje dolgov. In vaeeno so dajalii, dokler so le mogli in čeprav so imeli: sami radi manjšega odL jema vedno večje režijske in druge stroške. Marsikateri trgovec je mogel dajati te kredite le na ta način, da je načel svoje rezerve za črne dni, toda beda rudarjev je bila argument, ki ga socialno čuteči trgovci niso mogli zavreči. Tako so v časih največje finačne in gospodarske krize dokazali trgovci, da so socialno čuteči ljudje, ki pomagajo svojemu bližnjemu v sili z izdatnimi podporami.
In sedaj se 'Vprašamo, kakšno hvaležnost prejemajo trgovci za to svoje umevanje ljudske bede. Odgovor na to dobimo zopet; v spomenici rudarjev. Recimo, da bi imela banska uprava potrebna sredstva in nakazala delavcem vseh 130.000 Din zahtevane podpore. Kaj naj bi se zgodilo s tem denarjem. Za vseh 130.000 Din naj bi Se nakupilo življenjskih potrebščin pri nabav-ljalni zadrugi, pri trgovcih pa nič. Več ko trikrat toliko kolikor bi znašala vsa podpora banske uprave, so trgoveji že kreditirali, ko pa naj bi dobili delavci nekaj denarja, da bi se ž njim nakupila živila, pa bi morali bitti itrgovec čisto izključen in ves nakup bi se oddal le glavnemu konkurentu trgovca.
Stara resnica jo, da svet ne pozna hvaležnosti im zato tudi trgovci takrat, ko so dajali blago na več ko dvomljivo upanje, s hvaležnostjo niso računali. Vendar pa je te grde nehvaležnosti, ki jo doživljajo trgovci, danes tako mnogo, da jo je 'treba vsaj včasih ituidi zapisati,. Ne samo v Ve-
lenju, temveč povsod je danes tako, da hodijo ljudje k trgovcu, dokler jinl le tft daje na upanje. Ko pa jim izjavi, da ne more več, da so njegove rezerve izčrpane, potem 'izostanejo za vedno iiz trgovine. In če dobe denar, potem ne gredo kupit k trgovcu, ki jih ije morda mesece izdrževal s svojim kreditiranjem temveč gredo kamorkoli, samo ne k tistemu trgovcu pri katerem so zadolženi. S tem so prekinili vsak stik, ker (trgovec naj bo vesel, da je sploh smet kreditirati. Ko je to svojo dolžnost opravil, potem ga njegovi dolžniki sploh nočejo več poznati.
Zello mnogo ljudi je, ki jirnii je trgovec pomagal a kreditiranjem blaga in zlasffi v poslednjih mesecih, bo niso mesečne plače prihajale vedno redno vsakega prvega, bi v marsikateri rodbini ne mogli opoldne pogrniti mize, če ne bti priskočil v pomoč trgovec s kreditiranjem blaga. Ne zahteva-trgovec nobene posebne hvaležnosti za.‘ to svojo pomoč, po pravici pa sme zahtevati, da se to njegovo socialno delo tudi upe^ števa in d« se že enkrat neha eno za vi dno* • a vseskozi neutemeljeno mnenje, da tiflg*^-vec le zbira in grmadi dobiček, dočimP od sebe ne daje nlič.
Težke izgube je moral trgovec že zapisati na račun svojega socialnega čustvovanja in vedno bolj pogoste so te izgube. Vsaj to (hi morale dati te izgube trgovcu, da bi se že enkrat nehala ona gonja proti trgovcem, ona umetno ustvarjena animoznost proti trgovini, in vsemi gospodarskipi1 stanovom, ki je kriva, da bo trgovec kmalu edini davčni objekt. Vsaj to hvaležnost pa pl trgovec res smel pričakovati po vsej pravici.
htocifocsUi <j&spodocsUi dci&Lž
V	Združenju sadnih trgovcev in izvoznikov za Dravsko banovino je začelo vreti. Mncgi člani so nezadovoljni, ker je Prizad poveril izvoz jabolk v Nemčijo v okviru kontingenta izključno sindikatu. Radi tega zahtevajo razčiščenje tega vprašanja, kar se naj bi zgodilo na izrednem občnem zboru. Ker se mora po pravilih sklicati občni zbor, če zahteva to desetina članov (v tem primeru 12), bodo nezadovoljneži s svojo zahtevo gotovo uspeli. V resnici je nerazumljivo, zakaj naj bi se z izvozom v Nemčijo okoristilo samo 8 članov združenja, ko je še dosti solidnih in uglednih trgovcev, ki so dosedaj prav tako izvažali v Nemčijo. Verjetno je, da bo radi tega prišlo do iz-prememb v vodstvu Združenja.
Dne 13. je bil v Mariboru važen sestanek slaščičarjev in medičarjev iz vse države. iRazgovarjalo se je o potrebi ustanovitve centralne vsedržavne stanovske organizacije vseh slaščičarjev in v to stroko spadajočih obrtov. Takšna organizacija bi bila najuspešnejša zaščita proti konkurenci pekov. Peki so namreč začeli posegati tudi na slaščičarsko področje in pečejo kekse, krofe, sladkorne izdelke in druge slaščice. V svojih referatih so zastopniki slaščičarske stroke navajali, da so smeli nekdaj peki peči samo pecivo iz krušnega testa. Te določbe so še v veljavi in se naj tudi izvajajo. Končno so nastopili slaščičarji proti izdelovanju sladoleda po raznih kavarnah in bifejih.
Dne 12. avgusta je bil v Mariboru velik sestanek obrtnikov vseh strok. Prišli so delegati obrtniških združenj iz področja Okrožnega odbora za bivšo mariborsko oblast. Dopoldne so na sestanku v Kazini razpravljali o zakoniti zaščiti obrtnikov in trgovcev po vzorcu kmetske zaščite. Popoldne pa je bila v prisotstvu zborničnega tajnika dr. Pretnarja plenarna seja Okrožnega odbora, na kateri se je sklepalo o proračunu ter razpravljalo o internih vprašanjih. Med drugim se je sklenilo, da naj bi zbornica odstopila Okrožnemu odboru svoj delokrog za mojstrske izpite.
Urarski obrtniki so položili s svojo iniciativo temelj bodočemu mariborskemu obrtnemu muzeju. Na občnem zboru svo-
jega Združenja so namreč preteklo nedeljo sklenili, da se ustanovi zbirka vsega urarskega in v to stroko spadajočega orodja, ki se nahaja v Mariboru. Ta zbirka se bo stalno izpopolnjevala. Če bi napravile sličen sklep še druge obrtniške organizacije, pa bi dobili v Mariboru takoj i majhnimi stroški obrtni muzej, ki bi bil velikega pomena za razvoj obrta.
Štora d. d., tovarna zastorov v Št. Vidu pri Ljubljani, ki spada v območje Zadružne gospodarske banke, je kupila v Mariboru podjetje Bacher et Comp., ki obratuje v poslopju tovarne Texta na Teznu. Štora bo podjetje obdržala v obratu ter bo izdelovala blago za prevleko pohištva.
Mariborska židovska občina postaja vedno močnejša. Židje se udejstvujejo v trgovini, še bolj pa v industriji, zlasti *v tekstilni. Židje si nameravajo zgraditi sedaj v Mariboru svojo sinagogo. Imajo že zbrana sredstva, ki so jih darovali bogati člani občine. Tudi »vet imajo že zagotovljen in sicer naj bi stala sinagoga na Zrinjskem trgu.
Obmejni promet skozi Maribor je bil v juliju zelo živahen. V našo državo je dopotovalo 19.370 tujcev, odpotovalo pa 14.659 oseb. Nad 5000 oseb je torej ostalo v naši državi, kar dokazuje, da se bo tujski promet letos povoljno razvijal. Mariborska okolica je glede tujskega prometa letos na boljšem, kakor lani. Zlasti Pohorje in vzhodni del Dravske doline sta zelo dobro zasedena, slabše je v gorskem koncu Dravske doline. Za intenzivnejšo izgiaditev tujskega prometa, ki bi lahko postal za lepo Dravsko dolino in mariborsko okolico glavni vir dohodkv, pa bo potrebna še temeljitejša priprava doma in izdatnejša propaganda na tujem.
ZAKUP VELIK0PR0DAJE TOBAKA IN CIGARETNEGA PAPIRJA
Zbornica za TOI v Ljubljani opozarja 'interesente, da ise odda velikoprodaja tobaka in cigaretnega papirja za dobo 1935—1940 v zakup na licitaciji dne 15. septembra 1934. Pogoji zakupa so interesentom* na vpogled v zbornični pisarni ob uradni^ urah.
UceMa o
Na podlagi €1. 63. finančnega zakona za '1. 1934./35. je predpisali ministrski svet na predllog trgovinskega ministra to uredbo o kartelih.
Splošna določila
§ 1. — 1. Karteli se prepovedujejo.
2. Izjemoma od te prepovedi more trgovinski mdmiister v soglasju z ministrskim svetom odobriti ustanovitev 'kartela, če njegov obstoj opravičujejo gospodarski razlogi ali javni interesi, bodisi zaradi reguliranja proizvodnje lin prodaje blaga, bodisi zaradi določitve poslovnih pogojev in cen, odnosno tarif. Trati sklepu, s katerim <se odkloni ustanovitev kartela, se nezadovoljna stranka ne more pritožiti na državni svet.
§ 2. — Kot karteli se smatrajo pogodbe, dogovart. in sporazumi, sklenjeni med posameznimi podjetji (osebami) katerekoli gospodarske panoge, s katerimi se na kakršenkoli način omejuje aili izključuje pra-
*	vioa svobodne konkurence v proizvodnji ali prodaji blaga, v določevanju poslovnih pogojev ali določevanju cen, oziroma tarif.
Ustanovitev kartela
§ 3. — Za ustanovitev kartela v smislu 2. odstavka1 § 1. in za vsako izpremombo ali dopolnitev se morajo sestaviti izključno samo pismene pogodbe Te pogodbe morejo dobiti od pogodbene Stranke pravno velljavio same, če se odobre v smislu § 1., odst 2. Dokler <ni dovoljenje izdano, se prepoveduje uporaba teh pogodb.
2. Prijava za ustanovitev kartela se mora predložiti ministru za trgovino in industrijo ter morajo prijavo podpisati vse pogodbene stranke. Če se v kartelu predvideva ustanovitev posebne organizacije (ustanove), mora prijavo vložiti ta organizacija. Ta določba velja tudi iza iapremem-be in dopolnitve kartelne pogodbe.
3. Trav tako se morajo predložiti ministru za trgovino in industrijo tudi kartelne pogodbe, sklenjene r tujini, če se njih določila uporabljajo tudi na področju kraljevine Jugoslavije.
§ 4. — V prijavi za dovoljenje kartela se morajo označiti vsi potrebni podatki in informacije o ustanovitvi kartela, odnosno pravice za ustanovitev in delo kartela ter kartelne organizacije. Trav tako je treba imenovati imena (tvrdke), sedež in predmet dela vseh podjetij in njihovih pomožnih ustanov, na katere se nanaša kartelna pogodba. Ta pogodba se hrani v posebni zbirki dokumentov.
§ 5. 1. Minister za trgovino in industrijo je dolžan, da vpiše dovoljenje kartela v poseben register. V ta register se zapiše dan sklenjene kartelne pogodbe, predmet (in trajanje pogodbe, rodbinsko in krstno 'ime posameznih pogodbenih strank, ime (tvrdke) im sedež bivanja pogodbenih strank, odnosno sedež delovanja podjetja, pri kartelni organizaciji pa ime (tvrdka), sedež, pravi pomen organizacije ter ime (tvrdke), odnosno sedež njenih pomožnih organov, ime in kraj bivališča oseb, ki so pooblaščene, da zastopajo pogodbene stranke, pri karteMh organizacijah pa tudi ime in kraj bivališča njenih zastopnikov.
2. V register se morajo vpisovati tudi vse dovoljene izpremembe kartelne pogodbe.
3. Kartelni register je javen. Vpogled v register je dovoljen vsakomur v času uradnih ur. Vipogled v pogodbe pa je dovoljen samo pristojnemu ministrstvu (§	8., odst. 2.).
4. Podrobnejša določila o načinu registriranja v okviru registra bo predpisal minister za trgovino lin industrijo.
§6.-1. Pogodbene stranke, oziroma kartelne organizacije so dolžne, da plačajo za stroške izvrševanja državne kontrole prispevek, ki ga bo določil trgovinski amii-niister. Prvi prispevek se plača pri registraciji kartelne pogodbe.
2.	Če so pogodbene stranke delniške družbe, ne more ta prispevek presegati
2	pro mille delniškega kapitala. Pri drugih trgovskih družbah (tvrdkah), oziroma osebah, more znašati največ 8% skupnega neposrednega davka na dohodek od podjetja1, obrata ali pchliica, oziroma od družbenega davim, odmerjenega za prejšnje leto. Ta prispevek se vnovči za fond za kontrolo kartelnih pogodb pri Državni hipotekami banki. -Fond upravlja trgovinski minister, ki tudi 'predpiše pravilnik o uporabi sredstev iz tega fonda.
§ 7. — 1. Če se glede uporabe posameznih določil odobrenega kartela predvidevajo med pogodbenimi strankami skupne odredbe ali sklepi zlasti glede cen, prodaj-
UaddiL
nlih pogojev lin itoniie aili o prepovedi ali izključevanju kupca ali potrošnje, sploh z efektom poseganja v pravice tretje osebe, so morejo take odredbe skleniti le, če se vpišejo v zapisnik. V zapisnik se zapiše njih vsebina, zapisnik pa morajo podpisati (pogodbene stranke, oz. kartelna organizacija, če je za opravljanje poslov ustanovljena kartelna organizacija. Zapisniki se marajo po zaporednih številkah hraniti vezani deset tet. En iztis se mara v treh dneh dostaviti ministru za trgovino in industrijo.
2. Minister za trgovino lin industrijo mora preiskati upravičenost Sklenjenih odredb in odllokov. Če v teku 10 dni ne izda odloka o prepovedi njih izvrševanja in uporabljanja, imajo te odredbe lin odloki pravno veljavo.
Preiskovalno postopanje
§ 8. — 1. V pniraerui, da se po odobritvi ustanovitve kartela izkaže, da je uporaba kartelne pogodbe ali odredb in odlokov, izdanih na podlagi pogodbe, škodljiva za interese narodnega gospodarstva, za splošno narodno blagostanje države ali v škodo javnih interesov alli da more ogrožati narodno gospodarstvo, splošno blagostanje ali javne interese, je minister za trgovino in industrijo dolžan, da odredi posebno preiskovalno postopanje ter da izda potrebne sklepe po določilih te uredbe. Pri odredbi tega postopanja imore trgovinski minister istočasno prepovedati lizvrševanje kartelne pogodbe, oziroma odredb lin odlokov, izdanih na podlagi te pogodbe.
2. V kolikor spadajo preiskovani karteli, ki se nanašajo na gospodarsko polje, v pristojnost tudi drugih resorov, odredi postopanje in izda sklep na podlagi 1. odstavka (minister za trgovino in industri jo po predhodnem sporazumu z ministri dotičnih resorov.
3. Državna in javna samoupravna telesa, njih zavodi in ustanove, ki v svojih poslovanjih pri nabavi svojih potrebščin v teku lizvrševnnja samih licitacij ali dobav ali kasneje v teku izvrševanja samih pogodb opazijo ati (posumijo, da obstoji med ponudniki, oz. zavezanimi prevzemniki pogodba ali dogovor o poslu, pa jim je znano, da ta pogodba, oz. dogovor ni sestavljen pismeno in zapisan v registru, so dolžne, da o tem takoj obveste trgovinskega ministra, odnosno bansko upravo zaradi nadaljnjega postopanja.
§9.-1. Minister za trg. in industrijo mara takoj po odredbi preiskovalnega postopanja glede pogodbenega stanja zahtevati od predstavnikov kartelne organizacije predložitev poročila dn vseh potrebnih podatkov za presojo obstoječega stanja. Roki, v katerem se morajo predložiti ministrstvu poročilo in vsi podatki, ne sme presegati 8 dni. Ce se pokaže potreba, je minister upravičen, da po pristojnih upravnih oblastih ali neposredno odredi pregled delovanja podjetij dotičnih pogodbenih strank dotične kartelne organizacije. Ta pregled ©e more »izvršiti s pravico vpogleda v vse trgovske poslovne knjige in v vsa pisma (zapisnike, račune itd.). Prav tako se imore zaslišati tudi pomožno osebje, ki je zaposleno v podjetju ali osebe, katerih zaslišanje se izkaže za potrebno.
2. Preiskovalno postopanje, predvideno v § 8^ se ne more razširiti na tehnično ureditev konstrukcije ali proizvajalne metode podjetja, ki se smatrajo kot poslovna skrivnost dotičnega podjetja.
§10.-1- Osebe, katerim je poverjeno izvrševanje postopanja po § 8, so dolžna ohranit: kolt uradno itajnoist poslovne skrivnosti, za katere bti, zvedele v tem- postopanju. Oseba, ki .bi postopala proti tej odredbi, bo morala odgovarjati disciplinsko', v kolikor ne gre tudi za1 kazensko odgovornost.
2.	Podatkii, za katere se »izve na podlagi preiskovalnega postopanja, se morejo uporabiti saimio za delo v smislu določb te uredbe.
Sredstva za pobijanje škodljivih pogodb
§ 11. — 1. Ce se s preiskovalnimi postopanjem ugotovi, da podjetje na podlagi kartelne pogodbe, oziroma izvrševanja njenih odredb in določb ogroža interese, navedene v § 8. te uredbe, more minister za trgovino in industrijo v soglasju z ministrskim svetom
1.	prepovedati, da se uporabljajo s pogodbo določene c»ne (tarife) pri proizvod-
nji in prodaji blaga, oziroma delo kredit- | 'Oih, zavarovalnih lin prometnih podjetij; I
2. prepovedati, da se uporabljajo bodisi I v celoti bodisi v podrobnostih poslovni pogoji sklenjene kartelne pogodbe;	j
3. ukiniti dogovorjene omejitve ali i>- I ključenja, določena za podjetje ali osebo glede proizvodnje in cene baga pri nakupu ali prodaji;
4. prepovedati (pogodbenim strankam, da tretjim osebam vsilijo Sprejem predpisane ali priporočene nakupne ali prodajne cene blaga ter preprečiti, da se z bog takšnih (predpisov alli priporočil izvaja na kogarkoli gospodarski alti poslovni prtiitisek;
'5. proglasiti v primeru potrebe kartelno pogodbo v celoti ali v podrobnostih za nično, oziroma odrediti, da se kartelne organizacije razpuste, odnosno likvidirajo. j
6. V primeru 'odstavka 2., § 8., se bo trgovinski ininiister predhodno sporazumeli z ministri dotičnih resorov.
7. Troti odloku trgovinskega ministra, izdanega na podlagi tega paragrafa, nima nezadovoljna stranka pravice pritožbe na državni svet. Odloki, »izdani na podlagi »te-ga paragrafa, so morajo na strošek dotičnih pogodbenih strank, odnosno kartelnih organizacij objaviti v »Službenih novinah«.
§ 12. — 1. V svnho stalne kontrole nad I delom kartelne organizacije more imenovati trgovinski minister tem organizacijam 8vojega komisarja. Dolžnost komisarja je, da neposredno kontrolira vse delo kartelne organizacije in na ta način pazii, da ta organizacija ne ogroža interesov, navedenih v § 8. Komisar ima pravico, da kontrolira 'vse (poslovanje kartelne organizacije, da prisostvuje vsem sejam njihovega predstav, ništva (uprave), da zahteva vsa potrebna poročila in (podatke ter da o vseh odredbah in sklepih organizacije stalno obvešča trgovinsko ministrstvo. V posebno važnih primerih more začasno odložiti izvršitev sklepov in odredb, ki so škodljive za navedene interese, do končne odločitve v smislu § 11.
2. Strešici za komisarja gredo v breme kartelne organizaci je. Nagrado za komisarja odreja minister za trgovino lin industrijo.
§ 13. — li. Določlilla §§ 8., 9. in lil. se mo rejo primerno uporabljati tudi v primerih, k« ne gre za pogodbe, če je za posamezni proizvod (blago) ali storitev določena neprimerno visoka ali mtižka cena (tarifa), ki omogoča posebne proizvajalne ali poslovne razmere, ki izključujejo ali morejo izključiti svobodno tekmovanje (zasebni monopoli).
2.	V primerih 1. odstavka tega § odrede postopanje pristojni bani, na področju mesta Beograda, pa upravnik mesta Beograda. Ce gre za podjetje, ki deluje na opisana način na področju več banovin ali vse države, izda sklep minister za trgovino in industrijo.	(Konec prihodnjič.)
Mednarodni sejem v Solunu
Trgovinski muzej Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu obvešča, da se bo naša država tudi letos oficialno udeležila mednarodnega sejma v Solunu, ki se otvori dne 9. septembra in ki traja do dne 30. septembra. Organizacija udeležbe je poverjena Muzeju. Razstava vzorcev v paviljonu naše države je brezplačna. Razstavljalci morajo poslati svoj razstavni materijal najkasneje do 25. avgusta froo. Beograd na naslov: Trgovinski muzej, ulica Miloša Velikog 29-Razstavljalci, ki ne bi mogli poslati do tega termina svoje bago na naslov Muzeja, naj pošljejo na svoje stroške neposredno v Solun na naslov: Chambre de Commerce et de 1'Industrie Yougoslave, Salonique 4, Rue Comninon.
Jugoslovanska bombažna industrija ustavi 40.000 vreten
Z oziram na vesti o (poslabšanju prodaje jugoslovanskih bombažnih predilnic, poroča »Estmop«, da dosedoj še nobena jugoslovanska predilnica ni ustavila obrata. Tre-dilniice pa morajo voditi težko borbo z vedno močnejšo italijansko konkurenco. Predilnice, ki so delale dosedaj v treh izmenjavah, bodo morale eno ali tudii dve »izmenjavi opustiti. Od 120.000 jugoslovanskih vreten je sedaj v obraitu le 80.000, ki delajo v več izmenjavah. Pričakovati pa' je, da se 'bo delo v jugoslovanskih predilnicah še bolj omejilo »in da še nadaljnjih 50 do 60 tisoč vreten ne 'bo več delalo v več izmenjavah.
Italijanski tisk je začel po svoji navadi nesramno kampanjo proti Jugoslaviji, češ da je Jugoslavija kriva za dogodke v Avstriji. Naši listi so na te klevete že krepko odgovorili. A tudi češki in drugi listi so zavrnili te italijanske klevete in opozorili, da je bila Italija tista, ki je hotela izrabili avstrijske dogodke za napad pirati drugim državam. Le malo je manjkalo, pa bi Italija zanetila svetovni požar.
Vojaška zveza med Francijo in Anglijo bo podpisana ob priliki sestanka predsednika Lebruna s poslovodečim podpredsednikom angleške vlade Baldwinom, ki se mudi v Franciji in pregleduje francoske obmejne utrdbe.
Tudi med Francijo in Rusijo bo baje obnovljena vojaška zveza kot odgovor na nemško in .poljsko nasprotovanje vzhodnemu paktu. Še pred podpisom vojaške zveze bo Rusija vstopila v Društvo narodov, kakor poročajo veliki listi.
Med Japonsko in Rusijo nastajajo vedno novi konflikti, da je položaj vedno bolj napet. Pred kratkim je aretirala policija v Harbinu 30 ruskih državljanov, češ da so hoteli uibiti vso mandžursko vlado. Sovjetski listi zaradi tega ostro napadajo japonsko vlado.
Venizelos je dejal, da je sod s smodnikom prenesen z Balkana v srednjo Evropo. Prepričan je, da deset let še ne bo nobene vojne.
Madjarski legitimisti zahtevajo, da se Madjarska nasloni na zapadne demokracije (zlasti na Francijo), ker bi nastala za Madjarsko katastrofa, če bi se Avstrija združila z Nemčijo. Tudi ni pričakovati, da bi se Nemčija, ki se je odrekla Alzaciji in koridorju, zavzela za madjarsko revizijo. Poleg tega pa se svet danes deli v tabor kulturnih ljudi in v tabor barbarov. Madjarska mora biti v taboril kulturnih ljudi in zato mora iti z državami zapadne demokracije.
Avstrijski zunanji minister je izjavil, da je Avstrija iz dveh vzrokov za Italijo. Prvič je Italija nudila Avstriji največjo podporo. Drugič pa je Avstrija prepričana, da fašistični avtoritarni »režim najbolj odgovarja Avstriji. Fašistčni vzgled ..bo olajšal obnovo Avstrije. Tretjega in najvažnejšega razloga minister ni povedal in ta je, da se more avstrijska vlada držati le s podporo Italije. In zato komandira Mussolini.
Starhemberg odpotuje iz Italije v Pariz,
kjer bo skušal doseči dovoljenje, da se »avstrijska vtojska poveča tod 30.000 na
60.000	mož.
Kronprinz je izjavil, da bo delal vedno na to, da pride do zbližanja med Nemčijo in Francijo. Francoski in nemški narod sta stara naroda, ki imata vedno bolj skupne lastnosti. K njima spada tudi angleški narod. Vsem trem narodom da preti ista nevarnost od vzhoda. Proti pritisku Azije se morajo vsi trije narodi braniti skupno. Bog zna, kako bi govoril Kronprinz, če bi Nemčija zmagala v svetovni vojni had Francijo.
Objavljen je bil Hindenburgov politični testament, 'ki je datiran z 11. majem 1934.
V	njem Hindenburg najprej opisuje prve povojne dogodke ter naglaša svoje prepričanje, da je edino vojska pravi čuvar države. V drugem delu govori o narodnem socializmu in Hitlerju, o katerem veruje, da bo zdrulžil Nemčijo v slogi. Francoski listi pa so mnenja, da ni objavljeno celotno besedilo testamenta, temveč da je bilo nekaj najvažnejših stavkov izpuščenih, nekaj pa dodanih. Testament je bil objavljen, da se z njim podkrepi agitacija za nedeljski plebiscit.
Mackensen, poleg Hindenburga najpopularnejši vojskovodja Nemčije, je plebiscit v nedeljo označil fako-le: Ne gre za noben i volivni boj, ker tudi ni nobenega nasprotnika. Da bo rezultat ogromna večina »da< glasov, je že danes jasno. — Svojega mnenja pa Mackensen ni hotel povedati, ker da je le vojak.
Tudi dr. Schacht je govoril v radiu, da morajo vsi Nemci glasovati za Hitlerja. Med drugim je tudi povedal, da so sedanjih I nemških finančnih težav krive edinole I prejšnje vlade in zlasti marksisti.
Španske levičarske stranke se združijo j v enotni stranki, ki se bo imenovala zveza levičarskih strank. Združitev naj bi preprečila zmago desničarskih strank v Španiji.
Za sovjetskega poslanika v Rumuniji bo
J imenovan Ostrovski, bivši načelnik sov-
I	jetske trgovinske misije v Parizu.
D&uicstva
Kaj je žrtvovala Avstrija za svoje banke
Bančna koncentracija v Avstriji je končana in sedaj se more ugotoviti, kaj je žrtvovala mala Avstrija za sanacijo svojih bančnih zavodov. Skupno sta žrtvovale država in Narodna banka 1.176-6 milijonov šilingov, ali okroglo 12 miUjard Din, torej rež kakor maša ves naš enoletni državni proračun.
Država sama je dala za sanacijo bank 1.053 milijonov in sioer: za udeležbo pri prvem povišku glavnice Credit-Anstait 68-0, za menice C. A., ki jih je prevzela od Narodne banke, 571-4, za dru^i povišek kapitala 71, za prevzem tujih obveznosti C. A. 212 in za sanacijo Bank-Vereina in Niž. avstrijske Eskomptne družbe 140 milijonov, skupno 1.053 milijonov šilingov.
Avstrijska Narodna banka pa je dala: za prvi povišek kapitala C. A. 17-6, za prevzem delnic pri fuziji Wiener Bank-Vereina in A. €. 25, za rezerve za izgube pri aktivah Bank-Vereina 16, prevzem delnic Avstr. Imdustriecredit družbe, ki je nastala iz Niž. avstr. Eskomptne družbe 9-9, za povrnitev diskontnih obresti Niž.-avstr. Eskomptni družbi 5’1, za ustanovitev družbe za razbremenitev fuzioniranih družb 40 ter za manjše kapitalne dotacije 5 milijonov šilingov. Skupno je žrtvovala avstrijska Narodna banka 118-6, ali okroglo 1200 milijonov Din.
Ali naj sedaj napišem primero, kaj se je pri nas žrtvovalo za sanacijo denarnih zavodov, ki pa niso doživeli tako katastrofalnih izgub, kakor dunajske banke. Pri nas bi zato bile tudi mnogo manjše žrtve potrebne, a žal se niti te niso izvršile. Niti tega ni ibilo mogoče in še ni mogoče doseči, da bi Narodna banka spremenila svojo obrestno mero za blagajniške zapise ter s tem omogočila denarnim zavodom, da ibi svoj denar mogli plodonosno naložiti in vrniti Narodni banki izposojeni denar proti jamstvu, da dobe v primeru potrebe zopet stare kredite. Tako morajo denarni zavodi na desetine milijonov Din brezplodno hraniti v blagajnah, dočim bi jim mogli donašati pri drugi kreditni politiki Narodne banke lepe obresti in s tem pospešiti njih sanacijo.
A pri nas 90 denarni zavodi še naprej navezani le na sebe.
Zamenjava obveznic vojne škode
Davčna uprava za mesto Ljubljana razglaša:
.n^niikii obvezuje 2%% loterijske državne rente za vojno škodio, ki so predložili stare obveznice davim upravi Ljubljia-ma-mesto v zaimenjaivo do 28. j lilija 1934, se pozivajo, da dvignejo nove obveznice v dopoldanskih uradnih urah pri blagajni te uiprave.
Reverze, ki so jih prejeli ob izročitvi obveznic, je (prinesti s aeboij, ker se bodo nove obveznice izročale le proti reverzu in potrdilu.
»
Guverner Rezervne federalne banke Black je odstopil. Roosvelt ga baje ni mogel odvrniti od demisije.
Mestne uprave v Bochumu, G&lsenkir-chenu in Dortmundu v Nemčiji so ustavile vsa izplačila, ker so vsa tri mesta insol-ventna.
Na državni trgovski akademiji v Ljubljani se prično popravni in dopolnilni izpiti dne 27. avgusta ob 9. uri po sporedu, ki je objavljen na uradni deski. Prijave za vpis v I. razred trgovrke akademije sprejema direkcija do 29. avgusta. V posamezne razrede se vpisuje dne 1. in 3. septembra med 9. in 12. uro.
Abiturientski točaj Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Prijave za abiturientski tečaj sprejema direkcija drž. trgovske akademije v Ljubljani vsak dan med uradnimi urami do 30. septembra.
V	abiturientski tečaj se sprejemajo absolventi (-ke) srednjih, učiteljskih in strokovnih šol ter visokošolci (-ke). Vsa pojasnila in prospekte dobijo reflektanti pri ravnateljstvu trg. akademije.
ie prvovrsten domač i Dr. Pirčeva sladna kava
„jČfuUianc
Na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani od 1. do 10. septembra bo zopet zastopano naše pohištveno mizarstvo v širšem obsegu. Pohištveni imdzarji iz Ljubljane iin okolice bodo imeli priliko pokazat Ji svoje zmožnosti in napredovanja v izdelovanju pohištvenega mizarstva kakor: v interieu-rih, oblikah arhitekture, tehnično - konstruktivnem izdelovanju, kombiniranju lesa iin lužila. Razstava bo nudila vsakemu •možnost, da zadosti vsem svojim1 zahtevam! na ipolju umetnosti in solidnosti, ker bo razstavljeno blago po kvaliteti prvovrstno, oene pa priznano vseskozi konkurenčne.
Opozarja se torej, da vsak obiskovalec jesenskega Ljubljanskega velesejma uporabi to priliko in si temeljito ogleda [pohištveno razstavo v paviljonu E in F.
Izseljenska razstava
Naša dolžnost je, da se poglobimo v delo in življenje našega izseljenca — delavca. Gospod Rudolf Selič iz Hoensbroeka na Holandskem nam bo s svojo izseljensko razstavo, ki bo v okviru letošnjega jesenskega velesejma v Ljubljani od 1. do 10. septembra, prikazal jugoslovansko emigracijo v Nemčiji, Holandski in Belgiji. Razstava bo zanimiva in naj služi zlasti izpopolnitvi vezi med domovino in emigracijo. Naj bi tej razstavi sledile še izseljenske razstave z materialom iz drugih držav, kjer se trudi naš rod za košček kruha.
»Slovenska pokrajina«
Pod tem geslom so slovenski likovni umetniki sklenili, da prirede na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani od 1. do 10. septembra svojo letošnjo umetnostno razstavo. Potrebno in prav je, da se tudi širšim slojem da priložnost, da dobe vpo-
Dobti "znaki za
Evropa bo imela za 130.937
V	»Prager Tagblattu« obravnava dr. Otto Harberg letošnje žetvene izglede za hmelj in za hmeljsko kupčijo. Uvodoma pripominja, da je letos cenitev hmeljske žetve posebno težavna, ker ni donos niti na najbližjlh hmeljnikih enak. Tako se dogaja, da bo dalo obiranje v enem hmelj-miku do 20 stotov na hektar, dočim bodo v sosednem, le par metrov oddaljenem komaj 2—3 stoti. Zato je treba sprejeti vse cenitve le z rezervo. Po zadnjih podatkih pa je vendarle mogoče računati v posameznih državah s približno naslednjim donosom (v carinskih stotih):
	1934	1933
Nemčija	110.000	166.388
Češkoslovaška	110.000	124.600
F rancija	36.000	33.200
Poljska	28.000	33.000
Jugoslavija	22.000	32.000
iBelgija	18.000	16.500
druge države	2.000	2.000
Po teh podatkih bi torej dala letošnja žetev le 326.000 carinskih stotov, dočim je dala lanska 407.380. Letošnja bo torej za
Mednarodni borzni indeks
Na veliikfih svetovnih borzah je Mia v preteklem tedou večinoma krepita tendenca, ki je bila deloma posledica pomirjenja poilitičnega položaija. Gibanje tečajev je razvidno iz teh številk:
1927	14.7.	21.7.	18.7.	4.8.	11.8.
100%			1934		
Looidlan	75-8	75-3	742	74-7	76-3
Pantiz	57-4	65-9	54-8	54-7	54*7
Berlin	32-2	32-3	32-2	30-9	31-8
Milam	84-0	82-9	04-4	85-2	865
Praga	56-8	56-6	57-2	57-1	57-1
Bruselj	24-1	23'8	22-8	22‘6	24-8
Amsterdama	31-9	3*2	31-0	30-8	32-1
Stockholm	11-8	12-0	11'9	11-8	12-3
Curih	38-2	38-5	38-2	37-6	38-5
Dunaj	30-0	80-0	20-7	30-0	30-0
New York	58-1	553	50-0	51-0	51-6
Mednarodni borzni indeks je marastel v preteklem tednu od 44-2 na 45-1%.
'■» * katerim pripravile ie prav prijetnega okusa in io
v itse*d"
gled v resnično umetnost. Trg barvnih reprodukcij je poplavil naša stanovanja. Imate v sobi lepo dragoceno opravo, na steni pa visi neokusna barvna reprodukcija slabega fabrikata. V naše domove spadajo originalne umetniške slike in kipi. Na razstavi bodo posamezne umetnine tudi naprodaj po dosegljivih cenah. Vabimo občinstvo, da si razstavo ogleda. Vsak obiskovalec dobi od vhodu na razstavo glasovnico, s katero bo volil umetnino, ki mu je najbolj všeč. Izvoljena dela bodo nagrajena.
Razstava Mednarodnega Instituta za štedenje na jesenskem ljubljanskem velesejmu
Pred 1° leti so zastopniki vseh večjih hranilničnih zvez na svetu ustanovili v Milanu Mednarodni Institut za štedenje, ki ima glavni namen, širiti smisel za štedenje po vsem svetu ter ščititi skupne interese hranilnic. Glavni namen dosega s tem, da podučuje najširše plasti vseh narodov o pomenu smotrenega štedenja, ki omogoča ustvarjanje narodnega kapitala in s tem napredek njihove države in vsega sveta. Kadar gre eni državi dobro, bo šlo dobro tudi drugim.
S	tem namenom je Institut sestavil gra-. divo za razstavo, ki naj pokaže narodom pomen štedenja. Vendar je imel nesrečo s tem gradivom, ker je zgorelo lani med prevozom v Švico v poštnem vozu. Medtem pa so nabrali mnogo novega gradiva. Razstavljeno b» prvič na jesenski razstavi Zveze jugoslovanskih hranilnic na ljubljanskem velesejmu. Zato ne zamudite te prilike ter si oglejte to zanimivo gradivo iz vseh držav svetal
UntdisU* Uuficifa
stotov premalo hmelja
približno 81.000 stotov manjša. Naj bi bila preje navedena cenitev tudi nekoliko pomanjkljiva, vendar je izven dvoma, da bo letošnji pridelek hmelja na vsak način manjši od lanskega.
Konzum piva pa se je radi izredno vročega .poletja na splošno dvignil za 5 odstotkov. V Evropi znaša potrebščina na hmelju 426.280 stotov. Če računamo s 5 odstotnim poviškom konzuma piva, potem se bo potrebovalo 10.657 stotov hmelja več. Če pa računamo še z možnostjo izvoza hmelja v Ameriko in Anglijo (približno
20.000	stotov), potem bo Evropa potrebovala v vsem 456.937 stotov, dočim bo dala žetev le 326.000 stotov. Potreba bi bila torej za 130.937 stotov večja.
Kupčija s hmeljem .se bo torej ugodno razvijala in tudi cene bodo dobre. Edina nevarnost je, da bodo kupci z organiziranim zavlačevanjem nakupov pritisnili tudi letos, kakor se je dogajalo v drugih letih, na ceno hmelja. Tu pa je edino protiered-stvo v dobri organizaciji producentov in domačih izvoznikov.
Zdravniški pregledi trgovcev
v • »i •
Z ZlVlll
Po sklepu ministrstva za soc. politiko in narodno zdravje se izdajo zdravstvena izpričevala o zdravju lastnikov, oz. voditeljev trgovin z živili vsakih 6 mesecev. Ta izpričevala izdajajo brezplačno vsi zdravniki v javni službi (okrajni in občinski). Vendar pa se morajo izpričevala taksirati z državno takso 20 Dim ter z banovinsko, kjer ta obstoji.
Ze v 24 urah :r\S.i:
klobuke itd. SkraM la avetlolik* irajee, ovratnike ta manšete. Pere, «oii. mnoga la lika demaie perilo
tovarna JOS. REICH
Poljaniki nasip 4—6. Selebargova al. 8. Telefoa it d-71.
ivo, izdatfno, redilno in ceneno odrasli Lo4 otroci z užitkom. =
Konkurzi in prisilne poravnave
Društvo industrijeer in veletrgovcev r Ljubljani objavlja za dobo od 1. do 31. julija 1934 naslednjo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo naj isto dobo pretečenega leta) konkurzoiv in prisilnih poravnav.
1. Otvorjeni konkurzi; v Dravski banovini 2 (6)1, v Savski banovimi 5 (6), v Vrba-ski banovimi — (—), v Pmiimorski banovimi
2 (1), v Drinslki banovini 4 (4), v Zetski banovini — (—), iv Dunarvetki banovini
3 (3), v Moravski banovini 1 (1), v Vairdar-ski banovimi 4 (—), Beograd, Zemun, Pančevo — (2).
2. Razglašene prisilne poravnave izven konkurza: v Dravski banovini 11 (1), v Saiv-ski banovimi 9 (2), v Vrhaski banovini 2 (1), v Priimoraki banovini 2 (1), v Dninski bamovini 3 (—), v Zetski banovini 1 (—), v Dunavslki banovini 8 (2), v Moravski banovini — (1), v Vandarski banovini 1 (—), Beogradi, 'Zemun, Pančevo — (—).
3. Končana konkurzna postopanja: v Dravski banovini 4 (4), v Savski banovini 6 (9), v Vrbaski banovini 2 (—), v Primorski banovimi 3 (1), v Dtninski banovimi 4 (4), v Zeitski banovini 1 (—), v Dunavski banovimi 5 (4), v Moravski banovimi 1 (2), v Vaindarslki banovimi — (—), Beograd; Zemun, Pančevo 1 (—).
4. Potrjene prisilne poravnave: v Dravski banovini 9 (—), v Savski banovini 31 (8), v Vrbaski bamovini — (—), v Primorski banovini 5 (3), v Drimski banovimi. 1 (1), v Zetski .banovini 1 (2), v Dumaviski ba>-movini 2 (6)1, v Moravski banovini — (1), v Vairdaraki bamovnii — (—), Beograd, Zo-iinun, Pančevo — (4).
Občni zbori
V. redni občni zbor d. d. Rude in kovine
v Ljubljani bo v petek, dne 31. avgusta ob pol 11 v sejni sobi tvrdke, Masarykova cesta 12. Delnice je treba založiti najmanj
6	dni pred občnim zborom pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani.
13.	redni občni zbor tvrdke »Kovina«,
prve jugoslovanske metalurgične industrije, d. d., Maribor, je dne 13. septembra ob 10. v pisarniških prostorih tvrdke na Teznem pri Mariboru. Delnice je treba založiti najmanj 4 dni pred občnim zborom pri blagajni Kovine ali pa: pri Celjski posojilnici, Jadranski banki v Ljubljani, Obrtni banki v Zagrebu ali Merkur Banki na Dunaju.
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 18. avgusta objavlja med drugim: Uredbo o izvozu pšenice — Navodila za sestavo banovinskega proračuna z uredbo o izvrševanju za leto 1935/36 — Uredbo o uveljavitvi § 20. zakona o izvršbi in zavarovanju — Dopolnitev uredbe o podpornem skladu pomožnega osebja v državni službi
—	Olja, oproščena plačila državne trošarine — Pripombo glede natrijevega sulfida in natrijevega silikata v uvozni tarifi zakona o občni carinski tarifi — Uredbo o izpremembi in dopolnitvi uredbe o skupnem davku na poslovni promet s tarifo — Razpis volitev v občini Šmarje-okolica — Razne razglase sodišč in uradov ter Tazne druge objave.
Vprašanje obveznega pokojninskega zavarovanja zasebnih nameščencev
Z letošnjim finančnim zakonom je dobil finančni minister pooblastilo, da razpiše veljavo zakona o obveznem pokojninskem zavarovanju zasebnih nameščencev na vso državo. Novosadska zbornica, ki je o tem vprašanju razpravljala, je sklenila, da se izjavi proti temu razširjenju pokojninskega zakona. Stroški zavarovanja bi znašali na leto okoli 130 milijonov Din, ki pa jih v današnjih časih gospodarstvo ne premore. Verjetno je, da ibodo tudi v vseh drugih zbornicah razširjenje sedaj v Sloveniji in Dalmaciji veljavnega zakona odklonili.
n kava
pijačo za Vas in VaSe otroke.
Vpisali sta se nastopni tvrdki:
Iv. Hirsch sin, družba z o. z. ali nemški Johann Hirsch Sohn, CJesfellSchaft tri. to. H. Tvrdka ialdluje specialne jermene, gonilne ih druge jermene za industrijske svrhe. Osmvvna glavnica družbe znaša 2&0.000 dinarjev in je plačana v oeJoti. Poslovodji so: Trupej Ffanc, trgovec in posestnik v Sevnici, Hirsch Ivan (Hans), sin tvor-niČarja v Schottvvien, sedaj v Sevnici v hotelu »Triglav« in Karl Hirsch, tvorhičar v Schottwien. Za podpisovanje upravičen Ivan Hirsch Samostojno, oba druga poslovodji pa le kolektivno.
»Styria«, trgovina s hmeljem, družba z e; z., nemško >Styria« Hopfenhaudelsge-sellslhaft m. b. H., francosko »Styria«, so-cietč pour le commerce de houblon & re-sponsabilitč limite; angleško »Styria«, Hop Trading Oomp. Ltd. Sedež družbe Žalec v Savinjski dolini. — Osnovna glavnica v višini 100.000 Din je v gotovini plačana. Poslovodje družbe: Bela Frank, trgovec v Novem Sadu, Erich Krakeuberger, trgovec v Žatcu, Ernest Krakenbcrger, trgovec v Parizu.
Vpisale so se te kpremeiube:
Sformecki in drug v Celju. Izstopil je družabnik Soiner Hinko, vstopil pa kot nov družabnik Viktor Paulik, poslovodja v Celju.	tj v;
Zangger Franc, trgovina z mešanim blagom v Celju. Izbriše se kot prokurist Viktor Lichtenegger, ker je imenovani že davno umrl.
Kokra, tekstilna d. d. v Kranju. Družba se je po sklepu občnega zbora razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorja, dosedanja člana upravnega sveta dr. Beno Sa-bothy ih dr. Franc Ženko; odvetnika v Kranju.
Karol Vidmar & Comp., družba z o. z. v Ljubljani. Z notarsko izjavo se je družba razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator Karol Vidmar, pekovski moje ter v Ljubljani.
Izbrisale so se nastopne firme:
Martin Schwcr, trgovina z mešanim blagom, Obrežje, sodni okraj Kostanjevica — zaradi opusta in preselitve v Samobor.
Vincenc Bon, trgovina z mešanim blagom v Raki.
Iz zadružnega regristra
Vpisala se je Gospodarska Zadruga, r. z.
z o. z. v Topolšici. Zadruga vnovčuje pridelke, živino in proizvode svojih članov ter jim nabavlja in vzdržuje potrebne stavbe, orodje in druge naprave.
Razdružila se je in prešla v likvidacijo Živinorejska zadruga za Hrastje in okolico. Likvidatorji dosedanji člani načelstva.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, r. z. z n. z. Vpišejo se k šopodpisovanju pooblaščeni uradniki zadruge; dr. Janko Kersnik, ravnatelj, dr. Kambič I. tajnik, Fran Prijatelj II. tajnik in kontrolor Smodiš. Izbriše se dr. Janku Kersniku podeljena prokura.
Izbrisali sta se nastopni zadrugi: Konzumno društvo za Slovenijo v Ljubljani, podružnica v Mariboru, ker se je podružnica opustila in podružnica društva V Prevaljah.
Konkurži ih prisilne poravnave
Odpravljen je konkure po zapuščini Marije Horvat iz Ljubljane, ker je bila razr deljena vsa masa.
Potrjena je prisilna poravnava izven stečaja zidarskega mojstra Rudolfa Terčelja v Ljubljani.
Ustavlja se poravnalno postopanje izven stečaja v zadevi posestnika in pekovskega mojstra Tiirha Štefana v Rogaševcih, ker se na naroku ni dosegla potrebna večina za sprejem poravnave.
hmM-Bmdaia
Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic
v Ljubljani sprejema do dne 21. avgusta ponudbe za dobavo smrekovih in hrastovih desk, mehkih remeljnov ter orehovih debel'.
Direkcija državnega rudnika v Kaknju
sprejema do dne 23. avgusta ponudbe o dobavi 50 m gradla za zastore, eternit šablon, enofaznega strujomera, belega angleškega lima, medene žice, konjske opreme in raznih kož, medenih pip, železja za okna in kit za okna.
Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 24. avgusta ponudbe o dobavi rdečega blaga (merino) za signalne zastavice, gradla za žimnice, blaga za državne zastave, črnega blaga za žalno zastavo, rjuh, brisač in konjske žime.
Pri Komandi diavske divizijske oblasti
v Ljubljani bo dne 24. avgusta druga ustmena licitacija za izvršitev mletja vojno-državne pšenice.
Direkcija drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 30. avgusta pismene ponudbe za novo zgradbo in prevzem zakupa kolodvorske restavracije, na stanici Rakek. — Predmetni oglas se dobi v pisarili Zbornice za TOI v Ljubljani.
TRGOVCI! Sirite »Trgovski list*.
.KUVERTA'
b. z o. z.
LJUBLJANA
KailonSka 'c. 2 Volarski oot 1
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
iiiiiaiiiii
Jugoslovansko-švicarski klirinški promet
Prti Narodni banki v Beogradu je bilo v korist Švicoiiisik^h uipmiikov vplačamo dne 31. julija 17*5 milijonov šv. frankov (dne
14.	julija 17-01 milijonov). Od tega .zneska še ni izplačano za blagovne dolgove 992.262, za droge 80.823 šv. frankov. Ptleig tega je pri Narodni kainkli prijavljenih, a še ne izplačanih terjatev za 3-8 (dne 14. junija za 3-11) -milijonov šv. frankov.
Angleški princ Jurij, drugi sin angleškega kralja, je prišel na aeroplanu v Ljubljano. Z letališča se je z avtomobilom odpeljal v Bohinj, kjer bo gost princa Pavla.
V	Gorici in Idriji je bilo obsojenih 23 slovenskih delavcev na 2- do 5 letno konfi-nacijo ma otoke, ker da so širili protifašistične letake.
Oproščen je bil novosadski zdravnik dr. Matic, ki je v nekem pismu na ministra za soc. politiko Ivana Puclja tr<4il, da so se godile pri zdravniški zbornici v Novem Sadu razne nekorektnosti in nezakonitosti. Na ministrovo zahtevo je morala zbornica tožiti dr. Matiča, ki je pred sodiščem nastopil dokaz resnice in bil nato oproščen.
Begunci iz Avstrije še vedno prihajajo v Jugoslavijo. Tako je prišlo v Varaždin zopet 85 narobnih socialistov iz Avstrije.
Begujici pravijo, da so bežali pred terorjem oblasti.
V	Južni Airtčrikl je nastal radi zadnjih nemških in avstrijskih dogodkov popoln preobrat v mišljenju javnosti. Francoski listi pišejo, da so ti dogodki tako vplivali ko svoje dni torpediranje »Lusita-nije«. Germanofilstvo se je nehalo.
Kemal paša obišče rumunskega kralja Karola. Obišče ga najbrže še pred njegovim potovanjem v Pariz.
Bodoča nizozemska, kraljica, prestolonaslednika Julijana se bo zaročila s švedskim princem Karolom.
Samoupravno židovsko republiko dobe
Židje v sovjetski Rusiji.
Bolgarska vlada je izdelala nov zakon o občinah. Po novem zakonu bo štela občinska uprava Sofije 26 članov. Predsednika in pet njegovih namestnikov imenuje notranji minister, deset jih izvolijo poklicne organizacije, 10 pa meščani. Voli se po stareih' Volilnem redu.
Praški župan dr. Baxa obišče glavna mesta sovjetske Rusije, da se seznani s sovjetskimi komunalnimi napravami.
Sedanji avstrijski kancelar dr. Schusch-nigg je slovenskega pokolenja in še njegov oče je tofil znan eiliovenskii narodni delavec ria Koroškem, ki bo ga zaito Nemci imenovali »deir wiiindisahe Minister«. Seveda pa se ni pisal1 Schiuiscbnigg, temveč Sušnik.
Kardinal Faulhaber je v svoji pridigi ostro napadel narodno socialistični antisemitizem in dejal, da je bila Rohmova smrt samo božja kazen za preganjanje Židov.
Hindenburgov osebni sluga Zanackcn,
ki je bil že 60 let v HindenburgOvi službi, je umrl kmalu po smrti svojega gospodarja.
Zračno brodovje ameriške mornarice bo
povečano ža 2100 najmodernejših hidro-avionov.
Stara frankfurtarska zastava je v Nemčiji sedaj definitivno prepovedana. JPlrepioiVeda-n:im bila le, ker je bila zastava november-skega preobrata v letu 1918, temveč tudi radi njenega republikanskega in 'revolucionarnega simbola, ki je bil izražen v njenih bairvaih: iz črne noči slcioai rdečo kri v zlato svobodo.
Zemeljski plaz je zasul potniški vlak
blizu Sarajeva. V vlaku je nastala panika,
čeprav ni bil nihče ranjen. Po 8 urah je bila proga zopet očiščena.
Belgijsko vojaško letalo je strmoglavilo na tla. Pilot in opazovalec sta bila ubita.
— Smrtno se je ponesrečila francoska, le-talka -Penoit, ki je skočila si padobranonii, a se ta ni odprl, ker se je zataknil na aparat.
— V Rusiji ipai ee je ubila rekorderka v skakanju liiz letala gospa Bušev, ker se ni padobman odprl.
Dvoje italijanskih letal je trčilo pri vajah skupaj. Pilot enega letala se je s padobra-nom rešil, dočim je bil pilot drugega ujait.
Potniški parnik, ki oskrbuje promet med Rio de Janeirom in San Franciscom, se je potopil. 30 potnikov je utonilo.
Dva aktualna politična dovtipa
Objavlja beograjska »Štampa«. Neki beograjski odvetnik se je hotel ustreliti. Ko je nastavil samokres na sence, prileti k sreči v sobo žena in prepreči samomor. Začne ga spraševati, zakaj se je hotel ustreliti. Vse mogoče vzroke navaja, ali nobeden ni pravi. Na koncu ji šine prava misel v glavo-: »Pa ne da si se hotel ubiti, ker si delal kupčije z Gutmannom in »Na-šičko«. — Nato advokat: Ne! Hotel sem se ubiti zato, ker pri tako velikem številu onih, ki so bili poleg, le jaz nisem bil. —
Besednjak jugoslovanskih sinonimov bodo baje izdali pr iv redniki in advokati. In to je drugi dovtip »Štampe«. Že pred mesecem s» bili zloženi prvi sinonimi, ki se glase: naša — našinska — našička.
TRŽNA POROČILA
Zagrebški tedenski sejem
Zadnji zagrebški tedenski sejem je bil zelo slabo) obiskan. Tudi kuipSija je bila na sejma slaba. Dogon: 3 biki, 90 krav, 79
volov, 22 juncev, 53 telet, 34 konj in žrebet, 140 prašičev in 210 pujskov. Cene: biki po 3, krOve za klanje pb -2-75 do 3-25, teleta za klanje po 3-50 za kg žive teže, teleta za rejo po 800 do 900 žival, vOli I. vrste po 4-50, II. po 3-25, junici po 3S živa teleta po 4-50 do o-50, zaklana po 7 do 7'50, pitani prašiči po 7'50 do 8, nepitani po 6 do 6-50, zaklani prašiči po lO^SO, zaklani pujski po
11	dJo 13t, zaklana jagnjeta po 7 do 8 za kg.
—	Detelj«, po 35 do 45, seno po 35 do 40* slama) pta 30 do 35 Diin za sto kil. Drva po 70 do 100 za kubični meter.
* Naše sadje na tujih trgih
Poročilo Zavoda za pospeševanje 1 zunanje trgovine z dne 16. avgusta.
Dunajski trg: Včeraj in danes je skupno prišlo na dunajski trg 42 vagonov naših svežih češpelj. Češplje so prišle na trg v dobrem stanju, toda med njimi je bilo tudi nekaj drobnih. Danes so se češplje prodajale povprečno po 30 do 34 grošev za kilogram. (Kakor nam javlja Zavod, je treba vse te cene razumeti za blago na debelo.) Računa se, da bo od poslanih 42 vagonov ostalo 10 do 12 vagonov neprodanih. (Stara napaka traja kar naprej in ne znamo porazdeliti pošiljk sadja na tuje trge. Enkrat preplavljamo trge, drugič zopet bo sadja primanjkovalo.)
Na Dunaj sta danes prišla tudi dva vagona našega grozdja. En vagon je bil iz Novega Sada, drugi pa iz Smedereva. Novosadsko grozdje se je prodajalo po 70 do 75 grošev, smederevsko pa po 95 grošev do enega šilinga.
Praški trg: Danes je bilo prodanih 16 vagonov naših svežih češpelj po povprečni ceni 130 Kč za sto kil. Glavni vzrok, da je cena naših češpelj padia v kratkem času v tako veliki meri, je ta, ker prihaja v Prago premnogo blaga in ker pošiljajo naši izvozniki to blago v komisijsko prodajo. (Kdaj se bomo že naučili izvažati sadje!)
Varšavski trg: Sveže češplje se prodajajo v V aršavi povprečno po 70 do 90 zlotov za sto kil. Te cene veljajo v trgovini na debelo.
Švicarski trg: Sveže češplje se prodajajo franko švicarska postaja (postaja Buck s), neoarinjone, povprečno po ceni 17 švicarskih frankov za sto kil. Sveže grozdje pa se prodaja tudi franko obmejna postaja necarinjeno po ceni 27 šv. frankov za 100 kil.
Vse podrobne podatke daje Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd,' Ratnički dom.
Program ljubljanske radio-postaje
Nedelja, 19. avg.: 8.15: Poročila — 8.30: Gimnastika (Pustišek Ivko) — 9.00: Versko predavanje (p. dr. Regal. Čebulj) — . 0.30: Trbovlje (L. Mrzel) — 10.00: Prenos iz stolnice — 11.00: Radijski orkester — 12.00: Čas, plošče — 16.00: O sadni trgovini (Flego Anton) — 16.30:	Prenos
koncerta mladinskega zbora Jadranskih stražarjev iz Št. Vida nad Ljubljano — 20.00: Vokalni koncert ge. Mare in Stje-pana Marčeca — 20.45: Plesi iz davnih in današnjih dni (plošče) — 22.00: Čas, poročila, Radijski orkester.
Ponedeljek, 20. avg.: 12.15: Pod žarkim (španskim solncem (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Reproduc. serenada — 1-3.30: Koncert grenadirske godbe iz Pariza (plošče) — 19.00: Božena Beneševa in Ana Marija Tilscheva ob 60 letnici (Vera Dostalova) — 19.30: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna) — 20.00: Pevski koncert g. Burgerja, vmes citre solo izvaja g. Mezgolits — 21.00: Radijski orkester — 22.00: Čas, poročila, lahka glasba (R. 0.).
Torek, 21. avg.: 12.15: Dobre volje biti to me veseli (reproduc. slovenske narodne) — 12.45: Poročila — 13,00: Čas, C. Franck: Varijacije za klavir in orkester
—	13.30:	Vijolinski solistični konoert
(plošče) — 19.00: Otroški kotiček (Manca Romanova) — 19.30: Pokopana preteklost pod Prisankom (Jos. Vandot) — 20.00: Orgelski koncert izvaja Blaž Arnič, vmesne samospeve poje Angela Megle — 21.00: Radijski orkester — 22.00: Čas, poročila — 22.30: Angleške plošče.
Motvoz Grosuplje
domač slovenski izdelek # Svoji k svojim!
Tovarna motvoza in vrvarna d. d.
Grosuplje pri Ljubljani
Ureja ALEKSANDER ZELEZNIKAR. — Za Trgovsko-indhstrljsko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.