—TDrAl/CVI I | fT ’3' Naročnina za Jugoslavijo: DB VHL ^^9 fl H0 HI HI ^H Uredništvo: Ljubljana, celoletno 180 din (za ino- HH ■geTOgaR’ »JHL. JH AHl HRV - jfflČ BgS HS bL^_ |H| Gregorčičeva ulica 23. Tel zemstvo: 210 din), za'/«leta R Kil WBBU »K Vk H BBHM B §■ 25-52. Uprava: Gregor- 90 din, za 'It leta 45 din, W W Bife čičeva ul. 27. Tel. 47-61 mesečno 15 din. Tedenska Rokopisov ne vračamo. — izdaja za celo leto 50 din. ■_______ « _ _ «- * J - ■» n» i — {g #..« Račun pri poštni hranil- Plača in toži se v Ljubljani. CdSOPIS Z3 fr0OVIfVO« f f> O US (f ff O« OOTt Ul CfefiarillSlVO nici v Ljubljani št. 11.953. fzfi aia S0pokTdS Uubliana, ponedeliek 29. ianuaria 1940 Cena 1*50 Ugotovitve, ki se moraio upoštevati Ljubljanska konferenca gospodarskih zbornic je bila, kakor se je splošno priznavalo, dosedaj največja in najpomembnejša gospodarska konferenca v državi. Na njej so bile zastopane vse pokrajine in vsi gospodarski stanovi, da je imela v resnici vsedržavni značaj in da je res mogla govoriti v imenu vsega gospodarstva. Pri tem pa je naglasiti še to, da je potekla konferenca v popolnem soglasju in da ni bilo v nobenem vprašanju nobenih ločenih mnenj. Še poseben pomen so dobili sklepi ljubljanske konference, ker so jih v celoti potrdile tudi vse kasnejše konference v državi. Tako je konferenca hrvatskih gospodarskih zbornic v Zagrebu, ki se je sestala takoj po ljubljanski konferenci, v celoti in izrečno potrdila vse sklepe ljubljanske. Prav tako je izrečno odobrila delo ljubljanske konference tudi beograjska Zveza trgovskih združenj. Če postavljajo soglasno iste zahteve srbski, slovenski in hrvatski gospodarski ljudje, potem je že samo s tem zadosti jasno izpričana utemeljenost teh zahtev in zato se morajo te tudi upoštevati. Zato tudi znova navajamo vse glavne zahteve ljubljanske konference, ker absolutno ne gre, da bi se na te sklepe pozabilo in se prezrlo soglasno mnenje vseh gospodarskih stanov v državi. Kaj je torej ugotovila in zahtevala ljubljanska konferenca gospodarskih zbornic: 1. Vsi gospodarski ljudje v državi so pripravljeni dati državi potrebna materialna sredstva, kolikor je to le v njih moči. Zavedajo se resnosti političnega položaja, vendar pa morajo izjaviti, da se z davčno reformo neupravičeno preobremenjuje gospodarstvo. 2. Postopek, s katerim se določa davčna osnova, postavlja davčnega zavezanca glede določevanja zaslužka v razmerje ovce proti volku, glede dokaznih sredstev pa se zahteva od njega drago in nemogoče zbiranje podatkov. 3. Določen je proti davkoplačevalcu najtežji kazenski postopek, ki se sploh more zamisliti. 4. Zbornice niso bile predhodno zaslišane, čeprav določa zakon, da so posvetovalni organi vlade, ki se morajo zaslišati pred izdajo davčnih predpisov. 5. S spremembami zakona je v temelju spremenjen davčni sistem. Dosedaj je veljalo zdravo načelo, da se po davčnem odboru določi davčna moč davkoplačevalca, sedaj pa se uvaja sistem ocene njegovega bilančnega dobička, ki pa se tako zelo obdaruje, da presega njegovo gospodarsko moč. 6. Ni se zadosti upoštevalo socialno življenje srednjih gospodarskih ljudi, ki so glavni nosilci gospodarskega napredka, temveč se tretirajo kot objekti, ki so s stališča socialne politike najmanj važni. 7. Ni se upošteval vpliv novih davčnih ukrepov na nadaljnji razvoj našega gospodarstva in pa posledice, ki morajo nastopiti takoj, kakor hitro bi se začela nova reforma izvajati. 8. Prezrlo se je, da bodo nove fiskalne določbe takoj vplivale na dvig cen, kar bo zopet prisililo državo, da zviša svoje izdatke in zato iz novih dohodkov ne bo mogla pokriti novo nastalih izdatkov. 9. Pri iskanju novih davčnih virov so pristojni činitelji prezrli mnoge možne druge vire, temveč zahtevajo vse le od starih virov, ki pa tega ne morejo dati. 10. Postopek pri določanju davčne osnove je nemogoč in neizvedljiv za večino srednjih podjetnikov, katerim grozi, da bodo morali plačati več kakor zaslužijo, poleg tega pa bi jim mogle drakonične kazni uničiti ves kapital. 11. Nove določbe so nejasne, do-čim bi moral nov davčni zakon precizno določiti vse postopke ob-dačevanja. Zaradi teh nejasnih določb, ki se morejo na razne načine tolmačiti, je bilo fin. mini- strstvo že prisiljeno, da izda posebna tolmačenja in pojasnila, da ne bodo tvorili davčni zakon njegovi zakonski členi, temveč velikansko število teh tolmačenj in pojasnil, v katerih se ne bo spoznal niti davčni uradnik, kaj šele davčni zavezanec. 12. Pri spremembi davčnih stopenj se ni računal efekt s svinčnikom, temveč so se avtomatično zviševale stopnje, kar bo imelo za posledico, da bodo morale nekatere družbe plačati tudi več davka, kakor pa je znašal ves njihov dobiček. 13. Sedanji aparat, ki naj bi izvajal predvideno velikansko kontrolo nad velikanskim številom podjetij, je mnogo preslab in pre-nezadosten ter bi se moralo namestiti veliko število knjigovod-stvenih strokovnjakov, kar bi veljalo silno mnogo denarja. 14. Po proučitvi vse reforme so morali vsi gospodarski ljudje imeti prepričanje, da je država proti njim nerazpoložena ter da jih dejansko postavlja izven zakona. Izdane določbe so mestoma tudi v nasprotju z določili ustave. Vse te ugotovitve so bile na podlagi temeljitih referatov tudi dokazane. Zato pa tudi ne gre, da bi se te ugotovitve prezrle, temveč se morajo v celoti upoštevati. Pri tem znova poudarjamo, da ni sam nameravani finančni efekt davčne reforme povzročil nezadovoljstvo, temveč način, s katerim se je skušal doseči. Gospodarski ljudje so jasno pokazali pot, po kateri more priti država do novih dohodkov, neoprostljivo bi bilo, če bi se ti nasveti prezrli. Zboljšanje državnih financ je mogoče le z upoštevanjem predlogov gospodarskih zbornic. Letna skupščina Združenja trgovcev v Slov. Bistrici bo dne 18. februarja 1940. Vsa ostala združenja se naprošajo, da za ta dan ne skličejo letnih skupščin. Seja Centralnega predstavništva zvez trg. združenj Predsedništvo Centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj sklicuje za torek dne 6. februarja ob 9. uri dop. sejo Centralnega predstavništva. Seja bo trajala dva dni. Istočasno je sklicana tudi plenarna seja Zveze trgovskih združenj v Beogradu. Delež Slovenile na iavnih delih Od 2.771 mili ionov dobila Slovenila le 108 miliionov din V zadnji številki revije »Dejanje« je objavil Jože Zupan na podlagi podatkov dr. Bičaniča silno zanimiv članek o deležu Slovenije pri javnih delih. Iz njegovega članka objavljamo nekatere najbolj značilne podatke. Slovenci prispevamo k skupnim državnim izdatkom najmanj 13 %>, torej znatno več, kakor pa bi morali prispevati po številu prebivalstva. Ce pregledamo izdatke države za javna dela, iz katerih se najbolj vidi gradbena politika države, pa vidimo, da je bila Slovenija pri javnih delih silno prikrajšana. Tako je bilo investiranih iz rednih proračunskih sredstev 1. 1919./20. za javna dela za vso državo 43 milijonov din, od teh za Slovenijo 2 milijona ali 5 %>, 1. 1920./21. 105 za vso državo, za Slovenijo 8 milijonov din ali 7'5 °/o, 1. 1922./23. od 189 za Slovenijo 18 ali 9%>, 1. 1924./25. pa od 386 milijonov za vso državo za Slovenijo 22 milijonov ali 6 %. Še popolnejše podatke je zbral dr. Bičanič za naslednja leta in ti podatki so še mnogo bolj zgovoren dokaz, kako silno se je zapostavljala pri javnih delih Slovenija. Tako je bilo izdanih v 1. 1925 do 1934. • v vse] državi v Sloveniji v milijonih din 66 15 •21 4 2 108 Za ceste mostove zgradbe instalacije vodna dela skupno 1324 457 800 120 70 2771 Druge pokrajine so dobile od zneska 2771 milijonov din: Hrvat-ska 250, Dalmacija 102, Bosna in Hercegovina 278, Vojvodina 111, Crna gora 169, Srbija 1753 milijonov din. Od vsega državnega izdatka za ceste je dobila Slovenija 5‘0%, za zgradbe pa celo samo 2'6 °/o, od vseh 2771 milijonov pa le 3*9 °/o, Srbija pa celih 63'3°/o. Zaradi nezadostne državne dotacije je morala Slovenija tem več prispevati za javna dela iz samoupravnih sredstev. K vsem izdatkom za ceste v višini 110 milijonov din je dala država 66, Slovenija iz svojih sredstev pa 44 milijonov din ali 40 °/o vseh izdatkov. Pri zgradbah je morala Slovenija od skupnih stroškov v višini 50 milijonov prispevati sama iz svojega celo 29 milijonov ali 58°/o vseli izdatkov. To zapostavljanje Slovenije pri javnih delih se tudi ni nehalo naslednja leta, t. j: 1. 1936., 1937. in 1938. Statistični letopis navaja za ta leta naslednje podatke: Novih cest se je v teh treh letih zgradilo v vsej državi 87 kilometrov in se v ta namen izdalo 51.190.000 din. V Sloveniji se ni iz državnih sredstev zgradil niti en kilometer. Razmerje 51,190.000 proti 0. Za popravljene ceste je izdala država: v vsej državi v Sloveniji v milijonih din 1936. 66,34 3,58 1937. , 104,21 3,22 1938. 218,12 11,31 Poleg tega je prispevala država banovinam za nove ceste v vsej državi 8,773.000 din, v Sloveniji — nič, za popravljene ceste 19,241.000, v Sloveniji pa celih 53.000 din. Končna vsota vseh državnih izdatkov za ceste je torej: za nove ceste v vsej državi 59,963.000 din, v Sloveniji nič, za popravljene ceste v vsej državi 407,922.000 din, v Sloveniji pa 18,175.000 din ali celih 3‘8 °/o. Še zanimivejšo sliko nudi pregled javnih zgradb. Za nove zgradbe je izdala država v 1. 1936. do 1938. v vsej državi 152,709.000 din in banovinam za nove zgradbe je dala 8,047.000 din, da je dala skupno za nove zgradbe 160,756.000 din. Za popravljene zgradbe pa je dala država skupno 28,112.000 din. Od te vsote je dobila Slovenija za nove zgradbe 321.000 din ali 0'2 %. Za popravljene zgradbe pa je dobila Slovenija skupno 1 milijon 408.000 din ali 5%>. Mesto Beograd pa je prejelo v teh treh letih za nove zgradbe od celotnega zneska 160,756.000 din 126.548.000 din ali 78 %>, za popravljene zgradbe pa 15,442.000 din ali 55 °/o. Skupno je dobila Slovenija za nove in popravljene zgradbe od celotnega zneska 188,868.000 din 1,728.000 din ali 0‘9 °/o, Beograd pa 141,990.000 din ali 75 »/o. Država je izdala za javna dela v 1. 1936.—1938. skupno 1.255 milijonov din, od česar je dobila Slovenija le 2 °/o, Beograd pa 335 milijonov ali 27 °/o, donavska banovina pa 449 milijonov ali 35 %. Javna dela na račun samoupravnih bremen pa so znašala v isti dobi: milijonov din v vsej državi 447 ali 36 % v Sloveniji 42 „ 172 %> v Beogradu 25 „ 8 °/o v drugih banov. 97 „ 22 °/o Te številke še posebno jasno kažejo, kako je bila Slovenija zapostavljena pri javnih delih (pri čemer pa železnice niso niti upoštevane, a je znano, da so se tudi te večinoma delale v vzhodnejših pokrajinah). Na drugi strani pa je morala Slovenija silno zviševati svoje samoupravne izdatke, če je hotela, da so se izvršila vsaj najbolj nujna javna dela. Tako je že morala Slovenija dati iz samoupravnih sredstev za javna dela 172%, bogata Vojvodina pa le 22%. Ni seveda potem čudno, če so samoupravna bremena vedno v Sloveniji najvišja. Vse te številke pa po drugi strani tudi jasno dokazujejo, kako neupravičen je strah nekaterih ljudi, da samostojna slovenska banovina, ne bi mogla zmagovati vseh svojih izdatkov. Ravno nasprotno je res, ker celo pri zmanjšanem davčnem bremenu bi mogla izvršiti Slovenija več javnih del ko doslej in bolj pospeševati svoje gospodarstvo kakor pa je mogla v vseh prejšnjih letih. Slovensko in novi davčni V petek dne 26. t. m. je bila v Mariboru seja glavnega odbora Zveze trgovskih združenj dravske banovine. Ker je seja razpravljala prvenstveno o novih davčnih predpisih, je bila udeležba polnoštevilna. Predsednik Stane Vidmar je po uvodnih formalnostih prešel takoj na razpravo o davčni reformi. V temeljitem in stvarnem poročilu je podal pregled vseh novih davčnih sprememb in nazorno prikazal pomen nove davčne obremenitve za slovensko trgovino. Podrobno je poročal o poteku vsedržavne konference zbornic, ki je bila 17. in 18. t. m. v Ljubljani, in povedal tudi svoje vtise, ki jih je na tej konferenci dobil. Po njegovem poročilu so posamezni zastopniki trgovskih združenj stavili konkretne predloge za omilitev novih davčnih predpisov; zlasti mnogo tehtnih predlogov je stavilo mariborsko združenje trgovcev. Sledila je obširna in temeljita debata, nakar se je sprejela resolucija, ki vsebuje vse zahteve slovenskega trgovstva glede sprememb novih davčnih predpisov in se bo poslala vsem merodajnim ministrstvom in drugim oblastem. Tudi zastopniki slovenskega trgovstva so na tem zborovanju poudarjali, da se mora že enkrat prenehati s prakso, da se vpra- šanja, ki živo in globoko zadevajo gospodarstvo, rešujejo brez zaslišanja in sodelovanja gospodarskih organizacij. Le na ta način se je mogoče izogniti takim prenapetostim, kot jih kaže nova davčna reforma in katere se bodo morale sedaj nujno omiliti. Ves potek razprave je pokazal, da se slovensko trgovstvo globoko zaveda resnih časov, v katerih je naša država, da je pripravljeno prispevati in žrtvovati za obrambo države kar največ in da mu gre le za način, kako hoče država ta denar od njega dobiti. Nato se je razpravljalo še o ureditvi minimalnih plač trg. pomočnikov in nameščencev in so se sprejeli potrebni sklepi za anketo pri kr. banski upravi. Po sklepanju o nekaterih internih vprašanjih je predsednik Vidmar zaključil lepo uspelo zborovanje slovenskih trgovcev. Pripravlja se ustanovitev zbornice za banke V Zagrebu bo v kratkem konferenca zastopnikov poklicnih organizacij bank in zavarovalnic. Vse organizacije so že pripravile material za konferenco, ki bo zlasti posvečena novi davčni reformi. Na konferenci pa se bo razpravljalo tudi o ustanovitvi samostojne zbornice za banke. Prof. dr. Pavle Grošeli Iz Zagreba je prišla v soboto težka vest, da je na tamkajšnji kliniki umrl v starosti 57 let univ. bon. profesor ter prof. ženske realne gimnazije v Ljubljani dr. Pavel Grošelj. Težka in nenadomestljiva vrzel je z njegovo smrtjo nastala v vrstah slovenskih kulturnih delavcev, katerih eden najodličnejših reprezentantov je bil baš pokojni Pavle Grošelj. Temeljit kot znanstvenik-, odličen slavist, ki je kot pisec ali govornik naravnost navduševal ljudi, oster kot kritik in debater, vedno aktiven v širjenju ljudske prosvete, mož, ki je ostal svojim idealom vedno zvest, pri tein pa mož izredno dobrega in plemenitega srca, to je bil pokojni Pavle Grošelj. Ze kot visokošolec se je kot eden prvih voditeljev dela za ljudsko prosveto uveljavil v slovenski javnosti. Bil je duša predavateljske akcije akad. dr. »Prosveta« in kadar je bilo napovedano njegovo predavanje, je bila velika dvorana Mestnega doma premajhna, tako trumoma je vse hitelo k njegovim blestečim predavanjem o nastanku sveta, o Prešernu in drugih predmetih. Grošljeva predavanja so bila tako po vsebini, obliki in jeziku naravnost vzor dovršenih predavanj. Prav tako odličen je bil Pavle Grošelj tudi kot pisatelj. Njegovi »Zapiski prirodoslovca« v Ljub. Zvonu ostanejo spisi trajne veljave, prav tako pa tudi njegovi drugi spisi. Najlepši spomenik pa si je postavil Pavle Grošelj- s »Proteusom«, našo odlično naravoslovno revijo, katere soustanovitelj, urednik in najodličnejši sotrudnik je bil. Pavle Grošelj je bil mož najširšega obzorja, človek, ki je imel velikansko znanje in spomin, ki je vzbujal občudovanje, bil je mož, ki je bil enako velik ljubitelj- znanosti ko umetnosti in ki bi se mogel uspešno uveljaviti na vsakem mednarodnem forumu. Toda Pavle Grošelj ni nikdar iskal priznanja in se nikdar potegoval za častna mesta. Ustvaril je sam sebi tako veliko lastno kraljestvo, da mu zunanje časti niso mogle nič pomeniti. Pri tem je bil demokrat skozi in skozi, ki je imel iskrene prijatelje in občudovalce v vseh slojih prebivalstva. Svojim idejam je bil vedno zvest in ni nikdar poznal v nazorskih stvareh nobenega kom-promisarstva. Bil je mož, da mu malo enakih! Večna slava njegovemu svetlemu spominu! f« Trgovinski ** začne zopet izhaiati kot dnevnik, „Trgovačke n novine" pa prenehajo Zadnje »Trgovačke novine« objavljajo na uvodnem mestu izjavo lastnika in urednika »Trgovačkih novin« za Zvezo trgovskih združenj v Beogradu g. Nedeljka K. Saviča, da prenehajo »Trgovačke novine« izhajati, ker začne v februarju izhajati »Trgovinski glasnik« kot dnevnik. »Trgovinski glasnik« je izhajal do 1. 1935. ter bil skozi celih 40 let glasilo srbskih gospodarskih krogov, ki si je pridobil velikanske zasluge ne le za gospodarski napredek Srbije, temveč je s svojo objektivno kritiko mnogo pripomogel tudi za njen politični in kulturni razvoj. Obnova »Trgovinskega glasnika« bo zato tudi iskreno pozdravljena od vsega našega gospodarskega sveta. G. Savič pravi v svoji izjavi, da se je že davno čutila potreba, da ima trgovstvo Jugoslavije svoj dnevnik in ne samo tednik. Zato je že v oktobru lanskega leta stopil v stik s tremi najvažnejšimi trgovskimi organizacijami v Beogradu ter jim razložil potrebo čim- prejšnje ustanovitve lastnega dnevnika. Njegov predlog je bil sprejet in sklenjeno, da se obnovi stari »Trgovinski glasnik« in da začne ta ob novem letu 1940. izhajati. Njegovo izhajanje se je sicer nekoliko zakasnilo, s 1. februarjem pa bodo srbski trgovci imeli svoj dnevnik. »Trgovačke novine« se zato novemu dnevniku umaknejo in prenehajo izhajati. Nastale so kot nadomestilo za »Trgovinski glasnik«, ki je 1. 1935. prenehal izhajati. Skozi pet let so pogumno, odločno in spretno zastopale interese srbskega, a tudi vsega jugoslovanskega trgovstva, a hkrati tudi interese vsega našega gospodarstva. Več ko eno zmago so doživele v teh petih letih »Trgovačke novine« in njih urednik g. Kosič. Baš sedaj so dobile najlepše zadoščenje, ko se je moralo z merodajnega mesta priznati, da je bila njih kritika razmer pri Prizadu in Zavodu upravičena. »Trgovačke novine« so ob vsaki priliki dokazale, da so bile pravo bratsko glasilo, na čigar pomoč smo mogli vedno računati. Enako iskreno pa pozdravljamo tudi obnovitev »Trgovinskega glasnika«, o katerem smo prepričani, da bo z vsem uspehom nadaljeval visoke tradicije starega »Trgovinskega glasnika«. Zlasti pa pozdravljamo, da dobi trgovstvo s »Trgovinskim glasnikom« svoj dnevnik, ki bo mogel vse drugače braniti interese trgovstva, kakor pa jih je mogel tednik. Zahteve trgovstva in vsega našega gospodarstva bodo po novem dnevniku mnogo bolj močno slišne in s tem se bo povečal tudi vpliv trgovskih organizacij. K ustanovitvi novega dnevnika srbskim trgovcem iskreno čestitamo in želimo novemu listu čim lepši razvoj in napredek. Vse slovenske trgovce pa pozivamo, da se tudi oni še bolj oklenejo svojega stanovskega glasila in da po zgledu srbskih trgovcev delajo in žrtvujejo za svoje stanovsko glasilo — za »Trgovski list«. Kontrola cen Iziava ministra dr. Andresa Boj proti krošnjarjem in šušmar jem v Beogradu Pisarna obveznih trgovskih združenj za zatiranje šušmarstva in krošnjarstva v Beogradu je po svojih organih prijela in prijavila pristojnim oblastem za brezpravno obratovanje v raznih strokah 467 oseb. Zaradi krošnjarstva pa je bilo prijetih in prijavljenih oblastem 1.328 oseb, skupno je torej bilo prijetih' 1790 šušmarjev in krošnjarjev.. Vse osebe, ki so bile prijete za radi šušmarstva, so bile prisiljene da ustavijo svoje obrate oz. da vzamejo obrtne liste, če so seveda sicer izpolnjevale zakonske predpise. Krošnjarji pa so bili ali kaznovani ali pa izgnani v svoje do-movne občine. Čeprav je bilo torej delo pisarne zelo uspešno, pa bo pisarna šele sedaj začela sistema tfčen boj proti šušmarstvu in krošnjarstvu, ki se je tudi v Beogradu trpelo skozi 20 let in ki se je zato tudi tako zelo razširilo in razpaslo. V soboto je bila v kabinetu trgovinskega ministrstva seja ministrskega odbora za gospodarska in socialna vprašanja. Na seji se je razpravljalo tudi o vprašanju, kako bi se mogla izvesti v vsej državi kontrola cen. Po seji je sprejel trgovinski minister dr. Andres novinarje ter jim izjavil naslednje: Na seji ministrskega odbora za gospodarska vprašanja se je znova razpravljalo o uvedbi kontrole nad cenami v vsej državi. O tem vprašanju Ije bilo doseženo na seji popolno soglasje, da bomo imeli že v začetku prihodnjega tedna uredbo, ki jo predvideva člen 9. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Osnovna tendenca novih predpisov bo, da se z oživljenjem predpisov navedene uredbe izvede ostra kontrola nad cenami posebno važnih življenjskih potrebščin v trgovini na debelo. V ta namen so izdelana merila za kontrolo teh cen ter je predvidena tudi ustanovitev osrednjega urada za kontrolo cen pri ministrstvu za trgovino in industrijo (in ne torej več pri socialnem ministrstvu). V tem uradu bo imel tudi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje svoje zastopnike. Prizadevali smo si, da ves sistem kontrole cen čim bolj omejimo ter da ga čim bolj praktično organiziramo. Nadejam se, da bomo pri izvajanju teh odredb dosegli dobre uspehe. Novinarji so nato vprašali trgovinskega ministra o spremembah v Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Minister dr. Andres je dejal, da je bila njegova prva skrb po izvršenih osebnih spremembah v Zavodu, da se pod novim režimom usmeri vse delo Zavoda v ono smer, kakor so to že dolgo zahtevali gospodarski krogi in narodni interesi. Eden prvih njegovih odlokov v tej smeri je bil, da je razveljavil odlok svojega prednika, po katerem so imeli samo člani Zveze mesne industrije pravico izvažati živino v zaklanem stanju. Izvoz zaklanih svinj v Nemčijo se je začel v jeseni 1936. s kontingentom 40.000 svinj. Od tega kontingenta je dobila mesna industrija 58'6°/o, zadruge 15°/o in druge 30 °/o in izvozniki 15 %. Kasneje so bili kontingenti povečani, ko pa je prenehal 1. 1939. za Avstrijo veljavni kontingent, je bil dosežen med interesenti sporazum, da bodo v 1. 1939. izvažali živino samo člani mesne industrije. Zaradi zadnjih dogodkov po svetu pa se je položaj v naši mesni industriji znatno popravil in zato tudi ni več potrebe, da bi smeli samo člani mesne industrije izvažati živino. Ker bo sedaj izvoz živine bolj prost, se pričakuje, da ostalo izvozniki. L. 1938. so se ti se bodo cene živine na trgih dvig-kontingenti razdelili tako, da je nile, kar se tudi sklada s tenden-dobila mesna industrija 55 °/o, za- | cami vlade. Gospodarska politika Španije It v 24 urah barva, plesira in kemifno snati obleke klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce. ovral nike in manšete. Pere. suši. monga in lika domafe perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. šelcnburgova ul 3 Telefon št. 22-72. Španija je igrala v svetovni vojni kot izvoznica raznih za oboroževanje nujno potrebnih surovin zelo veliko vlogo. V svetovni vojni je zato nastala za Španijo doba velike konjunkture ter je bila njena trgovinska bilanca visoko aktivna. Zato se je Španija takrat tudi gospodarsko zelo opomogla. Državljanska vojna pa je Španijo silno izčrpala ter silno oslabila njeno gospodarstvo. Da to zopet obnovi, potrebuje mnogo surovin, ki pa jih zaradi pomanjkanja deviz ne more nabaviti. Velike zlate rezerve, ki jih je Španija imela, so bile potrošene v veliki meri za časa državljanske vojne, mnogo zlatih pezet in vrednostnih papirjev pa so tudi republikanske vlade iznesle v tujino. Tudi v najboljšem primeru bo mogla dobiti Španija nazaj le deloma to zlato. Španska vlada je zato sklenila, da začne voditi aktivno gospodarsko politiko, da bi mogla čim bolj razviti proizvodnjo v deželi in dvigniti življenjsko raven prebi valstva ter zboljšati s tem njih socialno stanje. Obširno je govoril o gospodarskem programu Špan ske vlade general Franco v svoji novoletni poslanici. Predvsem je naglasil, da je prva gospodarska dolžnost Španije, da izravna svojo trgovinsko bilanco. To more doseči na ta način, da pospešuje proizvodnjo vseh onih dobrin, ki jih je dosedaj uvažala, ki bi se pa inogle proizvajati v Španiji To velja v prvi vrsti za bombaž in ostala rastlinska vlakna, dalje za tobak, les, žito in jajca. Povprečno je znašal letni uvoz teh predmetov okoli 910 milijonov pezet. Posebno potrebno je nadalje, da se dvigne špansko kmetij stvo, ki je danes v zelo žalostnem stanju. Lani je bilo s pšenico po- sejano mnogo manj zemlje kakor druga leta, ker je primanjkovalo semen. Zato je morala Španija uvoziti 10 milijonov ton žita. Pospeševati pa se mora tudi industrija. Zlasti je potrebno povečanje španske trgovinske mornarice, ker se znaten del španske zunanje trgovine razvija po morju. Za prevoz živil in drugega blaga mora izdati Španija vsako leto znatne zneske deviz. Na socialnem polju predvideva španska vlada veliko akcijo za zgraditev stanovanj. Ta stanovanja so zelo potrebna, ker stanuje okoli 30% vsega španskega prebivalstva v zelo nezdravih stanovanjih. S stanovanjsko akcijo bi se zgradilo 200.000 hiš, ki se bodo sezidale v 10 letih. Na koncu svoje poslanice je general Franco napovedal zvišanje uradniških plač za 16-40.%. Za pol milijarde din naša • zun. trgovina aktivna Po uradnih podatkih smo izvozili v decembru blaga za 728,4 milijona din, za 33‘39°/o več ko decembru 1938. Vse leto 1939. smo izvozili 3 milijone ton blaga v vrednosti 5.521,1 milijona din, za 473,7 milijona din več ko v 1. 1938. , Uvozili pa smo v 1. 1939. blaga za 4.975,3 milijona din, za 217,3 milijona manj ko v 1. 1938. Naša trgovinska bilanca je bila zato v 1. 1939. aktivna za 545,8 milijona din. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z cine 27. januarja objavlja Uredbo z zakonsko močjo o rekvi-ziciji — Popravek v uredbi c spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih. Politične vesti _ Romunija bi bila baje pripravljena dati Transilvaniji in Dobru-azi avtonomijo. Iz Rima pa ie bilo poslano v Bukarešto opozorilo -da to nikakor ne zadostuje, temveč Rola1; Romualja Madžarski in Bolgarski teritorialne koncesije. črtfh^Illl?.Pešte se Poroča o na-ior>! v jožnovzhodni Ev- vedno ria i. Cilj Nemčije je še ni Evron S6- ohram v Juznovzhod- odnolaje' m'h' Lozir?m na d^'e vzhodnimi državomi ° čn ju|no' ozirom no *■ ,Xami, a zlasti še z da” vojno razširi ^nTbaTkS; Sez^p^S? drŽaVe’ Angleški mornariški mini«w Churchill je imel v Manchestru velik govor o vojni, ki jo je začel kakor je dejal, angleški narod ta-mufozen’ kakor še nobene druge. Nihče ne ve, kako dolgo bo ta voj- zma Jmala’ toda gotovo je, da bo zmagala pravica. Dosedaj ie vse mornaric^6 padl° lc na angleško in, totalstvo. Churchill je angleškim'mnlna,jveSle priznanje ™or?arlem in letalcem. Dosedaj je uničena najmanj polovica nemških podmornic če se vsak dan čita o potopljenih ladjah naj to nikogar ne oplaši, ker je nn?* Po Peti_,h mesecih ostre vojne uničenih od 7500. ki so plule v spremstvu, samo 25. Nato je govoril o racioniranju potrebščin, ki se bo moralo uvesti. Naglasil je, da se .e Nemčija za vojno pripravljala skozi leta. Hitler da je že zamudil n a j'boljšo priliko, da dobi vojno. Nato je govoril o prednostih parlamentarizma pred diktaturami, ki ne dopuščajo nobene kritike. Toda kritika je potrebna, kakor je potrebna telesu bolečina, ker ta odkrije bolezen. Mornariški minister ;e nadalje govoril o iskrenem sodelovanju Francije in Anglije teina koncu svojega govora opisoval težko stanje Čehov in Poljakov pod Nemci. Vse univerze na češkem so zaprte, 2000 listov je moralo prenehati izhajati, živila da so bila ukradena in polno ljudi je bilo zaprtih, še težje razmere da so na Poljskem, kjer je bilo 15.000 inteligentov ustreljenih. Iz tega moremo videti, kaj bi se zgodilo nam, je nadaljeval Churchill, 6e bi Izgubili vojno. Zato je potrebno da povečamo žrtve in da storimo vse, kar je v naši moči, da dobimo vojno. Bivši britanski veleposlanik v Berlinu Henderson je izjavil, da bo vojna trajala dolgo. Nemci so se leta dolgo pripravljali na to vojno. Vsa sredstva so se uporabljala le za vojne! namene. Po njegovem mnenju pa so materialna sredstva zaveznikov vendarle večja in zato bodo ti tudi zmagali. Tudi Lloyd George je mnenja, da bo trajala vojna dolgo. V sovjetskem radiu je napovedovalec dejal, da sta nemška in sovjetska vlada glede zunanje politike popolnoma edini. Nemčija podpira prizadevanja Rusije, da se osvobodi finski narod in Nemci so ogorčeni nad transporti prostovoljcev, ki prihajajo iz švedske in Norveške na Finsko. Na koncu je dejal sovjetski napovedovalec: Veriga nemško-ruskega prijateljstva je iz čistega zlata in bo večno sijala. Prvi kontingent angleških prostovoljcev bo odšel na Finsko spomladi. Govori se, da nameravajo zavezniki poslati na Finsko vso poljsko armado, ki se organizira v Franciji. Na Finskem ni bila ta vest dobro sprejeta, ker se Finci boje, da bi v tem primeru Nemci nastopili proti Finski. Finsko vojno poročilo pravi, da na karelijski fronti ni bilo važnejših dogodkov, severno od Ladoške-ga jezera je bil uničen manjši sovjetski oddelek, na drugih frontah pa je le manjša delavnost. Tri sovjetska letala so bila sestreljena. Finski letalci, ki so izvršili vrsto izvidniških pilotov, poročajo, da se sovjetske čete zbirajo v velikem številu severno od Ladoškega jezera in da pripravljajo veliko ofenzivo. To potrjujejo tudi ruski ujetniki. Med švedskimi komunisti in levičarji je nastal popoln preobrat v mišljenju o sovjetski Rusiji in komunizmu. Nedavno so se vrnili s svoje turneje po severni švedski v korist Finske levičarski pisatelji Ragnar Holmstrom, Fyvind Johnson in Albert Viksten. Govorili so o svojih vtisih in naglašali, da se je mišljenje ljudi popolnoma spremenilo Povsod so prepričani, da se je treba odreči vere v Sovjetsko Rusijo kot v deželo socializma, v kateri da se poraja r^kaj novega in velikega. Sedaj se je pokazalo, da gre le za surovi imperializem, ki ga morajo pobijati vsi pristaši svobode. Rim ne bo več ponoči zatemnjen. Denarstvo Ustanovitev deviznega pod odbora v Zagrebu Na seji predsedništva Industrij ske zbornice v Zagrebu je poročal gen. tajnik Marko Bauer o akciji za ustanovitev deviznega pod odbora uvoznega in izvoznega od bora Narodne banke. Akcija se ugodno razvija in je upati na pozitiven uspeh. Kdaj pa se bo v Ljubljani za čela akcija za ustanovitev posebnega deviznega odbora? Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 22. januarja navaja naslednje iz-preinembe (vse številke v milijonih din): Kovinska podloga se je zvišala za 12,4 na 2.003,1. Devize izven podloge so se zvi šale za 72,2 na 750,97. Vsota kovanega denarja se je zmanjšala za 3,9 na 312,1. Boni fin. ministrstva so ostali z 831,1 nespremenjeni. Kskont bonov za narodno obram bo se je zvišal za 10t>,0 na 1.234,0, Vrednosti rezervnih fondov so narasle za 1,3 na 177,5, razna akti va pa so se zmanjšala za 1,5 na 2.590,1. Obtok bankovcev se je zvišal za 20,0 na 9.598,9, obveze na pokaz pa za 48,7 na 2.268,6. Razna pasiva so narasla za 79,3 na 381,1. Celotno kritje se je zvišalo od 26'99% na 27'0°/o, samo zlato pa od 26'85 na 26'87 %>. Mednarodni trgi Na mednarodnem deviznem tr gu sta se znova okrepila francoski frank in angleški funt, kakor je razvidno iz naslednjih tečajev na curi.ški borzi: 20.1. 27.1. Pariz 10.00 10'07 London 17'66 17'77 New York 446'— 446'— Bruselj 75T0 75'40 Amsterdam 237T0 236'80 Berlin 178'65 178'70 Milan 22'50 22*51 Posebno pozornost vzbuja gibanje tečaja holandskega goldinarja. V začetku leta je beležil v Curihu 237'25 in se potem dvignil na 238'60, sedaj pa je padel na 236'80. Oslabitev tečaja ni le posledica vojne nevarnosti, ki se je pred dobrim tednom pojavila za Nizozemsko, temveč tudi izguba njene trg. mornarice, v znatni meri tudi tehnični borzni razlogi, zlasti revalorizacija zlate podloge Nizozemske banke. Na svetovnih efektnih trgih je vladala še nadalje depresija. Na svobodnih trgih s surovinami padajo tečaji in cene še nada lje- Izjemo dela le na evropskem trgu konoplja, katere cena stalno raste. Zaradi velikega povpraševanja je nastala za konopljo izred na konjunktura. * Promet na zagrebški borzi je znašal pretekli teden v din. obveznicah, delnicah in devizah 34,54 milijona dinarjev. Iz Sirije je prišel v Ankaro poseben vlak, na katerem je bilo za 15 milijonov funtov zlata. To je prvi obrok franc.-angleškega posojila Turčiji v višini 40 milijonov funtov Prve pošiljke k nam z navycertom V kratkem bomo imeli priliko preizkusiti, kako se nam obnašajo »navycert« dokumenti. Iz Združenih držav Sev. Amerike pripeljejo en ameriški ter trije italijanski parniki v naša pristanišča 5 do 6 tisoč bal bombaža. Za vse te pošiljke so izdane »navycerk listine, ki naj oproste te ladje zaustavitve v Londonu ter v drugih kontrolnih postajah. Bombaž bi moral zato priti k nam v določenem času brez kakšnih posebnih zamud. Bančne in kreditn na Madžarsk V 3. številki reprezentativne gospodarske revije >Jugoslovansko-madžarski gospodarski Lloyd«, ki zelo uspešno propagira madžarsko-jugoslovansko gospodarsko sodelovanje, je objavil drž. tajnik v madžarskem ministrstvu za finance dr. Bela Csizik naslednji članek o madžarskih bančnih in kreditnih razmerah. Pri oblikovanju bančnih in kre ditnih razmer na Madžarskem sta odločali dve organizacijski načeli načelo svobodne trgovine ter na čelo dela v občnem interesu. Samo po sebi se razume, da se je medsebojni odnos teh dveh načel od časa do časa menjal. V pred vojnem času je predvsem veljalo načelo svobodne trgovine, sedaj pa prihaja bolj do izraza načelo centralizacije. Osrednji organ za urejanje krc ditnih odnošajev na Madžarskem je Madžarska narodna banka, ka teri pripada privilegij izdajanja bankovcev. Banka je delniška družba, zaradi svojega občnega značaja pa je pod nadzorstvom ministrstva. Poleg svoje pomemb ne valutno-politične naloge, ker ji je poverjena skrb o regulaciji kre ditnih razmer kakor tudi skrb za denar in kapital z njenimi re eskontnimi in lombardnimi posli je na podlagi bančne reforme iz 1. 1938. tudi njena glavna naloga, da ureja kreditne odnošaje. Glavni stebri madžarske kredit ne organizacije so budimpeštanski in podeželski denarni zavodi, ki so večinoma delniške družbe in hranilnice, nekaj njih pa ima tudi zadružno obliko. Poleg njih so tudi občinske hranilnice, od katerih je najpomembnejša Mestna hranilnica prestolnega mesta Budimpešta ter Kr. poštna hranilnica kot državna ustanova. Banke in hranilnice razvijajo svojo delavnost v vseh panogah kreditiranja. Poleg kratkoročnih in srednjeročnih posojil dajejo tudi dolgoročne kredite, izdajajo ravnajoč se po zakonskih predpisih obligacije in zastavna pisma ter se bavijo tudi s finansiranjem industrije in trgovine ter ustanavljajo tudi same industrijska ter trgovinska podjetja ter so pri njih udeležene. Ko je 1. 1916. madžarska zakonodaja ustanovila Centralo denarnih zavodov je bilo izvedeno stremljenje, da pridejo banke in hranil nice pod sistematično kontrolo, kar se je že prej izvedlo tudi v mnogih drugih državah. Centrala denarnih zavodov je zadruga, ki je bila ustanovljena zaradi pospeševanja denarnih zavodov ter po njih tudi vsega go spodarstva. Njene deleže je delo ma prevzel državni erar, deloma pa so bili razdeljeni med denarne zavode na ta način, da so sedaj ti po velikosti svojih kapitalov razdeljeni v tri skupine. Ker smejo po zakonu sprejemati hranilne vloge samo članice Centrale denarnih zavodov, je večina denarnih zavodov včlanjena v tej centrali. Centrala den. zavodov sistematično nadzira poslovanje svojih lanic ter z nasveti podpira njih delavnost. Če potrebujejo članice kredit, jim ga da, če pa so zrele za likvidacijo, izvede likvidacijo centrala sama. Predsednika zavoda imenuje na predlog finančnega ministra državni poglavar, člane uprave pa delegira vlada. Kreditno življenje na Madžarskem je s Centralo denarnih zavodov zvezano v organično enoto, ker ta zajamčuje uporabljanje istih načel občne veljavnosti, istočasno pa more zaradi svoje zveze vlado doseči, da zahteve vsakdanje kreditne politike preidejo v krvotok kreditnega poslovanja, ne da bi bila s tem samostojnost posameznih zavodov okrnjena. V organizaciji kreditnega poslo- vanja na Madžarskem imajo pomembno vlogo tudi kreditne zadruge. Posebno pomembna je leta 1898. z zakonom ustanovljena »Orszagos Kozponti Hitelszovetke-zel« (Državna centralna kreditna zadruga) s svojimi 1293 zadrugami. Delavnost teh zadrug kontrolira in ureja Centrala. Glavna naloga kreditnih zadrug je, da idajejo osebne kredite s posebnim ozirom na potrebe kmetskega ljudstva. Zato dajejo predvsem menične in obligacijske kredite. Poseben organ kreditnega organizma je Državni kreditni zavod (Orszagos Foldhitelintezet), ki je nastal 1. 1936. s fuzijo 3 samo- stojnih kreditnih zavodov. Njegova naloga je dajati dolgoročne kredite na kmetijska posestva, da bi se s tem podprla kmetijska politika. Prav tako je poseben zavod Zadruga, ki je bila ustanovljena zaradi denarne likvadacije in urejanja kmetijskih posestev in ki opravlja denarni del oz. ki finansira posle agrarne reforme. Posebej se mora omeniti tudi Kr. poštna hranilnica, ki zlasti zbira male vloge s pomočjo poštnih uradov v notranjosti države, nadalje nudi po svojih zastavljalnicah malim ljudem posojila na ročne zastave, predvsem pa po svojem čekovnem prometu skrbi za izplačevanje čekov. Mnogo preizkušenj je morala madžarska kreditna organizacija prestati po svetovni vojni. Komaj so bila zaradi inflacije nastala vprašanja rešena, so že nastale nove težave zaradi svetovne gospodarske krize. Veliki padec cen za agrarne proizvode je zahteval novih žrtev od madžarske kreditne organizacije. Ko pa je bila tudi ta težava srečno premagana, so pa nastale nove naloge. Brez kakšnih virov iz tujine se morajo s pomočjo kreditnih organizacij' zagotoviti potrebna sredstva za razvoj vojske, za rešitev socialnih vprašanj ter za vse potrebe, ki so nastale s povečanjem državnega ozemlja. Rezultati delavnosti v prejšnjih letih nudijo dovolj jamstva, da bo ta, na trdnih temeljih sezidana organizacija, ki je v službi splošnega blagra, tudi te naloge z uspehom rešila. Nova tarifa s na poslovni (Konec.) Car. tar. post. Predmet 541 Tvarina za železniška prevozna sredstva . 542 Železne konstrukcije . . . . 543 Osi: neobdelane, obdelane, transmisijske 544—547 Bali, klešče, sekire, greblje, lopate, kose 548 Šila, dleta pile 549-550 Rezi za skobljanje, noži in škarje za drevje 551 Žage in listi za žage . . . . 552 Plugi 553 Mersko orodje, ravnila . . . 554 Vijaki ...*'. 555 Žebljički in klinci 556 Okovi za okna, vrata .... 557 Vitli in ostale priprave za dviganje 558 Vzmeti 559 Izdelki iz žice, drugje neimenovani 560 Posode iz kovnega in litega železa 561 Kotlarski izdelki 562 Posode in izdelki iz pločevine 563 Verige 564 Uzde 565 Drsalke .... i ... . 566 Ključavnice, ključi 567 Umetniški ključavničarski izdelki 568 Vretena 569 Blagajne in kasete 570—576 Pohištvo, žlice, noži, britve, škarje, priprave za striženje las, za britje in deli nožar-skih izdelkov 577 Šibike in deli za dežnike . • . 578 Gladila, likalniki 579 Pisalna peresa Notranji piomtt Uvoz 580 581 582 583-584 585 586 587 588 589 590 591-593 594 595, 596 597 598 605 606 611 612 618 619 624 625 Igle Trniki (odice)....................... Umetni izdelki iz litega železa Izdelki neimenovani, iz litega oziroma kovnega železa . . Galanterijski izdelki . . . • Izdelki iz železa v zvezi z navadno in fino tvarino . . • z najfinejšo tvarino................. Iverje za struženje parketov • Odpadki iz železa in opilki . • Aluminij: Aluminij.............................. Aluminij kovan........................ Valji, žice, preja.................... Izdelki iz preje...................... Posoda, izdelki drugod neimenovani ............................... Svinec: Svinec surov v kosih .... Palice, plošče........................ Cink: Kositer: surov v kosih palice, plošče ■ Nikelj: surov v kosih 670—678 679-680 691 Baker: x baker, surov........................ palice, plošče...................... Prevozna sredstva: Deli veloeipedov (biciklov) . . Avtomobili: tovorni ............................ ostali.............................. deli za avtomobile.................. Motorji in njihovi deli za motocikle in avtomobile .... Vozovi in sani za tovore in vožnjo........................... Instrumenti, aparati, drugje neimenovani, matematični, fizikalni itd........................ Otroške igrače: 700 od UR <.d na odstotkov _ 5'- 6'- — — 7'5 9'- — — 11‘2 12'5 _ 11*2 12'5 — 3'- 4'5 — — 11*2 12'5 ___ _ 10'- 11'5 7'5 8'5 7'5 8*5 11'2 12’5 — 10'- 11‘5 — 10'- 11*5 — 10'- H'5 5'- 6'- — 1 O 11*5 — — 10'- n'5 _ 7'5 9'- — 15'— 17'5 10'- 12'- — 10'- 11'5 — 11'2 12‘5 — 11'2 12'5 — — 10'- 11*5 8'7 10'— — 7'5 9'— ~ 8'7 10 — 10'— 11*5 — — 7'5 9'- 4'2 6'- 10'- 12'5 7'7 8'— 11*2 13'- — — 11'2 12'5 — — 11*2 12‘5 2'7 4'5 8'7 11'- 11'2 12'5 5‘2 6'— 11*2 li- 3'5 5'- 11*2 hi'— — — 12'5 14'5 — — 11*2 12*5 — 2'5 — 3'- 2'5 _ 3'- — 3'- 6'2 6'5 3'7 4'- 6'2 6'5 3'7 4'- 7'5 8'- 0 2*5 7'5 8*5) : ' "| ,T F] 2'5 3'— 3'7 4'5 3'— 3'5 7'5 8'5 37 4'- 4'4 5'- 3'- 3'5 7'5 8'5 2'5 3'- 3'— 3'5 7'5 8'5 2'5 _ 3'- 3'- 3'5 7'5 8'5 2'5 3'- 3'- 3'5 5'— 6'— 2'5 4'- . 3'7 6'- 2'5 2'5 3'7 4'- 2'5 3'- 3'7 5'- 2'5 4'— 3'7 6'— 2'5 4'— 3'7 6'- 0 5'- — — 2'5 5'- 5'— 8'- 7'5 10'- 15'— 20'- Dobave - licitacije Štab mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu sprejema do dne 1. februarja ponudbe za dobavo železnih vijakov, matic in zakovic, vijakov iz medi za les, bakrene pločevine in zakovic, bele pločevine; do 5. februarja kabla in kljuk za prič vrstite v kabla. Gradbeni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 1. februarja ponudbe za prevoz raznega materiala in odstranitev smeti in pepela. Artilerijsko-tehnični zavod mornarice Lepetane sprejema do dne 3. februarja ponudbe za dobavo voska, krede, kristalne sode, metel in sukanca; do 5. februarja kravje in srnene kože ter transmlsijskih jermen. Komanda pomorskega arzenala v Tivatu sprejema do 3. februarja ponudbe za dobavo vijakov z maticami, raznega elektrotehničnega materiala, angleškega premoga, razne žice ter strokovnih knjig; 5. februarja rešetk za parne kotle, železne pocinkane žice, vijakov, plinskih cevi, cevi iz gume, medeninastih verižic ter krovne opeke. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 5. februarja ponudbe za dobavo opeke, ščetk za generatorje, kositra, bele kovine, pribora za kopalnice, izolimega voda, Jeklene žice, dinamo-žice, raznega elektropribora, jermenov, mešanice bencina in špirita ter šamotne opeke; do 12. februarja vulkan-fibra, stroja za brušenje, raznih svedrov, jermenja, razne pločevine ter nepremočljivih delavskih oblek. Direkcija drž. rudnika Senjski Rudnik sprejema do 6. februarja ponudbe za dobavo peči za kopalnice; 13. februarja vrtalnega stroja ter stekla za okna. LICITACIJE Dne 5. februarja bo pri Zavodu za izdelavo vojne opreme v Beogradu in pri 3. oddelku v Zagrebu licitacija za dobavo amerikan-platna in dne 6. februarja za dobavo čelad. Dne 3. februarja bo pri štabu mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu licitacija za dobavo 10 ton ben-cola. Dne 5. februarja bo v tehničnem oddelku izpostave banske uprave v Splitu licitacija za oddajo raznih mizarskih del nove zgradbe v Splitu. Dne 5. februarja bo v skladišču I. oddelka Vojno-tehničnega zavoda v Hanrijevu pri Skoplju licitacija za dobavo vijakov, razne žice, smirka v platnu, sponk, prečic, pločevine in azbesta. Dne 6. februarja bo pri štabu zrakoplovstva v Zemunu licitacija za dobavo lesa za avijone, gradbenega lesa in lepenke; 7. februarja raznega jekla. Dne 6. februarja bo pri Centrali državnih rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo ognje-gasne opreme za drž. rudnike. Dne 9. in 12. februarja bo pri Upravi smodnišnice v Kamniku licitacija za dobavo ročnega električnega orodja in raznega pribora, priprav za merjenje, dvigal, verig in vrvi. Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani razpisuje prvo pismeno licitacijo za dobavo sedem kompletnih akumulatorskih baterij tipa DEAC za poštne vagone. Licitacija bo 14. februarja 1940 ob II. uri v pisarni ekonomskega odseka, Sv. Jakoba trg št. 2. Najkasneje do 10. ure na dan licitacije se mora položiti 5% kavcija. Pogoji po din 10-— v pisarni di-rokcij G' (Predmetni oglasi so interesentom v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) Manjši uvoz povzroča prenehanje obratov Naš poslovni svet v zadnjem času mnogo razpravlja o položaju gospodarstva. Vedno bolj očitno postaja, da se morajo mnoga podjetja preorientirati ali pa bodo morala ustaviti obratovanje. To velja zlasti za podjetja, ki delajo s tujino. Proti naši volji nastajajo nove razmere. Uvoz se zmanjšuje, poleg tega pa vedno bolj' dobiva pri uvozu prednost ono blago, ki ga potrebuje država. Pričakovati je, da se bo v bodoče še bolj dajala prednost blagu, ki je potrebno državi. Podaljšanje trgovinske pogodbe s Slovaško Trgovinski promet med Jugoslavijo in Slovaško je urejen s provizoričnim dogovorom z dne 5. julija 1939. ter je veljal do konca leta 1939. Ta provizorij je bil samo praktično podaljšanje prejšnje trgovinske pogodbe s Češkoslovaško s to razliko,- da so bile že upoštevane državno-pravne spremembe. Da ne bi nastalo brezpogodbeno stanje, je bil ta provizorični dogovor podaljšan do konca junija 1940. z enostavno izmenjavo not. V tem času pa naj bi se pripravila nova trgovinska pogodba. Dosedanja trgovinska zamenjava se je razvijala precej raznovrstno. V začetku je dolgovala Slovaška Jugoslaviji za uvoženo blago okoli 6 do 7 milijonov Kč, v zadnjih mesecih pa se je stanje popolnoma spremenilo in danes dolguje Jugoslavija Slovaški okoli 800.000 Ks. Slovaška je uvažala iz Jugoslavije v prvi vrsti deželne pridelke, svinje in mast, v zadnjem času pa tudi pomožna sredstva za usnjarsko industrijo. Jugoslavija pa je uvažala iz Slovaške zlasti celulozo ter se je ta uvoz v zadnjih mesecih tako dvignil, da je postal naš kliring s Slovaško pasiven. Celotni volumen trgovine med Slovaško in Jugoslavijo je znašal okoli 20 milijonov Ks, pričakovati pa je, da se bo po skle nitvi definitivne trgovinske pogodbe med obema državama znatno povečal. Zunanja trgovina Nemško-turška trgovinska pogodba je bila podpisana v Ankari. Nova pogodba predvideva zunanjo trgovino med obema državama v vrednosti 7 milijonov turških lir. Carinske meje med Češko-Morav-sko in Nemčijo bodo s 1. aprilom odpravljene, kakor se govori v berlinskih gospodarskih krogih. V Švico prihaja vedno manj premoga. Zato so začeli v Švici zopet izkoriščati že opuščene premogovnike. Indeks cen na debelo se je v Belgiji zvišal v decembru za 4%. V Anglijo so se začele izvažati v večjih količinah žepne baterije -brez salmiaka, ki se izdelujejo v Zagrebu. Vel. Britanija bo s 1. februarjem rekvirirala vse trgovske ladje, ki so sposobne za plovbo na visokem morju. Britanske avtomobilske tovarne so izvozile v novembru na dan povprečno 300 raznih avtomobilov, za 26% več ko v novembru 1938. Zlasti se je povečal izvoz v Avstralijo, Indijo, Siam, Burmo, Irsko, na Malajsko otočje in v Kanado. Najbolj se je dvignil izvoz v Urugvaj, kamor je izvozila Anglija petkrat toliko avtomobilov, dočim se je izvoz v Argentino povečal za 172%, v Ceylon pa za 123%. Nato slede prej naštete države. V ameriških ladjedelnicah se gradi letos 108 ladij s skupno to-nažo 833.355 ton. Avstralska vlada je omejila uvoz ameriških avtomobilov na 30 % vse ga uvoza. Omejitev je bila odrejena zaradi varčevanja deviz. Avstralija bo pridelala letos 204 milijone bušljev pšenice. Tako dobre žetve ni imela Avstralija že leta Estonska je zvišala ceno slad korja. V Litvi so se cene za moko in kruh zvišale v zadnjih 4 mesecih štirikrat. O dvigu cen poročajo tudi iz Latiške. Gospodarski položaj baltiških držav postaja vedno težji. Ad št. 435. Razglas Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razglaša po čl. 11 naredbe gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 27. junija 1928., št. 14402/111 o legitimiranju trgovcev, industrijcev, obrtnikov in njih potnikov, kadar zbirajo naročila in o izdajanju legitimacij za trgovske potnike (»Uradni list« z dne 24. avgusta 1928., št. 289/81), da je izdala v razdobju nadaljnjih treh mesecev, in sicer od 1. oktobra 1939. do 31. decembra 1939. naslednje nove legitimacije: 399 Dular Alojzij, Ljubljana — Industrija platnenih izdelkov d.d., Jarše. 400 Badovinac Ivan, Ljubljana — Predovič Janko, trgovina z živo in zaklano živino, mesom in Špehom, Ljubljana. 401 Ritošek Viktor, Celje — Cotič Rudolf, kozmetični laboratorij, Ljubljana. 402 Franke Vladimir, Ljubljana — Tvomice Zlatorog, tovarne mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor. 403 Kham Milan, Ljubljana — »Eta«, družba z o. z., tovarna gorčice in konzerv, Kamnik. 404 Bergodac Odorik, Ljubljana — »Jugoslovansko Esperantska knjižna centrala« Hafner Pavlina, trgovina s knjigami, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami in založništvo, Ljubljana. 405 Kapon Jak, Beograd — »Jub«, tovarna barv, d. z o. z., tovarna barv, Dol pri Ljubljani. 406 Draksler Ciril, Celje — Bizjak Ivan, krojaštvo, Celje. 407 Manojlovič Miloš, Novi Sad — »Unio« družba z o. z., tovarna kemično - tehničnih izdelkov, Maribor. 408 Schwab Egon, Maribor — »Unio« družba z o. z., tovarna kemično - tehničnih izdelkov, Maribor. 4d9 Lobnik Josipina, Maribor — Bela Franc, bandažistovski in rokavičarski obrt, Maribor. 410 Potočnik Franc, Veliki vrh 5 — Weiss Franjo, fotografski atelje, Polzela. 411 Romčevič Nikola, Mokronog — Mokronoška tovarna usnja, d. z o. z., tovarna usnja, Mokronog. 412 Franki Vladimir, Maribor — Soklič Tusnelda, izdelovanje kartotek, štampiljk in v to stroko spadajočih predmetov Maribor. 413 Watzek Aleksander, Maribor — Skladišče Bemdorf Josip Richter, trgovina s kovinskimi in steklenimi izdelki ter gospodarskimi potrebščinami, Mari-bor. „ 414 Govekar Vinko, Žiri — Postolarska zadruga r. z. z o. z., čevljarstvo, Žiri. 415 Jerčič Marija, Maribor — Zupančič Ivanka, trgovska agentura, Maribor. 416 Grenko Matevž, Arja vas 20 — K. &R. Ježek, tovarna strojev, livarna železa in kovin, Mari-bor, „ 417 Belec Štefan, Šulinci 76 — K. &R. Ježek, tovarna strojev, livarna železa in kovin, Maribor. . . _ ... 418 Davidenko Vladimir, Split — »Intra« d. z o. z., izdelovanje smolnih proizvodov in kamnolom ter izdelovanje gramoza in peska, Pobrežje. 419 Lenard Josip, Vel. Kikinda — Ceme Anton, graverstvo, Ljubljana. . 420 Močnik Kristi, Maribor — Lesnik Fran Ks., Razpečevalnica Maggi-jevih izdelkov, Maribor. 421 Ritošek Mici, Celje — Cotič Rudolf, kozmetični laboratorij, Ljubljana. 422 Primožič Slavko, Ljubljana — Ogorevc Anton, izdelovanje usnjenih galanterijskih predmetov, Ljubljana. 423 Prokofjev Boris, Ljubljana — Založba »Hram« Janežič Ciril, trgovina s knjigami, Ljubljana. 424 Kobal Jože, Stražišče pri Kranju — Opeka Danijel, čevljarstvo, Kranj. 425 Štefančič Ludvik, Ljubljana — »Papiroteka« družba z o. z., trgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami na debelo, Ljubljana. 426 Jernejčič Mirko, Moste pri Ljubljani — E. Jeras in drug, iz-delovanje alkoholnih pij^c in sadnih sokov, Ljubljana. 427 Mesarič Matija, Maribor — Thoma & Co., tovarna svilenih izdelkov, Maribor. 428 Godnič Ernest, Ljubljana — Čretnik Anton, čevljarstvo, Kranj. 429 Ritonja Alojzij, Duplica vama upognjenega pohištva in lesna industrija, Duplica-Kam-nik. 430 Tatalovič Ilija, Split — D. Rakusch, veletrgovina z železnino, Celje. 431 Florjančič Stane, Ljubljana — »Peko« družba z o. z., tovarna čevljev, Tržič. 432 Skalar Josip, Ljubljana — »Peko« družba z o. z., tovarna čevljev, Tržič. 433 Andrenšelc Martin, Križevci pri Ljutomeru — Ed. Suppanz, družba z o. z., trgovina z deželnimi pridelki, Pristava. 434 Erzin Pavel, Ljubljana — Erzin Jos., trgovska agentura in komisijska trgovina z mlevskimi in deželnimi pridelki, Ljubljana. 435 Lenardič Hinko, Ježica 19 — E. Jeras in drug, izdelovanje alkoholnih pijač in sadnih sokov, Ljubljana. 436 šoštar Ivan, Celje-Gaberje — Strašek Milan, trgovska agentura, Celje. 437 Christof Emil, Ljubljana — Lesjak Vekoslav, trgovina z modnim blagom, Ljubljana. 438 Vladovič Ph. Mr. Josip, Maribor — »Jugočeška« jugoslovansko-češka tekstilna industrija d. d., tekstilna industrija, Kranj. 439 Jamšek Franjo, Maribor — »Kristal« d. d., tovarna ogledal in brušenega stekla, Ljubljana. 440 Hodbot Josip, Maribor — »Kem-industrija« družba z o. z., trgovina z bencinom, olji in kemikalijami, Maribor. 441 Lowy Ilonka, Koprivnica — Zdravilišče Slatina Radenci, pridobivanje in razpečavanje mineralne vode, Slatina Radenci. 442 Debenjak Albin, Celje — Strašek Milan, trgovska agentura, Celje. 443 Novak Jurij, Ljubljana — Bernik Ivan, izdelovanje žaluzij in okenskih rolet, Ljubljana. 444 Amon Slavko, Ljubljana — »Tribuna« F. Batjel, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana. 445 Brandt Stevan, Sombor — »Še-šir« d. d., tovarna klobukov, Škofja Loka. 446 Goltcs Adolf, Ljubljana —Savnik Ivan, tvornica rokavic in trikotaže, trgovina z mešanim blagom, Kranj. 447 Leopold Ede, Petrovgrad — Schimmel & Co., družba z o, z., trgovina z eteričnimi olji, dišečimi tvarinami, eteričn. esencami, ekstrakti, barvami in farmacevtskimi izdelki, Celje. 448 Fendrik Stevan, Novi Sad — Industrija platnenih izdelkov d. d., tovarna platnenih izdelkov, Jarše. 449 Brecelnik Vekoslav, Ljubljana — Breceljnik Alojzij, trgovina z živino, Ljubljana. 450 Višački Brana, Zagreb — Kos Franc, izdelovanje pletenin, Ljubljana. 451 \Valdinger Vili, Zagreb — Rakusch D., veletrgovina z železnino, Celje. 452 Živič Franc, Ljubljana — Božič Anton, tkalnica volnenih in bombažnih tkanin, Kranj -Primskovo. 453 Filipič Franc, Ljubljana — Božič Anton, tkalnica volnenih in bombažnih tkanin, Kranj-Primskovo. 454 Dolenc Ignac, Ljubljana — Jelačin Ivan, veletrgovina z mešanim blagom špecerijskim in kolonijalnim blagom, specijal. dišavami za mesne izdelke, Ljubljana. 455 Vass Edvard, Novi Sad — D. Rakusch, veletrgovina z železnino, Celje. 456 Hutter Guntram, Ptuj — Hutter & Elsbacher, prva jugoslovanska alkoholna industrijska družba, poprej Simon Hutter sin, alkoholna industrija, Ptuj. 457 Hanzel Srečko, Murska Sobota — Šiftar Ludvik, tovarna perila, Murska Sobota. 458 Vrisk Viktor, Grosuplje — »Sava« družba z o. z., kovinsko-galanterijska industrija, Jesenice. 459 Grčar Franc, Ljubljana — Urbanc Feliks, trgovina z manufakturo na debelo in drobno, Ljubljana. 460 Speglič Franc, Celje — Brauns Viljem, tovarna anilinskih barv in kemičnih izdelkov, Celje. 461 Brknjač Ivan, Zagreb —Brauns Viljem, tovarna anilinskih barv in kemičnih izdelkov, Celje. 462 Krušič - Golub Josip, Celje — Brauns Viljem, tovarna anilinskih barv in kemičnih izdelkov, Celje. 463 Jost Karl, Celje — D. Rakusch, veletrgovina z železnino, Celje. 464 Gaspari Karl, Maribor — Mariborska tekstilna tvornica, družba z o. z., tekstilna tvornica, Maribor. Ljubljana, dne 24. januarja 1940. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Predsednik: I. Jelačin. Tajnik: I. Mohorič. Povpraševanja p v tuii lanena 22 — Madrid: kikeriki, 23 — Punta Arenas (Čile): kon-servirane ribe v škatlah in sodih, sadne, povrtninske in mesne konserve, suhe češplje, likerji, 24 — Atene: Mednarodna finančna komisija v Atenah je razpisala licitacijo za nabavo 300 ton papirja za izdelavo taksiranih formularjev. Nabavni pogoji in vzorci zahtevanega papirja so interesentom na vpogled pri Zavodu. 25 — Beograd: za izvoz v češko-moravski protektorat se išče: 7000 kg belega listja arnike, 5000 kg konoplje, 4000 kg korenin bele arnike bluščene in neolu-ščene, 10.000 kg preslice, 20.000 kilogramov listja robid, 15.000 kg listja malin, 10.000 kg listja jagode in drugo listje, 26 — Port au Prince (Haiti): cement, salonit, cigaretni papir in vlakna, j druge vrste papirja, kalcijev karbid, emajlirana posoda, 27 — Valencia: celuloza, hrastove doge, hrastovi pragi, bukov les in les jelke, 28 — Franiere (Namur): žival ska krma, slama, 29 — Hamburg: janež, sladki janež, 30 — Montevideo: ponuja se za stopniška firma našim izvoznikom, ki se zanimajo za urugvajski trg. Interesenti naj se obrnejo na »Obaveštajni otsek Zavoda za una predjenje spoljne trgovine u Beogradu«, poštni predal 818 ali na »Delegacijo Zavoda za unapredje-nje spoljne trgovine, Zagreb, Iliča 49/TII., 2. stopnišče, ter naj pri tem navedejo tekočo številko povpraševanja oziroma ponudbe ter kraj, na katerega se povpraševanje oziroma ponudba nanaša. Doma in po svelu Notranje politično situacijo označuje nasprotje, ki je nastalo o vprašanju, če naj se skupščinske volitve razpišejo še pred preureditvijo države ali šele po ustanovitvi slovenske in srbske banovine. JRZ se je postavila na stališče, da se mora najprej izvesti notranja preureditev države, ker zahteva to enakopravnost in bi bila s tem tudi dana volivcem večja možnost, da se izjavijo o novi preureditvi, HSS pa se temu upira in zahteva najprej volitve in šele potem preureditev države. To pa zlasti iz naslednjih razlogov. Ce bi se najprej ustanovila banovina Srbija, potem bi se moglo dogoditi, da se volivci ne bi mogli svobodno pri volitvah „„ ________________ ^_____ pril izjaviti in bi mogla oblast preveč Kamniku — Remec & Co., to- • vplivati na potek volitev. »Hrvat- ski dnevnik« naglaša, da se v Subotici še danes ne more imenovati hrvatska občinska uprava. Mnogi Hrvati sploh ne bi mogli pri volitvah izraziti svoje hrvatsko s -lišče, če se ne bi razpisale Jnvine pred ustanovitvijo srbske banovine. Poleg tega pa bi se morali banovini Hrvatski priključiti se novi kraji ta o tem bi morala odločati nova skupščina. Končno naglašajo listi HSS, da bodo sele volitve pokazale, kdo ima sploh pravico nastopati v imenu srbskega naroda. __ Nekateri so že mislili, da bo zaradi tega nasprotja nastal razdor v sedanjih vladnih vrstah. Ta možnost pa je z zadnjima izjavama dr. Mačka in predsednika vlade Cvetkoviča, ki smo ju objavili v prejšnjDštevilki, odstranjena. Kako se bo situacija v naši notranji politiki razvijala dalje, je odvisno od razgovorov, ki se bodo začeli ta teden v Beogradu po povratku doktorja Mačka. Med tem se pripravlja načrt uredbe o ustanovitvi banovine Srbije ter banovine Slovenije Izdelava uredbe za organizacijo’ banovine Srbije je poverjena univ profesorjema Mihajlu Iliču in Gjorgiu Tasiču. Dr. Miša Trifunovič se je odpeljal v Niš k Aci Stanojeviču, da mu poroča o politični situaciji \ Beogradu in tudi o prizadevanju, da se zopet vsi radikali združijo, z istim vlakopi je odpotoval v Niš k Aci Stanojeviču tudi pravosodni minister dr. Lazar Markovič. Izdana je bila uredba o vrhovnem nadzorstvu nad vojno silo, ki se ustanovi kot neposredni organ vojnega ministrstva. Glavna na-i ui nove^a .inšpektorata je, da skrbi za vojaško strokovno vzgojo v vseh vojaških šolah. Na čelo inšpektorata je imenovan knez-namestnik Pavle. Zagrebški brzovlak j€ na potu proti Beogradu med postajama Kraljevski ta Putnici v bližini Ru-me zadel v tovorni vlak. Vlaku je bilo priključenih tudi več salonskih vagonov, v katerih so se vozili z lova na Belju min. predsednik Cvetkovič ter ministri dr. Šu-tej, Konstantinovič, dr. Budisav-ljevič ter podpredsednik HSS inž. Košutič. Brzovlak je udaril v tovorni vlak s tako močjo, da je vsa prtljaga padla s polic. Min. predsednik Cvetkovič je dobil manjše praske na licu, dr. Budisavljevič je ostal nepoškodovan, drugi ministri pa so dobili manjše poškodbe. Uvedena je preiskava o vzroku nesreče. Senator Peter Martinovič, upok. brigadni general, se je v Cetinju zaradi neozdravljive bolezni ustrelil. Danes, ^ v ponedeljek bodo začeli v Šibeniku dvigati torpedni rušilec »Ljubljana«. V Šibenik je že prišlo strokovno osebje ladjedelnice v Splitu, ladja »Spasilac« ter neka italijanska ladja. Kakor pravi poveljnik vojne mornarice v svojem zahvalnem pismu županu dr. Adle-šiču, upajo, da bo »Ljubljana« zopet kmalu uvrščena v vojno mornarico. Ban dr. šubašič je predpisal pravilnik o ustanovitvi zavoda za gorivo, rude in metalurgijo. Rudarsko-gcološki institut se je ustanovil na Hrvatskem. V Zagrebu bodo zgradili moderne tramvajske delavnice, ki bodo veljale 10 milijonov din. Italijanski institut se bo otvoril v Zagrebu. K otvoritvi pride italijanski prosvetni minister Bottai. Institut bo služil širjenju Italijanske kulture na Hrvatskem ter zboljšanju kulturnih zvez med Italijo in Jugoslavijo. Avtomobili v banovini Hrvatski ne bodo imeli več številke 3 kot znak, da so zaregistrirani na ozemlju banovine Hrvatske, temveč črko »H«. Filatelistična zveza v Jugoslaviji se bo reorganizirala po predlogu zagrebških filatelistov. V pripravljalni odbor za sestavo novih pravil je izvoljen od Slovencev doktor Boris Modrijan iz Maribora. Dr. Clodius je odpotoval v Rim, da se porazgovori z italijanskimi vojaškimi strokovnjaki o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo nemškega ta italijanskega gospodarstva. Španska vlada je izdala amnestijo za vse politične kaznjence, ki niso bili obsojeni na več ko 12 let robije. Južno-afriški parlament je z 81 proti 59 glasovom odklonil predlog Hertzoga, da ustavi Južna Afrika vojno proti Nemčiji. Neko nemško letalo je s strojnico streljalo na francosko avtomobilsko kolono ne da bi napravilo kaj škode. To je bil prvi nemški napad v tej vojni izza fronte. V zadnjem tednu je bilo potopljenih zaradi min ali torpedov 11 nevtralnih trgovskih ladij s skupno 35.000 t ter samo 4 francosko-angleške ladje s 24.00 . v Španiji SO nastale velike povodnji, ker se je začel sneg naglo ^Repatriacija Nemcev iz Galicije in Bukovine bo kmalu končana. Dosedaj je prišlo iz obeh dežel v Nemčijo že 120.000 Nemcev, 40.000 pa jih pride v kratkem. Na tri leta prisilnega dela je bil obsojen neki gostilničar v Hamburgu ker je poslušal francoske radijske vesti. V berlinskem radiu je napovedovalec dejal, da se more v posebno težkih primerih kaznovati poslušanje tujih radijskih postaj tudi s smrtjo. Pri Postojni je zavozil vlak v skupino delavcev, ki so čistili sneg s proge. 8 delavcev je bilo ubitin, 12 pa težko ranjenih. Manjše liišc za upokojence, delavce itd. na Brdu pri Viču, v Zalogu, Novem mestu, na Bledu, v Križali pri Tržiču, v Malem vrhu pri Škofljici in na Rakeku proda po zmerni ceni Kmetska posojilnica v Ljubljani. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d d., n;en predstavnik Otmar Milialek, vsi v Ljubljani