LJUBLJANSKI ČASNIK. Si. SO. Tiorih 24. Hozniha. 18S1. „ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 «;old.,za četert leta t gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti. Vratlni del. Oznanilo. Iz časopisnice gospoda Ignaca od Klein-mayerja in Gospoda Fedora Bainberga sim prejel za pogorele prebivavce Ižke vasi od sledečih dobrotnikov v denarju in obleki, in sicer: 1. Od gospe Frančiške Keichel 1 gld. 2. „ gospoda Franc. Metelka c. k. profesorja .... 15 „ 3. Od gospoda Poklukarja c. k. profesorja .... 10 „ 4. Od gospoda Reddi-a ter- 5 „ govca. 5. Od gospoda A. F. iz Se- 5 „ nožeča in 50 funtov laškega pšena. 6. Od neznanega .... 1 „ z nekterimi oblačili z geslom: „Po človeški in keršanski dolžnosti." 7. Od neke nepremožne vdove 1 „ z nekterimi oblačili. 8. Od neke 10 let stare deklice 30 kr. 9. Od necega 11 let star fantiča ................30 „ Skupej . 39 gld. in 50 liber laškega pšena z obleko. Za ravno naznanjene milodare, ktere sim včeraj v lžki vasi med tiste razdelil, ki so pomoči naj bolj polrebni, se v imenu nesrečnih ne zahvalim samo, ampak prosim ob enem mi z novimi darili priložnost dati, tako potrebnim v pomoč priskočiti in le to še pristavim, da bom vsak milodar, naj obstoji v či-mur je in če je tudi le majhen, hvaležno sprejel in na namenjeno mesto odrajtal. Ljubljana 18. junija 1851. C. k. okrajni poglavar Glančnig s. r. Razpis ministerstva za vojaštvo 20. Aprila 1851 , s kterim se odloči, da tudi za vojaške sodnije velja 19. začasnega reda za advokaturo zastran odločbe, ali komu gre pravica ubozih, in zastran odkazovanja neplačanega branitelja (zagovornika). — Razpis kupčijske-ga ministerstva 19. Aprila 1851, s kterim se vsled n. v. sklepa 8. Aprila 1851 vravnajo davšine od preluk (svetivnih stolpov) v avstrijanskih prestaniših ali ladjostajah. — Ukaz ministra za bogočastje in uk 25. Aprila 1851, ki ustanovi, kako je ravnati s tistimi ustanovami in štipendijami, ki so bile odločene za bivše modroslovske uke. — Ukaz ministerstva za pravosodje 3. Maja 1851 , s kterim se izdajo odločbe zastran tega, kako imajo ka ženske sodnije urednike ali služabnike izver-šujoče službe pred se klicati (povabovati). lazpis denarstvinega ministerstva 3. Maja 1851, s kterim se razglasi ravnanje z dne 1. Vlaja 1851 v versti 303 izsrečkanimi obli-jaciami izposojil po tri in pol, štiri, štiri in )ol in pet percentov, ki so bile po hišah Osy in Goli najete. — Ukaz ministra za učiteljsko službo v naravskih ali natornih znanstvih. Ukaz denarstvinega ministerstva 2. Maja 1851, s kterim se ustanovi uvožnina za digestivno sol na 5 krajcerjev od centa. — Razpis vojaškega ministerstva 3. Maja 1851, zastran prejemanja vojaških uhajavcov (dezerterjev) po žandarjih in zastran izplačevanja talje. — Ukaz denarstvinega ministerstva 6. Maja 1851, zastran pripetja kolka ali štempeljna. — Razpis ministerstva pravosodja 9. Maja 1851, kterim se izreče, da so za kaznovanja prestopka v 7. te postave zapodanega predpisa, ktero 9. tajisti ustanovljuje upravne oblastnije, ne pa kazenske sodnije pristojne. Cesarski patent 15. Maja 1851, s kterim se izda več naredb za vravnanje dnarskih reči v cesarstvu. 17. junija 1851 je bil XXVII. del, III. tečaj deželniga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan, ki zapopade: Ukaz ministra za bogočastje in uk 10. Aprila 1851, zastran preskušnjine (takse za pre skušnjo ali izpraševanje), ki jo imajo učeniki živih jezikih dobivati, kadar jih k preskušnjam za deržavno poštno službo pokličejo. — Razpis ministerstva za vojaštvo 14. Aprila 1851. Odprava poroštva dedičev vojaških zastran ne plačane karakterske ali karencijske takse. -Ukaz ministerstva za vojaštvo 18. Aprila 1851, zastran doklade dobrovoljca, kteri se po kon-certacii (po dogovoru med oblastnijami), ali če sam prosi, preden se njegova službna dolžnost izteče, zavoljo privatnih razmer iz službe izpusti. — Razpis ministerstva za vojaštvo 20 Aprila 1851, s kterim se naznani, da je oso-blje vojaškega zemljopisnega (geografijskega" instituta v duhovnih zadevah podverženo oblasti nevojaške (civilne) duhovšine. — Razpis ministerstva za vojaštvo 20. Aprila 1851, zastran jemanja davšin od zapuščin tistih, ki so pred dnem 1. Novembra 1850 umerli. — davknim uredom. Predpis zastran izmere davšin od izbrisivnih pisem, v kterih se kdo za-mo zastavi ne pa vkniženi pravici odpove. — Okoljni ukaz c. k. štaj. ilirskega denarstvinega deželnega vodstva 4. Maja 1851 nižjim C. k. dohodnim okrajnim oblastnijam, davknim in dohodnim uredom. Prostost davšin ulog dnarstvinih prokuratorjev .za zavarovanje ali iztirjavo tega, kar sirotskih ali depositnih denarjev manjka, kakor tudi zavarovanjskih naredb, ki so bile zavoljo tega storjene. — 0-koljni ukaz c. k. denarstvinega deželnega vodstva za Štajarsko, Koroško in Krajnsko 5. Maja 1851 nižjim okrajnim dohodnijam in davknim uredom. Poduk zastran razločka v ravnanju z davšinami sužnost rabne, užitne in prebivanjske pravice, potem, štantnih, dedno - zakupnih in dedno - obrestnih pogodb. — Ukaz c. k. kr. dež. poglavarstva 21. Maja 1851. Premena II. odloka poglavarst-vinega razpisa 18. Maja 1850 zastran plačevanja stroškov za hrano za uboge bolnike Ljubljanske mestne županije v tujih bolnišnicah. Danes bo XXIX. delili, tečaj 1851 deželniga zakonika in vladniga lista za Krajnsko kronovino izdan in razposlan. Ljubljana 24. junija 1851. Od c. k. vredništva deželniga zakonika in vladniga lista za Krajnsko. 20. Juni 1851 je bil XXVIII. del, III. tečaj deželniga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan, ki zapopade: Okrožni ukaz ministerstva za vojaštvo 1. Maja 1851, zastran ravnanja vojaških sodnij pri obravnavah zapuščin in v rečeh varstva in skerbstva. — Razpis kupčijskega ministerstva 2. Maja 1851, s kterim se naznanijo dogovorno z ostalimi ministerstvi vslanovljene odločbe zastran tega, kako se imajo deržavne poslanice po telegrafu oddajati in naprej odpravljati. — Razpis ministerstva za pravosodje 12. Maja 1851, s kterim se naznani, kdaj se bode pričela moč postave za notarstvo v kronovini Krajnski. — Okoljni ukaz c. k. štaj. ilirskega denarstvenega deželnega vodstva 30. Aprila 1851 nižjim dohodnim okrajnim oblastnijam in davknim uredom ter dnarnicam, zastran prostosti davšin kupčijskih in obertnij-skili zbornic glede pohotnih listov čez pred-vlače iz deržavnega zaklada njihnim dnarnicam dane in čez tem dnarnicam od k volitvi opravičenih plačane naloge. — Ukaz c. k. šiaj. ilirskega denarstvenega deželnega vodstva 3. Maja 1851, c. k. okrajnem dohodnijam in 21. junija 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju XLII. del občniga deržavnega zakonika in vladnega lista in sicer v edino - in vsih dvojnih izdanjih razun romansko-nemškega izdan in razposlan. Zapopade pod Št. 148. Razpis ministra denarstva od 18. maja 1851, po katerim se odločbe glede izdaje novih banknotov po 10 gold., 100 gold. in 1000 gold. naznanijo. Št. 149. Ukaz ministra za uk in bogočastja od 26. maja 1851, glede končnih spraševanj o sklepu šolskega leta 1850 — 1851. Št. 150 Ukaz ministra za pravosodje 11. junija 1851 s porazumljenjem ministra denarstva in računskega vodstva o ravnanju s pritožbami pri napravi potnih potrebšin. Št. 151 Razpis ministera pravosodja 12. junija 1851 o dobi začetja moči § 3 in 4 notariatnega reda v avstrijanski kronovini pot Anižo. St. 152. Razpis ministra pravosodja 12. junija 1851 o dobi začetja moči 3. in 4. notariatnega reda v kronovinama nad Anižo in na Solnograškem. Št. 153. Razpis ministerstva denarstva od 16. junija 1851, po kterem se ravnanje pod redno čerko H 3 16. t. m. srečkanih nemških denarnih listkov po 10 kr. razglasi. Št. 154. Razpis ministra denarstva od 20. junija 1851, o dvignenju medmilne meje, veljaven za vse kronovine. Potem se bo od tečaja 1850 XVII. del v poljsko-nemškem, XIX. del v serbsko- in ru-sinsko-nemškem, XXXVII. del v talijansko- in madjarsko-nemškem in XLII. del v horva-ško-nemškem dvojnem izdanju izdal in razposlal. Poslednjič je bil 11. junija 1851 XXXVIII. del tečaja 1851 v vsih dvojnih izdanjih razun romansko-nemškega, in CXXXV1II. del tečaja 1850, v romansko- in slovensko-nem-škem dvojnem izdanju, kakor tudi 18. junija 1851 tečaja 1850 XXXV. del, v talijansko-, madjarsko-, horvaško- in serbsko-nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan. Dunaj 21. junija 1851. Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista. Austrijansko cesarstvo. Krajnska. Domorodcam zamoremo veselo novico naznaniti, daje na prošnjo slovenskiga družtva naš za podučenje ljudstva na vse strani neutrud-ljivi gosp. fajmošter P. Hicinger izdelal v slovenskim jeziku obraz cele zemlje v dveh polkrogi.) h, kterimu je pridjann sos-tava planetov, te/ zeri'i'3 *<.••"£ so'-'"» (ek ;,,kvog zenv e. (Nov.) * „Vidensky Denn k" piše iz Gorice, „V saboto je skočil šivar, po rodu nemee, v reko Ipavo. Žganje, ktero ga je ob zdravje in zaslužek pripravilo, ga ie k temu samomoru pripeljalo." Štajarska. Iz Celja. S serčnim veseljem slišimo, da pride, ako je ne bo kaj posebniga zaderže-valo, družba mnogohva!jenih slovenskih pev-cov iz Gradca na dan sv. rešnjiga telesa k nam v Celje, nas ta dan popoldne v tukajnim gledišu s petjem domačih pesem razveselit. Dobro došlo! * Iz vsih krajev hodijo popotniki veličansko delo na Semeringu gledat, kjer 14,000 de-lavcov vedno dela. Horvaška. Matica ilirska je razposlala na rasne sla-venske društva sledeči dopis: „Slavno družtvo! Težko kdo bo dvomil, da pri vsakim narodu je edinost književniga jezika poglavitni pogoj literarniga napredka, in da bi ne bilo ne francosko, ne laško in ne nemško slovstvo (literatura) tiste visoke stopnje, na kteri jih sedaj najdemo, doseglo, ako bi bil vsaki oddelk francoskiga, laškiga ali nemškiga naroda svoje knjige (bukve) v svojim posebnim narečju pisal, kakor se to pri nas Slovanih godi. Akoravno nam Slovanam, ki smo po nemili osodi že od nekdaj ločeni, ni dano, da bi edini književni jezik imeli, je vun-dar naša dolžnost, da si po izgledu starih Grekov saj prizadevamo, da se naši književni jeziki ne še bolj kakor dosedaj razločijo, ampak se, kar koli je moč, približajo. Na to imamo zlasti sedaj paziti, ko se vsi slovanski narodi za omiko svojiga jezika poganjajo. Kako naj bi v tem ravnali, nam je ces. avstrijanski minister g. dr. Bach pokazal, ki je pred 2 letama zbor slovanskih jezikoslovcov v Beč (Dunaj) poklical, da naj bi enolično in vredjeno slovansko pravoslovsko terminologijo posvetovali in izdelali. Dolžnost vsih Slovanov je, da to početo lepo delo posledo-vajo in razširijo na celi obsežek jezika, kar je ondi le na pravoslovje omejeno bilo. Vposled tega je literarni oddelk matice ilirske v zboru 7. maja sklenil, vse slovanske, literarne družtva povabiti, da naj bi vsako njih 2 ali 3 vredne može izmed sebe izvolilo, ki naj bi se v kakošnim slovanskim mestu, po naših mislih v Varšavi ali Belgradu snidili in posvetovali: kako naj bi se različne narečja eno druzimu približale, in kako naj bi se v duhu prave slovanske vzajemnosti vodila določile, po kterih naj bi se v omiki slovanskih narečij napredovati imelo, da bi v prihodnje še bolj ne razpadle. - V prepričanju, da Vam je slovanska vzajemnost pri sercu, Vas bra-tovsko pozovemo pristopiti našimu nasvetu in dva Svojih jezikoslovcov v ta namen izvoliti in zraven tega tudi mesto literarniga zbora nasvetovati, ki se Vam nar pripravniši zdi Ko Vam to čisto jezikoslovno zadevo v prid vzajemne slovanske literature priporočimo, Vas bratovsko pozdravimo. V Zagrebu mesca junija 1851." * 20. t. m. je prišel iz Bosne, poslan od Omer pašata polkovnik z dvema častnikoma v Zagreb, da je pozdravil bana Jelačiča. Avstrijanska. Dunajsko kmetijsko društvo bo izdalo nov Časopis pod naslovom : „Allgemeine Land- und Forstvrirthschaftliche Zeitung." Za vsak izvini spis obljubi za polo HO gold, za prestavo 15 gold. in za vsako pismo odi—2 gold. plačila. Imenovani časopis bo prišel enkrat na teden v velikej poli na svitlo in bo veljal za pol ir ''•> *3o poš*i o rej c man 3 gold. 10 kr. v srebru. * Nek časopis je prinesel novico, da se bodo deželni zbori mesca oktobra sošli. Dunajski časopisi, ki to reč bolj vedo, pa pravijo, da to ni res. * Sliši se, da se bodo pri pošti nektere poprave zgodile. Pisemske marke se bodo pri— deržale, vendar ne bo treba frankirovati. Pismenina se bo za 1 kr. ponižala, kteri krajcar bo moral prejemnik plačati v zagotovilo, da je pismo prejel. * Na Dunaju se bodo darila tistim poslom moškega in ženskega .spola delili, ki zamorejo spričati, da so skoz 25 let pridno, zvesto in neomadeževano in naj manj 10 let pri enem gospodarju služili. Vsako teh deset daril znese 150 gold. v srebru. * V Graz. Ztg. se piše iz Dunaja, da se ho njegovo veličanstvo, cesar mesca augusta gotovo na Laško podal, in na njegovem popotovanju skoz Munakovo šel, ker se bo polk, ki se je njemu podelil, v Munakovo poklical. * Zlo se govori, da bo gospod od Bruck, poprejšnji minister kupčije za poslanca v Tu-rin šel, ker on talianske kupčijske zadeve silno dobro pozna in zamore angleškim zvijačam, ki so zoper Avstrijo namenjene, kos biti. Menimo, da vlada moža toliko bistroumnosti gotovo ne bo brez dela pustila. Vendar pa je resnica, da gospod Bruck dozdaj še nič o tem ne ve. * Že v letu 1761 je izhajal na Dunaju če ski politiški časopis „Dennik Vidensky". Bil je do leta 1848 edini, ki je vsak dan na svitlo prišel in eden med pervimi češkimi časopisi, ker le 42 let pred njim, toraj v letu 1719 je prišel pervi češki časopis v Pragu na svitlo in sicer dvakrat na teden imenovan „Pražske poštovske noviny*. Od leta 1812 do 1816 je izhajal na Dunaju časopis: „Cis. kr. povolene VidenskeNo-viny", kterega je profesor Hromadky izdajal. Od leta 1813 do 1817 časopis „Vidensky Listy cili Prvotiny peknych umeni, izdane od Hromadky-a. Ti listi so imeli čez 70 pisateljev. Od leta 1817 do 1848 ni noben češki časopis na Dunaju izhajal. V letu 1848 so začeli Čehoslovani na Dunaju izdajati list „Vidensky Posel." Vrednik je bil J. Pytlik. V letu 1849 so začele izhajali „Slovenske \oviny" pod vredništvom Dan. Liharda in dr. Radlinskega. V letu 1850 „Vidensky Dennik." V letu 1851 „ Vesna priloga k Videnskemu denniku. * Njegovo veličanstvo, svitli cesar se bo 27. t. m. v Galicio podal in pred kot ne Kra-kovo in Lvov obiskal. * Narodna banka naznani, da bode nove banknote po 10, 100, in 1000 gold. izdala in naznani tudi dobo, do ktere se imajo stari nazaj pobrati. Češka. Kardinal in nadškof Prage, knez Sclnvarzenberg misli, kakor se sliši, v Rim potovati. On je že leta 1841 ondi bil, pri kteri priložnosti ga je papež Gregor XVI. in sicer 24. januarja 1842 na kardinala auguštinskega reda povišal. * V Pragi v novem mestu je 18. junija ponoči ogenj vstal, kterega dolga niso mogli pogasiti. Precej veliko škodo je napravil. * Vlada je vodja bolnišnice praške gospoda Riedla za vodja na Dunaj poklicala. * „Pražske nov/" naznanijo, da je minister uka in bogočaslja arhaologu na praškem vseučilišču Wocelu 500 gold. dovolil za popotovanje o znanstvenih zadevah. Moravska. Bogoljub Bauer iz Moravskega je začel mo-ravsko suknjo v Perzio pošiljati. 49 zabojev ga je pervikrat poslal, ki je vredno 24,961 gold. 10 kr. * Moravska narodno društvo v Bernu „Na-rodna Jednota" meni nov časopis pod naslovom: Posel Jednoti" izdati. w Polja pri Olumucu, kjer je bila velika vojaška vaja, se ne smejo to leto več obsejati, ker se bodo pozneje ondi zopet velike vojaške vaje pričele. * V Namiestu in Biskupstvu na Moravskem je kolera vstala, v. a ktero je že 12 oseh umerla, tudi v Iiavčico jih je že več za to boleznijo umerlo. Ogerska. Na Ogerskem so začeli dunajski tergovci grajšine in posestva kupovati, ktere tudi zlo po ceni dobivajo. * Ogerski časopisi hudo tožijo, da z Ehren-bergovo naselitvo na Ogerskem silno slabo gre, ker se vselencem sila hudo godi. Vlada je pa tudi že dvakrat pred tako naselitvijo svarila. Serbsko. „ Vojvodjanka" naznani, da so belgraške „srbske novine" na Avstrijanskem prepovedane. Dalmacia. 2. t. m. je roj Černogorcev med Kovačem in Prisieko na avstrijanske tla prišel, da bi se maševal, ker so žandarji tri Černogorce zaperli. In zares je tri topničarje saboj gnal, ktere je pa nek duhovnik rešil. Krožni poglavar je tirjal zadostenje od černogorskega starašinstva, ktero se mu je tudi obljubilo. * V Stonju še vedno potres terpi tako, da se zdi, da nikdar več ne bo nehal; vendar se zdaj nobena nesreča več ne prigodi. Galicia. Grof Adam Potočki je za izdanjo poljskih elementarnih šolskih bukev za gimnazie v Galicii 25,000 gold. podaril. Lombardo-benesko kraljestvo, 7. t. m. ob štirih popoldne je bil v Milanu potres, vendar se nobena nesreča ni prigo-dila. Tuje dežele. Bosna. Iz bosniške meje se piše 10. junija v „Reichsztg.": Od vpeljave (ansimata v Bosni se Vse dobro pričakuje! med tem pa se pozabi, kako težavno je evropejsko nravo v to deželo vpeljati. Turke izobražiti, kdo bi zamogel to verjeti in ako se izobražijo, pade v prah staro trobljeno poslopje Izlama. Kolikorkrat so se poprave poskusile, je pri poskušnji ostalo. Hattišerif iz Giilhane govori n. pr. o enakopravnosti vsih prebivavcev. Zakaj vender še vedno kristjani harač plačujejo, Turki pa so tega oprosteni? Povsod se morajo kristjani Turku vogniti, celo v kupčije ni dovoljeno kristjanu vsake robe prodajati. Kaj tedaj naj boljši namene vlade pomagajo, dokler je civilno vladarstvo vedno še v rokah trinožnih podložnih vradnikov? Koliko davkov so morali zdaj kristjani plačevati in koliko so nekteri vezirji v svoj žep shranuli! Imenovati bi zamogli 8 —10 raznili davkov, s kterimi so kristjane derli. Tako je moral med drugim harač, pijačnino, tako imenovano Krslo za vojake seno, slamo, žito i. t. d. odrajtovati. Mohamedani so bili vsega tega oprosteni. To so pa sami,redni davki, in lakomnost je vsako leto druge zmislila. Razun tega so še spaliii dobivali desetino. In čudno, tako ravna pičlo število Turkov, kterih je v Bosni komaj 384,000, z obilnimi kristjani! Po novejših popisih je v tej deželi 150,000 katolčanov v treh vikari-atih, v bosniškem, hercegovinskem in trebin-skem, in 561,500 gerkov. Obilno število kristjanov so Turki vedno derli in zaterali. Keršanski Bosnjiak sam je na naj nižji stopnji ižobraženošti. Ako se stanje Bosnje k avstrijanskim deželam primeri, bi bilo želeti, da obilno občenje z Dalmacio, Horvaškem in Slavonskem to deželo razsvetli. Dozdaj niso vse prošnje nič pomagale, ker Turk meni, da mora kristjanu krivico delali. Komu niso znane vedne roparije Turkov na granici in koliko zgubo se tergovci terpeli, ki so z Bošnjaki kupčevali! Vsem tem napakam se bo po hvalevredni vstanovitvi konsulatov v okom prišlo, z vpeljavo tansimata se pa ne bode nič poboljšalo. Saj je tudi v tistih deželah, kjer že leta obstoji, le na papirju ostal! Da bi pri postavljenju novih vradnikov tako srečno izšlo, da bi avstrijanskim podložnim pravic ne kratili. V Travnik še vedno mnogo vjetih pride, in ne zdi se, da bi Omer paša zares glavarjem vstaje mislil prizanesti, to bi bila prizanašba, ki bi v Bosni ne bila na pravem mestu. — Omer paša je — to mora vsak obstati — vse storil, kar je v njegovi moči bilo, stanje zatiranih kristjanov polajšati. Sodba vjelim vstajniškini glavarjem še ni naznanjena. Ki so se manj zadolžili in kateri so bili k vojski prisiljeni, je Seraskier domu spustil, toliko huje bodo pa dolžni glavarji kaznovani. Černagora. Kakor novice in Černegore pripovedujejo, so Černogorci nehali Turke v Hercegovini na-padovati, ker so oboroženi prebivavci soteske zaperli. Da se Černogorci zares za vojsko pripravljajo, se poterdi, ker so mnogo svinca kupili, da bodo, kakor se sploh misli, krogle iz njega vlivali. Turška Serbska. Vredniku „Vojvodjanke" je vstop v serbsko knezovino zapert, kar je serbska vlada ostro zapovedale. Nemška. Knez Paskievič je s svojim spremstvom 16. junija v Derolin prišel. * Hamburško visoko svetovavstva naznani, da protestira, da bi avstrijanski vojaki predmestje sv. Pavel posedli in da je potrebno storilo, da se to ne bode zgodilo. * Od boja, ki seje 8. t. m. med našimi vojaki in tamošnjimi brodnarji in druzimi ljudmi pripetil, se sledeče zve: Desetnik Anton Maršal pešnega polka Wel-lington hoče proti sedmi uri na večervAltono se vernuti. Pred vratmi Altone pride nek mož v civilni obleki prednj in mu pove, da so se mornarji namenuli v gledišču predmestja sv. Pavla avstrijanske vojake pretepsti. Desetnik maršal pospeši korake in misli vojake svariti, da bi v gledišče ne šli, pa vendar prepozno pride, namreč ravno ko je bila igra končana. On najde tu 4 ali 5 vojakov polka "VVelling-ton in ravno toliko polka Nugent, ko jih pokliče, se mu pervi pridružijo. Desetnik maršal je že vidil, da so mornarji in drugi razkačeni. Oni žugajo z pestmi in besedo rekoč: „Avstrijanski potepini in žeruhi, žret/nimajo doma nič; vas bomo tudi še naklepali" in več tacega. Vojaki se iz začetka za to ne zmenijo in se proti Altoni podajo. Ker jih pa ljudje preganjajo in psujejo, se desetnik maršal oberne in praša vodja te dru-hali: kaj da so jim Avstrijancf storili, da jih psujejo, ga prime za roko in mu reče, da mora z njim na stražišče. Poslednji se brani z njim iti. Ljudstvo, klerega se je sila nabralo, se zanj potegne in čuje se ssraf§Ex uim Kiiliferda. Burke v jednein djanju. (Iz češkega.) (Dalje.) Prizor deseti. Rezka. Karol. Rez. Tu tičimo tudi s tvojo premedenostjo. Kar. Zlodej je v njih! — vsaj sem lagal, da se mi je od ust kadilo, in vender ni nič pomagalo. Rez. Kaj paše bo, kadar s pismi prideta? Kar. Sam Bog ve. — Tiho, uže nekdo pride, gotovo gospod Dominek! — Rez. (gleda k durim). To nas je — to so brez dvorna ti ženini. Kar. Gromski in Terček? — Želel bi, da bi bili tam, kjer Bog zanje ne ve. Rez. To-le bo berhek ropot! Kar. Gospod - Dominka ni doma, in gospe-Dominkove tudi ne! to je dobro! Rez. Kaj češ početi? Kar. Reči jima, da sem gospod-Dominek, vstopi se v kot, in jokaj na vso moč. Rez. Jokati se imam? Kar. Da, da! Prizor enajsti. Prejšnja. Gromski. Ter ček. Gr. Stoji tukej gospod-Dominek ? Rez. (Jokaje se) Stoji'! Oh, oh, oh! Gr. Kaj se jokaš? kaj ti je? Kar. Jaz sem Dominek! kaj stoji k službam? Gr. Vesto, da vojaki nimajo radi ovinkov — skratka tedaj — roko sem ! roko pravim ! Kar. Oh gospod ! (mu roko podava) Ter. Prosim tudi lepo za roko. Kar. Oh gospod! (mu roko podava) Gr. Meni pravijo Gromski — torej veste po kaj pridem. Ter. Lepo prosim, da bi smel oznaniti, da sem sin gospod Terčka. Mojemu očku pravijo Lorenc Terček; lepo prosim. Gr. Dobili ste pismo o mojem prihodu? — Kar. Ah varuj vas gospod Rog vsake nesreče. Gospod Lorenc Terček me je poznal ko srečnega očeta, zdaj ne more nesrečniše biti — Rez. Ah, ah, ah! Gr. Vrag me vzemi — kaj pa to pomeni? govorite — Ter. Lepo prosim — rad bi vedil — lepo prosim — Kar. O premila gospoda, včeraj smo bili še na kmetih o nedolžnosti in veselju — in danas zjutraj — ah! Rez. Ah, ah, ah, Danas zjutraj — Gr. No? kaj danas zjutraj? ali vender li zvem? Ter. Lepo prosim, danas zjutraj — Kar. Danas zjutraj — o premila gospoda — ah! Rez. Danas zjutraj, ah, ah, ah! Kar. Moja vboga hčer! Gr. In kaj je storila vaša hčer? — Vrag me vzemi! Ter. Lepo prosim, rad bi vedel, lepo prosim — Kar. Danas zjutraj, ah — Rez. Ah, ah, ah ! Gr. I grom in blisk — kaj pa? Kar. Je naglo umerla ! ah ! Rez. Naglo, ah, ah, ah! Gr. Naglo? vrag me vzemi! Kar. Raji bi bil jaz mesto nje umeri, dolgo ali je ne preživim — moja uboga hčer! — Rez. Uboga Nežka — ah, ah, ah! Gr. To je žarek kos, vrag me vzemi! Kar. Ojaz nesrečen oče! — (k Rezki) Glej jih odpraviti. Gr. Na to vižo je po svatbi — ranče neveste ne vzamem. Terč. Lepo prosim, odkrito povem, meni je žal, da.ne bodem imel časti vaše hčeri vzeti, lepo prosim. Kar, 0 premila gospoda, ne spominjajte me več na to, sicer mi poči serce smehu — žalosti hočem reči. (se ozre na Rezko) Rez. Vidite, moj gospod je bolj mertevko živ, vaša pričujočnost množi njegovo bolečino. Dovolite, da moremo v samoti plakati in tarnati (žalovati) ah, ah, ah ! Gr. Prav imaš! Kdo mora za smert? — Gospod Dominek je zgubil hčerin jaz ženo.— Ter. Ženo? lepo prosim gospod striček — jaz sem zgubil soprugo — meni je bila namenjena; lepo prosim! Gr. Kako? kaj? striček, vrag me vzemi! Ona je bila moja nevesta — Ter. Moja je bila, lepo prosim! Gr. Lepo prosim — hudiča prosi! — Zato sem prišel, da bi jo vzel — gospa-Dominikova mi je dala besedo. Ter. Lepo prosim, jaz imam besedo gospoda Dominika, in moj očka me je sem poslal, da bi njegovo hčer vzel; lepo prosim. Rez. Ali mila gospoda ! Gr. Povem vam, bodi žena mertva ali živa, merzutosti (nevoljo) dela. Moja perva žena je bila včlovečen hudič — še se pravdam o njeni poslednji volji, moji sestri k volji hčem vzeti drugo — ta zopet je umerla pred svatbo. To je gorka, vrag me vzemi — Kar. Ko bi bila še na življenju, bi morda ta dva gospoda zmirili — Gr. Nič, nič! Kadar je mertva, ostani mertva! — Rajše mertva, ko da bi jo imel moj striček — ta golobradek dobiti! — Priporočim se ! — Vrag vzemi vse--(odide"). Kar. Srečno pot! (po strani) Idi na Klek (rakam žvižgat) ! Ter. Lepo prosim, dovolite, rajši bodem s vami vašo hčer objokoval, sem vsaj zagotovljen , da je gospod Gromski ne dobi. Ohranite me v spominu, lepo prosim! — (odide) (Dalje sledi.) Odgovorni vrednik: Bruyotin Melcer. — Založnik i/i tiskar Jožef Blaznik. Vradiii list št. 30. št. 488«/b«4 Oznanilo. (110.) C 3 S pričetjem šolskega leta 1851/52 je spraznjeno mesto Holdheimoviga šolskiga nii-lodara na c. k. napravi za mutce v Lincu. Pravico na ta milodar imajo mutci iz Krajn-skiga, v zakonu rojeni obojiga spola in praviloma katolške vere. Otroci nekatolških staršev zamorejo le takrat ta milodar dobiti, ako so starši voljni, otroke v katolški vrri izrediti. Otrok, ki tak milodar dobi, ne sme manj kot 7 ne več kot 14 let star, ne bebast biti, in tisti otroci imajo večjo pravico, ki so sirote, ubogi in zapuščeni in tisti, ki so bolj umni in dobro zdravje vživajo in posebno mutci moškig;. spola. Starši in oskerbniki, ki za svoje otroke ali rejence za ta milodar prosijo, imajo svojo prošnjo podperto z kerstnim in listam stavljenih koz, z dokazani, da so revni, insspričbo od okrajniga zdravnika narejeno in fajmoštra podpisano, da so zdravi in umni pri zadevajo-čim c. k. okrajnim poglavarstvu nar dalj do 20. julija t. J. tukaj vložiti. Od c. k. deželniga poglavarstva za Krajnsko. Ljubljana 4. junija 1851. Gustav yrof Chorinsky. s. r. c. k. deželni poglavar. Št. 4618. (i 11.) c 3 12. maja t. 1. se je napovedalo, da so v gojzdu grajšine Lesičje človeško truplo našli. Pri sodniškem pregledu so našli poleg pogorišča, kakoršne pastirji napravljajo, nek-tere oblačila, večidel mokre, strohnjene in polne červov, okrog so človeške kosti raznih udov raztresene ležale in brez mesa, kterega so deloma červi, deloma mesojedna žival, kakor lesice snedle. Obleke se je našlo: 1. Moška kapa iz zelenega beržuna (žameta) z belo kožuhovno podvlečena. 2. Moški kožuh, kratek, s stoječim, s černo ovčjo kožuhovno všitim zavratnikom in krog in krog s černimi kožičami obrobljen, s černimi usnjatimi gumbi (knofi). 3. Moške kmetiške hlače iz belega irha, zlo zašite. 4. Visoka kmetiška škornjica, na podplatih z žbicami ubita. 5. Rudeča, pavolnata vratna ruta z razcu-fanimi konci in skupej zavita. 6. Rujava pavolnata žepna ruta. 7. Pavolnata srajca. 8. Telovnik (lajbič) pisan, na zadnji strani samo platno. 9. Mošnja za tobak z nekoliko navadniga zrezaniga tobaka, nekoliko prismojena. I O. Nožic za peresa neokovan. 11. Pokrov pipe. 12. Podoba Marije iz rude. 13. Stekleno, rudeče, zgoraj prevotlano serce; poslednji dve reči ste bile na vratni verci. Poklicani zdravniki so se izrekli, da so kosti najdenega moške osebe, ki je bila precej velike postave in stara od 30 do 40 let in kakor se zdi, ne močne postave. Sicer se pa opomne, da glave imenovane osebe v gojzdu niso našli. To se s tem sploh naznani, da se zve, kje da je nesrečnik doma? C. k. okrajno poglavarstvo. Ljubljana 4. junija 1851. St. 474. Proglas. (109.) C 3 C. k. oskerbniška vradnija v Kostanjevci s tem sploh naznani, da se bodo po dovoljenju slavnega c. k. okrajniga kameralniga oskerbni-štva v Novimmestu od 20. februarja 1851 št. 1871 deržavne imanja, pristave c. k. ver-skiga zaklada v Kostanjevci, kakor: njive, travniki, nogradi in paše in sicer na G ali 9 let, t. j. od 1. novembra 1851 do 1857 ali 1860 iia mestu zadevajočih posest sledeče dni, vsakbart od 8 do 12 dopoldne na dražbo dajale, kakor: 23. junija 1851. Veliki travnik Ribjek, potem travnik Pe-terčič pri Ledeči vasi, potem njiva Obreza pri Prekopi. 24. junija 1851. Njive in travniki krog gosposkiniga gradu. 25. junija 1851. Njive in travniki pri mestu Kostanjevici, kakor Žaga, na Stopah, Irenčič, in Jarovško. 26. junija 1851. Njive in travniki pristave v Sajovicu. 27. junija 1851. Njiva Trebes pri Slivju. 28. junija 1851. Nogradi v Pustim gradu in Boču. 30. junija 1851. Nogradi Stražodvora. 2. julija 1851. Njive in travnika v Korenu in Zaloki v okraju Kerškem. 3. julija 1851. Veliki travnik pod Dolenjo vasjo, potem nogradi na Raki in v Žerovniku. 4. julija 1851. Gorski travniki na Polomu. 5. julija 1851. Gorski travniki Kosarje, Stričanica, in 7. julija 1851. Gorski travniki Stoparkc, Kerče, Terlica in Banovec. K tej dražbi se povabijo, ki mislijo kaj prevzeti s tem pristavkam, da se zamorejo zadevajoče najemne pogodbe vsak dan pri tu-kajšni vradnii pregledati. C. k. oskerbniški vrad v Kostanjevci 9. junija 1851. Št. 1 723, Oglas. (112.) 1 Pred c. k. okrajno sodnijo žuženperk imajo vsi tisti, ki iz zapuščine dne ll.šusča umer-lega Jožeta Novina, posestnika polovice zem-Ijovanja v Gorej-kot št. 2, kot upniki kaj tirjati imajo, da to tirjavo napovedo in dokažejo, dne 15. mal. serpana zjutrej ob 8 uri priti, ali do tistiga časa svojo napovedno prošnjo pismeno vložiti, ker bi scer ti upniki, če bi zapuščina s poplačanjem napovedanih tirjav pošla, iz nje poničemur več prašati ne smeli, kot kolikor jim kaka zastavna pravica gre. C. k. okrajna sodnija Žuženperk 24. velk. travna 1851. C. k. sodnik Laurič.