163. številka. Ljubljana, petek 18. julija. XII. leto, 1879. Izhaja vsak da*, i;,vauuj»» ponedeljke \u dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman za a v s t r o - o k e r s k e dežele za celo leto Iti (dtL, M pol U ta 8 ca četic leta 4 fcld. — Za Lj ubija uo brez pošiljanja na doni za celo leto 13 glđ., za četrt leta 3 glcl BO kr., za en nieaec 1 ffld. 10 kr. Za pošiljanje na dom M računa 10 kr. »a meaec, 30 kr. ia četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za ^o.spode učitelje na ljudskih Sulah in xa dij ake velja inižana eeua in eicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 f,dd. iJO kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 ^ld. — Za oznanila se plačuje od ćetiriutopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat,'in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi n;y ae isvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Franc Koluianovej hiši 5t. 3 „Rledališka stolba". Opravnifttvo, na katero naj bc blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne reci, je v „Narodnej tiskarni" v Koluianovej hiši. Občni zbor „Narodno tiskarne". V nedeljo 8. junija občen zbor „Narodne tiskarne" v Ljubljani nij mogel zborovati, ker je bilo po pravilih premalo akcij vloženih in premalo akcijonarjev udeleženih. Zatorej se razpisuje nov občen zbor delniškega društva „Narodne tiskarne" na dan 27. Julija ob 10. uri dopoludne, s pristavkoni, da po § 17. društvenih pravil ta novo sklicani občen zbor veljavno sklepa brez ozira na število navzočnih delničarjev in število od njih zastopanih glasov. Od upravnega odbora. Za koroške Slovence. Iz slovenskega Štajerja 14. julija. [Izv. dop.] Mnogo se po časnikih čita o političnej zaspanosti in o narodnej malomarnosti naših narodno ubozih bratov koroških Slovencev in vedno se toži in teži, da, 6«.//«#*<•#/» so zmagah narodnjaki od devetih voMnih okrajev v osmih; osem hrvatsko • narodnih poslancev je izvoljenih; v jednem okraji pa je zmagal, kakor uže povedano, nekov Rodičev uradnik, menda pravosla-vec ali Srb, dr. Ivanić, s pomočjo Srbov obrovačke in kistanjske občine, ki v Dalmaciji nekako čudno in nehvalno rolo igraio. Ivan cev program, ki se obrača na Srbe. obeta: a) Na stojati svojim zastupničkim glasom u svakoj prilici, da srbska narodno^ u D.ilnmciji svečano priznana bude podpuno ravnopravnom sa drugim narodnostima naše kraljevine; — b) ulagati svoj zastupnički glas, da zakonito o>tvarenje dob'ju pravedne želje mojih Obrovačko - Kistanjskih birača, <1a srbski jezik in srbsko pismo bude uvedeno kao glavni naukovni je;dk i pismo u svima školama, koje su u mjestima naše kraljevine, gdje većina Srba stanuje; — c) priznava ući, da su mome izboru naj v še Srbi doprinjeli i da su isti Srbi na taj korak se odlučili, što im je 8a hrvttolfl strane opasnost (?Ur.) nsrod nom imenu prjetila, obvezujem se, da ći pri svakoj zgodi, bilo u slučaju sukoba sa hrvatskom strankom, bilo nezavisno od nj h, nastojati, da od svakoga priznana i poštovana bude srbska narodnost u našoj kraljevini, i naprotiv, svojim glasom prosjedovati u svakoj prilici, kad bi se htjelo negirati b:ćd te na roduosti ili vrjedjati značaj njezin; — d) naj-po-l e se obvezujem, da ću svojim zastupnič kim glasom odbijati svaki poskušaj, koji bi se Učinio za s8Jedinenje dalmatinske kraljevini sa kraljevinama Hrvatske i Slavonije; (To je politika zdražbe in razpora, nam vsem južnim Slovanom pogubna! S tako politiko Srbi po magajo le protivnikom Slovanstva. Ur); u slucaiu, kad bi naša monarh ja nrsjedcute zemlje Bosne i Hercegovine anektirala, protiviti se, da jedna ili druga od istih zemalja, bilo posredno ili neposredno, bude sajedinjena sa zemljama ugarske krune, naprotiv, u rečenom Blucaju uastojati, da Dalmacija, B>sna i Hercegovina u jedno tjelo sajediojene, ostanu pridružene zt ml jama Cislajtanije. Ovu moju izjavu zatvrdjuem nečiju poštena čovjeka. U Zadiu, 6. juiija 1879 Dr. G Ivanić." Viatniijc ftfl'žtavf. RatgttrsTsi knez je 13. t. m. imel slo vescn vhod v S< fio. De^et tisoč mož bo'gar Bbe narodne vojske je delalo špalir. Na ogc-vor metropolita je odgovoril kuez v bolgar skem jeziku in končal z „živela Bolgarija!1 — Pred odhodom iz Trnovega je knez daro val 200 000 frankov za pogore'c?, katerim sa se bile pri razsvetljavi ob njegovem prihodu hiše vnele. V IS tt tu ti ni j # še m j konec „judov Bke krizeu. Večina narodne zbornice nt liro dovoliti, da bi Judje v Rumuniji imeli eoake državljanske pravice, kakor terja to berlinski dogovor, ki le s tem pogojem priznava rumun-sko neodvisnost. Mioisterstvo, ki bi rado „Ev-ropiu ali judom ustreglo, ne ve kaj bi, ali zbornico razpustilo ali odstopilo. Najnovejše poročilo pravi: Odbor zborničnih sekcij je zavrgel predloge vlt.de glede rešitve judovskega vprašanja. Minister-stvo je vsled tega odstopilo. Predsednik zbornice Rosetti je tudi svoje mesto odložil, ali zbornica ga je v drugič volila. Iz JLten poroča „P. Cor.", da se vlada nagiba zdaj bolj k miru, ker atenski minister za vnanje, De!yannis, misli, da se bode dalo grško vprašajne kljubu zavlačevanju od strani turške vlade vendar-le mirnim potem rešiti. A velja tudi to, da Grška je preinajhena, da bi vstajala zoper vse vlade, ki bodo gotovo rešile svojo besedo, ki so jo dale Grškej na brlinskem kongresu vlanskega leta, kjer so se navedli uzroki, zakaj naj se stanje Grškej oboljša. Grška ne more živeti, ker je premaj-hena in vlade so leta 1832 pri sestavljanju Grške storile preveliko napako, ki jo morajo zdaj popraviti. Potem pravi „Pol. Cor." na dalje: „Grška mora okrepiti se, da bode kos svojej mejnarodnej naIog;, ki se strinja z ojačenjem kulture (?) na jugu Balkana in postavljenjem meje zoper nasilstvo panslavizma (!) In Grki zaslužijo, da se j h reši od sramoti! nega podjarmljenja turškega, ker so nnjbdj kulturezmožni (?) izmej vseh pobalkanskih na rodov. Grška raj tedaj popolnoma zaupa ve levlastim. Če prav no bodo od vlad prouzro čeni razgovori dovedli k cilju, vendar se sme z gotovostjo trditi, da se bode morala grčka vlada vdati uarodnej volji." V fiBitjtcfkej spodnjej zbornici je dejal Bourke, da so Rusi tekom zadnjega č: sa pričeli operacije pri izlivu Atreka proti oze miju Teke-Turkomanov. Ruski ministri in gro Šuvalov oporekajo, da Rusi prodirajo proti Mervu Na Nemškem zlaati na Rnvnrshem. raste separatizem, ki se up'ra zoper popru-seno nemško jedinost. Tako je bil zadnje dni voljen fajmošter v bavarskem Nenstadtu dr. Jo^ Scbttfler, ki je pred volitvijo moral objaviti, da se bode potegoval za popolno samo stal no s t Bavarske, in da niti v katoliški centrum ne bo stopil, ker se mu ta uže preveč popustljiv zdi in premehak. Merniki BR^ chsanzeiirer" javlja imenovanje mtni-tra javnih del Miybacha za načelnika državnega urada za oskrbijevanjo državnih žele/nc; nalaljo imenovanje predsed-n ka držav.ieg* kane.darskega urada Ilt.fmamia za ministra trgavstva in obrtrijstva. Minister Falk in Friedenthal sta pak odpuščena iz službe a (.hranita si ime državnih ministrov. Višji predsednik šlezijski Puttkammer je ime novan za naučnega ministra, a graščak Luc ua za ministra poljedelstva. Dopisi. z Mpotlitj«* Niivlnjftke dolin«* 14. julija. I/.v. dopis.] Javen list je zrcalo notranjih čutov stranke. V tem zrcalu začeli so se nam in našemu svetu kazati „Abderiti", katerih „deutsehe kultur" name raval sem nekdaj opisati. Tega dela sena rešen, ker njih organ „Zillier Zeitung" — smeli ponos prisiljenih ponemčencev, — rodi zdaj toliko žlahtnega ploda, da ga je celo največjima surovežu privržpncu preveč. V štev. 56 ima omenjeni listič zopet toliko grdih, neotesanih izrazov, da se jih za Boga vsak pošteni Nemoč sramovati, njih ustvarjeuike pa z nami vred zaničevati mora. Sramujem se jih ponavljati, vprašam pa te „kulturtriigerje": Ali ste res toliko nezmožni, da bi v poštenih izrazih pisali? Smo Slovenci hudodelniki, če se potegujemo za svoje pravice? Kaj bi storili vi, da bi bili mi na vašem mestu? Ne vprašam po-neiLČtncev, ker ti so v mojih očeh manj kot živinče, katero se ne sramuje in ne taji gla sov od svojih staršev naučenih, — ampak poštene Nemce: Kaj je v vaših očeh človek, ki zataji svojo narodnost, ki se je sramuje ki ne ubrani njenih pravic? Mislite li „Abderiti", da s s/ojo Buro-vestjo dokazujete, da ste Nemci, da ste člani tistega naroda, katerega duševnemu zakladu se svet uklanja? Ste zmožni izprevideti, da skozi ta način celemu nemškemu narodu sramoto delate? Predno pa ošabno kričite deutscher boden," vzemite v roke zgodovino, ali vprašajte poštene Nemce o tej stvari, in prepričali se boste, da je to laž. Ta svet je slovenska zemlja, in pošteni Slovenci se ne bodemo nikdar sramovali odločno kazati, da biva narod naš slovenski uže nad jeden tisoč in dve sto let tu. 5E <»ori*k«»;;U 14. julija. [lav. dop.] Neki tukajšnji gospod se je potrudil pisati v nN. Fr. Pr.a, kako sijajno »zaupnico" je dalo tukajšnje slovensko prebivalstvo odgospodarivšej ustavovernej stranki, izvolivši g. \Vinklerja za svojega zastopnika v državnem zboru. Pa če je oni gospod odkritosrčen, mora priznati, da je narod Winklerja volil, ker je on, živeč mej njim, delal za narodov prospeb ; kaj tacega narod nij navajen od take gospode. Zato si je to zupisal globoko, da, morda še pregloboko v svoje hvaležno srce in svojo hvaležnost tudi dejanjsko pokazal. Narod je torej volil \Vin-klerja iz hvaležnosti za njegova narodna dtla, ne za to, ker je zadnji čas pomagal ustavovernej vladi. Postavili bi bili kakega svojega nemškega ustavaka, vi ustavoverci, stavim, da bi niti jednega glasu ne vjel. Da bi bila tukajšnja narodna stranka strategično organizo- vana, zmogla bi, v splošnem neredu pa je ljudstvo dalo glasove za g. VVinklerja, svojega starega poslanca; in to se tem ložje razlaga, pomislivši se, da vest o vedenji \Vinklerievem v zadnjih letih nij prodrla mnogo mej vse stljake in tako je o Winklerju glas ostal v obče precej neomadeževan. — Da se ime ne ujema vselej z bitstvom, o tem daje dokaz najbo'j takozvana ..nstavoverna" stranka. Zove se „liberalno", pa je nij bolj ne liberalne od nje, imenuje se „u>tavoverno", pa nij večjega absolutizma, kakor se je kazal za njenega vladanja. G. dopisnik pometite gnoj prej izpred svoje veže, potlej pa le pridite pomagat tudi drugam! Ik HJvrii* v Bosni 10. julija. [lzv. dopis.] Brali smo v novinah, da je mesto Celovec vladi prosilo, da bi se garnizija celovška pomnožila, in da so Celovčanje pri tej priliki željo izrekli, da bi se slovenski polk št. 17 v ta namen odločil. Dalje je bilo v celovškem listu rečeno, da, kakor se čuje, bode vlada skoraj gotovo Celovčane uslišala, in pešpolk št. 17, kateri je sedaj v Livnu, v Celovec premestila. Koliko je na tem resničnega, mi nij znano, a vendar nas ta stvar jako zanima, in bi radi uže skoraj izvedeli kaj istinitega. Ali je morebiti v Ljubljani kaj znano o tej stvari? (Ne dosti. L'ublianskemu županu, ki je tudi za garnizono prosil, nij se hotelo nič gotovega obljubiti. Ur.) Mi smo se na novice take vrste uže tako navadili, da nobene j veS ne verujemo, kajti izkušnje so nas učile, dovolj učile, da nij na take govorice nič držati. Tu v Livnu smo imeli pretečeni teden veliki letni „pazar" ali semenj, kateri je trajal od nedelje svetega Petra in Pavla začenši celi teden. Bd je to jako zanimiv semenj, ta pazar, kakor se tukaj zove. Imeli smo priliko občudovati mnogovrstne izdelke orijentalne industrije in obrtoiie. Tudi ljudstva je bilo mnogo in mnogovrstnega. Prišli so prodajalci lin kupčeva Vi iz Sarajeva, Carigrada, iz Albanije, Erc?govine, in največ iz bližnje Dalmacije. Ker imuna uže ravno perd v roki, ne morem Bi kaj, da ne bi omenil dopisa iz Livna v „Slovencu", mislim, da v zadnjej številki meseca junija. Gospod pisatelj omenjenega dopisa piše, da se je vojaško nabiranje tu v Livnu uže pričelo, in da tukajšnje ženske, jokajoče se po k vojakom vzetem sinu ali bratu, naše posnemajo. A jaz ne vem, kje je g. dopisnik rSlovenčev" to „važno" novico vzel, ker jo s tako gotovostjo naznanja. Zagotavljam vaB, da tu v Livnu in sploh v Bosni n:j bilo še nikakoršnega vojaškega nabiranja, in vlada še nikakor ne misli tega koraka tako hitro storiti. Pač se oglašajo mladeniči bosanski za vstop v vojaške Šolske zavode (Ca-dettenschulen etc), a o kakem rekrutira-n ji v smislu avstrijske brambene postave nij še duha ne sluha. G .spod dopisnik „Slovenčev", ako uže kaj pišete, pišite resnico, ne trosite neresničnih vestij mej svet. Dalje se bere v omenjenem dopisu „Slovenca", da Bošnjaki k svojim narodnim veselicam vojaku, ali sploh tujcu ne dovoljujejo vstopa. To je zopet laž. Moralo bi vam g. dopisnik vendar znano biti, da so Jugoslovani uže od nekdaj kakor jako gostoljubni narod znan«, kar so tudi v istini, dasiravno vi nasprotno trdite. A jaz sem imel sam priložnost, pri takej narodnej veselici kakor gost navzoč biti, kjer Bem bil s pijačo in jedjo dobro postrežen, če tudi nijsem „kolo" plesal. Priporočam vam torej gospodine dopisnice „Slovenca", da v bodoče, ako Se kaj pišete, kako resnično „rečete", saj pravite, da je Kranjec za vse dober, za udarit pa najboljši ! Domače stvari. — („Slove nskiNarod") je bil včeraj konfisciran zarad .listka" „Spomini iz dijaških let," v katerem se pripoveduje, kako je nekov iz zadnjih volitev znan, pri nas na Slovenskem v javnej službi stoječ ponemčenec ščuval zoper Slovence. — (Nemškutarsko ščuvanje.) Organ propalega renegata Dežmana „črnega kandidata" in pa plačanega političnega nemškega agitatorja v našej slovenskoj deželi Kalteneggerja, „Laibacher Tagblatt" ne neha hujskati in ščuvati zoper našo slovensko narodno stranko. V predzadnjem listu mu je nov povod perfidnega ščuvanja zoper narodno stranko ta žalostni dogodek, da so baje neki surovi fantalinje (najbrž kupljeni od kacih „Tagblattovih" nemškutarjev v Kranj i ali od blizu tam) kamenje metali na Kranjce, ki so se po noči zadnjo nedeljo iz Kamnika vozili. Tacih surovežev premore vsaka dežela nekaj. Tudi Nemci jih imajo mej soboj na cente. Le berite na pr. izvrstne povesti Jeremijasa Gott-helfa iz nemškega okraja Bernskega v Švajci, ki je najbolj omikan okraj nemštva, pa boste videli, da so mej Nemci ob nedeljah ravno taki poboji in toki ekcesi — „vaterliindische" jih zovejo — mej kmetskimi fanti, kot pri nas. Mi take ekcese zmirom obžalujemo, mi svarimo ljudi pred njimi, in naše duhovenstvo, naše narodno omikanstvo, naše novinarstvo želi in govori, da bi Be odpravili. Prav Dežmana renegata perli lija, potlej nevednost ter nemška hudobija in zloba njegovih iz nemške tujine v Ljubljano naročenih, udinjanih in pritepenih plačanih nemških pisačev nesramnost je torej, če take obžalovanja vredne ekscese nam, narodnej stranki in narodnemu novinarstvu pišejo v slabo in v odgovornost! Ce je kdo odgovoren, da v našej deželi nij uže več omike, bo odgovorni le re-negatje, nemškutarji in tisti usiliivi privan drani „ustavoverni" agitatorji Nemci, ki, kakor je ondan „Tagespost" prav dobro povedala, le Bvoje osobne želje mej nami iščejo iz polniti si, in nas v kultiviranji našega naroda na narodnej podlogi le zavirajo iu intrigirajo! — (Matura) na tukajšnjem višjem gimnaziju je bila okončana minulo siedo. Od 33 osmošolcev, kateri so se bili oglasili k temu izpitu (4 ga nijso delali), jih je napravilo preskušnjo zrelosti 22, mej temi 8 z odliko. Pet jih je padlo na 2 meseca, a 6 na vse leto. Največ jih je padlo iz matematike in fizike, ker je bil gosp. nadzornik Zindler zelo strog, in je baš iz Bvoje stroke posebno natančno vpraševati dal. Obžalovati je, da se matematike in fi'.ikc po naših srednjih šolah toliko zahteva, in tako nij moči mladeničem, kateri imajo sicer sposobnosti dovolj, dovršiti gimnazij, ter posvetiti se stanu d u ho venskemu ali p ra v o s 1 o v š ke m u, medicinskemu itd., kar je zelo v škodo duiii, ki silno trebamo domače inteligencije. Dokaz temu je pomanjkanje duhovnov, notarjev in dr. — (Maturo) na ljubljanskej velikej realki je letos delalo 19 abiturijentov. Trije so jo naredili z odliko, 11 dobro in 5 jih je palo na dva meseca. Popolnoma nezrel tedaj nij bil nihče. — (Program c. kr. velike realke ljubljanske) ima na čelu jako zanimiv spis: „Etude snr le roman franrais d u 1711 et d u 18'' slede", katerega je v francoskem jeziku Rpisal prof. E manu el vitez Stauber; obseza 3G strani j. Učiteljski zbor je štel po'eg direktorja 12 stalnih profesorjev, 2 izprašana suplenta in 1 asistenta. Učencev bilo je na zavodu v prvem semestru 302, v drugem 270, mej katerimi je bilo 9 Wald-herrievih pitomčev in 3 privatisti. Po domovini bilo jih je 09 iz Ljubljane, 85 b Kranjskega, f>3 iz drugih dolitavskih, 17 iz preko-litavskih dežel, 5 iz Italije, 1 iz Egipta; po veri bilo je 268 rimskih katoličanov in 2 pravoslavna; po materinem jeziku bilo je 135 Slovencev, 111 Nemcev (!!), 4 Hrvatje, 3 Čehi in 17 Vlahov. Mej Nemci je se ve da mnogo tacih, ki so po materi in očetu rojeni Slovenci, a sedanja politična sistema naredila je iz njih Nemce, ali vsaj šla jim je na roko, da so se samovoljno prekrščevali iz domačinov v tujce. Znanstveni napredek pri dijacih je jako ugoden: odličnih dijakov je v vseh razredih 16, prvi red jih ima 181, drugi red 42. tretji red 3, ponavljalno preskušnjo po počitnicah smejo delati 3 in dva sta ostala ne-izprašana. Realka ima jako bogate prirodo-pisne, prirodoslovne, kemiške, geografiške in knjižne zbirke. V poročilu beremo tudi, da je slovenščina samo „relativ-obligat" in to v Ljubljani, v sredi Slovenije! Učili so se je po ukazu učnega ministra aamo tisti učenci, katerih starši bo to posebe zahtevali. Izmej učiteljev umrla sta letos dva, namreč profesor Streitman in prof. Kozina, kpterih se poročilo primerno spominja. Ubožni učenci dobili so od podpornega društva za 391 gld. 85 kr. podpore ; poleg tega bilo je še za 2218 gld. 40 kr. Btipendij, katere je uživalo 19 učencev. — (Matica slovenska) je postala posestnica hiše banke „Slovenije" ; z dopisom od 28. junija t. 1. je c. kr. deželna sodnija dovolila prepis one hiše v zvezdnem drevoredu v lastnino „Matičino." — (Zbor avstrijskih učenjakov v č 1 ovekoznanstvu in prazgodovinskih preiskavah) nam je napovedan na 28. in 29. dne t. m. Zborovalo se bode ta dneva dopoludne od 9. do 12. ure v redutnej dvorani, popoludne oba dneva pa bodo izlet napra vili na mirje in močvirje k starodavnim stavbam na koleh. Napovedana so dozdaj sledeča predavanja: O najnovejših najdbah šentmar-jetskih gomil bo govoril g. Dežman, — o starodavnih lončenih posodah in o razvoji njih ornamentike prof. Gurlitt, — o imenih kranjskih krajev in osob prof vitez Arnold Lušin, — prof. Alfons Miillner bo razpravljal člove-koznastvene stvari iz doljnega Stajerja, in kako naj se postopa o delovanji na antropologičnem in prazgodovinskem polji, — gosp. V. Ober-miihler bo govoril o predrimskih prebivalcih Norika, — gosp. M. Scheyer o poganskih ra-kah v okraji rateškem na Dolenjskem, — g. Szombathv o kraniometriškem aparatu C kr. prirodoslovnoga dvornega muzeja dunajskega, — grof G. Wurmbrand o avstrijskih stavbah na ko le h. — (V al vazo rja) je izšel 61. zvezčič, obsegajoč nadaljevanje letopisa kranjske dežele. — (Odpust) je vzel višje sodnije predsednik g. Waser, znani „prijatelj Slovencev", zlasti pa Kranjcev, in šel v kopel Radegund. — (Nemškutaraki opat iz Celja), g. Wretschko naznanja v „Vaterlandu", da b"ide mariborskega ^Slovenskega Gospodarja* tožil. Zakaj neki? Z nobeno pravdo ne opere on madeža s sebe, da je on, sin slovenskega mdu pri zadnjih volitvah delal nato, da je padel kandidat, za katerega so drugi njegovi rojaki glasovali, a on je pripomogel protivnikom ! — (Josip Nolli), znani ljubljanski rojak naš, bivši tajnik in regisseur „dramatič-nega društva", pozneje član narodne hrvatske opere, a zdaj član italijanske velike opere V italijanskem Milanu, nastopil je v preteklem mesecu tam v dveh onerah: „La Favorita" in „11 Trovatore" v glavnih ulogah 10 krat se sijajnim vspehom. Iz privatnega pisma povzamemo kritike iz 36 brojev v Milanu izhajajočih novin, ki povdarjajo vse jednoglasno njegov lep in simpatičen glas in dobro šolo in mu obetajo Bijajno carriero. Veseli nas, da moremo javiti to veselo vest o vspehu rojaka našega, in to v Milanu, ki je prvo mesto Italije za umetnost petja in središče italijanske opere. Italijanski časniki, katerih je tu došlo na njega sorodnike več, govoro v tacih besedah njegovo Blavo: Canta e fraseggia bene. E ben addentro nei segreti deli1 arte deli* canto. Ebbe dei momenti felicissimi e fu applau-dito. Ebbe cortese aceoglienza e seppe farsi applaudire. Fu applaudito. La sua voce e buona, buona la sua Bcuola. Ha voce abba-stanza bella. Eccellente, applaudito con gran calore e meritamente. Bellissima voce di ba-ritono. Prestante e bravo baritono, che ha muneri per fare una brillanto carriera. Piacijue, ba bellissimi mezzi vocali e buona scuola. Can-tante provetto nell' arte e fornito di eccel-lenti mezzi vocali. Possiede voce robusta, vihrata ed estesa, il Buccesso suo e una larga promessa buI suo avvenire artistico. Ha ottima voce e buona scuola. Ha bella e sonora la voce. Dispone d' un organo buono e fu applaudito. L1 eroe della serata fu il Nolli (v Trovatore) al quall si fece ripetere 1'aria, ha ottimi mezzi vocali. Contribui al buon esisto dello spettacolo. II puhlico fece grandi feste agli artisti. Tutti festeggiattissimi. Fu moltissimo applaudito e dovette ripetere la romanza. Ha fato un passo da gigante, che bella, niti, da e robusta voce, fragorosi applausi, splendido avvenire. Riporto un vero trionfo, e dovette ripetere fra entusiastici applausi 1" aria. Fu frsteggiato. Buona voce ed eccelente metodo. Un artista com endevole, gusto buono, buona voce ed intelligenza, itd. — (Iz Kostanjevice) Be piše„Slov.11, da je 8. t. m. tam bival knezoškof dr. Po-gačar. in da ga je ljudstvo slovesno sprejelo. Dopisnik pravi: „Nij je bilo hiše, ki ne bi si bila preskrbela zelenja, nij je bilo, katera ne bi bila razsvetlila. Tudi krog mesteca vijoča se Krka je morala k svečanosti pripomoči. Naši fantje, pevci, pod vodstvom gosp. kaplana so nam napravili nenavadno veselje. Naredili so iz čolnov ladijo, nosečo razsvitljene Črke J. P., sli sami vanjo, ter z milo done-čim glasom vštric farovžu gori in doli počasno se pomikajo prepevali krasne slovenske pesni na čast visokemu gospodu. V Kostanjevici zdaj ne govori nihče o drugem, nego o volitvi in lepem večeru 7. julija. Vse je navdušeno za Slovenijo — vse za vero in našega višjega pastirja. Zato rečem brez skrbi: Kostanjevica je za našo reč pridobljena za vselej. Zastonj bode vsak upor nasprotne stranke. Kajti mno- pini, prej slepim, so se zadnja leta oči odprle. Ljudje so jeli veliko in z veseljem čitati, narodnjaki delajo neumorno, kar je pa še manjkalo, to je storila navdušenost zadnjih dnij — in r.emškutarija je pokopana — pokopana, da nikdar več ne vstane!" — (Strela.) Iz Cirknega na Goriškem se nam pi.'u: Dents (15. jul.) zjutraj ob G. uri je pri nas Btrela udarila sredi velike naše vasi v neko hišo, ter ubila hišno mater, koja je ravno zajutiek napravljati hotela. Hiša je pogorela ; nevarnost bila je velika. Dobra ga-silnica naša pokazala je ljudstvu svojo pre koristno moč. Vrlo pridno obnašale so se po sebno na?e dekleta, ki so zbujene iz sladkih Banj v naglem teku vedo nosile, ter pogubil-nemu elementu meje stavile. 1\ — (Strela) je užgala 9. t. m. proti 8. uri i.od Jakoba Žigona v Zalogu blizu Po-Btonje, ki je tudi pogorel. Škode je 500 gold. — (Velik požar.) Piše se nam iz Ptuja 15. julija: V nedeljo 13. t. m. okolo 10. ure zvečer nastal je v eno uro od tu ležečej vasi Dornavi ogenj, ter vpepelil 35 gospodarjem VBa njihova poslopja. Ker je ogenj nastal hitro, bo ljudje komaj življenje si rešili. Živež in obleka sta jim pogorela večinoma, tako, da sedaj niti najpotrebnejšega /veža in obleke nćmajo. Večina pogorelcev nij bila zavarovana. Ljudje so rea vsega obžalovanja vredni. OJ tu so j m poslali nekateri usmiljenci živeža in obleke. Naj se naši sosedje usmilijo teh re vežev. Kdor hitro da., dvakrat da. — Našim posestnikom pa ne moremo zadosti dopovedati, naj vsak svoja poslopja proti požaru zavaruje. — (Gospod Že p i t,) učitelj deželne kme tijske šole, bo šel v nekatere kraje in ondot v 3 dnevnih podučeval o sadjereji. Za to po dučevanje sta letos odločena kraja Sežana, in sicer dne 24., 25. in 26. julija in pa Kobarid dne 28., 29. in 30. julija. Poduk bo trajal vsak dan od 10 do 12 ure dopoludne, popoludan je odločen za praktične razkaze. Poduk bo javen in brezplačen in 30 vabljeni udeležiti Be teh kurzov kmetovalci, posebno sadjerejci. Po-dučevalo se bo: kako pravilno sušiti sadje, kako umno izkoristiti sadje, kako bi Be za-mogla sadjereja vsestransko razširititi, na pr. po občinskih drevesnicah, z zasajanjem pota, kako naj ae novi sadni vrti napravljajo, kako drevje sadi in staro oskrbuje. — (Iz Gorice) se piše v BNov.u : Pretekli vtorek so bo (Lahi) hoteli prikupiti slovenskim volilcem in pridobiti glasov svojemu kandidatu, dali bo prilepiti po voglih zraven italijanskih pozivov tudi velikanske slovenske plakate z debelimi črkami — priporočajoče njihovega moža. Po pravici naj povemo: ta nedolžna hudobijca nij presunila srca sloven skim volilcem, kateri so brž ko ne premislili, da tista bratovska ljubezen je bila enmalo kosmata; vendar pa — led je razbit, združba je dognana, in po nIsonzou-vem in nje govih prijatljev prizadevanji — amo zdaj vsi bratje, vsi zavezniki. Tako je tedaj preklicano prokletstvo, ki je do zdaj tlačilo slovenske spise in plakate, in naši slovenski sodeželani in someščani lahko mislijo zdaj, da, če bo slovenska oznanila pripuščena, kadar je všeč „Isonzo"-u, ne bodo — gotovo ne — prepo vedana, kadar bode — ne glede na „Isonzo* — Slovencem samim všeč, prilepiti jih. — Ecco, che r „Ecou c V eco del nostro cuore — Hočete, da vam povem, kaj se pri nas zdaj, po volitvah, kuha v našej Blovenakej po-litiškej kuhinji V kako se stranke zbirajo in urejajo? kako naš časnik lasta kov in urednikov, uredniki časnika iščejo ? kako se sloga n .Sloga" kuje? Čemu bom to pravil? Saj bode v kratkem vse očitno. Gospoda naša! če stvante kaj za deželo in narod, bode trpežno, stanov,tno; ce pa samo za stranjo ali zase kaj skovate, pojde spet vse rakom žvižgat. — (Popravek.) V pred*čerajšnjem članku v 13. vrsti spredaj naj se bere „klii divo" namestu „nakovalo". Razne vesti. * (Dijaški potni 1 i a t i v Rusiji.) Od početka tega meseca ima na Ruskem vsak tamošnji dijak poseben potni list v obliki knjižice, v katerej je ime dotičmka in odredbe o ponašanju. Za potni list mora vsak dijak pla čati 5 kopejk. * (Volitev Ofenheimova.) Iz Su čave v Bukovini se v „Politi t* piše, kako je bil tam znani Ofeuheim voljen. Pupis zelo res spominja na volitev lločevaijevo in Kecljevo Dopisnik pravi: „Mestu Sučavu in Seret sta po večini judovska. Skoz štirnajst dni pred volitvijo smo ga piii, še mene so povabili, če prav nijsem volilec. Po krčmah je bilo vse zastonj, nihče nij delal, kar jedli pa piii so, na račun — Ofenheima. Po a oglih so nabiti plakati z napisi: „Iloch Oi*enhe»m!" Ko je bil Ofeuheim voljen, je prišel v Sučavo. Judje v svojih dolgih suknjah so ga slovesno sprt. jeli in „hoich!" vpili. Prizor je bil jako smešen. Zvečer je bila bakljada. Ofcnheim bo je prikazal in bogat jud poleg Ofenheima stoječ je z balkona zaklicul: „Suito ho.ch! morgen geht ein txtrazug nach Odebeste um we»u." Na to zopet navdušeno „hoich !u vpitje, potem pa bo sli zoptt pit na račun novoizvoljenega poslanca. * (Blago carja Ivana Groznega.) Iz mesta Vjazme, v guberuiji Sinolensit, javljajo „Moskovskim ludiim noviuuna" due 5. t. m. sledečo zanimivost: „Nedavno prišel je v Vjazmo jeden Prus, po imenu Filiuer. 6el je k prvim trgovcem v mestu, Kuotarevemu in Neronovemu, ter jim odkiil skiivnot>t, da ima on neko staro izjavo, v katerej je jasno in določno napisano, da je v šumi mej vasema Soloviči in Borci v okraju vjazmanskem zakopano blago carja Ivanu Groznega. Blago da sestoji od dveh zlatih poukva, jedntga zlatega križa 80 funtov teskega in druge zlatnine i srebrniue v vrednosti 44 milijonov rubljev. V sled tega so napravili Fihuer, Kustarev in Neronov pogodbo, v katerej bo se obvezali, da bodo dan blago izkopati in ga onda mej soboj jednako razdelili. Ker je pa ztmljišče, na kojeni je blago zakopano, župnikevo v So lovičih, obvezala se je ona trupca, da bode dala župniku nagrado 15 odstotkov vsega, kar se naj ie. Zdaj izkopava blago na sto ijudi U meBta Soloviči in Borci, ali doslej so najdeni samo dve zlati podkvi. Prebivalci cele okolice hodijo na mesto izkopavanja, da vidijo Čudo". Pri im *>ih jskfiii cesarju t Feržič iz Sevnice. — Beneš iz Lmnaja. In IiihhihUim dvorni Schuller iz Trata. — Vatovec iz Materije. — lian c iz Keke. Dunajska borza 17. julija. (Izvirno telegratično poročilo.) .notni dri. uu:^ v baiutuvciu . 66 gid. 90 kr. .notni drž. dolg v srebru , . . 68 „ 40 m 'Jata renta.........78 j, 60 „ 8'iO dii. uoBOJilo......li.6 „ 60 m Vkoijo nd.odne banke .... 828 „ — kreditne akoi.c.......tU »10 a .ondon..........115 „70 „ irebro.......... — n — , ^apoL..........9 ,, 20 , J. kr. cekini........5 „ 49 m Jriavne marka.......£6 .70 Vsem svojim prijateljem in znancem, osobito bratom „Sokolom" kličem pri svojem odhodu iz Ljubljane Brcni: „Z Boijom!'- „Na zdravje!" (320) JMoli*-* A\r C3»-ii ji «*•. Šolska darila. Ker bo bliža konec šolskega lota in so darila pridnim učencem zopet pripuščena, dajem na znanje, da so pri meni dobiva obi a zaloga različnih podučnih in molitvenih knjig, lepo V6xanih in primernih za šolska darila po najnižjih cenah. Tudi se pri meni dobivajo „Di*ago> l)ut>oi*S zbirka podi.čnih pripovedek, najnovejše dulo /a šolska darila in šolske knjižnice. Ob eni m priporočam vsem šolskim predstojnikom in gospodom učiteljem svojo bogato zalogo različnih .-.<»1.-»1»ili pripomočkov. Cesar nemam v zalogi, preskrbelo so bode v najkrajšem času in po najnižjej ceni. Spoštovanjem J. Giontini, (319—1) knjigotržec v Ljubljani. Štev. 9174. (315-2) Umrli v JLJubija*lil. 13. julija: Leopold Hodnik, mesarja sin, 22 m., v Elizabemej bolnici za otroke, na poljanskej cesti št. 18. — Simon Tyrau, na cesti južne železnice št. 1, deto moškega spola, čuvaja na kolodvoru, mrtvo rojeno. — 14. julija: Karolina Trautman, vdova trgovca, 76 I., pred Skoiijo št. 12, vsled starosti. 15. julija: Feliks Meše, delavec, 76 1., v Krav jej dolini št. 11, vsled marasma. — Franca Detter, hči trgovca, 1 I. 3 m, pod trančo št. 2, vsled vnetja dušnikovih vejic. — Klara Ukoren, lejtenauta vdova 41 1., na tržaškej cesti št. 26. Xujcl. 15. julija: Rvropat Kitiuski iz Dunaja. — Kordasch iz Gradca. — Fischer iz Prago. fn Mloiiui Schiiringor iz Dunaja. — Webor iz Trsta. — Obersteiuer iz Gorice. — Štefan, Vitrich iz Zagreba. — Vatter iz Dunaja. — Terbuhovič, Bader iz Gradca. Pri .11 it 11 • u i Poper iz Dunaja. — Lederer, pl. Palbor iz Gradca. — Onderka iz Idrije. — Erker iz Kočevja. — Uran i č iz Keke.__ Razglas. Prihodnji ponedeljek, «ln«; SI. Julija t. 1. dopoludne ob 11. uri bode pri mestnem magistratu očitna dražba zarad oddaje 140 sežnjev, 22 palcev dolgih, bukovih drv* Mestni magistrat v Ljnlljaii, dno 11. julija l*7:i. Učiteljske službe. U ovom školskeni kotaru jesu izpraznjeno sledečo službu: 1. učitelja III. vrste, na jednorazrednoj Školi u Brezovici, sa slovenskim učnim jezikom; 2. učitelja III. vrste na jednorazrednoj školi u T at r eh, sa slovenskim učnim jezikom ; 3. učitelja III. vrste na jednorazrednoj školi u Rukavcu, sa hrvatskim učnim jezikom; 4. podučitelja na trorazrednoj mužkoj školi u Kastvu, sa hrvatskim učnim jezikom; i 5. učiteljico III. vrste na jednorazrednoj ženskoj školi u Jelš a n ah sa slovenskim učnim jezikom. Sa ovimi službami su sdruženi dohodci utemeljeni zemaljskim zakonom za Istru od 3. novembra 1874. odnosno od 10. decembra 1878, po kojem oni. koji tražo za podeljenje prositi, imadu redno dokumentirane inolbenice, ako su jurno u službi, tragam predpostavljeno oblasti, ako jošte ne služe, ravnim putem do !.">. livenu tu. 1. «^-. na ovo c. k. školsko vjeee odpremiti. (307—3) C. k. kotarsko školsko vjeće Voloska, dne 7. julija 1879. Rudokopi s pogodiščino in i ><>im ><-«i i U i dobć takoj dela v Lepavina-Sokolovačkem premogokopu. Delavci, ki iščejo dela, obrnejo naj so do rudarskega oskrbni štva štajorsko-hrvatskega rndoko,>a za Bvotli premog v Lcpaviui, pošta Sokolovac na Hrvatskem. Rudokopi bo na Zagrebako-Zakaiivjskej železnici. (317-1) U u d niski oskrbnik: Gabrijel rodesehvva. izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".