Omr Write Us Today Advertising are REASONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. SE TA TEDEN... IMATE PRILIKO DOBITI BREZPLAČNO NOVI VOJNI ZEMLJEVID EVROPE KO POŠLJETE VSOTO ZA NAROČNINO. — VPRAŠAJTE ZA TA ZEMLJEVID {TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Slat, IMS mi the Pm* OfflM %ft Nmm Varit H. 1- Act mt 1*4, 1ST*. No. 223. — Stev. 223. NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 25, 193 9—PONEDELJEK, 25. SEPTEMBRA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVI1. VARŠAVA Mesto se še vedno brani... PLAMENIH Drobne vesti B raznih kraJev VRHOVNI POVELJNIK ANGL. ARMADE POROČA RADIO POSTAJA IZ VARŠAVE. — "NE BOMO SE NIKDAR PODALI," PRAVUO JUNAŠKI BRANITELJI STRAHOVITO BOMBARDIRANJE BUDIMPEŠTA, Romunska, 25. sep. — Poročilo po radio iz Varšave pravi, da je nemška artileri-ja 24 uur strahovito bombardirala Veršavo in da je bilo ubitih nad 1000 civilistov tekom dneva. Od sobote popoldne je nad 1 00 nemških težkih topov obstreljevalo ;mesto. United Press poroča, da je polovica Varšave v plamenih. " rO so najstrašnejše ure, odkar se je pričelo obleganje," je oznanjevalec sporočil po radio." Na vzlic težkim izgubam pa bomo Varšavo branili Nikdar se ne bomo podali." SESTANEK RUSOV IN NEMCEV V BREST - LITOVSKU PARIZ, Francija, 25. sep. — Ruska armada, ki od vzhoda prodira proti Varšavi, se je v Brest-Li-tovsgu sestala z nemško armado. Nacijska in rde ča armada ste vprizorili skupno vojaško parado, predno so Rusi prevzeli mesto pod svojo oblast. ZA NEMCE JE VOJNA KONČANA J Nemško uradno radio poročilo, ki je dospelo v New York, pravi, da je sedaj, ko je bila med Nemčijo in Rusijo dogovorjena meja na Poljskem, za Nemce vojna končana. Berlinski oznanjevalec je rekel, da Angleži in Francozi nimajo nobenega pravega vzroka za vojno, kar pa se tiče Nemcev, morejo svoje topove in puške spraviti v skladišča in vojake poklicati domov. Žapadna fronta... NEMCI SO S TANKI NAPADLI FRANCOZE PARIZ, Francija, 24. sep. — Nemci so z velikim številom tankov napadli francoske postojanke od Saarbruckena v dolini reke Blies, toda so bili odbiti. Pod poveljstvom generala Walterja von Brau-chitscra so Nemci trikrat navalili na Francoze, toda vsak napad je bil odbit. Po poročilih s fronte so Nemci izgubili 20 tankov in so imeli tudi na moštvu velike izgube. Pod zaščito artilerijskega ognja so majhni, pa hitri tanki, ki vozijo po 25 milj na uro, skušali prebiti francoske ograje bodeče žice. Francoski proti-zračni topovi pa so prebili tanke oklopne plošče majhnih tankov, ki so se nakupičili pred francosko črto in so ovirali, da niso mogli stopiti večji tanki v akcijo. Nato so Francozi s strojnicami odbili nemško infenterijo. TRUE NEMŠKI BATALJONI UNIČENI PARIZ, Francija, 25. septembra. — Nemci so z močnim protinapadom zopet hoteli zavzeti nekaj izgubljenega ozemlja v dolinah rek Mandel, Blies in Bickerialbe,Soda niso uspeli; Francozi so napad odbili in pri tem so bili popolnoma uničeni trije nemški bataljoni. Boji v tam predelu so zelo težavni, kajti francoski strelski jarki so skriti v gozdih in posejani s postojankami strojnic. Ta gozd so Francozi žavželi že začetku vojne skoro brez vsake izgube in so ga naglo zelo utrdili. Do sedaj so že na tem kraju odbili nemških protinapadov, Poljsko zlato v Aleksandri ji KOD AN J, Dan.-ko, 21. sep. — Neki zastopnik 'poljska vlade, ki je te dni del sem, je povedal, da je bil zlati zaklad poljske narodne banke pravočasno j »osi an v Egipt, kjer je v Aleksandrrji na varnem. Zla to je bilo poslano preko Kor.- stantee na Romunskem. * » • Zanimivo srečanje Yr hangarju na Alhambra le-bonftuiikov. Hangar je tako poln, da repi aeroplanov gledajo skozi vrata, katerih ni mogoče zapreti. Ti aeroplani so del -50 aero planov, katere je Anglija naročila in ki veljajo $-7,000,000 in še niso bili izdelani, ko je stopil embargo v veljavo. Loekliead družba naglo iz | deluje naročene aeroplane, za i katere je že prejela plačilo, če tudi se š nahajajo v haiigar-jili. Anglija hoče aeroplane t:i-koj imeti, ko bo odpravljen em-Imrgo. Ti bombniki letijo p RIM, Italija, '21. sep. — Neki časnikar poroča: — ko so se sestali v Ukrajini nemški in ru-ki vojaki, so častniki stopi-. ... . . li naprej in si podali roke. Zu-j300 ,ml-> na uro1n! so najnm<- stave - nemška -s kljukastim j zracne trdnj-ve na sve- križem in ruska s kladivom in itu" •srpom—so se (»ozdravile. V«*-1 Loekliead družba tudi izda- ja ki so si navdušeno nazdravljali. * ' • * • GEN. FRITSCH PADEL lujo več zasledovalnih aoroplH-nov za ameriško annado in lx*-do najhitrejši aeroplani na svetu. Ko so nedavno preisku-šali nek tak aeroplan, je letel 400 milj na uro. BERLIN. Nemčija, 24. sep. — General baron Werner von Fritsch, bivši vrhovni pove-j ni k nemške vojske, je bil ubit v bitki pred Varšavo. Njegovo smrt je v svojem dnevnem povelju naznanil vrhovni j>oveljnik general Walter von Brauehitscli. Aidolf Hitler je odredil z*i I»okojnega generala državn: jjogreb. General Fritsch je v februarja, 1938 odstopil kot vrhov- ni poveljnik nemške vojvke ko pacifiškega soveroza- se je sprt s Hitlerjem. Fritsch, ' * Za zaščito Jugoslovanske devizne rezerve BEOGRAD, 13. sep. — l>a se zaščitijo devizne rezerve in da bi so te ne preobremenile z uvozom predmetov, ki so od-<>eč in v teh časih nepotrebni, jo od danes nadalje uvedena v |.Jugoslaviji kontrola nad uvozom 'blaga. Kontrolo vodi "po-j sedmi o. C., 24. >op. — l>o 1. januarja bo dobilo skoro pol drugi milijon nezaposlenih delo, če bodo -vsled ev-rop-ke vojne prihajala iz inozemstva velika naročila v Ameriko. Ameriško industrije ImhIo začele obratovati s polno paro ter bodo do s|*om!ndi zaposlile nadaljni (»oldrugi milijon delavcev. Tega mnenja je neki narodni gospo« I a rst veni k. ki vrši o Izvorno službo v zvezni vladi, pa noče biti imenovali. Zaenkrat je v »Vzeli devet m»!ijonov nezaposlenih, d oči m jih je bilo leta Matthew AY oil, podpredsed n i k Ameriške delavske fedeia-(nje, je rzrazil upanje, da na Delat\"«ska jo ivtsled posletdio vročine vojnem industrijalnem odboru!federacija naj^protovala indu-jmrio 65 oseft>. -Sedanja vročina zastopano tudi delavstvo. Od- strijalnenm unionizmu. 'je presegla vse refcorde. ii it« -L*.. IXBDDA^.NfwM Monday, September 25, 1939 SLO VEKE (YUGOSLAV) DAILY NARODA Year IT DAT 8UNDAX8 AMD HOLIDAYS NENADNA SMRT SA^ be imele na pokojmka tak MOTAR5KEGA.BO- jvPliv» 1 odbil. KIju«b velikemu premo&e- nji malo razvezal jezik.. Ofc nju pa je živel le sam zase in -pretnem zasliševanju komam se ni dosti zanimal 7,a ostali dirja studercške orožniške po svet, ki je bil v njegovih očeh staje, si je Koga no v a ljubica sprijen do temeljev. To svo- premislila in postala zgovor-je mišljenje je rad poudarjal | nejša, ko je poznala, da ji ob vsaki »pri I i!; i. Izredno čil spričo številnih dokazov razna in svež, jo jo s palico v roki izmikanja ne bodo prav nič vedno rad mahnil v Novo me- |>omagaia. Najvažnejše pri-sto, kjer je in;^l mnogo oprav- znanje Vezovnikovo je, da .s'ta kov pri odvetniku, kamor se Milan Poša in J. Jazbinšek iz- HITLERJEV USPEH l Ko je Hftfer dospel v svečanem sprevodu v Gdansk ter navduieoo govoril tisočerim "osvdbojenim" Nemcem, je bil na viška svojih uspehov. - * Doslej ran je sio vse kakor po maslu. Ru^o-nemska zveza, c i je poeledfoa je hi I o razkosanje Poljske, je omogočila njegovim armadam rameroma laMco zmago. Na svoje bes^lo je dobil Hitler odgovor. Dobil ga ni sedaj, pa ž« prod devetimi leti. Odgovoril mu je mož, ki sr. siaalra Hitler *a smrtnega .sovražnika Nemčije: Winston ChureMH, pevi lord angleške admiralitete. Pred devetimi leti je pisal Winston Churchill: — Treba je vipostevati naslednje: — Nikdar, nikdar, nikdar naj nihče ne verjame,%da bo vojna lahka In da se bo vse <*hadko -za vršil o; jne je trdba vpoStevali zastarele vojne urade, nezmožne ali objestne poveljnike, nezansljive -zaveznike, sovražne nevtraJce, slabo srečo, čudna presenečenja in strahovite zmote. ('* si še tako trdno prepričan, da boš -zmagal, moraš vedno vpoštevati, da bi ne bilo vojne, če 'bi ne bil tivoj nasprotnik Lstotr.ko trdno prepričan o svoji zmagi. Doslej Hitler ae ni srečal teli posasti splošne vojne, am-je še vettao "mojster politike", ne .pa suženj neslutenih dogodkov. Nemčijo je zopet oborožil ter brez prelivanja krvi iz-premenil nekaj manjših doloob Versaillske mirovne |»ogodbe ker zavezniki niso upali rizkirati vojne. Avstrija mu je dla v roke, ne da e igrača Možak je preveč trmoglav, da ibi vipošteval značilne besede, ki jih je zapisal Winston Churchill pred devetimi leti. je raid zatekal po pravne nasvete. Prišel je namreč rad do svojega denarja, ki ga je poso-^ jal raiznim znancem,, med drugem" je samo dve«m .strankam v LJubljani, .po lastnem zatrjevanju posodil nad četrt milijona din. < >be stranki pa mu denarja nista vračali, in sta ga puščali na cedilu. Ker pa kljub vsemu ni prišel do svojih pra viic, je dal temu svetu slovo in' se umaknil v sanvostan Plete-rje. Strogi red v samostanu mu na ni prijal in kmalu je Zaje samostan zapustil ter so spet nastanil v svoji vili. Nadaljeval je borfoo -za svoje pravice. V takem razpoloženju je te dni moža obšla huda slabost. Poklicani zdravnik je odredil njegov prevoz v Kandijo pri Nove nanestu, kjer pa je Zaje lrugi dan umrl. Ko je za zadevo izvedelo državno tožilstvo, je takoj zahtevalo, da se tnoplo raztelesi in dožene pravi vzrok smrti. Ko pa je .preiskovalni sodnik dospel v 'bolnišnico, trupla ni bilo več v mrtvašnici, ker so ga bili medtem odovcdaIa je ti*li, da sta monštranco in kolih skrita pod smu-ško skakalnico na Betnavi v bližini betnav-Jce^ra gradu ob vznožju Pohorja. AKt* NAMERAVATE OBISK Al I SVETOVNO RAZSTAVO boste rabili MAPO I Mesta New Yorka DOBITE JO BREZPLAČNO I. aku naroČite Slovensko- Amerikanski Koledar ZA 19:» Cena Koledarja je: 50 centov Imamo jih še nekaj i "G las Naroda" 216 West 18th Stmt New York, N. 1. < Lahko pošljite tsoto ▼ počtnlh znamkah po 2 oziromr. po 3 rente> Peter PRED DVAJSETIMI LETI VINU bom Sem mislil, da ali štirih kolonah nakratko o-pisal. kako je bilo s tisto čudno rečjo, s katero so nas pred dvajsetimi leti obdarili treh predraga, (ialona — štiri, pet do iest dolarjev. Za domačo izdelavo pa ni bilo niti priprav, niti prostora. Naši ljudje so stanoivati v suhači, pa se je razprajvica ne-J tesnih stanovanjih, v kleti je koliko zavlekla in jo Ikjiu sku »bilo pa komaj za tono preroo- šal šele jutri zaključiti. Danes naj bo vino na vrsti. Vino. . . Takoj po uveljavljanju proliibicije so naši roja-ki zahrapeneli po njem. Kakor sem že omenil, je bila kupivna roba v New Yorku VLOMILCI VDRLI V ZLATARSKO DE-LAVNICO Ptujčane j«' K. s»ipt. mc-ciii'-tila vest o izrednem vlomu, ki zvezi z izpovedmi W/ov- jo bil ponoči izvršen v zlat a r-nikove obstoja sum. da so Romsko delavnico in trgovino A in Kinerl v Prešernovi lan, da bi se o I iij-ira p«rslo-vi!. Ko so je vračal nazaj v CVIje. je srečal Karolino. - katero sta se dogovorila, da se pred slovesom >e enkrat vidita. To srečanje ipa jo »bilo za oba hio. Jakob Zagožen je bil nn m reč sin lio^atejšoira posestnika. ki je že v i h* let bolohon. Očr Zji«j»>žoii je nasprotoval ljitl^zni 11 feil Karolino in .Tako-bom ter jo svojega sina o vdrli v zadnja vrata ptuj-skosra irleilališča. |>«h1 katerim so nahaja zlatarska delavnica. V irlelaliMMi so vlomilci odtrgali na imhIu des'ke, nato j)a >o izknmli -;kozi ]kh1 luknjo in s jKnnočjo vrvi ^c spustili v trgovino. Vlomilci pa se niso sipraviH nad veliko blagajno, ki so nahaja v trirovi?n in v kateri so bilo zaklenjeno največjo dragocenosti. Y. V Jugoslavijo: Z« $ 2.30 ....................Din. 10 f * so ....................Din. 'JOh t aao ....................i>in. -so-t $10.25 ....................Din. SOU fcio.— ....................Din. 1000 $3»-— ....................Din. '2000 V Italijo: • ............Lir 100 9 U.— ....................Lir 200 • ....................Lik I ..............Lir 1000 $112JS0 ....................Ur 2000 WW.- ....................Lir a0U0 KER SB C1NI SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CR-NH PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI f " NUJNA NAKAZILI IOTB8& ro C*SI« LOVU ZA PUSTOAMNO S L O V E It I C PUBLISHING £ O M P A N Y (TBAVEL BUKKAtJ) BROOKLYN, Cenjeno uredništvo: •Prosim Vas, ako bi bili taie doftjri in prijazni, da bi priobčili v Vas cenjeni list mojo željo. Moja želja je, javno se zahvaliti vsem tistim, ki so me presenetili mi moj rojstni dan. V prvi ivrsti se zahvljujem soprogi doforo j Krzna noga gospo-da Antona 8veta, ki je v*e tako praktično izvedla. Ker sem pri omenjeni na stanovanju, mi je istega večera priporočala, naj grem za kakšno uro na izprehod, kar sem to -storila. Po preteku ene ure sem se vrnila. Že prod stanovanjskimi vrati je bilo slišati v s tarnava-nju rahli šum, 'ko se odpre vrata, je "bilo stanovanje vse razsvetljeno in veliko smehljajočih obrazov obrnjenih preti meni in eli >.o: Happy Birthday to You! Ker pa nisem ra zumela, mi nekdo pove pomen bila sem poginoma iznenado-na. Miza je bila preobložena z različnimi jedili in pijačo, v sredi mize pa lepo okrašena tort.i z sedemnajstimi srečkami. Go*pej Svet se še enkrat prav lepo zahvaljujem za tako krasno p rimi i te v, prav tako se zahvafjujem gospodu Antonu Svetu za solo spev, gn Hpej in gottpddu Legiša iz Brooklvna, za lepo darilo: boli lončka j ! Srčka na hvala gospe j Mar-janei Hribarjevi iz Hobokenn, X. J. in njenim hčerkam Mit-zi, Kay in Betty, lepa hvala gospodu Dicku, zaročencu gospodične Mitzi Hribarjeve za izkazano mi prijaznost, isto tako hvala gotfpej in gospodu Keistrevec iz Harrisburg, Pa. . Izkrena hvala vsem, ki ste ni izkazali svojo prijaznost. Bodite uverjeni, da mi bo zavedno stal v spominu mofj sedemnajsti rojstni dan. Pozdrav! t Sjrfcia Krajec, ga prostora. Za vino je treba mlina, pn;-še, sodov, raznih cevi, lijaka in drugih priprav. In kaj bo rekel mož postave, če se bo pred hišo us t an i I voz z baksami g toži i ja Vse take in slične |»oniL-l^ke je pa pregnala trdna volja. No, trdno i volje so imeli naši rojaki dovolj. Ran j ki Janez, ki jo bil doma iz lojK? ribniške «lolino, je imel n;ivado reči: — Jeseni ga bora naredil, >pa če imam grozdje z golimi rokami mečkati in pre-šati. S sodi je bilo nerodno. FKi bor sod je bilo težko »h>biU. Neki N"emoi- v rptownn jih jo prodajal jm> <^soiu dolarjev. Spomladi jih jo pa od rojakov zo|>et kupoval, toda "|>o dva dolarja. Vsako loto jo imel od* praznega sodji šest dolarjev dobička. Sod za »petdeset ga Ion je |M>-stujvil miš človek «v klet, ki jc bila štiri čevlje široka in |»et lolua. Poleg njega LJUBEZENSKA 2ALO IGRA V SAVINJSKI DOLINI Po v>ej Savinjski dolini se je sopt razširila vest. o ljubezenski žaloi^ri «I v«>h mtao- dogodkih na Poljskem. in sta tavala jn> tamkajšnjih gozdovih. V mraku -ta prišla na Ifrosinrevo njivo in tu >ta sklenila končati svoje življenje. Spila sta veliko količino ocet- čt*vljev ne kislin... \n sta m-zav«-tua manjši sod za deset galoiK obležala na njivi. lVkh*tov oče, Groadje je bilo tre4>a zmleti je obiral v svojem -adovnjaku v banji ^ pranje, prešali so v hruško in zagledal ob robu nji- kuhinji in ponekod nosili mošt ve ležati Jakoba in Karolino. v iOI|cih n četrtega ali i>etega nadstropja v klet. Najprej je mislil, da spita, in ju zato ni hotel motiti. K<> pa ju je proti večeru »i»o: nvn«> za-vazil nepremično le.žati. mu i«' zdelo to čudno in je | m »klical svojo hčerko in njeii«>ira fanta. Ttwla ko ta oba mrtva. Poleg trupel je ležala prazna steklenica iz katero je dišalo i>o ocetni kislini. Trupli so prenesli na njuno domove. POLJSKI KARDINAL PRI PAPEŽU V GANDOLFU VATIKAN, 20. s t-p. — Na gradu Oandolfo Im> sprejel danes papež v avdienci |K»ljske-ga kardinala Augusta lllondra IZ NEMSKO-POLJSKE VOJNE Vjeti (poveljnik poljske posadke v trdnjavi Wefcterplatte v gdaaskein pri>taniš<"*ii, ki je -zdržala 8 najmanj za eteset galon in deset funtov vodene in cukreno laž«. Zaloga se je hitro nižala. Okrog Velike noči b\ lahko z lučjo is-kal newyorskega rojaka, ki ga je imel še kaj v kleti. Nastopili so trije skrajno hudi meseci, takole sredi julija se je pa bliskovito raznesla novica: — Na Washington Martretn ga že prodajajo. Drobceno je in kiselkasto, toda za silof bo. Upanje je -vnovič zažarekv. Sredi avgusta smo že pokuša -li mošt — samo čisto "iupo«", ki je imela največkrat res bolj po juhi kot -pa «np vinu pku«*. GLAS H A B O D A" ** Ntw Toii » •> Monday, September 25, 1939 SLOVENJ (YUQOSL^V), DAILU M11 JiN* PUOKLJ: PRI ŠEFU Šef pine. Njegov* « ima dre tikni in sko«i obe sij* rf»omiadan-^ko tfolnoe. Na tleh m» svetijo široke lise in po-»žarkih plt*e Krete! prah. Na ute-ni nad o-inaro knjig se jp4>li» medena in Maftčeča pfoča nihala, ki jo itMije tira tih« in diskretno. Na visokem cilindru, ' ki je |>o-veznjen na obetalo tik vrat, »cd i d^tela In kovinantomodra muha. Nekaj ča*a je bnenča la |*o Hoki, »daj počiva in si mane zadnji dve nogi-Nekde potrka. "Naprej." ' VVtopi ponižno sluga Kociper. "Kuj pa vit'* ga ogovori H«*f. Kluga je js*»paljenje. moja smrt, če stiškn rr, vabili ust. No, poglejte. Vzel sem na rame jarem svetega zakona. Bo že Bog pomagal, som rekel. Saj *ki1bi tudi za rožico ne polju. In zdaj. in zdaj gospod šef večna east in slava noil>eškemu o-četo. — Obsipal me je z blagoslovom. Po poroki prvi o-tnolc, prvo leto drugi otrok, drugo leto tretji otrok in tako do danes. Oženjen sem pa že še*to leto. Lani se*n rekel: "^iefka, -sem stopi, na koleno mi sedi, lepo se rbjemiva in poljtfbiva." We f=eii* ji r«7.o-| de!, kakor sem bil iztuhtal. "Jaz, o, nesrečna va oba jo- nie<» neumno ptiče. Primes, kala. Tak adiio, lepo zakon-st» takoj, ko pa hočw sfrčati, jsko življenje. Vse gre vragu ne more* več. (V bolj opletais,.v jrrlo." bol j h zavozlan. Eno roko sem! Kociper prestopi na kratko ji dal, ko Ml se je pa otepal nogo. z drugo, je ujela še tisto in ta krat je bilo izgubljeno. No, pa »«e ne more reči: Zdaj pa je, kar je! Ne! Ne more 5e. Ali v ženski je nekaj vražjega, nekaj takega, kakor bi naM sam satan dražil. Prede, prdde o-koli n*. dela nedolžne oči, a mi. čop! Smo naenkrat tam, ka* kor bi rekel — za turškim jrri-čem, kakor se pravi, tudi jaz >em znorel.** "Kaj pa hočete, Kociper? vi ste Jtpet — vi--" "Ne, gospod šef, samo te besede ne. Bog varaj, iz vašib u»t me je Bog varuj in sveta pomočnica Marija! Zaoral sem jo! To >e .pravi: rekla je, da bo imela z menoj otroka. O, satan ie tega kriv!" Kociper silno snrrka in *olze mu kapljejo na sršeče brke. -"Satan je kriv! Večer, »pomlad, vino, hosta '— takaj je e-♦stjo ipo prsih. Bobni kakor po soda. "Laži nepoznani. Kaj je tu znotraj v teb mojih prsih, to je tudi na jeziku. Vse bom f>o-vedal. poštenje jejprvo. skrivati ne znam. Nklenila sva z ženo in jokala sva se. Kako ne? Prej mož in žena, zdaj ne to in ne ono. Pa sva šla za veliko noč k spovedi, in oba sva izvedela isto. Kako pa kaj živiš? Tako in tako. Kaj pa to, kaj pa ono? Ae tako, ko ni vedno tr«4>a, govorim samo sveto resnico, nikar še pri s^k>-vedi. Povedal sem vse — po duši. Kaj, kaj? so rohneli duhovni oče. In kar napihnjeni so bili in rdeči, da sem se bal zanje, fte mrtvoud jih bo, kc mrtvoud, sem si mislil in strašansko sem jih tolažil. Saj bom, ere. Če pogledam ponoAi'rapod odeje, ona-pere. ^5e se «jttt!rajrpre-budkn,': ona Roke ril je že premencala ^ o, "kbko res, gospod. Jšz to gledctm in mi sotae siHjo r oči. KMto tt1 poprosil, zato sem si kupil de-«£, kako IPMf; ^ dra^e, go- 1 ^ — t« - spod, ¥ atlasu 1n svil! ^ mofiki« rTn* «bavo. Takrat vem;^ kaj je to, socialist.' Jm sein socialist, gospod: iSe vrf!" ' Prestopi na do4go nogo in se udari' po prsih. "A tudi Boga ne zapustim. •Budi on ima srce za reveže, kakor je to zapisano." 4Uožri, pogrelo te bo, kakor pogreje mene. Mi. reveži bomo tam kralji, oni. bogataši bodo tam reveži. Mi krone na glavah in zlate plašče krog ram, oni j>eere. In jaz pohabljen t,1 vež, ki imam eno nogo prekratko — poglejte nas; premislite nas, usmilite se! Ali naj pripeljem pred vas .moje otročiče, vseh pet in najmlajšega? In vsi naj povzdigujejo ročice in zakličejo: Prosimo milost, in tudi najmlajši ubožec, Franck? Plosim. plosim. *plosim — Kaj se j»o-zna cesarju deset kron na me-i^ec a meni, o vsega vredni in milostni gospod, a og, nesrečen človek, brez poguma. Škrica — vrag me udar! po ustih »za to besedo.- Gospoda se Ibojim in se ne upam pred njegovo obličje. Vsakega se bojim* slehernega! Pogtoin je ubit v nas kakor v psih: O, poenam samega sebe iii da M lahko stopil pred vas in da-M bihko to povedal, kar >em mfelil, 'in da bi vas lahko tožbo na dan. Tu, tu v prsih jo nosing nihče je ne vidi, nihče ne pozna. Ptmoeen sem, imam svojo čast. Hudo mi je, življenje me tare, a ne rečem, ne prenesem, da bi pokazal nase in povedal: glejte me, jaz sem revež! Gospod, ako nimam ničesar, eno imam: svoj ponos, svoj iponoS in čast! In te neidain, za nič je ne dam. Gorje mu, ki bi se je hotel dotakniti!" Prestopi na dolgo nogo in jk>-polnoma izpremeni glas: "Za drset kron povišajte, izkažite svoje milostno srce, usmilite se revčka!" "Vi ste pijanec! Prvega vas odslovim!" Kociper prestopi dvakrat. Zravna glavo, potem jo povesi postrani globoko na prsi. Naglo smrka in solze mu kapljejo v sršeče brke. Ko -se obrne, se orpoteče in se ujame za kljuko. Nemdno in z ropotom odpre, zapre in se -zapoteče na hodnik. Strela je ubila sedem ljudi Nedavno je nad Londonom •Uvjala huda nevihta s točo. V vzhodnem delu -mesta v nekem parku je strela udarila v shrambo vrtnarskega orodja, kjer je vedrilo okrog 30 ljudi. Strela je vso družbo vrgla po tleh, kot da so iz papirja. Zunaj pred shrambo je nekdo pustil kolo, ki je najbrž pritegnilo strela nase. Med temi. ki so se zatekli v shrambo so bile večinoma ženske in otroci, ki jih je nevihta (presenetila na dnevnem izprehodn. Ob tej nevihti je v !jondonu treščilo tudi iše na več drugih mestih, kjer je strela na nekaterih hišah napravila iprecej škode. Za prvimi streli, imed katerimi je geom pretresal mesto, es je rsula silovita ploha, ki je mahoma napolnila vse ulice z vodo. Po nekaterih ulicah je voda drvela pol metra A'isoko. V več kletih in pritlično ležečih trgovinah je votla napravila i znatne škode. Niti najstarejši ljudje ne pomnijo tako hude nevihte nad Londonom. VELIK POŽAR V MLADE NOVCU. Pred dnevi je bil ves Mlade-novae na nogah. Zgorel je mlin Ihišana Saviča in je ne-varno>t grozila sosednjim hišam. Na pomoč je bila poklicana tudi gasilska četa iz Beograda. Razen velikega mlina je ogenj uničil pet vagonov žita in pet vagonov moke. Skoda zaaša 1,200,(XX) t lin. ......................................................... imun"'''iinmHh^umumi ^'»»mua^Hiu ADVERTISE IN • "GLAS NARODA' RAZGLEDNICE Newyorake SVETOVNE RAZSTAVE DOBITE PRI KNJIGARNI "GLAS NARODA" 21C WEST 18th STREET NEW YORK 35 RAZLIČNIH RAZGLEDNI? V BARVAM, PREDSTAVLJAJO-ČLH NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE CENA ZBIRKE 50c (Po&tnina platen) Vsoto lahko pmljete ▼ namkah po 2 oziroma |>o H cento. vet kozarčkov. Ne -žganja, poguma ' sem si kupil. Oh, mi sfno btez pravic, ne upamo se pred obličje gospode, groza nas bi ne 'bil pil. ne bi bil zdaj takaj. Kociper ae mogočno tolče po prutti. "Če sem treaen, ne morem s Knjige, katere toplo priporočamo MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. Marryat. (193 strani.) V duhu či-tatelja oživi romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje, — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali. Cena...................... 85c. MORSKI YOLK. Spisal Jack London. (328 strani.) — Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Čitatelj ga ne bo odložil, dokler ne bo preči tal do konca. Cena......................$1.25 OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (337 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz radovednosti zašla v nepoznano živ-1 jen je ter prezgodaj padla po krivdi dragih. Povest je pisana v obliki dnevnika. Cena......................$150 OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojster kakor je Barbusse je mogel napisati kaj takega kot je "Op'enj." Cena .....................$1.00 ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj. (269 strani.) Opis lanberške A bo ostal ▼ spominu sle-h era mu, ki /m to jrecital. Pregelj je mojster sloga in jeziA. Phftm* jo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Pol?g romana vsebuje knjiga še nekaj krajših črtic. Ctena......................$1-50 ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi dragimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tndi preprostemu človeku. Cena...................... 70c. POD KRIVO JELKO. Spisal Peter Bohinc. (160 strani.) Rokovnjači na Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki Groga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčičevih "Rokovnjačev" svojevrstna v slovenski književnosti. Cena........................ 55c. POD SVOBODNIM 80LNCEH Spini Franc S. Fimlgar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. O-pisuje iivljenje starih Slovencov. Mladega Iztoka je zanesla pot v Bizanc, današnji Carigrad, kjer se je seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala ujeti ga v svoje mreže. Obd* ......................$4.00 POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spisal Bulver. (2 knjigi in 280 strani.) Zgodovinski roman iz ča^a, ko je bohtelo razkošno življenje v Pom-pejih in Herkulanumn. Borbe s anifi-teatru. Spletke egipčanskega *4 čarovnika.'r Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena......................$1.25 PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA SVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 263 in 230 strani.) Če se hoče od srce nasmejati, čitaj-te to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na *taro Avstrijo. Švejkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot. • Cena..........'...........$3.40 POVESTI IZ DNEVA IN NOSI. Spisal Guy de Maupessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvaj>et najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena......................$1.00 ROMAN TREH SRC. Spisal Jack London. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv, to...................... SAMOSUJflA. SpDai anton Navačan (153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske. Cena......................$1.50 STEFAN GOLJA IN NJEGOVI Spisal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična usoda župnika Golje, potomca tolminskega puntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja. Cena......................$L50 TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar Burroughs. (294 strani) Nadaljevanje "Tarzana," ki je že vsaj po imenu znan vsakemu omikancu. Da-si je snov povesti neverjetna, se lahko Sita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena...................... 85c. TOLOVAJ MATAJ. Spisal Tranc MH- (151 strani.) Naš najboljši humorist je zbral v tej knjižici nekaj črtic, ki so tako ljubke in prisrčne, da čitatelj ob čitanju zares uživa. Posebno zgodba o Cefizlju je naravnost klasična. Cena .... $1.00 UMIRAJOČE DUŠE. Spisal Hka Vaste. (220 strani.) Roman iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratne navado. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Xe bo mu žal. Cena...................... $2.50 CVETJE V JESENI. — VISOŠKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (418 strani.) "Cvetje v jeseni" in "Visoška kronika" sta najboljši dali pisatelja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, da je v teh dy\ih delih prekosil samega sebe. Obet sejanji se vršita v Škofji Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena....................... $2^0 ZADNJA NA GRMADI. Spisal Trmac Jaklič. (268 strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj earovniški proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje 44 čarovnic,*' ki so bile sicer p°vsem jj©. dolžne ženske. Cena........ $1.00 ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar. (184 strani.) Povest je prevedena iz češčine. Ob čitanju se čitatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si skoro ne moremo želeti. Cena....................... 85c. ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga-borlsm. f346 strani.) Gaboriau je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne re£i v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca. Cena......................$L00 2IVI VXRL Spisal Ivan Matižič. (411 strani.) Najznamenitejše delo pisatelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo eital z zanimanjem. Cena...................... $2.00 AGITATOR. Spisal Janko Kersnik. (99 strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatorja" bo sleherni čital z užitkom. ......................$1.00 HČI CESARJA MONTEZUME. Spisal M. Rider Haggard. (383 strani.) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman s užitkom prečita] od začetka do konca. ^^......................$1.50 Slovenic Pubfishing Company Monday, September 25, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY |(je si bil tako dolgo? In kokriskega pnrtnvestja. Takrat so na Prah o vem zemljišču izkopali več izredno dobro ohranjenih žar in vrsto bronastih okraskov. Ujgotovili so, da je to bilo rodbinsko grobišče iz 7. stoletja pred Kristu-Toda Trudin pogled "ga pomiri, kajti, ko gleda za obema, sanL To odkritje je vpremeni-:reste po <*ai»nioah irori. se *meie «r«*i se kot mrmfmn min-1 Io dotedanje naziranje o obsegu ilirske naselbine v Kranju. V letih 1893 do 1913 so namreč odkrili ilirske grobove na sta- lomMi lx Življenja _ Za "CHa. Naroda" priredil L H. T 32 Za mene je taka, kakonšna je, dovolj lepa — v primeri ž ajo tudi ne bi hotel stopiti preveč v ozadje," pravi. Nova ilirska grobišča v Kranju V aprilu i sama naredila? To je pa veliko. Jaz tega ne bi mogla in če bi mi bik> s tem tudi tretoa rešiti življenje. Tvoje obleke so sicer preproste, toda vtee zelo lepe." 44Da, morati je iwber mojster." Truda položi svoje stvari v predale, obleke lepo obesi in pri tem ji Winnie pomaiga. Nato pridejo fotografije njenih * ta riše v in njenih bratov po vrsti in jih Truda položi na nočno .ni-zioo fioleg postelje. Winnie ji vzame eno fotografijo za drugo v svoje foke. Najprej si ogleda skupno sliko starišev. 8o priiprottfi, hki^bni obraizi, pa vendar prikupi ji vi. Nato pa prin*e Winnie fotografijo enega brata. Tedaj pa se ji oči i enavadno raaširijo. 44 Ti, Truda — ali je to oni brat, ki ima Iduno še vedno rad, četudi mu je prelomila zvestdbo?" Truda se obrne in pogleda sliko v Winnienih rokah. 44 Ne, to je mioj najmlajši brat Jurij, jurist. Tukaj pa je Hants, inžinir in moj najstarejši brat. Tretji ipa je Fritz, filozof." Winnie si uliki drugih bratov samo površno ogleda, njene oči pa te zopet vrnejo k Juriju. "To so že vsi resni možje, Truda," pravi, zamaknjena v izraziti obraz mladega jurist a. 44Reveda, življenje jih je tndno prijelo. Toda vm trije so stisnili sobe in so se s pičlimi priqpevtki z doma prebili sko ri življenje in učenje." 44 Koliko pa so «?tari tvoje brate?" 44Hans je triintrideset, Fritz enointrideset, Jurij pa devet indvajfiet." Winnie ne aiior«? odtegniti svojega pogleda od Jurijevih potez. 4'Vež kaj, v>aflcenra bi dodala se pet let." 44Samo, da jih najprej »poznaš! V r«mici ne izgledajo tako resni, kakor so tukaj na fotografijah." Winnie počasi položi fotografijo k drugim. "Truda, zeta zanimive brate imaš; vsi trije imajo zelo izrazite obraze — najzanimivejši pa je najtida^i." 4 4 Tega ne (morem presodi-ti, ker so moji bratje. Toda pridni Ln »nožni *o v*i "trije. Jurij pa je imel najtežje; izdajati je moral « najmanjšim denarjem in si je moral kaj za-riužti. Toda sedaj že dela. Samo, da bi se za božjo voljo -ne bi prej zaljufoil, dokler ne doseže svojega časa, kajti prav gotovo -bo, kot njegova brata ifcgribil za kako dekle svoje srce. To je že pri nas v navadi — poslušamo samo srvoje srce." 44Toda tvoj 'brat Hans se je, kot mislim, zaljubil v bogato Iduno." 44Ko se je v njo zaljubil, je bila že revna." 44 Katero pa Ima rad tvoj drugi brat?" Neko mlado učiteljico, ki tudi nima nikakega imetja." "Tako T In — najmlajši brat — misli«, da je njegovo srce Se prosto?" • "Do sedaj, hvala Bogu. da." Winnie še enfkrat z velikimi očmi pogleda v obraz Jurija Holla, ki jo po*dbtio vleče in bolj kot obraz katerega drugega brata. ZcfM* pridete na pogovor o Iduni. rem kranjskem pokopališču na Mayrjevi pristavi in v M a rja-niwču. Ta odkritja so vodila do zaključka, da je »bila nekoč v Kranju manjša ilirska nasel-( t ^ __^tbina in -sicer v severoBapad- pri n^ dmna^videti inem delu dana^je£a kokriške- ga predmestja,, v bližini današnjega mostu. Ko f>a letos odkrili na prahoveui zemljišču rodbinsko grobišče iz iste dobe, so pričeli donmevati, da se je stara ilirska naselbina raztezala v mnogo večjem obsegu po vsej gornji kokrišfci terasi. Novo grobišče je bilo namreč odkrito v severozapad-nem delu kokriškega predmestja, to se pravi, na isti terasi toda 11a njenem popolnoma drugem koncu. 0 tem odkritju se je domnevalo, da morajo v tem delu hiti še ostala grobišča, saj so Iliri imeli običajno strnjena pokopališča. Zgodovinarji so sodili da morajo ležati grobovi ravno v istem pasu, kjer bodo izkopavali temelje za novo eento iz Kranja v Naklo. ki pa sta bili osamljeni. Nova domneva, da je bila v 7. htoletju pred Kristusom v Kranju mnogo večja naselbina Ilirov kakor so prvotno sodili zgodovinarji, je adaj docela potrjena. Iliiska nasefbina se je razprostirala po vsej gornji kokriški terasi od današnjega moj»tu do kranjske ravan i, do Krone. IGRA NARAVE V Mokronogu na Dolenjskem imajo izredno priliko, da opazujejo v mesecu septembru divji kostanj v lepem cvetju. Med tem. ko je na nekaterih vejah že odpadlo suho listje je na drugi strani pognalo drevo mlado, sveže zelenje in mnogo cvetov, ki so deioma že raz-cveteni, deloma se še razcvita-jo. Da jablane in dm^o sadno drevje v pričetku jeseni ponovno cveto, se pač večkrat pripeti, a da bi divji kostanj v tako poanom čanu pognal mlado zelenje in tako obilno cvetje, kakor na dvorišču tovarniške shrambe kož usti jame g. Kalina, je pač posebna redkost. ČLOVEK PRENESE VELIKO VROČINO. Kdo bi si mislil, da človek prenese veliko vročino, ki je že h, !kar blizu lCMMopinj Celzija? Najbolj vroč del zemlje je Af-pride večkrat do 50 stopinj in še čez. Rekordno leto v tem oziru je bilo leto 184-5. Takrat je najvišja temperatura v senci dosegla 46.6 stopinj, 11a soncu pa celo 65.4. In venidar so vsi prebivalci ,Evropei in domačini, ostali na svojem mestu vsak pri svojem delu. nihče ni pobegnil pred to naravno 4pečjo.* Med zelo vroče ipredele zemlje sfiada tudi Rdeče morje in Perzijski zaliv. Pod krovi par-nikov se kljub najmodernejšim ventilatorjem večkrat dvigne toplota na 50—60 stopinj Celzija, v prejšnjih časih so ladje še niso imele ventilatorjev, pa se je povzpela še veliko nad 60 stopinj. Tudi v Avstraliji živo srebro v toplomeru večkrat pride do 60 stopinj Celzija in še čez. In življenje tudi v teh krajih teče mirno naprej ljudje ne uidejo, čeprav gre v najbolj vročih časih 1m>1 j Ta domneva se je zdaj potr dila Te dni so namreč pričeli" Hk^k^V7ročYna " izkopavanjem nove ce>te pod Prešernovo kavarno, in res so naleteli na novo grobišče, katerega pa tii fyili delavci uničili, če jih ne bi 'bil nanj opozoril Rudolf Jegič, ki je že pomladi pomagal pri izkopavanju prvega grobišča in je sedaj budno pazil, kje se bodo pokazali novi sledovi. Gospod Jegič stanuje poleg ceste, pa je videl, kako se je vsul izpod kamenja, ki so ga delavci odkopavali, črn pepel. Ko je natančneje ogledal, je ugotovil, da gre za enako grobišče, ka-knšno je 'bilo odkrito pri Prahu. O odkritju je takoj obvestil dr. Žontarja, ta pa muzejsko druš!tvo v Ljufoljani. Muzejsko društvo je poslalo v Kranj dr. Herforta. Medtem je vodil izkopavanje dr. Žon-tar, ki je odkril veliko kameni-to grobišče s tremi žarami. Novo odkrito grobišče leži „ točno v isti črti kakor Prahovo I v znamenju počivanja kot pa in je od tega oddaljeno 50 m. 1 resnega dela. Pa vendar — Okras-ki, ki so jih našli v teh (ljudje vztrajajo, •žarah, so enako izdelani, ka-i Te iskušnje so nagnile dva kor oni iz Prahovega grobišča. I angleška -znanstvenika, da sta Za gospodinje Kuharske Knjige.., Slovenske žene so splošno znane kot dobre kuharice. Vsakdanjo hrano znajo pripraviti okusno in spretno brez posebnih kuharskih navodil. Naša slovenska kuha je nekaj posebnega, ker je vzeta iz vseh narodnosti, katere so sestavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha kiti ravne draga, pridenite kakšne malenkostne stvari, kot te ali one zelenjave ili dišave in napravite posebno tečno, okusno jed. V knjigarni i4Glas Nnrc.da" imamo sledeče kuharske knjige, ki bj Vas morda zanimal*: LJUDSKA KUHARICA Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c KUHARICA 965 navodil, 255 strani. broširana $1.25. . . vezana $1.50 mm in mi i ii ww i SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdajr-728 strani. Cena $5. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18tb STREET NEW YORK MEHKO VEZANE KNJIGE M\azp rodaj a KNJIG Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kmalo iztekla. L Andrej Mtfer (Juna&ki vodja Tirolrev 0|0 toploto počasi stopnjevali. Ko je bil "biftek" tpečen, .sta prišla i7. peči — ne pečena, ampak pupolnonta zdrava in nepoškodovana. S svojim poskusom sta znanstvenika dokazala, da človek trdnega zdravja more prenesti vročino, ki je precej nad vreliščem vode, dasi vrelega kropa na koži ne pre-uese. . Tudi grobišče samo je enako zgrajeno iz kamenja v obliki gomile. Posebnost novo od- fxwkur^ila, koliko vročine človek sploh prenese. In kaj pravljično se sliši, da vzdrži vroči-kritega grobišča pa je izredno'no, ob kateri se speče angleški velika žara, kakršne so zelol"-biftek." Omenjena znanstve- redke in jih na jbrže tudi v muzeju še nimajo. Da bodo tu na- nika sta se dala zaipreti v posebno peč, v kateri so od zunaj *CLAS NARODA 5 % DO?iljamo v staro do ^ movino Kdor ga ho- ^ de naročiti za svoje S sorodnike ali prijatf* | Ije, to lahko stori. — | Naročnina za stari| kraj stane $7. — V I f tali jo lista ne po$i- J Ijamo. J NA DVA VOJAKA ENA STROJNICA. Pariški I in t i poročajo, da j<» polj>ka vojska, ki st* bori proti XeiiH-iji. dobro oborožena. Vsaka dva vojaka razpolagajo z eno strojnico. ZAPIRANJE LOKALOV V ITALIJI. Po odredbi italijanske vlade se morajo zapirati restavracije, kavarne, bari, zabavišča in gledališča točno opolnoči. Promet na ulicah mora biti ukinjen najkasneje ob pol eni uri ponoči. KOČIJE V RIMU. It.iiiLskp ulice Baraka Vojska Cvetke fll. Mnjar) IMrfc J« pravil «Julij Dnin Orieamka Dip sliki (Ksaier McSko) Duhovni boj (Lovrenc S kupoli > Fra Diavolo Fran Baron Trrnk (Ujuro Taml ii rtr) Gozdov ni k. I. zvrzrk Gozdovni'k. II. ivexek (H. M«jar) Hod« Bmdno ef SpUlinau> Krvna Osreta Mesija ,I»r. Jeglič; Mladim Srem, poretrtl -.n mladino ( Kwv«ir MeSkot Maron. Urtfanski &r*tk x Lib« MmWai Na Indijskih Otokih Oh 50-Letniri dr. Janeza Ev. Kreka Paniki Zlatar "Patria, Povest iz irske JunaSke dobe < H. F«Hl«rpr» Paberki it Roia (Ivan Albrehti Popotniki, novele in frtira (Milan Pugelj) Poiicaler Pravi j ire (H. Maj-rl Pravljlre in pripovedke za tnln* dino (K. Košnitnik > Povesti in Slike (Ksaver Me&ko) Ptiee Selivke (Tajrore; Praški Judek (Josip Volci Pred Nevihto Prapre^anove Zgodbe, Povesti (Anton Straiar) Prihajaf. p»»res*t (Fr. Detelal Prst Božji. I. zvezek Prst Boiji. IV. zvezek (Anton Keller) Preganjanje Indijanskih misijo-».arjev (JoM»f Kplllmatt) Rdeča in bela vrtniea (Anton Huonder) Revolucija na Portngalskrni S:sto s Šesto (H. Federer) Skozi Širno Indijo Spisi Krištora ftmida Študent naj bo (S. FinXgar) Strahote vojne Suneški Invalid (S. KoSutnlk> Sveta Notburga Tri Indijanske povest (Josef Splllman) Večerna pisma (Marija Kmetova) Vrtnar (Tngorpt Volk Spokornik in drnge povesti za mladino (Ksaver Meško) Vojnimir ali Poganstvo in krst (Josip Ogrinec Zadnja Kmečka vojska (Angust Šetioa) Zadnji dnevi nesrečnega kralja S. Knfiutnlk Zbrani spisi za mladino (Engelbert Gangl) Zbirka narodnih pripovedk za mladino (J. Planinski) Zgodovinske anekdote (Pr. Sara bon) Zlatokopi (Jonpf Splllman) Zmaj iz Bosne, povest I« bosanske zgodovine (S. Košutnlk) (Vezava nekaterih knjig je od letanja nekoliko Izkaiena.) Ako ima -kaka knjiga vee zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOR! Ker imamo nekaj teh knjig ▼ omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 316 WEST 18th STREET . raw TONE, . „