107. številka. Ljubljana, v sredo 9. maja. XXI. leto. 1888. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., M Četrt leta l gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt, leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kakor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Dredni&tvo in npravniStvo je v GnBpodskib ulicah St. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo poiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. pritožbo ničnosti v varstvo zakona, katero je zastopal dr. Schrott. Kasacijsko sodišče se je izreklo, da Graškega nadsodišča razsodba ruši zakon. V utemeljevanji svojega izreka pravi: „Zakon ne pozna glede pravice pritožbe v tej točki nikake omejitve ; navajala sta se temveč jednakoveljavna dela razsodbe, odločitev, da dotični članek obseza kažnjivo dejanje in pa prepoved daljšega razširjenja. Res se nadsodišče sklicuje na to, da se je prepoved daljšega razširjenja izrekla za ves članek in da torej pritožba nema namena, da bi se dosegel kak zakonit uspeh. Če se pa stvar natančneje ogleda, je pa jasno, da razsodba Graškega nadsodišča ruši zakon. Ker je Ljubljansko deželno sodišče izreklo prepoved /a ves članek, če tudi razlogi, katere navaja, prepoved opravičujejo le za jeden del, je zakrivilo vsekako nenatančnost in tako postopanje bi nadsodišče ne bilo smelo vzeti za podlago svoji razsodbi. Pokazale bi se bile škodljive posledice, ko bi bila ugovorna obravnava. Pri ugovorni obravnavi se ne sme popolniti ali razširiti prepoved; pokazalo bi se pa bilo, da razlogi sodišča le v toliko opravičujejo razsodbo, kolikor se tiče prepovedi zaradi pregreška proti § 302 Uspeh ugovorne obravnave bil bi torej, da bi prepoved obveljala le radi prestopka proti § 302., za druge dele, zlasti za oni, v katerem vidi državno oblastvo zločin veleizdaje, bi se morala razveljaviti. Potem takim bi ponatisk teh mest ne bil kažnjiv. Nadsodišče bilo bi torej moralo spoznati, da je pritožba Ljubljanskega pravd-ništva dopustljiva in bi jo bilo imelo meritorično rešiti. Razsodba kasacijskega dvora se ne spušča v meritorično rešitev razsodeb Ljubljanskega deželnega sodišča, oziroma Graškega nadsodišča, temveč se peča le z vprašanjem, ali smeti zapleniti ves članek, ako se zagreši le z jednim stavkom po mnenji državnega pravdništva proti zakonu. Iz nagibov, navedenih v razsodbi, razvidno je, da se samo tisti odstavek, ki je učini 1 dotični prestopek ali zločinstvo, ne more spraviti v javnost, vsa ostala vsebina pa se lahko razglasi. Praksa v Ljubljani pa je bila dosle taka, da je državno pravdništvo zaplenilo list in zapečatilo vselej ves stavek. Potem se je moral razmetati stavek celega članka ali dopisa, dasi je v njem bila le jedna ali par vrat, včasi celo jedna sama beseda povod zaplembi. Po razsodbi kasa- cijskega dvora pa mora natanko zaznam, van biti odstavek, ki je zaplenjen, ves ostali članek ali dopis pa je prost in državno pravdništvo ne more zabraniti njega drugi natisk. Drugod na Duuaji, v Pragi, v Gradci, državno pravdništvo dovoli takoj drugo izdavo zaplenjenega lista ter zahteva samo, da se odstrani stavek, nad katerim se spodtika. Torej pričakujemo, da nam tudi Ljubljansko državno pravdništvo ne bo delalo ovir ter pri drugi izdaji lista v slučaji zaplembe ne bo zahtevalo dru-zega, nego da se izbriše odstavek, zaradi katerega je bil zaplenjen list. Govor državnega poslanca gospoda Karola Kluna v 223. državnozborBkej «eji dne 1. maja 1888. (Dalje.) Posledica tega je bila, da je število učencev na Ljubljanski gimnaziji naraslo na 828 (Čujte! Čujte! na desnici.), kar ni na nobeni drugi šoli v državi, in da je trebalo deset paralelk. Koncem lanskega leta zdelo se je deželni šolski oblasti potrebno, da je ponovila imenovani ministerski ukaz in z opombo poostrila, da more le deželna šolska oblast izjemo dovoliti, ter da morajo vsi gorenjski dijaki v Kranj na gimnazijo iti. In res je deželna šolska oblast odbila vse dotične prošnje. Posledica je bila to, da se je že v juliji oglasilo 39 učencev, ki so naredili vsprejemne izpite, plačali takse ter bili V8prejeti. Mej poletjem se je oglasilo Še deset učencev, in v jeseni bi se bilo gotovo oglasilo še nekaj učencev, tako, da bi bilo v začetku šolskega leta gotovo 120 učeucev. Mej tem pa je bila Kranjska gimnazija odpravljena z znanim ministerskim ukazom z dne 8. avgusta 1887 in je bilo zapovedano, da se mora takoj opustiti prvi razred. Da bi se že vsprejeti učenci ne odgnali, prosila je mestna občina Kranjska ministersko predsedstvo, da bi ostal prvi razred vsaj še letošnje leto, ter je obljubila, da hoče prevzeti tudi one plače za suplente, katere si bo prištedila država s prvega razreda odpravo. Pa je naučni minister šoli prijazno prošnjo odbil, češ, da na tej šoli ne more dovoliti prvega razreda, tudi ko bi prevzela vse troške občina. (Ćujte! Čujte! na desnici.) Zaradi jutranjega praznika izide prihodnji list v petek dne 11. maja 1888. Zanimiva razsodba. Nedavno bila je pred kasasijskem sodiščem obravnava o pritožbi ničnosti, ki se tiče neke konfiskacije našega lista. Dne 10. decembra lanskega leta bil je „Slovenski Narod" zaplenjen za-radi|nekega članka, v katerem je videlo državno pravdništvo hudodelstvo veleizdaje in pregrešek pioti javnemu miru in redu po § 302. Za veleizdajo zma-tralo je državno pravdništvo priporočevanje ideje kulturnega zjedineuja Slovauov in upeljave staro-slovanščine v liturgijo, a čemer se delajo le priprave, da se avstrijski Slovani odtrgajo od avstrijske državne skupnosti. Pregrešek proti javnemu miru in redu je pa državno pravdništvo utemeljevalo s tem, da je naš list napadal Nemce in Madjare, torej ščuval proti tema narodnostima. Deželno sodišče v Ljubljani potrdilo je sicer konfiskacijo, pa le na podlagi pregreška proti javnemu miru in redu. Za-plenjenja zaradi veleizdaje pa deželno sodišče ni potrdilo. V utemeljevanji pravi deželno sodišče : „Ne glede na to, da se ta članek mora sam zase samostojno pretehtovati in da se v njem izrecno naglasa lojalno mišljenje lista, se potegovanje za uvedenje kacega narodnega jezika torej tudi slovanskega v liturgijo Še ne more kvalifikovati za veleizdajo, temmanj, če se pomisli, da se slovanščina že sedaj v nekaterih krajih avstrijske države in zlasti deloma v avstrijskem Primorji rabi pri službi božji." Proti odločbi deželnega sodišča pritožilo se je državno pravdništvo na nadsodišče v Gradci z motivacijo, da 86 zahteva uvedenje narodnega jezika v liturgijo iz političnih, panslavističnih teženj, da je torej naperjeno proti celokupnosti Avstrije in še more prouzročiti vnanjo nevarnost za državo. Nadsodišče je zavrglo pritožbo in sicer „uvažuje, da po § 493 kaz. Bodn. post. ima sodišče odločiti, če je v vsebini predložene tiskovine kako kažnjivo dejanje; uvažuje, da kvalifikacija kaznjivega dejanja ima biti samo podlaga za prepoved daljšega razširjenja in če je sodišče izreklo prepoved, ne more biti predmet pritožbi državnega pravdništva ; uvažuje, da se je prepoved izrekla za ves dotični članek." Odklonitev pritožbe je dalo povod generalnej prokuraturi za LISTEK. Slike Kozaške. (ČeSki spisal E. Jelinek, poalovenil Podvidovski.) (Konec.) Postal je poplah v celej vasi. In prej nego sem se nadejal, še pred poludnem, povedali so mi dobri ljudje, da neka mlada Kozačka o tem zakladu vč. Mogla bi ga baje i imeti, da ni verovala obrekovanju. Tekla je ta Kozačka na pašnik k Mitrovu — toda vrnila se je brzo vsa objokana z rudečico na obrazu. To me je osupnilo. Izvedel pa sem še od inih ljudij, da je mlada Kozačka prosila pastirja Mitra za Bog ve kaj odpu-ščenja, ali Mitro je baje že ni hotel niti slišati, obrnil se je od nje in jo žugaj e poslal domu. Rekel je, naj mu ne pride že pred oči. No, tako vidite kakšna je na svetu osoda! Vzdignil sem se brez dolgega premišljevanja in krenil naravnost k Mitru. Ko sem se približal tem krajem poznal sem je natanko. Nedaleč vil se je železnični nasip. Da, da, tu je bilo, kjer sem stopal po vzgledu angleških lju(lomilov . . . Kmalu sem zapazil mogiliuo višino in na njej samotnega Mitra. Iz piščalke izvabljal je ginljive pesmi — nevesele, tožne, resne. In zopet bil je s hrbtom k meni obrnen. Ogovoril sem ga stoprv v trenotku, ko sem se mu na korak približal. „Hoj, Mitro!" Mitro se je mirno obrnil. „Kaj ti je učinila Hana, da si jo poslal domov in nisi hotel govoriti ž njo? Nasmehu i vši se trpko in raahnivši z roko od govoril je Mitro kratko: „No bila je pri meni ne vredna Hana in je rekla, da se ne jezi več name, da ve in veruje, kako je vse bilo ... da me prosi odpuščanja . . . „In ti nisi bil vesel?" Mitro je stresnil glavo zanikaje, kakor bi hotel reči: „ne, ne, nečem ž njo ničesar več imeti!" In temu?" Tu je Mitro ustal in me pogledal ostro v oči. V tem hipu zvrasla je postava Mitrova pred mojimi očmi v postavo junaškega velikana. Glas njegov zvenel je kakor proglas razsodbe: resno, zavestno, dostojno. Le včasih omečil se je ta glas in tekel s čuvstveno naudušenostjo. „Čast. kozaška, ljudska čast", rekel je Mitro z občudovanja vredno mirnostjo. „Ljubav kozaška ni bičkov cvet, kateri vsaka stepna sapica maje Će bi bili o Hani rekli, da je požigalka, zvalil bi bil krivdo nase in bi zanjo trpel, ali bi se ž njo v Sibirijo pokoril. Da bi bili o Hani govorili, da je plenila in konje iz staj odvajala — bil bi nase krivdo zvalil in se ž njo vred pokoril. Da bi bili o Hani rekli, da je čarodejka in da truje živino — bil bi jo zagovarjal in branil ... ali nikdar bi ne bil Hane zapustil in nikdar je poslal domov. Tako ume Mitrovo srce ljubezen . . .!" Umolknil je. Toda po hipu, napevši prsi, dodal je z zvenečim glasom: „Toda inače žene, inače kače! Kakor trstni cvet omajlive, malo obrekovanje moglo jo je odvrniti od mene . . . brez osvedočenja, brez obsodbe . . . Božji greh ! Ako bi bil M i t r o t o 1 i k o zlata na plenil, kar ga je nahranjenega v Stariši, ki so zopet nazai uplačane takse dobili, neso vedeli družeča storiti, kakor da so šli v Ljubljano z otroki, ker gori imenovani ministerski ukaz sedaj ni imel pomena. Oni, ki so prvi prišli, mogli so upisati otroke brez vsake ovire, tisti pa, ki so drugi dan prišli, našli so na črni deski naslednje naznanilo, katero je tudi uradna „Laib. Ztg." objavila, dne 15. aept. 1887 (čita:) „Vsled ukaza Nj. ekscelence gospoda ministra za uk in bogočastje z dne 6. sept. 1887, št. 22.784, došlega od visokega deželnega šolskega sveta 14. sept. 1887, št. 1795, določeno je Število obeh slovenskih paralelnih razredov po 60 učencev, in da se nikakor ne dovoli nov paralelni razred, ker se je že v juliji in pri včerajšujem vsprejemu prekoračilo število, ne more se nikdo več vsprejeti v slovenski oddelek prvega razreda." (Klici na desnici: Škandal!) Razburjenost, katero je prouzročil ta korak visoke naučue uprave mej slovenskim prebivalstvom na Kranjsktm, more si le oni misliti, ki je videl prizore, ki so se isti dan vršili pred gimnazijskim poslopjem in na javnih prostorih po Ljubljani; razburjenost je bila se toliko večja, ker so bili stariši večinoma iz bolj šib krogov naše Gorenjske, ki po navadi pošiljajo v srednje šole svoje otroke, in se jim je nemogoče zdtio, kar je v večni spomin objavila „Laib. Ztg.K Premožnejši so se vrnili v Kranj, kjer puste na svoje troške poučevati otroke kot privatiBte Ljubljanske gimnazije. A ni veliko manjkalo, in naučna uprava bi bila prepovedala tudi privatni pouk. (Čujte! Čujte ! na desnici.) Večje število revnejših, pa morda bolj nadarjenih učencev je morda za vedno odgnal iz šole ta korak naučne uprave, ki nema primere v avstrijski kulturni zgodovini. To lepo osvetljuje učno prostost v Avstriji. Na dotične razprave našega zastopnika v budget-nem odseku opravičeval j« gospod naučni minister, kakor sem že opomnil, s tem svoj ukaz, da se je nekda spodnja gimnazija v Kranji ustanovila v ta namen, da bi se zmanjšalo število učencev v Ljubljani, da pa se ta namen ni posrečil. Na Kranjskem res tišče učenci le v glavno mesto, zato bo treba v Ljubljani nove spodnje gimnazije pod posebnim vodstvom, in potem se ne bo moglo več tožiti o pomanjkanji šol. Torej vprašam visoko naučno upravo, kedaj se bo ustanovila nova gimnazija v Ljubljani? Za prihodnje šolsko leto je to popolnoma nemogoče, ker je treba novega poslopja, ki se pa ue more zidati o pravem Času in tudi ni v proračunu potrebne svote. Ako hoče g. minister tudi v prihodnje imeti „numerus clausus" za Ljubljansko gimnazijo, zopet veliko število nadepoinih učencev ne bo moglo iti v srednje šole, akoravno bi država morala za to skrbeti, in sme prebivalstvo tudi to tir jati od države. Zato naj bi ostala spodnja gimnazija v Kranji tako dolgo, da se ustanovi v Ljubljani nova gimnazija. Ko bi potem v Kranji ne bilo dovolj učencev, kar pa dvomim, lahko bo naučna uprava še vedno storila, kar bo hotela, in se jej ne bo moglo očitati, da nam ne da potrebnih šol. Pri reševanji tega vprašanja pa je treba uva-ževati še drugo stvar, ki je gotovo tudi naučna uprava ne bo prezrla. Tudi z narodno-političnega stališča se mi ne zdi primerno, da se z novo gimnazijo še pomnoži število učencev v Ljubljani, ker bi ne bilo v nikaki pravi razmeri s prebivalstvom in bi z realko znašalo skoro dvajsetino skupnega prebivalstva. Ker je naša srednje-šolska mladina lahko razburi in se ne more vedno ločiti od javnih dogodkov, prav lahko se nasprotn kom narodnostnega miru posrečijo razna izzivanja in mladino zapeljejo do divjih izgredov, o katerih slabih nasledkih mladina premišlja navadno še le tačas, ko je že prepozno. Videli smo tukaj na Dunaji, v Ljubljani in drugod, kakor hitro se mladina poprime nove ideje in stori korake, vsled katerih oblasti prično pre-iskavanja; slabe nasledke morajo prenašati ljudje, akoravno obsojajo in kaznujejo potem moralne pro uzročitelje takih izgredov in zapeljivce. Disciplina, nadzorovanje dijakov in zabranjevanje takih izgredov pa je vedno težavnejše, kolikor večje je njihovo Število. (Dalje prih.) Kijevskih svetiščih, ako bi bil sto vasij v pepel spremenil in na vislice stopal za zločine, ne bila bi Hana upravičena verovati brez razsodbe in biti črnoneverna!" Poslednji besedi izgovoril je inače mirni Mitro burno in strastno. Toda utešil se je brzo zopet in dodal že z mirnim glasom: „Mitrovo oko neče več videti Haninega obličja". In zopet je umolknil. Obrml se je od mene in djal je revno piščalko k ustini. Prej, nego je zvabil prvi zvok, vprašal sem ga, kam je del srebrni penez Pokazavši k tihej vodi, okolu katere sem se včeraj zveČVr peljal, odgovoril je ravnodušno: „Po-svetil sem ga rusalkam". Sam sem se zamislil. Premišljevaje tako o kozaškej filozofiji, vlekel sem Be počasi nazaj v vas Moral sem. Mitrove žalostne pesni spremljale so me po tej neveselej poti. Bilo je v njih tisoč sob tihe žalosti. To je kozaški jok! Politični razgled. Notranje dežele. V L i u b I j a n i 9. maja. Skrajuejši nemški listi se jeze, da je avstro-nemški klub glasoval za centralo mitičnega mi-iiisterMtva. Ko bi ta klub ne bil glasoval za vlado, prišlo bi bilo do ministerske krize, kajti mnogo desničarjev ni bilo pri glasovanji. To bi bilo morda res, kajti 70 poslancev naj bi bilo drugače glasovalo, pa bi bila vlada v manjšini Gospodje v avstro-nemškem klubu so morda to dobro vedeli, pa so 8i mislili, da ne kaže na tak način vreči vlade, kajti bolj gotovo pridejo na krmilo, če bodo drugi vrgli vlado, kar se lahko v kratkem zgodi. Tedaj levičarji tudi še neso vedeli, kako bode glasovala desnica. Če bi desničarji bili vrgli ministerstvo, bilo bi gotovo prišlo na krmilo levičarsko ministerstvo, v katerem bi bil zopet sedel Gauč. Nek Dunajski konservativni list že jako dvomi, da bi državni zbor vsprejel zakon o uvedenji k«i»-fesUoiialiie iole. Vlada in nekateri drugi višji krogi res sami žele, da se uvede konfesionalna šola, a proti njej izrekla se je skoro vsa ostala inteligenca. Za konfesijonalno šolo se je res nabralo 800.000 podpisov, Za njo so se podpisali pred vsem duhovniki, katerim se lahko očita, da hočejo pridobiti si prejšnjo veljavo, potem pa največ kmetje, kateri pa še dobro ne vedo, zakaj da gre. Proti konfesijonalni šoli pa inteligenca, katere podpisi vse-kako več veljajo, č« jih prav ni toliko. List se potem spravi nad uradnike, ki agitujejo proti konfesijonalni šol i in zahteva, da bi se uradniki ne Brneli mešati v politiko. Upliv uradnikov zlasti višjih je velik in utegne v tem slučaji zmagati upliv vlade Na Dunaji izhajajoče „Politische Fragmente* obžalujejo, da je državni zbor bil izročil ichoue-rerj a. Tu ni šlo za razgrajača Scbonererja, am pak le zato, da se uniči nasprotnik zidov. To se vidi sedaj iz židovskih listov, ko je Sehonerer obsojen. Sedaj poudarjajo le politično stran te pravde in se vesele, da je uničen vodja protisemitov. Židi postopajo v tacih slučajih drugače, nobenega svojih ne izroče. List navaja par konkretnih slučajev, ko so se židje še veliko bolj pregrešili, pa jih vender parlament ni izročil. Le kristijan vedno hodi Židu na led. Vnaeije dlržave. Turčija hoče napraviti ogromne utrdbe okrog Carigrada, Drinopolja in Čataldže. Pri poslednjem mestu, ki je le kake tri milje od Carigrada, napravili bodo velik utrjen ostrog za 50.000 mož. Pa tudi v drugih krajih v obližji Carigrada se bodo ua-pravile nove utrdbe. Na ta način hočejo preprečiti da bi sovražnik, ki bi prišel s severa, ne mogel za sesti Carigrada in uničiti turške države Turki se torej boje, da bi Rubj ne pridrli v Bolgarijo in od tod dalje prodirali proti Carigradu. General Boulanger pojde na potovanje. Pohodil hode severne dele Francije, departemente ob uemšk meji. Pri tem bode gotovo agitoval zase. Zarad tega to potovanje ne bode brez političnega pomena Pospešilo bode nekoliko državoi preobrat, ki se bode javalj'ie dal preprečiti. Število nezadovoljnežev s sedanjimi razmerami se v Franciji vedno množi, in to ugaja javnim in tajuim nasprotnikom republike. Italijanski ministerBki predsednik se je s svojim odgovorom na Boviovo interpelacijo jako prikupil Bismarcku Posebno je ugajalo nemškemu kancelarju, da je Crispi poudarjal, da Bismarck ne goji pangermanističnih namenov. Bismarck se je baie zahvalil Crispiju, da je tako dobro zagovarjal nemško politiko. Nemška vlada pripravila nove carinske in finančne naredbe proti Rusiji. Kako bodo te naredbe, ue vemo. Odnošajfv mej obema državama pač ne bodo zboljšale. Kakor se kaže, so poslednji čas v Berolinu jako nevoljni na Rusijo ki neče plesati, kakor Bismarck gode. Nemški oficijozi zopet jako pogostem napadajo Ruse, zlasti Tolstega, Ignatijeva in Bogdanoviča. Dopisi. Is l.o»-aiei5 7. maja. (Občni zbor podružnice c. k r. kmetijske? družbe v L o nate i) Drugi redni občni zbor podružnice c. kr. kmetijske družbe v Logatci bil je dne 6. maja . popoludne v šolskem poslopji Dolenje-Logaškem Nad 40 posestnikov in udov te podružnice iz Dolenjega in Gorenjega Logatca in Rovt, mej njimi tudi za napredek m povzdigo kmetijstva uneti g. c. kr. okrajni glavar dr. Karol Rusa, zbralo se je ob določenem času na šolskem vrtu, ogledalo si taistega in podalo se potem v sobo druzega razreda. Predsednik podružnice, g. Martin PetriČ, posestnik in trgovec v Dolenjem Logatci, otvori zborovanje s pozdravom došlih udov, izražujoč svoje veselje, da se kmetovalci tega okraja tako zanimajo za prekoristno družbo, ter prepusti potem poročilo o društvenem delovanji od prvega občnega zbora dne 19. decembra 1886, do sedaj tajniku g. Vojtehu Ribuikarju, nadučitelju v Dolenjem Logatci. Iz daljšega poročila omenim le glavna dela, katera je imela podružnica v tem času. Po sklepu prvega občnega zbora ^podružnični letni dohodki naj se prva leta obrnejo v to, da se napravi društvena drevesnica, iz katere bodo društveniki brezplačno ali po zelo nizki ceni, kar se določi v poznejšem občuem zboru, dobivali pravilno vzgoje u a, kraju popolnoma primerna sadna drevesca in se a tem v Logaškem okraji zelo zanemarjeno sadjarstvo oživi" — omislila je podružnica drevesnico, ter v pomladi 1887. leta zasadila vaujo 1000 sadnih drevesc, in sicer 5O0 jablan, požlabtneuih z angleško zimsko zlato parmeno, in 500 hrušek, požlahtnenih z normansko modtuico, v pomladi 1888. leta pa glede na društveno majhno premoženje 600 jablan, po-žlahtnenih s Kusselsko rejneto. Drugo važnejše delo, katero je podružnica tekom tega časa učinila, bili so od nje za glavni zbor c. kr. kmetijske družbe Kranjske nasvetovani predlogi. Vsled teb predlogov sklenil je glavni zbor v Ljubljani dne 26. maja 1887. leta po glavnem odboru kmetijske družbe potegovati se na uiero-dajnem mestu, da bi dobivali kmetovalci iz osrednje c. kr. gozdne drevesnice sadike zastonj, ter da se pri premo vanj i goved vrstita Logatec in Postoj ina. Že letoB priredila bode se v Logatci živinska razstava s premiranjem najlepše živine. Predlog, da bi društveno glasilo „Kmetovalec" izhajalo vsako soboto, uplival pa je, da je bI. glavni odbor ta stro-kovnjaški list zelo razširil, ko mu je dodal v tem letu prilogo „Vrtnar". V povzdigo živinoreje kupil je predsednik podružnice plemenskega bika muricodolske pasme; za trebljenje mahu po senožetih kupila se je na ime podružnice travniška brana; glede sadjarstva pa se lehko reče, da se je preteklo leto ljudstvo pričelo gibati in delati v tej stroki. Šolski vrt, vzgledi nekaterih posestnikov in kmetijska predavanja gosp. Gustava Pirca, potovalnega kmet. učitelja za Kranjsko, katere je imel v tem Času v Dolenjem Logatci iu Rovtah, pospeševali so društveno delovanje. Na-števši še gospode ude podružnice, katerih je v Dolenjem Logatci 22, v Gorenjem Logatci 14, v Rovtah 14, v Hotederšiči 4, v Črnem vrhu 5, vkupe 60 udov, sklenil je poročilo s prošnjo, da naj gospodje udje še na dalje blagovole delati v prospeh in razvitek kmetijstva — zlasti sadjarstva v krajih podružnice Logaške. Nato je poročal blagajnik o društvenem premoženji, in volila sta se dva uda za pregledovalca računov iz leta 1887. Gosp. Gustav Pire predaval je potem o živinskih razstavah. V prezanimivem govoru razkladal je zbranim, čemu so take razstave, kakšen namen imajo sploh, in kakšen dobiček imajo od njih država in kmetje. Kmetovalcu usihajo dandanes razni dohodki, katere je poprej imel, kakor vožnja, lesna kupčija itd. in resno mu je treba misliti na druge vire, iz katerih bode dobival to, kar mu na drugi strani uhaja, oziroma primankuje. Jeden tacih virov postati mu more živinoreja, ako ne bode samo redil in oskrboval živine, brez ozira na to, kakšna da je, temveč trudil se in skrbel, da vzreja le lepo in dobro živino. Da pa se pokaže napredek v živinoreji v jednih krajih, a tudi pomankljivosti drugih krajev, in vzbudi nekako tekmovauje rediti le lepo iu dobro goved, uapravlja država in dežela živinske lazbtave iu dele se pri taistih premije. Na-glašal je dalje, da naj se k razstavam prižene le — snažna živina. Snažuost pri živini že kaže raz- i#4fT Dalje v prilogi. Priloga ^Slovenskemu Narodu" 8t 107 9. maja 1888. umnega in pridnega gospodarja. Biki, katerim man kata prva dva stalna zoba, in krave, katere so imele že šest telet, se ne pripuščajo k primiranju. Oznanil je slednjič, da mora vsako živinče, katero se k premiranju (razstavi) pripelje, imeti župansko potrdilo, da jo ima dotični posestnik najmanj že pol leta, imeti pa mora tudi živinski potni list. Zatrjeval pa je tudi, da pregledovalna komisija pri delitvi premij ne gleda niti na obraz, ne na gospoda, ter prisoja po svojem prepričanji darila le onej živini, katera se na razstavi odlikuje od druge. Po končanem govoru zahvalil se je predsednik v imenu zbranih gospodov potovalnemu učitelju za dobri m koristni pouk. Zbor nadalje jednoglasno sklene staviti glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske za letošnji glavni zbor ta-le predlog: Kmetijska družba naj se na merodajnem mestu poteguje, da se okrajna Logaška gozdna drevesn ea z večjo svoto podpira, da bodo naši kraji le iz te dobivali pravočasno sadik, ter naj se ta predlog pri onem zboru stvarno utemeljuje. Z radostnim srcem zbor pritrdi nasvetu, da se glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske nHprosi nameravano pokrajinsko živinsko raz'stavo v Logatci prirediti dne 23. julija 18 88 kot jedno točko velikega vsporeda oficijalne slavnobti, katero prir« di Logaški okraj v proslav* ljenje štiridesetletnice vladanja našega cesarja. Podružnični zbor z naudušenjem izjavi pomagati slavnostnemu odboru postavljati trajne spo-miuke te slavnostne dobe v Logaškem okraji, zlasti pa v ta namen napraviti dne 22. julija t. 1. — loterijo z dobitki le kmetijstva in sadjarstva se tiknjočimi na korist društvu učiteljev in šolskih prijateljev Logaškega okraja. Tega društva namen ^pospeševati šolstvo, vzgojo mladine, sadjarstvo in petje", omogoči postaviti celemu okraju trajni spominek tega jubileja, in za to Daj se čisti dobiček loterije v sporazumljeoji za to voljenega odbora po rabi tako, da bode vsak šolcki kraj celega okraja dobil jednak del, in sicer omisli naj si vsake j šoli tega okraja vse potrebno vrtnursko orodje, sor timentuo sadno drevje, knjige primerne šolarski knjižnici itd., da se vzbudi s tem veselje do prekori stm ga sadjarstva, koristnega in potrebnega berila. Iz Rudolfovcga 8. maja [Izv. dop.j S slastjo čitamo že sedaj po novinah, da bodejo tudi letos Ljubljanska narodna društva prirejevala krasne fzlete in narodne veselice. Dolenjci smo na svoje lastne skromne moči navezani. Pa dobre volje ne pogrešamo, Na binko-štno nedeljo priredilo bode .Dolenjsko pevsko društvo v zvezi z »Dolenjskim Sokolom" izlet v Metliko Povabljena so tudi bližnja hrvatska društva imenoma Karlovsko pevsko društvo „Zora" in Hrvatski Sokol" v Zagrebu. Nadejamo se od hrvatske strani precejšnje udeležbe. Kakor čujemo, bode na pro gramu opoludne skupen obed in popoludne ob 3 uri veselica v mestnem logu s pevskim koncertom in telovadskimi produkcijami, Krmi|Mkega Solakega okraja 6. maja [Izv. dop.] Včeraj v soboto, 5. dne t. m. je imelo v Sme 1 e d n i k u mnogo občinstva prežalostno snitje. Spremilo' je k počitku na pokopališče ondotnega učitelja g. Martina Kreka. Izven mnogobrojne množice Smeledniških žu pijano v, mej njimi visoko-rodni gospod baron Lazzarinf, bilo je v tem spremstvu šest gospodov duhovnikov, c. kr. okrajni gla var Kranjski ter 17 tovarišev pokojnikovih (izmej njih dva in Ljubljanske okolice, jeden iz Kamniš kega, ostali iz Kranjskega šolskega okraja.) — Neugodno vreme, slabe poštno zveze ter druge okolnosti so ovirale, da ni moglo mnogo več tovarišev storiti žalostne dolžnosti pokojnemu. Pied stanovanjem so mu zapeli Dav. Jenkovo nagrobnico: „Blagor mu," na grobu: Riharjevo „Jami cow. Malo čutil in prizorov se dogaja na tej solzni zemlji, ki bi bili jednaki tem, kakeršne smo Čutili ter videli nad grobom Martina Kreka; saj to variš njegov, Miklavž Stanonik je mogel o njem mej drugim govoriti: Bleda žena, neizprosna smrt, kaj ti je storila srečna družina, da si jej tako (neusmiljeno iztrgala skrbnega očeta zdaj, ko bi ga bila skoro najbolj potrebna? Ali je on žrtev za to, ker si iz koščenih rok svojih izpustila njegovo soprogo? Znamo, smrt bleda, ti imaš za vsa takova vprašanja naša svoje odgovore, ti imaš pravice, dane po našem stvarniku, teh ti nihče ne uzame. — Dragi župljani Smeledniški, skoro tri in trideset let je pokojnik bival mej vami, bil je vašim otrokom najboljši učitelj vzgojitelj, vam zvest žu-pijan, ki je z vami užival vse vesele in žalostne ure. Pokojni gospod učitelj je bil blag mož, kakor je vam baš prej v molitvi omenil vaš visokočastni gospod župnik, bil je plemenit značaj, kakeršni so v današnjih hudih časih redko zasejani. Opravljal je mnogo let vašo pošto ter bil vam s tem pravi pospešitelj vaših teženj z daljnimi znanci in prijatelji. Jedno prošnjo ima pokojnik, naš tovariš še do vas, župljani Smeledniški. „Odpustite mi vse, da sem vas nekdaj razžalil, jaz sem vam te zdavno odpustil !• Dragi Martin, tovariš naš, tvoj duh plavaj nad nami, da bodemo i mi spolnovali svoje teške dolžnosti kakor si jih ti, tvoj spomin naudušuj nas, da ostanemo, da bodemo vsi tako čisti, plemeniti znHčaji kakor si bil ti. — Mirno počivaj v tihem grobu, duh tvoj uživaj plačilo svojega dela. Mej govorom in po govoru je vse mnogobrojno občin stvo ihtelo, gospod župnik sam ni mogel skoro izvršiti cerkvenih molitev. Kapale so nam solze za možem, ki jih je zaslužil kakor malokdo. — Tovariši iu drugi znanci njegovi postavijo mu primeren spomenik na gomilo. Zvezni zbor požarnih bramb kranjskih. V Ljubljani 6. maja. (Konec.) Obširni razgovor prične se potem o predlogu zastopnika Kamniške požarne hrambe, naj bi so volili v zvezni odbor mesto po dva, po tri zastopnike iz vseh treh deželnih pokrajin. Udeleže se razgo vora zastopniki iz Šmartina pri Litiji, Krškega, Tr žiča, Kranja, Postojiue in Ljubljane in se slednjič sklene z veliko večino, naj bode le šest udov iz dežele v zveznem odboru, prvič, da se ložje orno goči sklepčnost odbora, drugič pa, da se prihrani)" stroški. Glasuje se potem o pravilih sploh. Odobre s« z veliko večino in takoj izjavijo pristop vse navzoče pro etovoljne požarne hrambe, razen Postojine, katere zu stopnik pravi, da se bode pristop pismeno objavil G. cesarski svetnik M urni k poprime besedi in naglasa veselje o tem, da se je „Zveza Kranj skih prostovoljnih bramb" danes potrdila. Izvolje nega odbora čaka velika naloga, ako hoče doseči stavljeni namen, a izvoljeni možje so govorniku porok, da se bode konečni smoter: razvitek in po-množitev prostovoljnih požarnih bramb na Kranj skem le dosegel. Bojazen, katera se je izrekla danes v teku obravnav, da bi podpora, katera bi se utegnila nakloniti po deželnem odboru zvezi požar nih bramb, škodila požarnim hrambam na deželi, je neutemeljena. Ko bode zveza požarnih bramb po stavno potrjena, gotovo se bode na njo oziral tud deželni odbor, kadar se bodo delile podpore po žarnim hrambam in v ta namen treba bode premi rediti dotično deželno postavo o prineskih zavarovalnih društev. Konečno se zahvali g. Doberlet vsem zastopnikom požarnih bramb, posebno pa cesarskemu svetniku Murni k u, ki je toli izredno pospeševal ustanovo zveze. Domače stvari. — (V državnem zboru) predlagal je včeraj poslanec Klun resolucijo, s katero se vlada pozivlje, naj gimnazijo v Kranji še na dalje pusti. Pri glasovanji vsprejel se je naslov „Srednje šole" in vse v tej zadevi stavljene resolucije, tikajoče se slovenskih paralelk na gimnazijah v Gorici, Trstu, Mariboru in C e 1 j i V odsek za službeno pragmatiko bil je izvoljen dr. P e r j a n č i č, v tiskovni odsek protesor Suklje. — (Ceaarjevič Rudolf) se bode, kakor se nam poroča, tekom tega meseca pripeljal v Ljubljano, ogledat si, kot generalni inspektor pehote, tukajšnjo pehoto. — (Osobne vesti.) Premeščen je na svojo prošnjo g. dr. Fr. Zbašnik, polit, komisar, iz Postojine v Kamnik. — Gosp. Fran Stanič, kanclist pri okrajni sodniji v Sežani, imenovan je pristavom zemljeknjižnega urada pri deželnem 80 dišči v Tratu. — (Goap. deželni predsednik baron VVinkler) se je vrnil z Dunaja. — (Duhovske spremembe na Goriškem) Gosp. Anton Hvalica, dušni paatir v Delnici, imenovan je dekanom v Št. Petru pri Gorici; g. A. Harmel, župnik v Šebreljah, dekanom t Komnu. — (O gospej Ružički-Stroizi), ki bode v soboto in nedeljo doe 12. in 13. t. m. nastopila na slovenskem odru, čitamo v hrvatskih listih „Hrvatska", in „Agramer Tagblatt" in „Agramer Zeitung* jako laskave kritike. Vsi kritiki soglaanc hvalijo rečene umetnice izborno igro ter izražajo svoj ponos, da ima gledališče Zagrebško tako iz vrstno moč. — (Telovadno društvo .Sokol/) nameravalo je prirediti v nedeljo dne 13. t. m. zvečer na čitalničnem vrtu zabavni večer s petjem in vojaško godbo. Ker bode pa ta večer dramatična predstava, pri katerej bode sodelovala gospa Ružička-Strozzijeva, preložil je odbor zabavni večer na bio-kostno soboto. — (Oi ta ln i šk i pevski zbor) (gospodičine in gospodje) ima jutri, na praznik Vnebohoda, po-polud&nski izlet v Vevče. Člani Čitalnice dobro došli. — (Gregorčičevih poezij II. zvezek) bode v kratkem gotov, tiska se že sedma pola. — (V Idriji) bode se dne 22. junija t. I. slovesno razkrila spominska plošča na hiši, v kateri je od I. 1754—1767 stanoval Jan. Anton Sco-poli, za deželo Kranjsko znamenit po svojem dela , Flora carniolica", v znanstvenem svetu pa alavtn mož. Spominsko ploščo izdelala je po poljedeljskega ministerstva nalogu in po načrtu arhitekta Roberta M i kovica a v Gradci tukajšnja, g. Alberta Sama s se slovita tovarna. Floi&a je od brona, lepo risana in izborno izdelana, ter ima nastopni natpis: „Hane dom um Dr. Joannei Antoni ua Scopoli Cava-lenaus Tiroleusis insignis rerum naturali ura imitator, botanicea in Carniolia auetor MDCCLIV — MDCCLX1X numere i. r. plivsici fungona inbabitabit. — I. t. miniaterium, a rebus agrariia d., d. 1888.* — V g. Karingerja prodajalnici na Mestnem trgu razstavljeno prelepo ploščo naj si ogleda vsak, kdpr se zanima za domaČo umetnost. — (Požar.) V Palčjern pri Šent^etru bil je včeraj velik požar. Prostovoljaa, požarna bramb*, Postojinska odpeljala, se je na pomoč. Podrobuejii vestij še nemamo. — (Predvčerajšnji veliki (letni) 1% m e n j) bil, je prav dobro, obiskan. Živine prignalo se je 1496 glav. in sicer: 710 konj, 428 volov, 276 krav in 83 telet. Kupčev*lq se je jako živab.no in tuji kupci, katerih je bilo veliko, so mnogo živine, posebno pa konj nakupili. Največ konj bo pač laškj kupci pokupili, saj so pa tudi imeli dovolj na iztfflr« ker toliko jih še ni bilo na nobenem »emnji, kajkpr p red včeraj. Gena goveji živini se je zboljšala, a kljubu temu so Lahi veliko volov nakupili; pitane vole so pa Ljubljanski mesarji pobrali. Af^sečnl, semenj bil je pa slabo obiskan in le 62 kpnj ip 2. vola se prignali — (Rujavi hrošč,) z navadnim imenom „keber\ prikazal se je letos v, nesfamlni množini po Štajerskem, Koroškem. , Kranjskem in drugod, na hrastih in na, drugem drevji jih je,, vse polno. Da se kolikor možno obvarujemo pred silno škodo, treba, da.se povsod pokončuje požrešni ta škodljivec. V tem oziru imamo na Kranjskem deželno postavo iz 1870. leta, ki občinam strogo nalaga Dokončevanje hroščev. Vsi posestniki, uživalci in zakupniki imajo dolžnost, otresati hrošče a sadnega in. dru-zega drevja, grmovja in z dreves , rastočih, na robu bližnjih gozdov. Otresavanje naj ae vrši viak dan, posebno zjutraj rano in tako dolgo, dokler hrošči letajo. Nabrane hrošče treba pomiriti. Zupani imajo skrbeti, da vsi občani izpolnjujejo to. dolžnost. Za nemarneže določena je globa od 1 do 20 gld., oziroma zapor od 12 ur do 4 dni]. Naj, bi se prekoristni ta zakon vestno izvrševal po vsej deželi. — (Divjih pete 11 nov) je letos jako veliko, samo lovci Ljubljanski ustrelili so jih doslej do 40, Lov na peteline ne prouzročuje sedaj tolikih težav, kakor nekdaj, kajti pri Šent Vidu nad Ljubljano, na Dobravi ustrelili so jih lepo število, jednega na Golovci v g. Tomeka gozdu, druzega nad .Žegna-nim studencem". — (Redek ti č.) V hrvatskih časopisih čitamo gosp. Spiridijona Bruaine poziv, s katerim se obrača do občinstva, zlasti do lovcev, učiteljev, duhovnikov ia sploh prijateljev narave s prošnjo, naj mu blagovoljno naznanijo^ ko | bi se kje prikazala „k i r g i z k a k e k e r i č k a*. S tem imenom zaznamoval je pokojni naravoslovec Vukasovič prav lepega tiča (Faust- oder Steppenshuhn, Svrrhaptes paradoxus), kateremu je dal to ime po njegovem petji .kekerik, keketik." Kirgizka kekerićka za katero Slovence meuda nemamo domačega imena, ker se pri nas ne nahaja, je zelo podobna našim jerebicam. Perje je žoltasta, Črno črtano, v repu ima dve dolgi oski peresi, noge so s perjem obrastene. VvEvropi prikazala se je kekerička 1859. 1. v Angliji in Holandiji, 1863. in lSiii leta prišla je v gostihl jatah, a ker so jo lovci prehudo preganjali, umaknila se je zopet v mirne azijske planjave. 1871, 18^2. .in 1876. 1. opazovali so jo samo v Angliji iu Italiji. Pri nas je menda ni, jedini eksemplar, ki je g. 'Brusini znan, bil je 18G4. 1. na Tolminskem ustreljen in je bil oddan v muzej v Gorici. Letos se je izredni ta tič zopet pojavil v Evropi. Na Poljskem videli so jato, par sto kekeričk bro-ječo, v Lipskem dobili so dve, ki sta se ob tele grafski žici poškodovali in tudi v Sibinji na Erdelj skt.Mii ustrelili so jedno. Ker ni nemogoče, da „kirgizka kekerička" prileti tudi v naše kruje, opozarjamo lovce in ornitologe nanjo (Velika plod ovi to s t.) Janez Sipel, župan in, posestnik v šont Juriji pri Smanji pod Ljubljano* ima svinjo, ki mu je te dni vrgla šest-n a j s t prašičkov. , . i ■ r-r (V Mis kolcu) na gorenjem Ogerskem cbede* meseca.- septembra vinska razstava, na kateri^ bode tudi poleg vina razstavljeno grozdje in raznovrstno vinsko orodje in posodje. Razstavljena bodo vina iz, več krajev Ogerske, orodje za vinogradarstvo in za izdelovanje vina pa samo tisto, katero, se izdeluje v. avstroogerski, drživi. Programi mj na ogled v pisarnici trgovske in obrtniške zbor-»uiee v Ljubljani. / i u! — (ijKrško'bralno društvo"), priredi v nedeljo* 13'. t. m. v svojih prostorih koncert z naslednjim vsporedom: 1. Koračnica, svira godbeni klub/ -2: ■&) pl. Zaje: „Frankopanka", b) Betidl: „Svoji k svojim", poje Krški moški zbor. 3. a) Hu* ber: „Spomin na Pešto", b) Huber: hLepe Avstri-janke", trio-concertante za 3 citre. 4 VMIoeeker: „Bon Caesar" putpuri, svira godbeni klub. 5. A. Fesca: „Barkarola", trio za glasovir, gosli in čelo. 6. a) G. Brag.a: „Sereneda", pesen za sopran, gosli in glasovir, b) E. Mandycevski: „-Lutri", pesen za sopran,'goBli'in ghisovir. 7. E. Strauss : nKiinst-lerleben", valček, igra godbeni klub. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. Ustopnina za ude bralnega društva :i0 kr. za osobo, 50 kr. za rodbino; za neude- -50 kr. za Osobo in 1 gld. za rodbino. K obilni-iudeležbi vabi odbor. :' -h— (Služ ba c: kr. okrajnega zdravnika) v IX:, oziroma v X. dijetnem razredu je za Kranjsko razpisana do 15. maja t. 1. Izprazueni stii dve službi, v Kranji in v Nov era mestu. Službe oddaja g. deželni predsednik. — (Razpisano) je mesto učitelja v Smeled-niku. Phča 50O gld., postavna priklada in stanovanje, fimeledniška šola razširi se prihodnje leto v dvoraarednico. ,L±~ Prošnja do konca t. m.; Telegrami „Slcvenskemu Narodu": ..- Dunaj 8. .maja. „Polit. Correspoiidenz" j&vija iz SolijV: bolgarska vlada odstavila metropolita Klementa v Trnovem, ker se je proti princu l\erdinandu sovražno obnašal. -' Berolin 8. maja. Stanje cesarjevo precej dobro. Popoludne od treh do štirih bil Bismarck pri cesarji. „Norddeutsche" piše, da cesar, sam pravi, da se Čuti krepkejšega. Ker so mu. zdravniki svetovali, ostane tudi danes v postelji. Danes zjutraj kazala telesna temperatura 37*7 stopinj. , London 8. maja. „Standardu" se brzo-javlja .iz, Sanga j a. Krka Kanton je izstopila. 3QQ0, Ijudij je potonilo. London 9. maja. Liberalni klub osem-deseterilij priredil včeraj banket na, čast Par-uellp. Slednji izrekel se jo, o papeževi buli proti. vojnemu načrtu irskemu: irski katoliki ne bodo dopuščali, da bi jim prelatje nareka-vali politično .njih dolžnost., Irske stranke narodna zveza sicer nema z vojnim nitritom nič v kupnega, vender se on ne bode proti vil po- stopanju, katero so O' Brien, DilJon in drugi katoliki žareli proti dekretu papeževemu. M«««»H«fitilWfl« ■ f Vil fjtoji (331 — 107) za vse leto gld. 4.60; za pol leta i gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. | \t3i m^t*, —^--------sr>v-^~.^»: Loterij ue »recite 5. maja. V Trstu: 32, 30, 23, 64, 59. V Linci: 58, 26, 68, 73, 72. Tržne cene v Izubijani dne 9. maja t. 1 lir Spth povojen, kgr. . hgf. kr. Pšenica, hktl. . t; 18 — 66 1 Rež, n . 4 22 Surovo maslo, „ !— 901 Ječmen, n . 3 90 Jajce, jedno : . , . Mleko, liter .... - 2 Oves, n . 809 - 8 Ajda, n J 4|22 Goveje meso, kgr. 56 Pl Ot»0, n . 1 4 22 Telečje „ „ -48 Koruza, B . r> f>-j Svinjsko , — 58 Krompir, . 2 05 Koštrunovo „ „ — 36 Leća, r» . 12 r — 40 Grah, n . 13 — 18 Fižol, 1 . 11 — Seno, 100 kilo . . . 2 50 Maslo, kgr. • 1 — Slama, n M . . . 2 32 Mast, speh friŠe ■ . — 70 Drvu trda, 4 □metr. 6 50 11 n • i— 80 n mehka, 4 , 4 — 2D-a.ziaoslr£L "borza, dne 9 maja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. Srebrna renta.....„ Zlata renta......„ 6°/0 marčna renta .... „ Akcije narodne banke. . „ Kreditne akcije.....„ London........„ Srebro ........ , Napol......... „ C kr. cekini .... . „ Nemške marke.....„ 4 / državne srečke iz 1. 1854 Državne srećke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4°/0...... Ogerska papirna renta 5°/g . ... 5'/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 47*°/o zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......i gld. 78 9 > 80-55 10995 93 40 871 — 280 — 126 80 1003", 5-95 62-12«/, 250 gld. 100 . — danes — gld. 78 95 — „ 80-50 — „ 109-80 — , 9355 — „ 871— — „ 280 10 — „ 12680 — \ 10 03 V, — n 5-95 62-12 V, 50 kr. n 35 „ » , 50 „ 60 „ 80 „ 50 „ 25 .. 131 gld. 168 „ 97 „ ►g n 105 „ 118 „ 127 „ 99 \\ 178 ,. Meteorologidno poročilo. g Čas opa-q bovan j a Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. •jjJ 7. zjntraj B | 2. popol. . i 9. zvečer 1 743-2 mm. 740-5 mm. 739 5 mm. 9-0* C 22 0" C 14-2° C hI. v/,Ii. •1. v«h si. vzh JHn. jas. jas. 0-00 mm. Srednja temperatura 150", za 2 4" na.I normalom. jy (rg. šolskim predstojnikom ^ (223—8 in učiteljem priporoča 1 trgovina z železnino in orodjem na Mestnem ti-g-vi Kt. IO vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja (S za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves, ^ in sicer: drevesna strgulj;i, škarje za go- t< senice, ročna lopatica, drevesna žaga, sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnar- KL ski nož in drevesna ščetka. Orodja so vsa (p na lepo popleskani leseni plošči <^ urejena in po prav nizki ceni. ^ T nj o i : 7. m;ija: Pri Slonu: Kluiuenčič z Dunaja. — llahukaiuiu i/, l'rage. — Adolf iz lir-f.H. — Uoenike iz Gradca. Rugg is Celovca. — Mil lovćić iz Cerknice. Pri Mtftliti: liachrack, Kassovič, Goebel, Weis»er z Dunaja. — Sehwarzen-herg iz Uudiiupeote. — < m t u iz Ljubljane. Pri {uineni kolodvoru : Paloski iz Prage. — Kajper iz Achena. Pri avatrijakeiu ce-Mitrji: Novvak iz Maribora. — Golob, Mat as iz Toplic. Umrli so: 7. maja: Matilda Paliua, posestuica, 60 let, sv. Jakoba trg 8t. 11, za oslab-'jenjem. MARTIN POVERAJ, civilski in vojaški WC Jedina In najvedja "mm kristi JMiiskfi krojačnica in zalogi vsakovrstnega sukna ter narejene obleke. Cela obleka za gospode od gld. 8.— naprej. Salonska „ „ „ n B 20.— Pomladanaka suknja „ p . 7.50 " Hlače »ii a • 1.80 Cela obleka za dečke „ 1.50 » V Gorici, na Travniku, nasproti vojašnici". J .mi m 1^1 Narotbe ne hitro in lično izrisujejo po nqjnorejšeni kroji za vaak stan in po pošteni veni. Uzorci se pošiljajo na zahtevanje na ogled. V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani so izšle in se dobivajo po znižani ceni sledeče knjige: l .Mlinu. Ivan Zliogar. Spisal Andre Theuriet, poslovenil Vinko. — Ml. S\ 143 stra nij. Cena U(> kr., po posti Ar. Vileiislii Inodiiili. Spisal /'.'mile Souvestre, prevel Midioder. -- Ml. 8", 82 stra-nij. Cena lf> kr., po pošti 17 kr. Dnevnik. Spisal Ludovik llalhnj, poulovtnil Vinko. — Ml. H«, 95 atra nij. Cena 15 kr., po poŠti 17 kr. 'Ja\\ 09 stranij. Cona 70 kr., po pošti 80 kr. \ O V* Komun. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — M!. 8% 32 pOI. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Diihrovsiii. .S. l\tškin, poslovenil j. Cena 25 kr., po poi ČaNiiikarstvo in naši rasni k i. Spisal * * * Stat nominis umlira. Ml. 8", 19 p61. Cenu 40 kr., po pošti 45 kr. Povesi. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. Ml. 8" 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. dMMI@lSMiaiMg)SI@JMIiaMJ^J[gj^illl Preselitev prodajalniee. Svojim cenjenim knpovalcera naznanjam, da sem svojo že 11 let obstoječo prodajalnico premenil in se preselil t hišo gospoda R. Eirkh v Gledaliških ulicah št. 2 kjer sem danes otvoril svoje prodajalnične prostore. Zahvaljujoč se najtopleje za dosedaj ska-zano zaupanje, uljudno prosim, da bi mi je Še nadalje ohranili in zagotavljam, da se bodem vedno prizadeval, svojim cenjenim kupovalcem v vsakem oziru reelno in ceno postrefii. Priporočam se tudi hkratu p. n. občinstvu za hranjenje kožuhovine in zimske obleke zagotavljajo največjo paznost proti molom in plesnobi. V Ljubljani, dn6 6. maja 1888. (325—2) Z velespoštovanjem A.- Krejci. V „NARODNI TISKARNI" v I^Jiil>lj«.ni so izšle iu se dobivajo i»o asuiseimi ecnl sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribu". — Životopisje, spisal Bajt Boi. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr, Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurtii. — N. Machiavelli, spisal dr. Bibič. — Pisma iz Rusije, Bpisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava bode, noveliea, spisal ./. Ogrinec. Velja .... 15 kr V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, fran roški spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Ilostnik. Velja.................25 kr. Za oba zvezka naj se priloži še 10 kr. poštnine, za posa mezne zvezke pa 5 kr. ♦ ♦ •>* ♦ ♦ ♦ ♦ • ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»• • * * Umetne (152—2'2 ♦ j zobe in zobovja : • ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo* £ t Hiij« in vse iobn«> o ■><-« »».■ 11 »• «> X zobozdravnik A. Paichel, X J poletg Ilradeckeira mostu, v Kohlerjevi hiši, I. nad- J + stropje. + ♦ ♦ če Grolich-ova obrazna creme (GrtaM Grolicb) ue odpravi vseh nečistostij kože, kakor. peg, ogrc, ogorelosti itd. ter naredi polti svetlo bele in mladinsko čisto. — Ni nikako barvilo (Schininke). — CenA 60 kr. — Glavno rat polil jalnico ima J. Grolloh v Brnu (Moravsko). — V LJubljani ima zalogo Ed. Mahr, parfuiner. (741—15) VIZ1TN1CE priporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. Vrtna restavracija bratov Koslerjev. Novo opravljeni, uajveeji in senčni vrt s kegljiščem pivovarne in restavracije bratov Koslerjev v Cekinovem gradu otvori se pri ugodnem vremenu v četrtek 10. maja. Točilo se bode v obče kot nujizvratneje priznano Koslrr-Jevo carNlto pivo, dobra bizeljtiku in dolenjska vina. — Za "okusno pripravliena Jedila se bode skrbelo, peeenku, zrezek in bržola veljala bode porcija le «0 kr. <»oIi&m za zajutrk le IO kr. Oi'oliidnnsUi ubonemeiit, tlvakrat pečenka na teden, velja na r. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej Vse te načine zavarovanja upeljane ima vzajemno zavarovalna ban K a „SLAVIJA" v l»raigi, katere prednost .je še to da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887. iznašal 10%, v prejšnjih letih pa tudi že po 20°yo, 25°/0, celo 48°/0. Konci leta 1886. bilo je pri banki „SLAVIJI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835 193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno (288—18) glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani v lastnej hiši (Gospodske ulice 12). Y „Narodni Tiskarni" y Ljubljani prodajajo se i i po znižani ceni. sptsf 1. zvezek 2. zvezek 3. zvezek: Deseti brat. Koinan. 1. Jnrij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi fiolharji. Crtice iz življenja našega naroda. — V. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. I. Domen. PoveBt. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz Časov lutrovske refoimecije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smnkova ženitev. Humoristična povest iz nnrodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — VI Kozhivska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. 4. zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domaćega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Kojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. KlošterNki žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 5. zvezek: I. Ući mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska poveBt iz 16, stoletja. — II. Nemški viilpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz Iti. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: I. Sosedov Nin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življeuja. — VI. Kako je Kotarjev Peter Suk d tu delal, ker je krompir kradel. — Vil. rta iz življenja rvlitičnega agitatorja. 7. zvezek: I. Lepa Vida. Roman. — II. Ivan Erazem Ta- tenban. Izviren historičen roman iz sedemnajstega veka slovenske zgodovine. Zvezek po 60 kr., .—Dijaki eleg. vezan po I gld. / \ dobivajo Jurčičeve Pri vnanjih naroči- / A \ „Zbrane spise" po lih velja poštnina j f 50 kr. izvod, ako za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. Prodajajo ae v si naroče skupno najmanj deset izvodov. (37—14) »5 NARODNI TISKARNI" v Xj3\a."fc>l3eLni, GoBpodske ulice 12. Gospodske nlice 12. Šlibar, aodaj IVAN Ker nameravam razpustiti trgovino m podobami, razprodam nad 200 oljnato-tiskanih slik v baroknih zlatih okvirih p o« I tovarniško ceno. Prodajam tudi cM^r-lc vei»«j in HtilouNkc lestence (Instre) pod tovarniško ceno. Ob jednera priporočam svojo bogato zalogo steklenega blaga po najnižjih cenah. (804—9) Peregrin Kajzelj, Stari trg it. 15 v Izubijani. dobro ohranjen, proda ae zaradi pomanjkanja prostora pri Pcroifciioi KaJ*e»l»«a, na Nm m trgn štev. 15. (306—3) I ! Rogaška kislina! t vedno sveže napolnjena, — na p debelo in drobno, ) dobi se po nizki ceid (303—3) m (303—3) v Krakovem št. 27. v v RESTAVRACIJA M STRELIŠČI. Usojam se slavnemu občinstvu naznaniti, da sem prevzel restavracijo na strelišči. Potrudil se bom streči slavnemu občinstvu z izvrstno kavo, čokolado, zmirom svežim kravjim in kozjim mlekom, ker imam žival v svojem lastnem hlevu v dobri oskrbi, z izvrstnim namiznim surovim maslom, domačim peršutom, gor-kimi jedili ob vsakem dnevnem Času, s Koslerjevim carskim pivom in naravnimi dolenjskimi in tirolskimi vini. Skrbeč za prijazno in točno postrežbo, priporočam se za mnogobrojni obisk naj-uljudneje (330) restavrater. Klegantne ^l#žaik# in v velikej izberi po čudovito nizkih cenah priporoča na Mestnem trgu štev. 15. na Mestnemu L MIKTJSCH, lzdeloTratolJ đ.e;žaa.Ilc:oT7- in solnčnilcov. Dežniki in solčniki se dobro in po ceni prevlačijo in popravljajo, naročbo od zunaj na posamezne dežnike in solnčniko se točno proti povzetju izvrše. (205-8) Prodajalcem na drobno so obširni ceniki na zahtevanje na razpolaganje. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Josip V oš n jak. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne*.