Leto LXnL, št. I64 oni V Ljubljani, torek tU julija I930 Cena Din L- SLOVENSKI 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst k Dio 3.—, več* vserati petit vrsta Din 4.—. Popttst »o de tovore. Jaseratai davek posebej. — »Slovenska Ha rod« velja mesečno v Jo«oslavi}i Din 12, aa inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ae vračajo. --7 Uredništvo in upravništvo Ljubljana. Knaflova ul. 5 Telefco fc. 3123. 3123. 3124. 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR. Grajski trg 8.-- CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190 IIOVOMESTO. UiAUa^ska cesta, tei. st. 26. JESENICE Ob kolodvoru 101.--- Račun pri pošt. ček zavodu v LJnbljaiu St. 10.351 JOLGARIJA ZA EVROPSKO UNIJC Odgovor bolgarske vlade na Briandovo spomenico — Vse vlade so odgovorile doslej pozitivno Sofija, 22. juKja. AA- Bolgarska vieda je v svojem odgovoru na spo* menico Brianda izjavila, da sprejema & največjo simpatijo idejo o evropski 'federalni uniji in da je pripravljena vsestransko sodelovati pri njeni ustva* ritvi. Bolgarska vlada se zaveda z ostalimi vladami premnogih težkoč, pred katerimi se nahaja ta ideja in da so to težkoče, ki so glavni vzroki političnega in gospodarskega nereda v Evropi. Odgovor naglasa potrebo no* ve organizacije, ki bi vsem državam naložila dolžnost, da združijo svoje napore za utvaritev evropske unije s prostovoljnimi koncesijami. Nato go* vori o teh koncesijah in pojasnjuje bolgarska vlada, da meni one, ki bi jih države odstopile prostovoljno in ki so v občem interesu Evrope. O evs ropski zvezi je mnenja, naj bi ne po* segala v suverene pravice držav, ki bi postale njene članice. Zato mora ta unija sloneti na absolutni suverenosti J in na popolni oolitični neodvisnosti. Prva naloga evropske zveze naj bi bis la v tem, da olajša oziroma pospeši olajšanje raznih določb mirovnih po* godb in pakta Društva narodov, kakor n. pr. določbe o manjšinah in o raz* orožitvi. Ker je zaradi določbe čl. 19 pakta o Društvu narodov izključena vsaka izprememba mirovnih pogodb, predlaga bolgarska vlada, naj se za* enkrat izvrše vsaj one določbe, ki iz* virajo iz pravičnosti in ravnopravno* sti, in izvedejo vse mirovne pogodbe in pakt Društva narodov tako, da Evropa ne bo zašla v slab položaj gle* de na ravnopravnost, moralno edin* stvo in vzajemno zaupanje, ker sicer ni mogoče pravilno doumeti velike ideje evropske unije. Bolgarska vlada predlaga nadalje, naj bi se tudi Tur* čija sprejela v evropsko unijo, ker se njeno ozemlje razsega tudi n' Evro* po. Zatem navaja odgovor razne opombe k posameznim predlogom Briandove spomenice, nakar zaključu* je z izjavo, da želi bolgarska vlada sodelovati pri velikem vprašanju ev* ropske unije in da bo v to svrho storila vse, kar bo potrebno, ker je ustvari* tev te ideje potrebna tako za mir ka* kor za blagostanje Evrope. Pariz, 22. julija. AA. »Le Tcmps« piše o načrtu evropske unije in veli, da je vnema, ki so ž njo posamezne vlade obrazložile svoja stališča o tem načrtu, dokaz zanimanja, ki ga posve* čajo temu težkemu vprašanju, Brian* dova pobuda je veliko dosegla že s tem, da so se morali odgovorni vodi* telji evropskih držav z vso jasnostjo izjaviti o širokem vprašanju primer* ne organizacije Evrope za konsolida* cijo občega miru in interesa napredka. Pariz, 22. julija. AA. Listi ugotav* ljajo, da predstavljajo odgovori ev* ropskih vlad na Briandov memoran* dum plebiscit za Društvo narodov. Izgredi v Egiptu Krvavi spopadi s policijo in vojaštvom se nadaljujejo — Revolucionarno gibanje se širi in se bo mogel kralj Fuad vzdržati le še z angleško pomočjo Kairo, 22. julija. AA. Včeraj so bili v Kairu in v Portsaidu veliki nemiri. Policiji je moralo pomagati vojaštvo, da ie razpršila množico, ki je metala nanjo kamenje in druge stvari. Računajo, da je bilo v Kairu ranjenih okrog 100 demonstrantov in eden ubit. Kakor poročajo, je bilo v Portsaidu 20 oseb ranjenih. Inozcmci niso bili pri teh nemirih prizadeti. Kairo, 21. julija. AA. Pri včerajšnjih neredih so bili ubiti štirje izgredniki. Dva oficirja in 28 oseb je bilo ranjenih. Aretiranih je bilo doslej okoli 500 oseb V Suezu je bilo aretiranih 14 oseb. London, 22. julija. IzgTedi v Egiptu zavzemajo zelo nevaren obseg. »Dailv Herald« piše, da je akcija vafdistov na> perjena proti kralju Fuadu in da se more smatrati kot gotovo, da bo kralj Fuad moral odstopiti. List izvaja, da je že zelo blizu čas, ko bo moral Fuad popustiti ali pa se poslužiti protiustavnih sredstev. Težkoče položaja sedaj ni kriva Velika Britanija, temveč je osredotočena v osebi kralja Fuada. čigar ©dino upanje je v tem. da bi dobil vojaško pomoć Anglije proti vafdistom. London. 22. julija. Po neki vesti je pri; stanišče v Suezu v rokah upornikov. Tamošnja policija je zaprosila po radiju pomoč i/ Kaira. Y Suez jc bil iz Kaira od poslan /bor vojakov na kamelah. London, 22. julija. AA. Na včrajšnji seji spodnje zbornice je zunanji minister Hen-derson v odgovoru na razna vprašania o političnem položaju v Egiptu dejal, da doslej ni bilo inozemskih uradnih demarš zaradi inozemcev v Egiptu, čeprav so se informirali v angleškem zunanjem uradu nekateri zastopniki inozemskih držav o položaju v Egiptu in izražali svojo skrb zaradi tamošnjih dogodkov. Nadalje je Hen-derson izjavil, da je bilo ubitih pri zadnjih nemirih v Aleksandriji 19 oseb. Deset redarjev in 53 civilistov je še v bolnici, dočim je 39 redarjev in 65 civilistov v domači oskrbi. Ranjeni so bili štirje častniki in štirje vojaki egiptovske armade. Neki angleški podanik iz Cipra je bil lahko ranjen. Angleške čete pri teh nemirih niso nastopile. češkoslovaški tisk ■ p o jugoslovanskem Jadranu Oster odgovor „Narodnih listov44 na napade italijanske* ga tiska Beograd, 22. julija. M. Po vesteh iz Prage je poloficijelni poset italijanskega poslanika v zunanjem ministrstvu zaradi pisanja češkoslovaških listov o katastrofi »Karadjordja«, zapustil v vsej javnosti zelo mučen vtis. To se vidi iz pisanja češkoslovaškega tiska. Zanimiv je odgovor »Narodnih listov«, ki izražajo dvom, da bi svoj korak storil italijanski poslanik na željo italijanskega »Piccola«. Toda našemu tisku se ne more diktirati, pravijo nadalje, kako stališče naj zavzame glede na katastrofo v Pašmanskem prelivu. Mi smo zares slovanski tisk in nismo v Istri, temveč v Pragi. Nam zamerijo Italijani, ker imenujemo Jadran jugoslovensko morje. Italijani lahko govore, kar hočejo, toda od Istre do Crne gore žive izključno Jugoslo-veni. Mi Cehi smo potovali po teh krajih in povsod smo se lahko sporazumeli z našim slovanskim jezikom. Videli smo, da so to čisti Slovani, narod nam soroden, ene duše in krvi. Dalmacija in Primorje sta najčistejši pokrajini v vsej Jugoslaviji. Celo itiliianska oficijelna statistika iz leta 1927. trdi, da je samo 6800 italijanov v Dalmaciji, mi pa vemo, da jih je še mani. Ako se v italijanskem tisku nenadoma pojavlja zanimanje za manjšinska vprašanja, nimamo ničesar proti temu, ugotavljamo samo dejstvo, da živi v Istri in na Gori-škem okoli 600.000 Slovencev, ki so jim odvzete vse kulturne pravice. Njihove šole so zaprte, listi ustavljeni, konfiscirani kulturni fondi, društva razpuščena, njihovi učitelji in duhovniki se nahajajo v ječah. Na kratko, z njimi se postopa kakor s sužnji, na način, ki po vsem svetu v 20. stoletju nima primera. Zakaj se potem Italijani razburjajo? Ali morda zato, ker hodijo naši Sokoli v Jugoslavijo, v jugoslovenski Dubrovnik, v jugoslovenski Split. Da, pravijo »Narodni Iistv«, toda šli bodo tja zopet, kadarkoh" bo to potrebno. Mi bomo šli k svojim v svobodne domove, na slovansko zemljo, na jugoslovenski Jadran. Nikogar se ni treba tam bati. zaključuje člo-nek, razen morda nočnega srečanja s kakim »Francescom Morosinijenv. Akcija za Otona Habsburškega Švicarska sodba o prizadevanju madžarskih legi tinti- stov Uruguav : Humanija 4:0 (4:0) Montevideo, 22. julija. V ponede* Ijek se je vršila predzadnja tekma po sistemu točk. Uruguav je zmagal nad Rumunijo 4 : 0 ter postal s tem zrna* govalec v svoji skupini. Vsi štirje goli so padli že v prvem polčasu. Atentat v Bukarešti Bukarešta, 22. julija. Državni podtajnik v notranjem ministrstvu Angelescu, na katerega je včeraj izvršil dijak Pesa atentat, je izven vsake nevarnosti. Osdtranili so mu iz telesa vse krogle. Včeraj popoldne so ga obiskali predsednik vlade Mani u in drugi ministri, ki se nahajajo v Bukarešti. Tudi kralj Karol se je pustil informirati o njegovem zdravstvenem stanju. Nesreča italijanskega letala Rim, 22. julija. Letalo, ki se je včeraj opoldne dvignilo v Spezii je padlo iz viši* ne 100 m v morje ter se potopilo. V valo* vih je našel smrt tudi pilot. Čičerin odstopil Moskva, 22. julija. Predsedstvo osred* nje eksekutive sovjetske unije je oprostilo Čičerina na lastno prošnjo dolžnosti zuna* njega komisarja ter imenovalo na njegovo mesto Litvinova. Ruski protest pri finski vladi Moskva, 22. julija. Sovjetski zastopnik v Helsingforsu je izročil finakemu zunanjemu ministru ostro protestno noto proti izgonu sovjetskih državljanov iz Finske. VeBk požar v Argentini Buenos Aires, 22. julija. AA. V skladiščih ždta v tukajšnjem pristanišču je izbruhnil velik požar. Škodo cenijo na milijon peru- Mednarodno intelektualno sodelovanje Važni sklepi mednarodne komisije za intelektualno so* delovanje Ženeva, 22. jtriija. AA. Podkomisija za znanost in bibliografijo, ustanovljena po mednarodni komisiji za intelektualno so« delovanje, je zaključila svoje delo. Na podlagi sklepov, sprejetih na se* stanku bibliografskih strokovnjakov, je podkomisija formulirala program, ki se tiče zlasti navodil za narodno poročevalk sko službo, i-zposojevanja in mednarodne izmenjave knjig, novih publikacij medna* rodnega instituta za intelektualno sodelo* vanje, ki je osnovan kot zelo koristen za knjižnice, kakor rudi programa, ki se na* naša na zbirko kratic, naslovov, sodobnih spisov, na ustanove za mednarodno izme* no idej in na skorajšnjo objavo indeksa bibliografij (popisi tekočih bibliografij). Za večji del teh del je zagotovljena aH vsaj predvidena pomoč mednarodne fede* racije knjižničarjev. Kar se tiče letnih popisov pomembnih del, je podkomisija pretresala težkoče, ki nastanejo pri ustanovitvi enotnosti metode za izbiranje knjig v raznih državah, ter je zato določila drug način za mednarodno sodelovanje pri iz-biranjn tujih knjig, ki naj jih knjižnice kupujejo. Nadalje je g. Tamo Kabete, prof. univerze v Sofiji, predlagali »naj se priporoči vsemi državam proučitev možnosti uvedi avl jenja latinice za svoj jezik, ker so v r«bi razni pravo* pisni sisitemi, rn da se izberejo pravopisi, kar je mogoče, primerni pravopisom vsakega jezika.« Podkomisija je sklenila. da opozori narodne komisije za intelektualno sode* lovanje na važnost, ki jo pripisuje vpra* šanju sprejetja enotnih metod pisanja v raznih jezikih v svrho boljšega medseboj* nega razumevanja narodov. Podkomrisija priporoča. da se naj skliče konferenca direktorje* glavnih državnih arhivov in prouče mednarodna vprašanja, poman« bna za vse arhive, zlasti za vprašanja o svobodnem pristopu do arhivov, ki ga je pokrenil mednarodni institut za zgodo ■ vinske znanosti. Razen tega je vzela na znanje rezultat, ki je bil dosežen v insti = rutu za intelektualno sodelovanje glede na intelektualno statistiko, kakor tudi re* zultat celokupnosti virov, ki služijo znanstvenim raziskavam. Podkomisija je v zvezi s tem priporočila naj se izda poročilo, ki bi se nanašalo na industrijske la* boratrije. Ob koncu je proučavala rezul* tate strokovnjakov v poizkusu, da se doseže soglasje v bibliografiji romanskih jezikov, in naložba institutu za intelektu; aino sodelovanje, naj zato stalno vzdržuje zvezo s centralno ustanovo, ki je usta; novi j ena v ta namen. Beograd, 22. julija. M. švicarski list »National Zeitung« je objavil pod naslovom »Madžarska se pripravlja« članek, v katerem pravi, da se približuje kritični praznik sv. Štefana, ko se ima po izjavah madžarskih legitimistov proglasiti za madžarskega kralja Oton Habsburški. Čim boli se približuje ta dan, pravi list, tembolj bodo morali merodajni madžarski politiki precizirati svoje stališče glede na tc vprašanje. Grof Bethlen je imel v Debre-cinu govor, na katerem se je obširno ba-vil z vprašanjem krone. List pravi, da je grof Bethlen že ustavil svojo borbo proti Otonu Habsburškemu in da se bo z njegovim ustoličenjem na madžarskem prestolu še pravočasno pomiril v primernem trenutku. List je mnenja, da proglasitev Otona Habsburškega za madžarskega kralja ne bo predstavljala na Madžarskem nobenega prevrata, ker je znana sestava Indijska konferenca Sirnla, 22. julija. AA. Indijski podkralj se je sestal danes z guvernerji indijskih pokrajinskih vlad, s katerimi bo razpravljal o sedanji politični situaciji in o po* ročilu indijske ustavne komisije. Kakor pričakujejo, bo konferenca zborovala več dni. Marconi je dobil hčerko Rim. 22. julija. AA. Sonroea znamenitega italijanskega i znajdi tel j a Marconija je rodila hčerko. Botra Ji bo italijanska kratite«. madžarskega parlamenta, v katerem je ogromna množina zanj. Grof Bethlen računa tudi na pomoč Italije in v gotovi meri na pristanek Poljske ter nekaterih drugih držav. List smatra, da se bosta uprli samo Češkoslovaška in Jugoslavija. Izjave grofa Bethlena spravljajo v zvezo z izjavo madžarskega vojnega ministra Gom-b5sa zastopniku nekega berlinskega lista, da si bo madžarski narod izbral sam kralja, pri čemer je poudarjal, da ima Madžarska v osebi Hortvja najboljšega regenta in da še ni prišel čas za imenovanje kralja. Gombos tudi smatra, da je Oton Habsburški povsem neizkušen mladenič in da bi zato namesto njega vladala kamarila, dočim je Madžarski potrebna močna roka. Švicarskemu listu se zdi, da se je Gombos prestrašil svojih besed, ker je pozneje pustil uradno objaviti, da njegova izjava ni bila točno reproducirana. Težka železniška nesreča Moncton, 22. julija. AA. Tu je skočil s tira vlak, ki je prevažal osobje, vso opremo ter živ inventar potujočega cirkusa, štiri osebe so bile ubite, 14 ranjenih. Bogata bolgarska žetev Sofija. 22. julija. AA. Letošnja žetev je izredno dobra. Statistika ministrstva za kmetijstvo kaže, da j« pšenice 15,906.200 stotov, rži 2,617.555, ječmena 4,301.517, ovsa 1,314.292 in sladkorne repe 238.655 sto-tov. sov. Katastrofalna vročina v Ameriki Newyork, 22. julija. Silna vročina še vedno traja. V mestu je umrlo od solnča* rice že 28 oseb, na deželi pa nad 100. Iz policijske kronike Ljubljana, 22. julija. Pri gostilničarki Mariji Habijanovi v Spodnji Šiški sta več mesecev kosila in večerjala monter Franc Gattringer in njegova žena Elizabeta. Nekega dne pa sta pobrala šila in kopita in izginila brez sledu. Gostilničarki Habjanovi sta ostala dolžna za hrano 4246 Din. Gattinger je star 34 let m rodom iz Rabensteina, pristojen pa v Hainreichs v Avstriji. Njegova žena je stara 30 let in rodom iz Budimpešte. Sedaj ju zasledujejo oblasti. Včeraj so bili kolesarski tatovi zopet agilni. Instalaterju Ivanu Bokavšku iz Sne-berja je bilo včeraj dopoldne odpeljano kolo izpred poslopja Kreditnega zavoda v Prešernovi ulici. Kolo je znamke »Diana« in vredno 700 Din. Drugo kolo je bilo odpeljano dijaku Vladimirju Ferantu iz veže Pokojninskega zavoda. Kolo je bilo znamke »Kintac in vredno okoli 1000 Din. Sorzna poročila. INOZEMSKE BORZE Čarih: Beograd 9.125, Pariz 20.2475, London 25.03, Newyork 514.35, Bruselj 71.92, Milan 26.945, Madrid 59.25, Amsterdam 207.0375, Berlin 122.86. Dunaj 72.71, Sofija 3.73, Praga 15.255, Varšava 57.75, Budimpešta 90.225, Bukarešta 3.06, Svet uprave dravske banovine Izročitev dekretov banskim svetnikom dravske bano vine Ljubljana, 22. julija. AA Jutri 23. t m. se vrši svečana izročitev dekretov novoimenovanih članov banskega sveta v Ljubljani in sicer ob 12. opoldne v banski palači, steklena dvorana. Dekrete bodo prejeli naslednji člani banskega sveta: Babnik Valentin, župan občine Šent Vid; dr. Kramer Albert, novinar in bivši minister; Kregar Ivan, obrtnik in občinski svetnik; Orehek Fran, hranilnični ravnatelj: Prepeluh Albin, publicist, vsi v Ljubljani; Lavtižar Josip, trgovec v Kranjski gori; dr. Obersnel Maks, generalni tajnik KTD na Jesenicah; Detela Oton, vladni svetnik v pok. in občinski odbornik v Predvoru; Pire Ciril, posestnik, trgovec in župan v Kranju; Lončar Ivan. hotelir in župan v Tržiču; Strcin Ivan, posestnik v Kaplji vasi; Oblak Gabrijel, posestnik in župan v Dolenjem Logatcu; Ramovž Jakob, župnik in občinski odbornik v Velkih Laščah; dr. Sajovic Ivan. odvetnik v Kočevju; dr. Koritnik Bogdan, odvetn. in župan v Čabru; dr. Kulovec Franc, bivši minister v Novem mestu; dr. Rezek Josip, odvetnik in župan v Novem mestu; Lebin-ger Hinko, trgovec in župan v Litiji. Svečani izročitvi dokumentov bodo prisostvovali poleg pomočnika bana dravske banovine načelniki oddelkov ter sreski načelnik v Ljubljani. V Mariboru se bo vršila svečana izro- čitev dekretov v četrtek 24. t. m. ob 18. v občinski posvetovalnici in sicer naslednjim gospodom: dr. Juvan Alojzij, odvetnik in župan v Mariboru; dr. Pivko Ljudevit, profesor v Mariboru; Golouh Rudolf, šef borze dela v Mariboru; Robič Srečko, veleposestnik in župan v Limbušu; Serbinek Ivan, posestnik in občinski odbornik v Vrtičah: Košir Anton, župan v Žicah; Mravljak Peter, ekonom v Vuhredu; Faflik Fran, župnik v Kančovcih; Benko Josip, industrijec in župan v Murski Soboti; Litrop Štefan, obrtnik in župan v Turnišču; Rajh Jakob, posestnik v Ljutomeru; Veršič Ivan, župan v Sv. Marku; dr. Senčar Matej, odvetnik v Ptuju. V Celju bodo dekreti na svečan način izročeni dne 25. t. m. ob IS. v občinski posvetovalnici naslednjim gospodom: Mihelčič Alojzij, posestnik in trgovec v Bregu pri Celju- dr. Goričar Alojzij, odvetnik in župan v Celju: Lipej Fran, posestnik in veletrgovec v Brežicah; Kurent Alojzij, dekan v Leskovcu pri Krškem; Pei-fer Joško, posestnik v Krškem; dr. Ros Franjo, posestnik in župan v Šmartnem ob Faki: Čižek Alojzij, župnik v Slovenjgrad-cu; Gajšek Florijan, posestnik in župan v Lokah pri Žusmu. V Mariboru in CeHu je sklicana ob tej priliki izredna seja občinskega sveta. Sožalje ob smrti Antona Kristana Pokojnikova rodbina in Zveza gospodarskih zadrug sta prejela 155 sožalnih brzojavk in pisem Ljubljana, 22. julija. Kaj smo izgubili z Antonom Kristanom, so povedale posmrtnice v vseh naših in tudi najvplivnejših tujih listih, ki so jih po večini pisali odlični možje na polju politike in narodnega gospodarstva. Kaj je bil Anton Kristan za svojo ožjo domovino, kako popularen in priljubljen je bil, smo videli pri pogrebu. Kaj pa pomeni za vso državo zlasti na zadružnem polju, pa vidimo iz mnogih sožalnih brzojavk in pisem, ki sta jih prejela užaloščena pokojnikova rodbina in Zveza gospodarskih zadrug v Ljubljani. Prispelo je 155 sožalnih pisem in brzojavk, od teh je prejela Zveza gospodarskih zadrug 40 brzojavk in 34 pisem naj odličnejših osebnosti in korporacij. Navajamo samo najvažnejše: Ban dravske banovine ing. Dušan Sernec piše: : Spoštovana gospa! Povodom težkega udarca, ki je zadel Vas in Vašo rodbino vsled prerane smrti Vašega blagega soproga, blagovolite sprejeti izraze mojega globokega sožalja in odkritosrčnega sočustvovanja!« Pomočnik bana dravske banovine doktor Pirkmajer pa izraža svoje sožalje tako-le: »Milostiva! Ob težkem udarcu usode, ki Vas je zadel s prerano smrtjo Vašega g. soproga, izrekam Vam in rodbini svoje naj-iskrenejše sožalje. Sprejmite, milostiva, izraz mojega posebnega spoštovanja.« Župan mesta Ljubljane dr. Dinko Puc je pisal: »Blagorodna gospa! Nenadna smrt Vašega g. soproga, dragega in dolgoletnega mi prijatelja, me je skrajno presunila in zato razumem tem globočje Vašo in Vaše rodbine bol. Umrl je velik mož in spomin manj, ki se je dvignil z lastno močjo iz naj-skromnejših razmer tako visoko, bo svetal in lep. Naj Vam bo ta zavest v teh težkih dneh mala tolažba! Proseč Vas, da sporočite moje najiskrenejše sožalje tudi otrokom, beležim z najodličnejšim spoštovanjem udani dr. Dinko Puc« Razen teh so v daljših in krajših pismih, polnih sožalja, izrazili priznanje pokojnikovih zaslug tudi predsedstvo Zbornice za TOI v Ljubljani, predsedstvo Delavske zbornice za Slovenijo, predsednik Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, bivši minister Ivan Pucelj, novi predsednik Zadružne banke dr. Danilo Majaron, I. podstaro-sta SKJ Kngelbert Gangl, Ljubljanska borza za i o in vrednote, Produktivna zadruga i- g o vezo v in sorodnih strok, Mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani, Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev S. K. Svoboda, prosvetni šef dr. Dragotin Lončar, Fran Trček, ravnatelj Zveze slovenskih zadrug, Janko Jovan, direktor Gospodarske zveze, dr. Fran VVindischer, podpredsednik Centrale industrijskih korporacij, posebej še kot generalni tajnik Zbornice za TOI in posebej kot predsednik Narodne Galerije v Ljubljani, dr. Miljutin Zamik, magistratni direktor itd. Izmed brzojavk naj navedemo le nekatere : Bled: >Duboko potresen naglom smrti Vašega gospodina supruga ministra Kri- stana molim Vas, da primite najsrdačneje saučešče — ShvegeL« Gorje: >Moje najiskrenejše- sožalje, minister dr. Korošec.« Chicago: >Naše globoko sožalje družini Kristan. — Slovenska Narodna podporna Jed nota«. Detroit Mih.: >Iskreno sožalje, rodbina Men ton. c London: >Mit grossem Bedauern er-t al ten wir Nachricht von Hinscheiden Prasidenten Anton Kristan. Lei-tender Ausschuss und ich driicken Umen unser innigsten Bfeileid aus. May, Gene-ralsekrotar.« Beograd: >Potreseni smrću zaslužnog r-.aseg druga Antuna velikim gubitkom za opšti naš pokret mi Vam izražamo našu duboku žalost. Glavni Radnički Savez za Srbiju.« Beograd: »Povodom smrti zaslužnog borca za radničke interese nezaboravnog Antona Kristana primite uverenje o našoj dubokoj žalosti i najiskrenijem sa u češću. Za Radničku komoru Milorad Belič. Beograd: sSa najvećim bolom oplakujem smrt našeg velikog zadrugara i čoveka. Voja Gjorgjević.« Namestnik glavnega upravnika Saveza srbskih zemljoradničkih zadruga Beograd: Veliki gubitak, koji je Vaše zadrugarstvo pretrpelo iznenadnom smrću najjačom pobornika zadružne ideje Kristana, bolno je odjeknio u svima srcima zadrugara ovoga saveza, koji svoje osećaje žaljenja i bratski pridružuje vašim. Glavni Savez pred-sednik.c Beograd: ^Duboko potresen šaljem sa-učešće za nenadoknadivi gubitak usled smrti Vašega supruga. Nagra, glavni sekretar Glavnog zadružnog Saveza.: Nadalje so iz Beograda brzojavill: Uroš Pravica, Savez nabavljačkih zadruga državnih službenika in posebej njegov upravnik Vujinović in podpredsednik Miloš Stibler, predsednik glavnog Saveza Protić, Radnička zadruga za kredit i šted cju, in Glavni zadružni savez. Iz Novega Sada: sSavez agrarnih zajednica, Savez srbskih zemljoradničkih zadruga, Čehoslovaški Savez, Agraria, Central kasa. Iz Velikega Beckereka: Damjan Simić, predsednik Radničke Zadruge, in družina Nikolića, predsednika banatskega Saveza srbskih zemljoradniških zadrug. Iz Sarajeva: Radnička komora in Hajduk, Iz Kruševca: Aca Pavičević in Luka Pavičević. Iz Zagreba: Vladimir fArko, predsednik Zbornice TOI. Iz Kneževa: dr. Bugarski Košta, glavni direktor državnega posestva Bel je. Iz Maribora: Krajevni in okrožni odbor konzumnega društva Maribor. Iz Trbovelj: Delavski dom in Konzum-no društvo rudarjev. Hrastnik. Z Jesenic: Odbor podružnice Kodesa. Z Bleda: dr. Albert Kramer in Avgust Piaprotnik. Iz Ruš: Odbor podružnice Kodesa Fala. Iz Ljubljane: general Popović. Razgovor s kapitanom „Karadjordja" Kaj pripoveduje o katastrofi na Jadranu kapitan ponesrečenega par- nrka »Karadjordja« Pred kongresom „Unime" v Liegu Septembra se bo vršil v Belgiji III. mednarodni lutkarski kongres — Zakaj pri nas lutkarstvo še ni razvito B. Haluzickv, ki je bil na parniku »Ka- radjordje« in katerega toplo pisani članek o naših mornarjih smo priobčili v soboto, je govoril s kapitanom ponesrečenega par-nika Romanom Prodanom in zdaj priobčuje ta razgovor v »Lidovih Novinah«. Haluzickv piše: »Praznik sv. Marjete, ki je odpadel letos na nedeljo, je za Bakar žegnanje. V tem sicer mirnem jugoslovanskem pristaniškem mestu se za 2—3 dni vse svečano razgiblje, kajti s cerkveno svečanostjo je združen tudi slavni bakarski sajam, letni sejem, ki privabi prodajalce in kupce iz vsega severnega Primorja. Letos je sicer motilo sajam slabo vreme, dež, ki je zadrževal običajno vrvenje, ki pa ni mogel zadržati bakarskih rojakov, služečih večinoma na parnikih Jadrana, da bi ne prišli obiskat svojega mesta, kakor store vsako leto in kakor je to že stara tradicija. Seveda je bilo zanimanje Bakra osredotočeno najbolj na vprašanju, ali pride tudi Roman Prodan, kapetan nesrečnega »Karadjordja«, počivajočega neprostovoljno v Pašmanskem prelivu. In pričakovanje, da pride, se je uresničilo. V nedeljo popoldne se je pojavil Prodan v Bakru, da se pogovori s svojci in si odpočije po živčni napetosti prejšnjega tedna. Kapitan Prodan je čokat mož 50 let, iz katerega odsevata življenje in energija v polni sili. Njegovi zdravi živci so dobro prenesli pretres in samo skaljene oči pričajo, kaj vse se je moralo odigrati v njegovi dugi. Razlaga živahno in s temperamentom Jugoslovenov in ironičnimi opazkami, kajti glavno vprašanje je zanj že rešeno: krivdo na nesreči nosijo Italijani in >Morosini< Je bil tisti, ki je katastrofo povzročil, ker je v ozkem prelivu izpremenil predpisano smer in torej kršil mednarodne določbe. Roman Prodan odgovarja na vsa vprašanja, obširno pripoveduje o vsem, kako in kaj je bilo in globoko sočutje s človeškimi žrtvami odmeva iz njegovega pripovedovanja. Noč, v kateri se je katastrofa pripetila, je bila jasna in krasna, čeprav luna ni sijala. »Karadjordje« je bil docela, raz svetljen po določbah, na levi strani je imel rdečo, na desni pa zeleno luč in izključeno je, da bi na »Morosiniju« ne bili opazili luči, tembolj, ker se je »Morosini« vsak teden sreča val s 3> Kara d j or d jem« približno na istem kraju. 2e večkrat poprej je bilo videti prizadevanje ^Morosinija« potisniti Karadjordja« čimbolj k obali, morda zato, da bi se pokazal prestiž italijanskega par-nika in da bi nastala med potniki zmeda. To redno vznemirjenje je doseglo višek onega nesrečnega nedeljskega jutra tako. da s »Karadjordja« sploh ni bilo videti pobočne rdeče luči na italijanskem parniku, kar je pomenilo, da pluje pomik v smeri proti levi, namesto proti desni, kamor bi moral. Plul je spolno paro, tako da drugi kapitan »Karadjordja« žuljevič, ki je imel bas službo, navzlic vsemu prizadevanju ni mogel pognati parnika na desno, da prepreči katastrofo. Kapitan Prodan Je bil v svoji kajuti, čim Je pa zaslišal sireno, napovedujočo nekaj izrednega, je planil iz ka-jute. Komaj je pa preskočil tri stopnice, je začutil strahovit sunek in težak udare« po desni nogi. Ostati na kraju nekaj sekund, bi pomenilo neizogibno smrt, kajti njegova kajuta je bila popolnoma razbita. Dosegel je kapitanski mostiček in prevzel službo, dočim je poslal druga dva častnika med potnike, da bi jih pomirili in ublažili paniko. Sam, videč brezglavost na ^ M orosi-ni ju«, je dal po megafonu navodila, kako naj se italijanski parnik potegne nazal. In ko se je to zgodilo, Je zapovedal glavnemu strojniku Jeličiču iz Sele pri Crikvenici, katerega oče se je udeležil bitke pri Visu, naj s polno paro pluje v smeri med otokoma Galešnjak in Bi sag proti obali Tukljače. Voditi parnik je bilo tem težje, ker se je bilo pri katastrofi glavno krmilo zlomilo in je bilo mogoče operirati samo s stranskimi krmili. Vse moje misli — Je pripovedoval Prodan — so bile osredotočene na to, kako rešiti ljudi. Toda rešitev bi ne bila mogoča,, če bi bil moral parnik voziti še kakih 100 m. Voda Je namreč drla z vso silo v parnik in samo bližina plitvine je preprečila katastrofo, katere bi se ne bili mogli ubraniti. Italijani so storili po katastrofi svojo dolžnost, pluli so sa »Karadjordjem« in poslali tudi rešilne čolne ter prevzeli potem vseh 280 potnikov, zdrave, ranjene in mrtve, da jih odpeljejo v Zadar. Vse to je trajalo približno poldrugo uro. škodo, katero je utrpel »Karadjordje«, ceni Prodan na 2% do 8 milijone lir. tkodo bo povrnila italijanska družba, kajti predhodni rezultat mešane preiskovalne komisije je pokazal, da Je povzročil katastrofo »Morostni«, pa naj si bo iz kateregakoli razloga. »Karadjordje« sam bo do 18. julija provizorično toliko popravljen, da bo lahko odplul v ladjedelnico v Kraljevici, kjer bo popravljen približno v dveh mesecih, če prispe ta čas odgovarjajoči dok (kar se je že zgodilo, Op. uredn.) Na vprašanje, kako je Skoplie, 16. julija. Ko krene vlak z beograjske postaje in se obrne proti jugu, se prično vrstiti naj-pestrejše slike. Šumadija je zavidanja vredna bogata pokrajina. Lične hišice napravijo vtis domačnosti, lepo negovana polja pričajo, da so tu doma pridne roke. Odpetih halj stoje žanjci in podirajo bogato klasje, težki tovori snopov se vrste ob vsej progi in izginjajo daleč tja v horizont. Od Niša najprej pa se slike napolnijo z drugimi okraski, polagoma prehajamo v pokrajino — bivolov. Crne, debelokože gruče se pasejo in iščejo sence, še bolt pa hladilnih valov. Leon, moj potni drug, ki že pozna južne pokrajine, nam tolmači, da je huda vročina nevaren sovražnik teh Črnuharjev. Pripalica je njih — smrt, zato jih ob pri-pekajočem solncu naženejo v vodo, kjer pa tega ne morejo, jih pa polivajo z vodo. Skoplje je gorelo v opoldanskem solncu, ko smo stopili v to nekdanjo Dušanovo prestolico. Kolodvor, ulice, vse je še pod vtisom nedeljskega obiska novega patrijarha Varna ve. Skoplje je deljeno v dva predela, loči ju reka Vardar. Levi breg, kjer dominira nekdanji Dušanov grad. sedaj vojaška bivališča, je povsem turško - arnavtski in nudi zelo pestro sliko, posebno v predelu, kjer je v Bit - pazaru na tisoče najzanimivejših vtisov; desni breg šele nastaja, največ stavb je zrastlo v zadnjih desetih letih, najlepši krog je zvrščen na Trgu kralja Petra, kjer je Oficirski dom kot nekakšen protiutež Dušanovemu gradu. Središče skopskega javnega življenja je v Oficirskem domu, čigar domačin je naš mariborski rojak g. poručnik Šlamberger, Septembra se bo vršil v Belgiji III. mednarodni lutkarski kongres. Prvi se je vršil 1929 v Pragi, ki jo smatrajo strokovnjaki za center tovrstne umetnosti. Drugi kongres pa je bil prirejen že istega leta v Parizu. Na obeh kongresih je bil izvoljen za predsednika »Unime* velezaslužni profesor dr. Jindrich Vesely, urednik najstarejšega mesečnika »Loutkar«, ki je postal obenem edinstvena lutkarska revija »Unime«. V tej zvezi so včlanjeni vsi narodi sveta. Jugoslavija še ni. Vzrok je zelo enostaven. Pri nas namreč še ni razvito to mladinsko vzgojno sredstvo, kakor bi bilo pričakovati. Doslej samo sporadični poizkusi. Da bi se pa to moglo pri nas obdržati, m bilo niti misliti, kajti povsod smo naleteli na gluhi ušesa in na skrajno nerazumevanje bodisi pri oblastih aH me-rodajnih faktorjih. Kako so pa drugi narodi vzljubili to ustanovo, nam jasno kaže že primer, da se ho vršil letošnji kongres pod pokroviteljstvom dveh listov: pariškega »Jouma-la< in Reškega »La Mense«. Uprava dravske banovine je sicer razglasila po ljubljanskih Mstih, da priredi v letošnjih velikih počitnicah učiteljski tečaj za ročna dela, v katerem naj bi se tudi vrši! tečaj za napravo hitkovih odrov, vendar pa — kakor Čujemo — je ta preco-trebna m koristna zamisel mrtvo rojeno dete, kakor smo pač že navajeni ob takih priMkah. Vzplamti v nas želja po nečem novem in takoj ugasne. Po našem mnenju je krivdo pripisati dejstvu, da nimamo 5c za ona maloštevilna lutkova gledališča — mimogrede naj omenimo, da jih je največ pri sokolskih društvih — nikakega skupnega vodstva, oziroma tozadevne jugoslovenske lutkarske zveze, ki bi bila v prvi vrsti poklicana, da seznani našo javnost z vsemi podrobnostmi. V koliko bi se to dalo uresničiti, nam ni znano, vendar pa menimo, da temeljno podlago že imamo. S*i je to lutkovo gledališče na Taboru, ki je v štirih letih svojega obstanka pokazalo, da se v njem zbira kader igralcev in kar je največ vredno, zanesljivih ljudi, ki bi lahko pristopili tudi k organizaciji jugoslovenske lutkarske zveze. Saj danes je že javna tajnost, da Do- delala posadka »Karadjordja« in kako so se držali češki Sokoli, je odgovoril Prodan z vso pohvalo: Vsak je bil na svojem mestu, zlasti strojniki so stali visoko v vodi ln češki Sokoli so se vedli vzorno, pokazali so discipliniranost in napenjali vse sila, da preprečijo paniko, čeprav ni bilo v človeški moči pomiriti docela naravno razburjenje. Njim se je treba zahvaliti, da so šla rešilna dela v popolnem redu in da se po katastrofi ni pripetila še kakšna nova nesreča. Čez dva dni je zapustil Roman Prodan svoj parnik, kateremu hoče služiti do konca življenja, kajti zdaj mu je dvakratno drag. Nesreča poveča sile Človeka, — pravi Prodan in ga priveze, čeprav gre za mrtvo stvar. V torek zjutraj je res odpotoval k svojemu varovancu in bo vodil popravljalna dela, dokler »Karadjordje« ne bo vrnjen svoji nalogi. Kapitan, na katerega je lahko Jadranska plovidba po pravici ponosna. uslužen gospod, ki je nam razkazal ogromno poslopje od vrha do tal in v podzemlju; najkrasnejsi pa je oni del stavbe, ki je določen za bivališče našega kralja. Čez dan, ko stresa solnce najbolj svojo moč, tišče ljudje le bolj v hlad, na cesto gredo le po najnujnejših opravkih, ali pa oni, ki prodajajo — zijala. Tujca spoznaš po značilnem arnavtskem pokrivalu, ki mu ga vsilijo po 4 Din za komad. Popoldne oživi tudi Okean, kopališče r.a Vardaru. Voda pa je zelo motna, pri nas je Sava tako umazana ob najhujših poplavah. Prvotne predsodke pozabiš in ves hrepeneč se vržeš Vardaru v naročje. Voda je toplejša kakor pri nas, uslužni upravnik kopališča pa se izgovarja, da Vardar še ni dosegel svoje običajne temperature, ki jo bo prinesel Šele avgust. Vzrok so bele lise, snežišča na Ljubotenu in ostalem gorskem vencu Sar planine, ki se le počasi ohlajajo, tope in prilivajo mrzle curke v Vardar. Okrog 20. pa oživi glavna ulica v novem predelu. Takrat prileze vse na dan, kar si želi čašo hladilne pijače ob zvokih godbe. Pravijo, da šteje Skoplje SO.0O0 prebivalcev in je temu primerno tudi večerno in nočno življenje, ki ga vzpodbude številne damske kapele. Govorica, da ponoči ni varno preko mostu, ne drži. Z zgovornim Kraševcem. pod-poručnikom Jožetom Avčinom, sva šla na ogled nočnega življenja v arnavtsko četrt. Zanimivosti dovolj! V prvih popolnoč-nih urah utihne v Skoplju življenje, le udarci ure na Oficirskem domu plavajo skozi tišino preko stolpov in minaretov in se zgubbajo v jutranji mir. -nč- mo imeli v doglednem času ne samo v dravski banovini, temveč tudi po drugih banovinah lepo število sokolskih lutkovih gledališč, ki nam bodo nedvomno delali čast tudi na tem polju. To idejo pozdravlja tudi naš podban S. dr. Pirkmajer, ki je že večkrat pokazal pravo razumevanje tudi za najmanjša vprašanja, ako imajo koristiti splošnosti. Potemtakem, če se pridružijo tej akciji še ostala lutkova gledališča in oni prijatelji dece, ki so se že pečali s tovrstno umetnostjo, lahko pričakujemo v najkrajšem času uresničenja toli zaželjenega razmaha lutkovih odrov. Napisali smo te vrstice v razmišljanje in vzpodbudo vsem v poštev prihajajočim činiteljem. Le - ti imajo sedaj besedo. Za veliko Ljubljano Kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani m občinskemu svetu mesta Ljubljane je poslala Zveza javnih nameščencev dne 9. t m. naslednjo spomenico: »Sklicuje sc na posebne prošnje okoliških občin (oziroma ogromne večine prebivalstva, opazka ured.) Zgornja Šiška, Vič, Rudnik, Moste in Jezica za priključitev k mestni občini ljubljanski, ki so jih bile te občine predložile notranjemu ministrstvu, prosi podpisana Zveza v imenu pri njej včlanjenih organizacij državnih nameščencev hi upokojencev, da izvoli p. n. naslov čimpreje proučiti vprašanje definitivne priključitve omenjenih okoliških občin k mestu LjubHani ter utemeljuje svojo prošnjo takole: Zaradi pomanjkanja stanovanj v mestu Ljubljani se k v zadnjih letih razvila stavbna živahnost predvsem v omenjenih okoliških občinah. Vse te občine same po sebi že dolgo nimajo več izrazitega značaja kmetskih občin, marveč tvorijo po svojem obeležju in geografski legi več ali manj predmestja mesta Ljubljane. V vseh teh občinah stanujejo po večini državni uradniki in upokojenci, privatni nameščenci in delavci, ki pa imajo svoje zaposlenje v Ljubljani. Predmestni značaj teh občin je pripisovati tudi dejstvu, da si je dobršen del naših novih mdusrriiskth podjetij izvolil eno ali drugo za svoje stalno obratovaiiščc. Vse pa gravitirajo po svojem obeležju na mesto Ljubljano ter so po svojih potrebah ter po svojem značaju že v gospodarskem oziru z njo tesno spojene. Razlog za to našo prošnjo je v bistvu tudi ta, da mnogo državnih nameščencev, zlasti učiteljstva, stanuje v Ljubljani, vrši pa svojo službo v omenjenih občinah. Se neurejene stanovanjske razmere tn odprava stanovanjske zaščite nalagajo zelo visoko najemnino vsem tem nameščencem, ki za to breme ne morejo najti delnega kritja vsaj v povečanih draglnjskih do-kladah za I. draginiski razred, ki so jih od 1. aprila t I. deležni vsi aktivni držav, ni nameščenci, ki službujejo, in vsi državni upokojenci, ki stanujejo v Ljubljani. Jasno je, da bi poleg zboljšanja mesečnih dohodkov državnih nameščencev in upokojencev nudila inkorporacija navedenih občin tudi ostalemu prebivastvu mnogo dobrin v socijalnem in higijenskem oziru. Razširilo bi se omrežje kanalizacije in vodovoda, tlakovale bi se dalje ceste, podaljšale bi se tramvajske proge, ustanovili bi se novi živilski trgi itd., kar bi vse povečalo davčno moč prebivalstva in na blagodejen način vplivalo na mestne finance. Zato rposimo ponovno, da p. n. naslov našo prošnjo prouči in zaprošeno inkorpo-racijo čimprej izvrši.c fSe/ezffieo KOLEDAR Danes: Torek, 22. julija 1930, katoličani: Marija Magdalena, pravoslavni: d. julija, Pankratije. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Atlantik. Kino Ideal: Saksofon Suzi. DE2URNE LEKARNE. Danes: Bahovec, Kongresni trg. L'star. Sv. Petra cesta, Hočevar, Spodnja Šiška. «$f»er* — Koturaški aavei kraljevine Jugoslavije. >Triglavski pododbor« v Ljubljani naznanja svojim včlanjenim klubom doslej znane termine: 1.) 3. avgusta tL: Proslava lOletnice obstoja Kolesarskega kluba >Peruu-, v Mariboru. Dirka na progi Maribor-Tezno-Maribor km 6 — 2.) 10. avgusta ti.: Mednarodne kolesarske dirke na dirkališču Urv. koturaškega kluba >Sokol« v Bjelovaru. — 3.) 15. avgusta tL: Mednarodne kolesarske dirke Kolesarskega kluba >Sava« v Ljubljani. 4.) 17. avgu6ta tL: IX- Zvezdna vožnja v Celje, obenem proslava 301etnice obstoja > Klub a slov. kolesarjev Celjec 5.) SI. avgusta: Velesejmska otvoritvena zvezdna vožnja v Ljubljano. — Inozemski razpisi: S. avgusta tL: Mednarodna kolesarska dirka Wien-Semmerin£-Wien. 10. avgusta ti.: KoroSki Avto-klub: Motorna hitrostna dirka na Korenske sedlo. — Upravni odbor. — Dame in gospode, kakor tudi otroke poučuje v plavanju plavalni mojster v kopališču »Ilirije« vsak dan od 8. do 14. — Zglasiti se je pri plavalnem mojstru. — Zmerne cene. Petek, 25. julija. 12.30: Plošče: 13: Časovna napoved, borza, plošče; 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 18.30: Koncert radio orkestra; 19.30: Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova; 20: Vijolinski koncert g. Roberta Dorferja (pri klavirju g. Eržen); 21: Pevski koncert ba-ritonista g. Marijana Rusa; 22: Časovna napoved in poročila. Sobota, 36. julija. 12.30: Plošče; 13: Časovna napoved, borza, plošče; 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 18.30: Koncert radio orkestra; 16.30: Marjan Dobovšek: O sportu; 20: Prenos iz Beograda; 22: Časovna napoved in poročila: 22.15: Prenos z Bleda; 23: Napoved programa za naslednji dan. Moderni Metuzalem o sebi Najstarejši mož na svetu je Turek Zaro Aga, ki ima dokumente, iz katerih je razvidno, da je bil rojen 1. 1754. Zaro Aga je odpotoval zdaj v Ameriko in novinarji so se začeli še bolj zanimati zanj. Neki angleški novinar pripoveduje, kaj je zvedel od starega Turka. Zaro Aga je po rodu Kurd. rojen je bil kot sin siromašnih roditeljev v Bi-klisci. Kot deček je prišel v Carigrad kjer je moral pozneje k vojakom, ko je pa odložil vojaško suknjo, je postal po-strežček. Se zdaj se hvali, da je nesel nekoč na hrbtu klavir. Starčkov spomin je še dober. Spominja se dvanajstih sultanov, ki so se vrstili na turškem prestolu. Najbolj je navdušen za republikanskega sultana, kakor pravi prezi-dentu turške republike Kemalu paši, ki ga je dvakrat sprejel v avdijenci. Zaro Aga je bil desetkrat oženjen, preživel je vse žene in tudi vseh 28 otrok, razen hčerke, ki je stara že 64 let. Na vprašanje, kakšna je razlika med življenjem L 1830 in 1930, je Zaro Aga odgovoril: _ »Zdaj žive ljudje kakor ptice, ki jih preganjajo zli duhovi. Kamor pogledaš, vidiš, da se ljudem strašno mudi. Leta 1830 so imeli ljudje mnogo več časa, bili so potrpežljivi in mirni, potovalo se je počasi. Takrat so ljudje dobro premislili, predno so kaj storili. Tudi bogatejši so bili ljudje pred sto leti, imeli so mnogo zlata in vse je bilo poceni.« NavzKc temu je pa Zaro Aga navdušen za našo dobo in razne izume. Hodi s palico, je pa Še dokaj krepak. Lasu nima nobenega in zadnji zob je izgubil, ko je prišel Napoleon III. ob prestol. Zaro Aga je živel vedno zmerno, mesa je jedel malo. njegova glavna brana je sadje, sočtvje, jogurt in kruh. Poletni dan v Dušanovi prestolici Bogata Šumadfja — Pokrajina bivolov — Skoplje in njega znamenitosti Dnevne vesti — Iz država« službe. Za tehničnega pristava pri okrajne« glavarstvu v Celju je imenovan inženjerski pripravnik Anton Komel, za računskega inšpektorja v oddelku davkov v finančnem ministrstvu je imenovan davčni kontrolor Iv. Janko Jan. — Taks je oproščena Zadruga državnik uslužbencev za zidanje stanovanj v Mariboru in sicer taks od nakupa in prenosa zemljišča, od intabulacij na zemljišča in od najemanja posojil za graditev hiš. — Zakon o železnicah javnega prometa. »Službene Novine« št. 162 z dne 19. t. m. objavljajo zakon o železnicah javnega prometa. — Razpisane službe cestarjev. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje v območju okrajnega cestnega odbora v Ljutomeru tri službena mesta banovinskih cestarjev in sicer: 1 mesto na banovinski cesti: Pristava - Vržej - Stara nova vas z odcepom na most pri Veržeju, Pristava Sv. Martin od km 5.50 do km 11.00; 1 mesto na banovinski cesti: Logarovci - Ge-derovci - Padislavci - Moravci - Zagorci od km 0.00 do km 6.00; 1 mesto na banovinski cesti: Kamenšak - Savci - Spuhle od km 0.00 do km 5.403 v območju okrajnega cestnega odbora v Murski Soboti dve službeni mesti banovinskih cestarjev in sicer: 1 mesto na banovinski cesti: Krajna -Cankova - Sotina za progo od km Q.OO do km 13.500, l mesto na banovinski cest!: Krajna - Sotina od km 4.500 do km 9.00 in na banovinski cesti: Cankova - Radgona od km 0.00 do km 0.800; v območju okrajnega cestnega odbora v Gornjem gradu 4 službena mesta banovinskih cestarjev in sicer: 1 mesto na banovinski cesti Lubno - Luče - Solčava od km 6.00 do km 13.00; 3 mesta na banovinski cesti Gornji grad - Nazarje-Kokerje za sledeče cestne proge: 1 mesto od km O.OO do km 6.00; 1 mesto od km 6.00 do km 12.00; 1 mesto od km 0-00 do km 1.900; v območju okrajnega cestnega odbora v Gornji Radgoni sedem službenih mest banovinskih cestarjev in sicer: 2 mesti na banovinski cesti: Rogatec - Majšperg - Ptuj - Sv. Bol-ienk - Senarska - Gornja Radgona in sicer 1 mesto od km O.OO do km 5.00 in eno mesto od km 5.00 do km 10.063; 1 mesto na banovinski cesti: Grabonoš - Radenci -Brod - Petejanci - Goderovci od km 5.00 do km 9.044; 2 mesti na banovinski cesti: Ivanjci - Terbegovci - Berkovci - Ključa-rovci in sicer 1 mesto od km 0.00 do km 3.650 ter na cesti Sv. Jurij Bučečovci od km 0.00 do km 2.00 in eno mesto od km 3.650 do km 8.(>5l>; eno mesto na banovinski cesti: Terbegovci - Mostje - Pacinje -Dornava od km 0.00 do km 4.060; i mesto na banovinski cesti: Ormož - Gornja Radgona - Cmurek - državna meja od km -43.500 do km 53.500; v območju okrajnega cestnega odbora Sv. Lenart v Slov. goricah 4 službena mesta banovinsikh cestarjev in sicer: 1 mesto na banov, cesti Gornja Radgona - Ptuj - Rogatec od km 6-500 do 13.2430; l mesto na banov, cesti Hrasto-vec - Sv. Barbara - Vurberg od km 0.00 do km 6.00; 1 mesto na banov, cesti Sv. Lenart - Sv. Rupert - Selce od km 500 do km 10.500; l mesto na banov, cesti Malna-Sv. Jakob od km O.OO do km 3.00. Prosilci za ta mesta morajo izpolniti pogoje iz čl. 2 uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. — Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovene prošnje, opremljene s pravilnimi in z zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrskega roka, zdravnško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni dejanj iz koristoljubja, event. dokazila o strokovni usposobljenosti) je predložiti najkasneje do 15 avgusta kraljevski banski upravi v Ljubljani. — Drugi izlet avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije, katerega pridedi sekcija Ljubljana skupno z bratsko mariborsko sekcijo, se bo vršil 26. in 27. t m. in sicer preko Koroške v Kranjsko goro. Izletniki si določijo čas odhoda tako iz Ljubljane, kakor tudi iz Maribora sami po svoji volji, določen je samo skupni sestanek v soboto dne 26. t m. zvečer ob 7. v Portschach am \V6thersee (Poreče ob Vrbskem jezeru) na terasi hotela >Strand-etablissement Werzer«, kjer se snidejo ljubljanski z mariborskimi avtomobilisti, ki prispo preko Dravograda. Izletnikom se obeta na tem davnem kraju zelene Koroške lep večer. Za prihodnji dan, v nedeljo 27. t m. dopoldne, je na programu kopanje v Vrbskem jezeru. Po kopanju se bo po želji izletnikov določil čas odhoda proti Beljaku, kjer bodo v Annenheimu ob Ossojskem jezeru pustili svoja vozila in se po žični železnici popeljejo na znamenito Kanzelh6he (cca. 1500 m). V tamkajšnjem gorskem hotelu, raz katerega terase se nudi izletnikom najlepši razgled, bo preskrbljeno za skupen obed. Skupnemu obedu bo sledil povratek iz Kanzelhohe zopet nazaj v Annenheim, potem pa izlet preko Podkorenskega sedla v Kranjsko goro, kjer se bo vršila v hotela »Slavec«-skupna večerja. Po večerji slovo od mariborskih avtomobiHstov. S tem bo skupni izlet zaključen. Podrobnejše informacije so razvidne iz okrožnice, ki je bila pred dnevi odposlana na vse p. n. člane kluba. — P. n. člane obenem ponovno naprošamo, da pravočasno javijo svojo udeležbo, ako žele, da jim tajništvo preskrbi prenočišča. = Čekovna plačila r ČeSkosIovaške. V informacijo tvrdkam, ki so v trgovskih stikih s CSR, se sporoča, da so v tujini lz-plaČIjivi čeki glasom češkoslovaških predpisov podvrženi pristojbini 0.10 K5 za komad brez ozira na višino zneska samo te daj, ako ima listina bistveno opremo Čeka po češkoslovaškem čekovnem zakonu, to I© ako je izrecno označena kot ček, ako vsebuje v tekstu besedo ček in poziva osebo, na katero je izdana, da izvrši plačilo izdajateljeve terjatve. Nadalje mora usttna obsegati podpis izdajatelja ter datum w» ime osebe, na katero je izdana. Za Čeke, ki tem predpisom ne odgovarjajo, je pristojbina mnogo - višja in se dviga % vitino zneska in z dobo veljavnosti, analogično meničnim pristojbinam. — Guštanl. (Tombola Rdečega križa.) V nedeljo 27. t. m. ob 16. se bo vršila na vrtu g. Ivana Petrača v Guštanju - Javomik tombola Rdečega križa. Med drugimi bodo prišli na svoj račun tudi kolesarji, kajti glavni dobitek je kolo in sicer na izbiro, moško ali žensko. Kolo je prodala tvrdka »Tribuna« pod lastno ceno. Cisti dobiček je namenjen za zgradbo doma Rdečega križa. V to svrho je kupil krajevni odbor staro guštanjsko ubožnico, ki je bila v razpadanju in jo pusti podreti. Na istem kraju do zgradil nov dom. ki bo imel v pritličju javno kopalnico, stanovanje za slugo in bolničarke ter društveno sobo. V prvem nadstropju pa bo zdravstveni dom, masada in bolniške sobe. Za tukajšnje prebivalstvo bo stvar velikega socialnega in higienskega pomena, zlasti se občuti potreba javne kopalnice. Seveda guštaniski krajevni odbor Rdečega križa ne razpolaga z zadostnim kapitalom, da bi mogel pričeti z zgradbo, mnogo akcij bo treba še pod vzeti, da bo zbran potreben denar. Upajmo pa. da bo agilni odbor premagal tudi to težavo tako srečno, kakor pri nabavi rešilnega avtomobila. Nadejamo se, da bodo zmagali tudi sedaj optimisti in da se bo v par letih dvigal ob sejmišču ličen dom, kjer bodo našli zavetišče pomoči potrebni. Odbor upa, ker se vrši tombola v humanitarne svrhe, da bo udeležba prav številna. — Dijaško letovišče v Martinšeici. V juliju je v Martinšeici na počitnicah nad 500 srednješolcev iz vseh krajev države. 30. t. m. se vrne domov prva skupina, L avgusta pa odide v Martinšcico druga skupina, v kateri bodo srednješolci m srednješolke. Mladi letoviščarji so pod stalnim nadzorstvom profesorja in zdravnika. Dobro hrano dobivajo štirikrat dnevno. Vsak mesec prirede dva izleta s pa mikom in več krajših izprehodov in izletov v okolico. Za razvedrilo imajo pet čolnov, tenis-igrišče, igrišče za hazeno, ping - pong itd. Oni, ki še ne znajo, se uče plavati pod vodstvom učitelja telovadbe. Navodila glede prijave se dobe pri šolskih poliklinikah, Jadranski Straži in Higijenskemu zavodu v Zagrebu. — Konferenca za pobijanje brezposelnosti. Te dni se bo vršila v ministrstvu socijalne politike pod ministrovim predsedstvom konferenca strokovnjakov ministrstva in predstavnikov Delavskih zbornic, ki se bodo posvetovali, kako bi se dala brezposelnost omiliti. — Zakoni, pravilniki, uredbe, naredbe itd. ^Službene Novine< št. 16*2. z dne 20. t. m. objavljajo v prilogi register zakonov, pravilnikov, uredb, naredb, razpisov itd objavljenih v ^Službenih Kovinah c od 1. januarja do 30. junija 1990. — Lepo brošuro o Korčuh* je izdal iz literarne zapuščine K. Pelanta E. Stivin v Pragi. Vodič je izpopolnil kopališki zdravnik dr. Letica. — Smrtna kosa. Davi je umrl v Vinici trgovec in posestnik g. Juraj Š t e r k, brat uglednega ljubljanskega restavraterja in hotelirja g. Petra Šterka. Pokojni je bil vzor agilnega, simpatičnega in značajnega moža. Pogreb bo jutri ob 17. v Vinici. Blag mu spomin! Težko prizadeti rodbini iskreno sožalje! — Asfaltiranje ceste Split-Trogir. Primorska banovina je sklenila z Opčo gradje-vinsko d. d. v Beogradu pogodbo glede asfaltiranja ceste Split-Solin-Kaštela-Trogir. Površina asfaltirane ceste bo znašala 129.500 kvadratnih metrov. S popravilom ceste in tehničnimi pripravami prično takoj. Asfaltiranje ceste je za razvoj turizma v Dalmaciji velikega pomena. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in nestanovitno vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države bolj ali manj oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 33, v Splitu in Sarajevu 31, v Beogradu 30, v Zagrebu 39, v Ljubljani 26, v Mariboru 25 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 75(8.4 mm, temperatura je znašala 17.6. — Dva samomora v Gotenici pr! Kočevju. Te dni se je v Gotenici pri Kočevju obesil delavec Muhič, včeraj so pa v ljubljansko bolnico prepeljali težko poškodovanega Ferdinanda Uzdeta, ki si je z britvijo prerezal vrat Vzrok poskušenega samomora so baje družinske razmere. Stanje samomorilnega kandidata je zelo kritično. — Velik požar v Naaicah. V vasi Mar-kovci pri Našicah je nastal v nedeljo velik požar, ki je pripravil sedem rodbin ob streho. Goreti je začelo pri posestniku Josipu Vakuli in požar se je naglo razširil tudi na sosedna poslopja. V vasi je pitala splošna panika, ljudje so begali prestrašeni semter-tja. Prihiteli so takoj domaČi in okoliški gasilci z motornimi brizgalnami, zaradi hudega vetra in pomanjkanja vode je bilo pa gašenje zelo otežkočeno. škoda znaša milijon dinarjev. — Istega dne je gorelo tudi v Piškorevcu pri Djakovu, kjer je požar uničil posestvo župnika Franje Vidoviča. Župnik ima 100.000 Din škode. — Dva dečka utonila. Drava, ka je letos zahtevala že mnogo žrtev, je v nedeljo terjala dve novi žrtvi. Pri kopanju sta blizu Osijeka utonila STetni Vladoje Kak-sakovič in llletni Milan Anki. Kopala sta se v Retfali blizu Osijeka. Ker ju zvečer ni bilo domov, je šel Kaksakovićev oče pogledat, kje sta. Na bregu je našel samo njuno obleko. Trupel nesrečnih defkov Se ni so našli. — Otvoritev avstrijskega doma v Pod gori pri Makarski. Te dni je bil na svečan način otvorjen dom avstrijske deee v 1'odgori, lepem in idiličnem letovišču blizu Makarske v Dalmaciji, ki ga je »gradila avstrijska vlada. Pri svečani otvoritvi so bili navzoči ban dr. Tartaglia in zastopniki avstrijskih oblasti. — Samomor zaradi nesrečne ljubezni. lSletna Ljubiška Dinjaška, najlepše dekle v Srbobranu, se je hotela poročiti s fantom, ki pa njenim roditeljem ni bil všeč. Ker se starši niso dali pregovoriti, je hči sklenila končati si življenje. Izpila je večjo količino 6trupa. Prepeljali so jo v novosadsko bolnico, kjer se bori s smrtjo. — Nehvaleinošt plačilo »veta! Znani zagrebški rešitelj Francek Gospodaric, ki le že nad sto ljudi potegnil iz Save in jih rešil gotove smrti, je včeraj popoldne med mestnim kopališčem in mostom v Zagrebu opazil, da je zašel neki kopalec v močan tok Save, ki ga je potegnila s seboj. Fant je obupno klical na pomoč. Gospodaric se je v čolnu pognal za njim in ga tik pred vrtincem, ki je postal že mnogim Zagrebčanom usodepoln, potegnil iz vode. Ko je izmučenega kopalca spravil na suho, se mu slednji ni zahvalil, pač pa ga je ozmerjal, češ, da ni gagal in da ga nI bilo treba reševati Ko ga je stražnik vprašal, kako se piše, je paglavec dejal, da ga to nič ne briga. — Stroge prometne odredbe v Zagrebu, številne prometne nesreče v Zagrebu so policijo prisilile, da je začela izdajati najstrožje odredbe. Po mestu pošilja oddelke agentov in uradnikov, ki pazijo na pešce in šoferje Pri racijah je policija zalotila mnogo šoferjev, ki so ponoči vozili brez luči ali s premočno lučjo in prenaglo. Več šoferjev so že aretirali. Včeraj je policija nadzorovala pešce. Vsi pasanti, ki se niso držali predpisane cestne smeri, so bili najprej vljudno opozorjeni, če se je pa kdo protivii, ga je policija kratkomalo aretirala in je bil kaznovan z večjo denarno globo ali zaporom. Policija zlasti nadzira križišča in prehode. Rezultati stroge kontrole se že poznajo: včeraj se v Zagrebu ni pripetila nobena prometna nesreča. Iz LJubljane _lj Prihod romanskih visokosolcev v Ljubljano. Snoči ob 9. je prispelo z Bleda 27 rum unskih visokosolcev, slušateljev Gumarskega oddelka politehnike v Bukarešti pod vodstvom 6 profesorjev. Nastanili so se v Akademskem kolegiju, deloma pa v hotelu Mfklič. Dijaki so na poučni ekskurziji po naši državi in Avstriji. Snoči jim je bil prirejen banket v hotelu Miklič, kjer so jfla pozdravili in jim izrekli dobrodošlico upravnik direkcije šum inž. Cvetko Božič, šumarski svetnik inž. Karel Tavčar in gerent rumunskega konzulata v Ljubljani g. Jurij Koce. Davi so rumunski dijaki odpotovali v Maribor. —lj Umetnostna razstava ob priliki vseslovanskega gasilskega kongresa v Ljubljani. Kongresni odbor Jug. gas. zveze prosi vse gg. umetnike, ki so se priglasili za razstavo, da pošljejo svoja dela na naslov kongresnega odbora, razstavni odsek, Ljubljanski velesejem, paviljon N. Na pošiljatve po železnici je treba dostaviti: Razstavno blago za gasilsko razstavo, In to na tovorni list in tudi na zaboj. Na vse poznejše pošiljatve se ne bo moglo ozirati. Dentist Jalovec ne ordinira od 24. t. m. do 1. avg. —lj »Atlantik«, zvočni film v Kinu Matici. Danes ob 4., pol 8. m četrt na 10. zvečer predvaja Elitni kino Matica grandiozni nemški zvočni film »Atlantik«, ki predočuje gledalcu grozno pomorsko katastrofo, ki je zadela potnike veleparnika *Titanic<;. V filmu, ki nam slika življenje na parniku par ur pred katastrofo vse do zadnjega trenutka, ko se ogromna ladja potopi. Z neštetimi svojimi žrtvami nastopajo najslovitejši filmski igralci. Najmar-kantnejši med njimi ie Fritz Kortner. Film je na sporedu le par dni, potem pa pride na vrsto priljubljena ameriška opereta *Rio Rita*. Pri obeh teh sporedih se bodo dobivale vstopnice v predprodaii ob 11. dopoldne pri blagajni kina Matice. Priporočamo cenjenemu občinstvu glede na vseobče zanimanje publike za oba filma, naj si preskrbi vstopnice čimprej e v pred-prodaji. Cene globoko znižane. —li »Saksofon Suzi, sijajno burko, polna šarma in zdravega humorja, s slavno češko igralko Ano Ondro v glavni vlogi, predvaja samo še danes Kino Ideal. — Jutri »Pat in Patachon kot mornarja«. To je najboljša komedija obeh kraljev smeha, polna dovtipov in velekomičnih scen. Kdor si želi zabave in smeha, si mora ogledati oba ta sporeda. Predstave v Kinu Ideal ob 4., pol 8. in 9. zvečer. Cene ljudske, 4, 6, S in 10 Din. —lj Usodepoln padec z vrtiljaka. Poročali smo včeraj, da se je 22 letni brezposelni čevljarski pomočnik Anton Banko, doma iz Zgornje tiske, v nedeljo popoldne vrtil po vrtiljaku v Lattermanovem drevoredu. Zaganjal se je naprej, nenadoma pa je te-lebnil z vrtiljaka na tla. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico. Sprva se poškodba ni zdela nevarna, kmalu se je pa fantovo stanje poslabšalo in včeraj opoldne je Banko umrl. Zobni zdravnik mn »r. PUHER ne ordinira do 24. avgusta. Uspehi. — Kaj nisi imel v življenju nobenega uspeha? — Kako to, da ga nisem imel! Saj sem bil dvakrat z uspehom cepljen. V GLEDALIŠČU. — Se vam ne zdi, da igralka, ki ima glavno vlogo, slabo igra? — Oprostiti gospod, to je moja žena. — Pardon, hotel sem reći, da iz tako dolgovezne storije ne more ničesar napraviti. Ali veste, kdo je to suhoparne komedijo napisal? — Jaz. ELIDA KREME uspešno nego kože Drama knezov Volkonskih v Kimu 62 letni knez Volkonski se je dal posvetiti v katoliškega duhovnika Sinova nista prišla k očetovemu posvećenju Znamenita rimska bazilika sv. Kle-menta je bila nedavno pozorišče ganljivega zaključnega prizora ene največjih povojnih socijalnih dram, ki je zadela znano rusko plemiško rodbino Volkonskih. V krasno baziliko, katere izvor je še sedaj zagoneten, kajti ne ve se, ali izvira iz poganskih časov ali iz dobe kozula Tita Flavija, elementa ali tretjega papeža, v to znamenito baziliko, v kateri se vidijo stene starorimskih kraljev in pod katero počivajo sveti ostanki, ki jih je prinesel sv. Ciril a morda tudi sv. Metod iz Krima, je povabil 62 letni knez Aleksander Volkonski za osmo uro zjutraj s priprostim, na stroj pisanim vabilom svoje znance, da bi prisostvovali njegovemu posvećenju v katoliškega duhovnika slovansko-bizantinske veroizpovedi. V odaljeno baziliko je prišlo v nedeljo zjutraj mnogo slovanskih katolikov, članov znanih italijanskih plemiških rodbin, več bivših vojaških in diplomatskih prijateljev kneza Volkon-skega iz časov, ko je bil še carjev adjutant in vojaški ataše v Rimu. poljski in litovski diplomati, akreditirani pri Vatikanu in visoki duhovniki, dodeljeni novemu ruskemu kolegiju, kjer je dijakon doktor filozofije in juris Volkonski že več let profesor stare slovanščine. Ni pa bila zastopana številna ruska ortodoksna kolonija v Rimu, katere duševni vodja je bil knez Volkonski do zadnjega. Knez ima tri otroke, dva sinova in hčerko, in k očetovemu posvečenju v mašnika je prišla samo 20 letna hčerka v spremstvu katoliške tete. Ne da se niti približno opisati tri ure trajajoči obred, katerega je mojstrsko sestavil in vodil benediktinski menih in med katerim je prepeval zbor ruskih emigrantov — pravoslavne vere. Obred se je vršil sredi bazilike ob asistenci dveh škofov in vseh duhovnih hierar-hov slovanskega in armenskega katoličanstva v Rimu. Sloki, elegantni in v vsakem pogledu aristokratski novo posvečeni duhovnik z izrazitim orlovskim nosom v novem duhovniškem ornatu lolte barve se je zdel še večji, kakor je v resnici, ko je stal sredi znatno manjših cerkvenih dostojanstvenikov. Ko je čital na stari marmornati balustradi evangelij in pel naprej liturgijo, je zvenel njegov glas mogočno, skoro mladeniško. Samo ko je nesel v sprevodu po baziliki zlati kelih in ko je držal po bratskem poljubu drugih duhovnikov med duhovito inscenirano zadnjo gospodovo večerjo KUUC Iz Celja —c Iz Savinjske podružnice SPD v Celju, Odbor savinske podružnice SPD je sklenil imenovati novo kočo na Korošici, ki bo otvorjena na slovesen način v nedeljo 17. avgusta, ^Kocbekov dom na Korošici«, v znak zahvale in priznanja za ne-venljive zasluge v prospeh planinstva g. vpokojenemu nadučitelju Franu Kocbeku v Gornjem gradu, ustanovitelju in dolgoletnemu predsedniku ter častnemu članu Savinjske podružnice SPD v Cehu. —c Iz policijske kronike. Aretirana sta bila krošnjarja Ludvik M. in Slavko L., ker sta skušala v nekem zaprtem lokalu izvršiti nečisto dejanje nad nekim 161etnim dečkom. — Policija je aretirala zaradi po-tepuštva loletnega delavca Franceta Neu-wirtha iz Hrastja pri Mariboru in ga izgnala iz mesta. — Zaradi prestopkov cestno • policijskega reda je bilo ovadenih 7 voznikov, avtomobilistov in kolesarjev. — Ker je pijana razgrajala včeraj proti jutru v Gosposki ulici in je prebudila ves tamkajšnji del mesta, je bila aretirana 51 letna sviračica na citre Ana K. in spravljena do iztreznenia v policijski zapor. —c Irpremembe na celjski davčni upravi. Glavni arhivar g. Josip Sernec je odšel k davčni upravi v Gornji grad, od tam pa je prišel v Celje da%-čni pripravnik g. Franc Demšar. V Gornji grad je tudi premeščen shižitelj g. Josip Škorjanc. Iz hostijo, so se mu tresle roke. Toda to je bilo samo za hip. Takoj nato se je zatopil v kotu za oltarjem v molitev in znova je nosil s plemiškim mirom krasno orijentalsko kadilnico. Dočim je hčerka 62 letnega duhovnega očeta v kotu bazilike skoro glasno ihtela, so se navzoči tujci, med njimi zelo malo Rusov, po vrsti bližali knezu Volkonskemu in mu poljubili ob koncu obreda posvečene roke. Potem je novo posvečeni duhovnik hitro zapustil baziliko. Pričakoval ga je namreč papež, ki mu je uradno poveril novo vodilno mesto v vzgojnem zavodu ruskih seminaristov. Od povabljenih so ostali skoro vsi zbrani sredi bazilike in so živahno komentirali novo veliko dramo knezov Volkonskih, ki so že pred sto leti ustanovili v Rimu svojo drugo domovino. Volkonski so zgradili v Rimu razkošno vilo, prodano pozneje nemškemu poslaništvu. Kot sedež Biilovva in Radzivilova je bila ta vila svojčas središče umetnikov in intelektualcem liberalne Italije. Knez Aleksander Volkonski je postal katoličan proti volji svoje rodbine, ki je zašla p.i izgubi vsega imetja v veliko bedo in je samo s pomočjo svojih bogatih prijateljev otvorila v Rimu penzijo. Njegova žena je baje umrla p^ed leti od žalosti, ker je njen mož prestopil v katoliško cerkev. Vsi trije otroci, ki zdaj sami vodijo penzijo, so pa ostali pravoslavni. Samo hčerka, ki preveč ljubi svojega očeta, da bi mM n.^gla zagreniti zadnja leta življenja, ie prišla k posvečenju poljubiti roko bolj očetu, rego novo posvečenemu duhovniku. Pri obeh sinovih je pa pravoslavna mere, bila je vzvišena nad vsako vtgt*. Fri obeh sinovih je pa pravolsavna vcia premagala otroško ,jubezan. Ta zaključni prizor drame knezov Volkonskih, drame ne samo povojne Rfiije in ruske emigracije , tei. ^eč tudi italijanske, rodbinske drame in končno drame vere sams, s*i ie odigral v ritnutku. ko bi človek misli!, da ie zd';»ij-il sijajen slovanski obred iz tisočletnega sna dva slovaaska velikana in i:juno krščansko mučeaištvo, ove-kovečeno v freskah rimske bazilike. In to staroslovansko vsta^nje se je odzivalo v duhu nesrečnih katoliških ubežnikov in tudi knezov Volkonskih v Rimu. Njihova drama, zdaj že končana, je samo ena med neštetimi. Je pa težja, ker je bila obenem drama politike in vere in ker se je zaključila v staroslovanski baziliki. Ljubljane ie bila premeščena k davčni upravi v Celju ga. Silva Gspanova - Sbri-zajeva, pomožna davkarica, za davčnega pripravnika pa je bil sprejet z nastopnim mestom v Celiu g. Maks Badiura iz Ljubljane. —c Obnovite srečke čim prej! Vsi lastniki srečk državne razredne loterije, ki so si nabavili srečke v celjski podružnici >Jutra«, se obveščajo, da so srečke za igranje v II. razredu 20. kola že prispele in naj jih vsak Čim prej obnovi, ker bo žrebanje že 7. avg., rok za obnovo srečk pa traja le do 2. avgusta. Bogastvo vode pod peskom Ker prevladuje med geologi prepričanje, da mora biti pod veliko saharsko puščavo cel sistem podzemnih potokov, ki bi oživili vročo peščeno pustinjo in dali dvakrat v letu bogato žetev, tako da bi postala Sahara največja žitnica sveta, če bi spravili vso to vodo na površje, pošilja Francija svoje učenjake in inženjerje v Afriko, da ugotove, kako bi se dala Sahara namakati. Nedvomno leži pod peskom v Sahari na tisoče izsušenih strug, kar priča, da tu ni bila vedno pustinja. Geologi so celo prepričani, da je bila Sahara nekoč rodovitna in gosto naseljena in da je izginila vsa ve acija samo zato, ker so reke usahnile. Predno začno kopati nove vodnjake, hoče francoska vlada napraviti točen zemljevid izvirov in tokov pod peskom, da bi novi vodnjaki ne odvajali vode Iz studencev v cvetočih oazah in ne uničili tako palmovih gajev in človeških naselbin. 14 največjih oaz v južnem Alžiru preživlja s svojimi datlji 70.000 črncev, Arabcev in Berberov, naseljenih v puftča-vi. Zadnja leta pa vrelci pojemajo. Usahnilo je mnogo studencev, ki so dajali pred sto leti še mnogo vode. Geologi menijo, da jih je polagoma zasul pesek. Ko bo zemljevid skritih, odnosno zasutih stu-dnecev izdelan in ko izkopljejo vodnjake, bo voda namakala 2,700.000 kvadratnih milj zemlje, na kateri bo mogoče pridelati toliko žita in drugih poljskih pridelkov, da bo preskrbljena vsa Evropa. MZ t 53 Krog zločinov Roman Oči dr. Dravtona so se široko od* prle in zrle nepremično čez mizo. — Potem takem imate dvojnika, — je dejal tiho, — in vaš dvojnik ima brazgotino točno na temle kraju. — Pokazal je na brazgotino na desnem Warnerjevem sencu. — Čudovito nas ključje. Počakajmo. Spominjam se do* bro, da je vaš dvojnik nekam naglo izginil in . . . — Pravim vam, da se motite, — je vzkliknil Warner srdito. Videl je, da se je izraz Dravtono* vega obraza nenadoma izpremenil. JVrata so se bila med njunim pogovo* rom tiho odprla in mož srednjih let je stal na pragu. — Dober večer,--je dejal prišlec — Rad bi se z vama pomenil, predno odideta. Warner je stopil korak nazaj. — Kdo ste? — je vprašal. — Pišem se Eastwood, Detektiv — inspektor Eastwood iz Scotland Var* da. Ali bi mi izvolili povedati, kateri izmed vaju je najel danes ob pol pe* tih popoldne tele sobe? Nekdo je te* lefoniral sem iz javne govorilnice na Knightsbridge. — Jaz o tem nimam pojma, — ie odgovoril dr. Dravton srdito. — Zdi se mi, da me je nekdo izvabil sem pod izmišljeno pretvezo. Jaz sem Dray* ton. Telefonirali so mi, naj pridem k bogatemu bolniku, katerega pa ni od nikoder. — A vi, gospod? — Eeastwood se je obrnil smeje k Warnerju. — Evo vam moje vizitke. Mislil sem, da je najel te sobe moj znanec — zdaj pa vidim, da sem se zmotil. — John Warner se je obrnil k vratom. — Bi radi vedeli še kaj, gospod inspektor? — Trenutek, gospod Warner. Pogledal je čez ramo na vrata. Na hodniku so se začuli koraki in nekdo je potrkal. — Prosto! je zaklical detektiv. Vstopila je sobarica z velikim kovčegom, katerega je postavila na tla. — Spada to sem, gospod? Kovčeg je stal za vrati na hodniku. Eastwood se je hitro ozrl na dr. Dravtona m Warnerja. — Ne veste ničesar o tem? — ju je vprašal. — Ne, — je zagodrnjal Warner, do-Šim je dr. Dayton odkimal z glavo. Eastwood se je sklonil in p recital Ime na kartonu. — Jackson da, vse je v redu, hvala gospodična, — je dejal sobarici. — Da oe pozabim, ali veste, kdo je pustil prt-$ago na hodniku? — Ne, gospod, nikogar nisem videla. Kovčeg sem opazila zdaj, ko sem Sa mimo. Ko je sobarica odšla, je Eastwood potežkal kovčeg. — Saj se mi je kar zdelo, — je zamrmral. Postavil je kovčeg na mizo in potegnil iz žepa sveženj ključev. Začel jih je po vrsti preizkušati. Dr. Drayton je nestrpno zamahnil z Toko in Warner je hotel spregovoriti, toda Eastwood je dvignil roko, rekoč: — Izvolita ostati tu, gospoda. Končno je našel pravi ključ, s katerim je odprl kovčeg. Ko je dvignil pokrov, so se mu oči zaiskrile. Vse, kar je bilo v kovčegu, je zložil na mizo. Pod temnornodrirn suknjičem je bilo moško perik) in nogavice, vse skrbno zloženo, kar je pričalo, da suknjiča in perila še nihče ni nosil. Warner si je prižgal cigareto in je hitro puhal dim pod strop. — Zelo zanimivo, o tem ni dvoma, je menil Warner. — Ne vem pa, kaj ima opraviti z menoj tuje moško perilo. — Dr. Dravton si je nervozno vihal brke in molčal. Eastwood je potegnil iz žepa nož in ga odprl. Bil je nekam čudno zakrivljen in detektiv se je nasmehnil, ko ga je pogledal. — Doktore, ste že kdaj slišali ime Žargon? — je vprašal zdravnika. — Žargon — da. Brusi najostrejša rezila na svetu, — je odgovoril Dravton presenečeno. — Tudi tale nož je nabrusil, — je pripomnil Eastwood in zasadil nož v pokro r kovčega, Nož se je zapičil v debel rjav pokrov kot tenka žica, zasajena v sir. Kmalu je bil pokrov razrezan. Tu ni nič, — je dejal Eastwood in preizkusil na enak način stene in dno kovčega. Zasadil je vanj nož, izre-zal kvadrat in odtrgal platno, toda Uriti tu p: našel ničesar. Eastwoodov obraz se je raztegnil. — Zdi se mi, da ste se prav dobro zabavali, — je zamrmral VVarner in se ironično nasmehnil. Prižgal si je novo cigareto in vrgel vžigalico v. peč. — Ce bi bil gospod — kako se že imenuje? — bi mi drago plačal svojo zabavo. Smem zdaj oditi. — Lahko greste — oba lahko gresta, gospoda. — Eastwood si je grizel ustnice. — Oprostita, da sem vaju zadržal. Mislil sem, da bi mi lahko vidva pomagala. Zdi se mi pa, da sem se zmotil. — Da, pošteno ste se zmotili, — je dejal Warner. — Kaj pa prav za prav hočete? — Ničesar, kar bi se tikalo vas, gospod, — je odgovoril Eastwood. — Obžalujem, da sem vaju pripravil ob dragoceni čas. Lahko noč! Ko je Warner stopil na hodnik, si je obrisal debele potne srage s čela. — Samo za las, — je zamrmral in se vrnil v svojo sobo, kjer je znova napravil krepak požirek iz steklenice. Ta čas sta se pa dr. Ivor Dravton in inspektor Eastwood debelo gledala. Temne zdravnikove oči so se srdito iskrile. V bodoče, če bi me še kdaj klicali sem, gospod Eastwood.--- — Jaz vas nisem klical. Dr.- Dravton je nadaljeval ogorčeno: «— Telefonirali so mi, naj takoj pridem. To je bilo povelje tistega, ki me je hotel na vsak način imeti tu. Vi veste o vzroku te komedije prav toliko, kolikor jaz. Bil sem samo doma, vsa služinčad je imela zvečer prosto in telefon je moral peti dolgo, predno sem ga zaslišal. — Morda so bila jeklena vrata zaklenjena, doktore, — je pripomnil inspektor East\vood tiho. — Kaj pa vi veste o jeklenih vratih? — je vprašal zdravnik osorno. Eastwood se ni zmenil za to vprašanje. — Oprostite, da sem vas zadržal, doktore. Nimam pojma, kdo je vas klical. Dr. Dravton je gledal nekaj časa v detektivov obraz, kakor bi hotel čitati njegove misli, skrite za srepimi očmi. Potem se je pa obrnil, vzel s stola svoj klobuk in odšel iz sobe. Za vrati se je ustavil, nekaj časa si je vihal kratke brke, potem je pa urno j nadaljeval svojo pot. Turški sultan in angleška vohunka Kako je policijski uradnik na sultanovo povelje ugnal premeteno In lepo angleško vohunko Najstarejši turški policijski uradnik Salih Munir opisuje v cangrajskem listu »Aknam«, kako je ugnal na povelje sultana Abdula Mamida premeteno angleško vohunko. Munir je dobil nekega dne v svoje veliko presenečenje od policijskega ministra nalog, naj se takoj potrudi k sultanu. Kočijaž ? dvornimi uradniki ga je čakal pred ministrstvom. V sultanovi rezidenci Jildiz-kiosku je sprejel Munira komornik m ga odvedel v salon, kjer je ostal kakih 10 minut sam. Potem so se pa odprla tajna vrata in pred Munirom je stal sultan. — Opravi obredno umivanje in vrni se! — mu je zapovedal sultan. Munir se je tako prestrašil, da ni vedel, kje se ga glava drži. Bil je je prcpnčan, da bo kot žrtev usodne zmote usinr-čen. Opravil je obredno umivanje in se vrnil v salon. Kmalu je prišel *udi sultan s koranom v roki. — Bil si mi priporočen kot zvest in spreten služabnik, — je dejal drhtečemu policijskemu uradniku. — Prisezi mi torej na našo sveto knjigo, da boš vestno izpolnil moje povelje in da ničesar ne izdaš. — In ko je Munir prisegel, je sultan nadaljeval: — V Stam-bulu opravlja angleška vohunkn svoje posle. Ukazujem ti, da preprečiš njeno delovanje kakor veš in znaš. Vse drugo ti pove komornik Arif beg. Komornik je povedal Muniru, da je angleška vohunka izredno lepa in premetena. Nekega sultanovega pobočnika je tako zmešala, da ji je preskrbH načrte utrjenih turških mej. Nesrečni pobočnik je pozneje vse odkrilo rčno priznal in je moral obžalovati svuio ae-premišljenost v ječi, vohunka je pa brez sledu izginila. Munir jo mora n^j-ti in omogočiti njeno aretacijo. Pri tem pa mora biti zelo previden, kajti sultan noče nobenega konflikta z AngMjo. Komornik je končno posvaril Munira, naj pazi, da lepa vohunka tudi njemu ne zmeša glave. Munir se je obrnil najprej na zaprtega sultanovega pobočnika. Od njega je zvedel, da je iskal za svoje otroke evropsko vzgojiteljico. Njegova soseda. Grkinja, mu je priporočila Angležinjo, miss Edith, katero je sultanov pobočnik takoj sprejel v službo. Lepa Angležinja si je znala kmalu pridobiti naklonjenost pobočnikove rodbine. To bi še ne bila nobena nesreča, da se ni pobočnik do ušes zaljubil v nio. Vodila ga je za nos z obljubami in pripravila ga je tako daleč, da je najel za njo posebno stanovanje. Ves svoj prosti čas je preživel z njo in lepa zapeljivka ga je kmalu tako oskubla, da ni mogel več skrivati pred njo svoje denarne stiske. Izsilila je iz njega obljube, da ji preskrbi načrte dardanelskih utrdb. Pozneje se je lepi angležinji posrečilo dobiti službo domače učiteljice pri neki sultanovi princesi. S sultanovim pobočnikom se je večkrat sestala na vrtu princesine palače. Nekega večera so pa pobočnika med sestankom z lepo Angležinjo aretirali in pri zaslišanju je zvedel bridko resnico. Vohunka je pa brez sledu izginila. Munir je zvedel od princesinega osobja, da se Edith zelo zanima za vprašanje, kako bi mogla tujka postati sultanova ljubica. V Edithtnem stano- vanju Je ugotovil, da je vohunka mnogo občevala z angleško usmiljenko Mary. Usmiljenko ie našel v angleški bolnici, predstavil se ji je kot Egipčan in se seznanil z njo. Z njeno pomočjo se je kmalu seznanil tudi z Edith, ki je stanovala pri nekem angleškem zdravniku Munir pripoveduje, kako si je pti-dobil njeno zaupanje in kako se je potegovala za njegovo naklonjenost, ko ji je natvezil, da je njegov stric sultanov komornik. Prišlo je do zaroke Munira z Edith in neki priletni policijski uradnik je moral hočeš no^eš prevzeti vlogo »strica komornika«. Munir pa še ni imel dokazov, da je Edith res vohunka. Pogovor o gmotni bodočnosti zaročencev odnosno pozneje zakoncev je prisilil Edith, da je odložila masko. Povedala je svojemu »ženinu«, koliko se da zaslužiti z vohunstvom, češ, da on kot Egipčan ne more imeti pomislekov proti izkoriščanja svojega sorodstva s sultanovim komornikom v vohunske svrhe. Da ga pridobi za vohunstvo, mu je pokazala načrte dardanelskih utrdb, katers ji je bil pre-skrbel sultanov pobočnik. Tako je Munir po dolgem prizadevanju dosegel svoj rilj Vohunko so oblasti takoj aretirale. V njenih kovče-gih so našli ukradene načrte dardanelskih utrdb. Toda Aaglija ;e dvignila protest proti aretaciji in dosegla, da so vohunko prepeljali ua parnik, ki je baš odhajal iz Carigrada. Mui'ir je bil navzoč pri odhodu svoie »neveste«. Edith mu je podala roko in dejala smeje: »Oba sva storila svojo dolžnost. Občudujem vašo spretnost.« Ljubica zadnjega ruskega carja Kot 16letno dekle je bila Matilda Kšešinska v baletnem zboru carske opere v Varšavi. Prestolonaslednik Nikolaj je bil takrat v varšavski gar* niziji in se je do ušes zaljubil v lepo plesalko. Odpeljal jo je v Petrograd, kjer ji je podaril krasno vilo in poskr* bel, da je živela v največjem razkošju. Car Aleksander III. ni rad videl lju* bavnega razmerja svojega sina s ple* salko in da napravi temu konec, jo je hotel izgnati v Sibirijo. Tedaj je pa posegla vmes carica, ki je dobro ve* dela, da odvrača premetena Matilda Nikolaja od razuzdanega življenja, kateremu so se udajali drugi veliki knezi. In tako je bil prestolonasled* nik prisiljen nastopiti dolgo potova* nje po svetu. Vrnil se je pa še bolj zaljubljen in obnovil je ljubavno raz* merje s Kšcšinsko. Matilda mu je ro* dila dva nezakonska potomca, ki sta dobila visoke plemiške naslove, potem sta pa postala častnika. Nikolajeva ljubezen do lepe plesal* ke je bila tako velika, da se je hotel celo odreči prestolu v prid svojemu mlajšemu bratu. Proti tej nameri je pa nastopil car in najbrž tudi sama Kšešinska, kateri je bilo gotovo ljubše biti ljubica mogočnega ruskega car* ja, nego žena velikega kneza. Tedaj se je Nikolaj zaročil s hesensko prin* ceso Alico, obenem se je pa tajno po* roca % Mat&doL katar« moč )m doaetfla tako viiek. Ni pa mogla preprečiti, da bi se Nikolaj ne dal ločiti od nje, ko je bil pTialjen poročiti se z Alico. Toda njen vpliv na Nikolaja kot člo* veka in vladarja je ostal neizpreme* njen in baje je opetovano odločilno posegla v rusko zunanjo in notranjo-politiko. Kšešinska se tudi v času svo* je največje slave ni izneverila gleda* lišču, temveč je nastopala še naprej, toda samo ob izrednih prilikah. Zad* njič je nastopila, ko je bil v Petrogra* du Poincare. Za nastop je dobila 30.000 dolarjev in krasen dijamantni nakit. Kako strastno je ljubil Nikolaj Kšešinsko, priča njegova namera od* reči se prestolu in umakniti se z ljub* ljeno ženo v zasebno življenje. In zo* pet je bila Matilda tita, ki je energič* no nastopila proti carjevemu sklepu. Moč carjeve ljubice je začela pojemati šele, ko je prišel na dvor zloglasni Rasputin. kajti pod njegovim vplivom se ie carjeva ljubezen ohladila. Med boljševiško revolucijo je vdr* la v palačo Kšešinske razjarjena mno* žica moških in žensk, ki je razbila vse, kar ji je prišlo v roke. Matildo pa do krvi pretepla. Navzlic zmerja« nju in sramotenju je ostala ljubica zadnjega ruskega carja mirna in ču* dovito hladnokrvnost je ohranila tudi ko so ji pljuvali v obraz in jo neusmi« Ijcno pretepali. To ji je rešilo žirije* nje. Lenin ji je pozneje vrnil velik del ukradenega imetja. Kšešinska je pobegnila v inozemstvo in se poročila s carjevim bratrancem, velikim kne* zom Andrejem. Zakonca sta se nasta* nila v Nizzi. Imela sta odromno pre» moženje. ki se je pa v nekaj letih raz« lezlo in porazgubilo v igralnici v Monte Carlu in drugod. Zdaj sta ostala brez sredstev. Išče se princ-soprog Holandska kraljica Viljemina je odpotovala s svojo edino hčerko Julijano, bodočo holandsko kraljico, na počitnice na Norveško. To je dalo inozemskim listom povod, da so začeli pisati, da gre za zaroko princese Julijane. Neposredni povod za te govorice je dalo dejstvo, da je imela holandska vlada te dni izredno dolgo sejo, po kateri je zunanji minister takoj odpotoval na Norveško po kraljico in princeso. Princesa Julijana je stara zdaj 21 let in je lani absolvirala levdonsko univerzo. Njen bodoči mož mora biti po ustavi protestant in iz kraljevske rodbine. Mož ho-landske rodbine se imenuje princ-soprog. Ta zahteva se pa ne vzame tako resno. Juli Janin oče, sedanji princ-soprog Henrik, je bil iz meeklenburškega velikovoj-vodskega rodu z naslovom kraljevske visokosti. Ze lani se je govorilo, da se bo princesa Julijana zaročila z nekim bivšim nemškim princem. Do tega pa ni prišlo. Londonski listi pripominjajo, da je krenil istočasno na Norveško princ, ki prihaja pri Julijanini zaroki v poštev. Srečanje je bilo aranžirano v najožjem rodbinskem krogu, toda potovanje holandskega zunanjega ministra na Norveško priča, da se bo kmalu zvedelo, koga si je bodoča holandska kraljica izbrala za moža. Kaj Ni hotel razumeti. Natakar gostu pred odhodom pa napitnina, gospod? — Te pa nisem imel. Čevljarski vajenec. — Torej srce tvojega mojstra je že včeraj prenehalo biti? — Da. in njegova roka tudi. < V neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš nadvse ljubljeni soprog, ozir. oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod Jure j šterk. trgovec in posestnik dne 22. t. m. zjutraj po dolgem in težkem trpljenju, previden s tola- ćili svete vere, mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 23. julija ob 5. uri popoldne od doma žalosti, Vinica št. 2» na farno pokopališče, kjer se položi truplo v rodbinski grobnici k večnemu počitku. Vinica pri Črnomlja, dne 22. julija 1930. Marija, roj. Majerle, soproga; Katica, por. Koren; Hermina, por. Valjak; Mara, por. Stepic; Vilko, Volka, otroci. Josip šterk, trgovec in posestnik v Predgrađu; Pero Šterk, hotelir in posestnik v Ljubljani, brata. Pero Koren, trgovec in posestnik v Črnomlju; Loka Valjak, višji činovnik banske uprave in posestnik v Zagrebu; Mirko Stepic, veletrgovec v Ljubljani, zeti; vnuki, vnukinje in ostalo sorodstvo. Za stavbe vsakovrsten suh tesan tn žagan les, ladijska tla ceno oddaja Fran Šuštar, Dolenjska cesta, telefon 2424. 60/T »■■■■ M ■■■■■■■■■■ B B H fl Trgovski pomočnik (lagerist) iSče službe v Ljubljani. Cenj. ponudbe pod »Trgovski pomočnik« na upravo >Slov. Naroda«. 2063 i i i i i ii ii i i i i i iTTTTinn OTOMANE v različnih vzorcih in najmodernejših oblikah. — Divane (patent), fotelje, salonske garniture, peresnice, zimnice (modroce) in vsa popravila izdeluje točno in najceneje le Sajovic, Ljubljana, Stari trg it 6. Zeleznato vino lekarnarja dr. G. Piccoli-ja v LjubUani krepča oslabele, ma-Io-krvn«. odrasle in otrok«. 58-T Mladepa slaščic**}* ali pridnega leetarja Išče za takojšnji nastop slaščičara No-votny, Ljubljana. 2085 Opremljeno sobo lapo. snažno, z elektriko v sredini meeta za takoj išče gospod. Kdo, pove upTava »Slov. Naroda«. 2083 Čevljar, prikrojevalca za fina zgornja dela sprejme takoj v stalno službo. Kdo, pove uprava »Slov. Nar.« 2088 Želodčno tinkturo preizkušeno, proti zaprt/u in dragim te-žkočam želodca priporoča dr. G. Piccol;. lekarnar v Ljubljani. 58' r Vsa pleskarska in Užarska dela 'vzvriu+e nočno, solid-no in po konkurenčnih cenah Dod £aranck> J. HLEBŠ pleskarsivc m Mčarsrvo ' Ljubljana. Sv. Petra cesta H. OLLA GUM. .1 Antiseptično prepariran AH »OLLA« Je mnogo boljša. dokazano nedosegljiva! Razglas Dne 5. avgusta 1930 se bo vršila pri gradbenem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija za nadaljevanje gradbenih del na postal i Zidani most Vsa pojasnila daje gori označeno odelenje dnevno med 10. in 12. uro (soba št. 93, palaca Ljubljanski dvor), kjer se dobe tudi načrti proti plačilu takse Din 600.—. Direkcija državnih železnic Ljubljana. Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeršek. — Za upravo in inseratai del lista: Oton Christof. — Vai v Ljubljani.