Leto XVm_ St Si TI , M Q . M—!- >- ^ •"' V " -- ' » ■ ' OMSBm LjmipOtt^ ŠOOOTM HPfUMpi iyi7 Cena 1 Din u pravmstvoj tjnogma,__w___ ulica 6 — Telefon tL 8122, 8128« 8124, 8125, 8126. < tnseratm oddelek: Ljubljana, Me» burgova ul 6 — Tet 3882, 8492, Podružnica Maribor: Gosposka attcs St. U — Telefon §L 2456. Podružnica Celje: Kocenova mL tt» 8 Telefon St 190. ( Računi pri pošt. ček. zavodih: LJob« Ijana St. 11.842, Praga čisio 78080, Wlen St 105.241. Mbaja vsak dan razen ponedeljka. tSaročnlna znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: OnMjana, Knafljeva ulica 5, Telefon 8122, 8128, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon S t. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. RUSKE »SENZACIJE" Vse vesti o revoluciji v Sovjetski uniji in državne« udaru maršala Vorošilova izmišljene Nemčija in kolonije Nemčija je s svojo odločno zahtevo po kolonijah vnovič načela vprašanje, ki je med kolonialnimi državami v prejšnjih časih povzročalo toliko krvavih spopadov, nesporazumov in spletk. Kolonialno vprašanje je v svojem bistvu vedno isto: podjarmljenje tujih narodov v sebične svrhe golega političnega in gospodarskega imperializma. Razlogi za to prodiranje, ki naj dajejo velesilam vsaj samo senco upravičenosti za zasedbo prekomorskih dežel, pa so bili v vseh časih silno različni. Najprej je za pretvezo moralo služiti širjenje krščanstva. To so v veliki meri izvajali proti evropskemu vzhodu Nemci, v pokrajinah preko Atlantika pa Spanci in Portugalci. Zgodovina nas uči, da je bila ta faza najkrutejši raz-boj, brezdušno nasilje in nepopisna nesreča za narode, ki so jim razni kon-kvistadorji nosili sveti evangelij z ognjem in mečem. Ko se je vrednost tega argumenta iztrošila in razgalila v svoji pravi luči, je na njegovo mesto stopila pretveza širjenja evropske omike med divjimi prekomorskimi narodi. Tudi to obdobje nikakor ni služilo v čast evropski omiki in belemu plemenu. Vendar je evropske obmorske države tako zelo nagnalo v medsebojno tekmo, da je bil naš planet ob koncu 19. veka že popolnoma razdeljen. Pov-sodi so že vihrale zastave evropskih kulturonoscev, kjer pa so še obstojale države domačinov, so bile podrejene nezaželjenemu protektoratu. ali pa bile razdeljene v interesne sfere, da ob pripravnem trenutku padejo končneve-ljavno pod tujo oblast. One države, ki so prepozno prišle k delitvi sveta — Nemčija in Italija — in so se morale zadovoljiti s slabšimi koščki, so zato pokarale še večji pohlep po deželah, kjer bi se dale razviti njihove zastave. Značilno za obe državi je, da sta svojo ekspanzivnost utemeljevali z naraščajočim prebivalstvom, ki doma ni imelo več prostora za 2-.ncsno življenje. Ta razlog ni bii nič manj utemeljen, kakor so bile pretveze pretekle kolonialne faze, sai so statistike nesporno dokazale, da je Nemčija v treh desetletjih poslala v svoje ko lonije le 24.000 naseljencev, Italija pa celo le tretjino tega števila. Ob istem času so se milijoni Nemcev in Italijanov selili v Zedinjene države in danes bi se pokazalo isto, ako bi "VVashington zrušil stroge naredbe za izseljence. Vkljub temu se v Nemčiji še vedno ču-je na vseh straneh beseda o narodu brez prostora in na osnovi te fraze gledajo Nemci na slovanski vzhod, do katerega imajo pravico baje še od dob razbojniških križarskih vitezov. Kolonij pa ne zahtevajo več iz istega šibkega razloga. Sedaj velja geslo, da je treba surovine in bogastvo sveta nekako pravično in sorazmerno razdeliti — ne sicer med vse države, ampak Nemčiji, da se morajo na vsak način dodeliti v toliki meri, da bo lahko izpolnila besede svoje himne: »Beutschland iiber Alles in der Welt«. Zahteve so tedaj zelo prozorne. V vzhodni Evropi se morajo Nemcem izročiti slovanske deežle, da se lahko razmahnejo in da se požive z milijoni slovanskega življa. Germanizirani Slovan da tip znanega prusaštva in Nemci bi se zopet radi ojačili, kakor so se okrepili v srednjem in novem veku na račun slovanske krvi. Za surovine pa zahtevajo prekomorske kolonije, kajti, kakor je bogata vzhodna Evropa, vsega le nima, česar potrebujejo Nemci. Da dado nekak pravni videz kolonialnim željam, govore sedaj samo o onih kolonijah, ki so jih izgubili v svetovni vojni, pri čemer seveda izvzamejo ona otočja, ki jih je zasedla Japonska. Glavne nemške kolonije so bile v Afriki. Merile so 2,667.900 štirijaških kilometrov s 15 milijoni prebivalcev. Temelj nemški posesti je postavil bremenski trgovec Liideritz, ki je 1. 1883. kupil del obrežja jugozapadne Afrike za 60 starih pušk. S pogodbami in sporazumi s Portugalci se je ta posest razširila do obsega, ki jo je imela 1. 1914. nemška jugozapadna Afrika. Togo in Kamerun sredi zapadne afriške obale je po nalogu Bismarcka zagotovil Nemčiji raziskovalec dr. Nachtigal. Zamorci so se sicer nekoliko upirali nemški zaščiti, ali obstreljevanje z nemških križark jim je kmalu pregnalo upornost. Najbogatejšo kolonijo v Afriki pa je ustanovil dr. Peters, ki je sanjal o velikem nemškem kolonialnem car-stvu. Od zamorskih plemenskih glavarjev je pokupil nekoliko zemlje in jo odstopil 1. 1884. nemški državi. Ko je bila izvešena nemška zastava, se je ozemlje razširilo do obsega, ki ga je imela nemška Vzhodna Afrika do 1. 1914. Način nemških zasedb je bil po angleških in portugalskih virih tako krut, da ni v ničemer zastajal za angleškim, belgijskim ali portugalskim načinom. Vendar Nemcem ni prinesel zažel j enega bogastva. Liideritzova kolonija je bi- ! la globoko pasivna, pa tudi Togo in Ka- j merun nista bila boljša, tako da niti i Petersova kolonija ni mogla kriti spi oš- I Praga, 5. februarja, z. Glede na to, da se Agencija Štefani v svojem poročilu, da je v Rusiji izbruhnila revolucija, sklicuje na poročila praških listov, se je Vaš dopisnik obrnil na vse redakcije praških listov, ki pa jim o teh vesiteh ni ničesar znanega. V redakciji »Prager Presse« so Vašemu dopisniku izjavili, da so nocoj ob 18. govorili te-lefonično z Moskvo in da niso od svojega moskovskega dopisnika dobili nobenega poročila, ki bi kazalo na to, da bi se bodisi v Moskvi- bodisi kje drugod v Rusiji odigravali dogodki, ki bi se mogli smatrati za revolucijo ali vsaj nemire večjega obsega. Agencija Štefani je svojo vest najbrže bazirala na poročilo »Narodnih Listov«, ki so v svoji številki dne 1. februarja objavili daljši članek o nerazpoloženju ruskih opozicijskih krogov zaradi sodbe v moskovskem procesu in v katerem članku je govora tudi o dozdevnih sporih med Stalinom in Vorošilovom. ¥ Moskvi mu m red Ljubljana, 5. febr. »Prager Presse« odnosno »Rauio-zentrale« sta po prvem razgovoru, v katerem sta sporočila,- da v Moskvi ni ničesar znanega o kaki revoluciji, zvečer še enkrat klicala »Jutro« ter dala naslednjo vest: Moskva, 5. februarja. V sovjetsikem ko-misarijatu" za zunanje zadeve od'očno odklanjajo- da bi reagirali na vesti, razširjene v zadnjih dneh, po kateri naj bi prišlo med Stalinom in Vorošilovorn do diferenc ter da koraka Vorošilov s svojimi oddelki proti Moskvi, da odstavi Stalina. Istotako ne mislijo demantirati vesti, da je treba prihodnje dni pričakovati odstop Litvinova in da je bila pred kratkim aretirana njegova soproga. V sovjetskem zunanjem komi-sariatu menijo, da so te vesti tako nesmiselne, da bi bilo pod častjo sovjetsko-ruske-ga centralnega urada, da bi se sploh bavil z njimi. K tem demantijem je treba dodati, da nudita Moskva in vsa Sovjetska unija normalno im mimo sliko. Straže niso bile oja-čene niti pri Kremlju, niti kje drugje ter je slika v Moskvi ista, kakor običajno. Tudi vesti o aretaciji Leninove vdove Krup-skaje so izmišljene. Gospa Krupskaja je na svobodi. Kikfsr v Evropi ne vedo za revolucijo Ljubljana, 5. febr. Niti ena resnih evropskih radijskih postaj ni v teku današnjega dne objavila nobene vesti, ki bi se nanašala na kake izredne dogodke v Rusiji. Tudi redakcije evropskih listov, s katerimi smo bili danes v zvezi, o revoluciji v Rusiji niso nič vedele. Najbolj zanimivo je, da opoldne niti v Beogradu niti v Zagrebu niso imeli nobenega pojma o kakih takih senzacionalnih dogodkih. VoroSUov spet ▼ Moskvi Moskva, 5. februarja, b. Ljudski komisar za državno obrambo Vorošilov, ki se je zaradi inšpekcije oet mudil od 1. februarja do včeraj v Leningradu, se je vrnil v Moskvo. Vojska zvesta Stalinu Varšava, 5. febr. o. Popoldanski listi de-mantirajo vesti, ki so jih zadnje dni nekateri varšavski listi objavili o konfliktih, ki baje obstojajo med Stalinom in vojaškimi krogi. Nezadovoljstvo proti Stalinu obstoja samo v delavskih in kmečkih krogih, ki trpe zaradi posledic stahanovske-ga sistema in socialnih metod režima. Nezadovoljstvo vlada udi v vrstah komunističnih intelektualcev, nasprotno pa ugled Stalina ni nikjer tako velik, kakor baš v vrstah rdeče armade. Stalin daje vojski vse, kar zahteva, denar, časti in odlikovanja. V zadnjem času je izvršil Stalin številna imenovanja višjih oficirjev v vojski in mornarici in si je tako popolnoma zavaroval svoj režim. Poznavalci razmer v Rusiji trdijo, da obstoja najtesnejša zveza med vojsko m Stalinovo diktaturo, ki je odločno naperjena proti nezadovoljne-žem v delavskih in kmečkih vrstah. Moskva, 5. febr. o. Veliiko senzacijo je zbudilo imenovanje bivšega carističnega oficirja Orlova za namestnika vojnega ko- Gibraltar, 5. febr. d. Včeraj zjutraj se je pričela pod vrhovnim poveljstvom generala Queipa de Liana splošna ofenziva na kopnem, na morju in u zraka proti Malagi, ki jo imajo zasedeno republikanske čete. General de Liano se nahaja na krovu nacionalistične oklopnice »Canarios«, odkoder vodi skupne operacije vojske, brodovja in letal. Vse razpoložljivo nacionalistično bro-dovje je zapustilo Algeciras ter je odplulo še pred pričetkom operacij v smeri proti Marbelli. Istočasno so odletela na fronto tudi nacionalistična letala za bombardiranje iz Melillc in Ceute. General del Liano je napovedal, da bodo pristaniški kraji Fu-engirola, Torre Molinos in Los Boliches. ki leže na poti do Malage padli že v prihodnjih štirih dneh. Z njihovim zavzetjem bi postala pot do Malage prosta. V La Linei so nacionalistične vojaške oblasti rekviri-rale vse avtomobile za prevoz zdravnikov, sanitejskega osobja in potrebščin za čete na froniti. Pričelo se je tudi že prvo obstreljevanje Malage m sicer z morske strani pri Fuen-giroli in Torre Molinosu. Včeraj začeta ofenziva nacionalističnih čet proti Marbelli se je nadaljevala danes s sodelovanjem velikega števila nacionalističnih letal. Med Fuengirolo in Malago letajo nepretrgoma nacionalistična letala, ki jih na morju spremljajo nacionalistične podmornice. Neznano je, ali so Francove čete v svojih napadih proti republikancem kaj napredovale ali ne, zdi se pa, da je odpor republikanskih čet zlasti pri Fuengiroli zelo žilav in da je bila tamkaj zbrana vladna armada zelo ojačena. tako da se zdi večje prodiranje nacionalističnih čet v tem predelu izključeno. V odseku pri Esteponi so se morale nacionalistične čete po hudi borbi umakniti za nekaj kilometrov. Vladne čete imajo še vedno v svoji oblasti cesto Marbelle — Ojen. Zjutraj so nacionalistična »odna letala izvršila nekaj izvidniških poletov nad obalo, pa so jih vladna letala pognala takoj v beg. Nacionalisti pritiskajo tudi pri Alori. vendar so miličniki ohranili svoje postojanke. Neanana podmornica je obstreljevala cesto v bližini Močila. Pet vladnih letal je na fronti pri Malagi napadlo troje na- m&nrja VomoSaova, Oriovu so poverjena predvsem vprašam ja vojne mornarice. Orlov Je razmerama zelo pozno stopil v ko-onimstičoo stranko in velja kot zaupnik mladih kamumistov, ki jih je zbral okrog sebe komisar za notranje zadeve in podpredsednik leningrajskega sovjeta Stanov, ki pa valja za najožjega sotrudnika Stalina. Radek in tovariši izgnani v Sibirijo Moskva, 5. febr. br. Na 10 oziroma 8 let ječe obsojeni obtoženci Radek, Sokolnikov, Arnold in Stoilov so bili v spremstvu močne straže prepeljani v Sibirijo, kjer so določeni za prisilno delo v nekem državnem rudniku. 10.000 aretiranih Varšava, 5. februarja br. Po vesteh iz Rusije je bilo zadnje dni v zvezi z moskovskim procesom aretiranih nad 10.000 ljudi, ki so osumljeni, da simpatizirajo s Tro-okim in rovarijo proti Stalinovemu režimu. Varšavski listi poročajo, da so rezultati v težki, zlasti pa v avtomobilski industriji porazni, kar vse je posledica odpora proti režimu. Avtomobilske tvornice v Gor-kijevu bi bile morale dobaviti do konca lanskega leta 12.000 avtomobilov, pa so jih dobavile komaj 2.500, kar je izzvalo ▼ vladnih krogih veliko vznemirjenje ker vidijo v tem velikopotezno zasnovano sabotažo. Japonska akcija proti komunizmu Tokio, 5. febr. w. Zastopnik zunanjega ministrstva je napovedal ustanovitev japonskega antikomunističnega centra, odklenil pa je pojasnilo o podrobnih nak» gah. cionalističnih bombarderjev. Dva bombar-derja sta bila sestreljena, tretji pa je moral pristati. Odbiti napadi pri Madridu Madrid, 5. febr. br. Nacionalisti so tudi danea zaman skušali popraviti svoje ogrožene postojanke na skrajnem robu univerzitetnega okraja, kamor so jih potisnili republikanski miličniki zadnje dni. Izvršili so več koncentričnih napadov, vendar so bili vselej z velikimi izgubami odbiti. Vladne čete so si ne le ohranile svoje dosedanje postojanke, narveč jih na mnogih krajih še zboljšale. Madridsko fronto je danes obiskal tudi min. predsednik Ca-ballero, ki so ga vojaki sprejeli z velikim navdušenjem. Nemški oddelki, ki eo okrog I božiča šteli pired Madridom okrog 10.000 mož, so bili v teku zadnjih hudih bojev tako zdecimirani, da jih ni več niti za en polk. Begunci, ki so pribežali na stran vladinih čet, pripovedujejo, da vlada med nemškimi vojaki veliko nezadovoljstvo in da se proti svoji volji borijo v Španiji, kamor so jih poslali na »manevre«. Iz nacionalističnega tabora Sajamanca, 5, febr. Glavna stan generala Franca poroča, da nacionalistične čete na« daljujejo svojo ofenzivo proti Malagi Danes so zavzele selo Ojen, oddaljeno pet milj od Marbelle- Sedaj obvladujejo Franoeve čete vso nižino pred Malago. Stalin - častni poveljnik katalonske milice Moskva, 5. febr. br. Stalin je danes spre« jel delegacijo katalonske socialistične stranke, kj mu je v znak priznanja izročila dekret, s katerim je imenovan- za častnega poveljnika katalonske milice. Einstein za legalno špansko vlado New York, 5. febr. br. V Ameriki živeči nemški učenjak Einstein je poslal Španskemu poslaniku pismo, v katerem izraža svoje simpatije za madridsko vlado in za borbo španskega naroda proti fašizmu.' Ob. -ensm izraža svoje začudenje, ker demokratične države izdatneje ne podpro madridske vlade, da zatre upor, ki je zaneten od zunaj. ¥ je turški zunanji minister poročal predsedniku s vlade o svojih razgovorih v ženevi in Milanu na koncu svojega razgovora prišla glede na bližajoči se sestanek sveta Balkanske zveze v Atenah do ugotovitve, da se bo tudi pri tej priložnosti ponovno pokazalo popolno soglasje in solidarnost vseh štirih balkanskih držav v vseh vprašanjih, ki jih zanimajo. Konferenca je trajala do 13., ko je min. predsednik dr. Stojadinovič povabil turškega državnika na obed v zunanjem ministrstvu. Pri obedu so bili po'eg državnikov minister za vojsko in mornarico general Ma-iič, finančni minister dr. Dušan Letica, minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič, rumunski poslanik "Cadere, turški poslanik Ali Hajdar, grški poslanik Bibica-Roseti in še nekateri drugi diplomati. Ob 18. &ta se dr. Stojadinovič in Ruždi Ar as ponovno sestala v zunanjem ministrstvu. Drugi razgovor je trajal do 20. Turški zunanji minister se jutri zjutraj vrne v Ankaro. „Tiffies" o zbližanjn Italije in Jugoslavije London, 5. februarja, b. -Dopisnik ofi-cioznih »Times« doznava, da pripravlja Italija zelo obsežen načrt tesnega gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo. Med drugim namerava italijanska vlada ponuditi Jugoslaviji na gospodarskem področju enake koncesije, kakor jih je že zagotovila Avstriji in Madžarski v rimskih protokolih. Dasi se ta sporazum za seciaj še ne bo razširil tudi na ČSR in Rumunijo, spremljajo novi razvoj v srednji Evropi z velikimi simpatijami tudi v Pragi in v Parizu, ker pričakujejo, da bo oživljena italijanska gospodarska akcija na Balkanu in v Podunavju onemogočila nadaljnje nemške poizkuse gospodarske penetracije na istem področju. Beograd, 5. febr. o. Davi ob 7.23 je prispel v Beograd turški zunanji minister dr. Ruždi Aras na svojem povratku iz Milana, kjer se je sestal s italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom. Na postaji so ga sprejeli poslaniki držav Balkanske zveze, italijanski poslanik Mario Inde-ii in pomočnik zunanjega ministra Vlada Martinac. Turški zunanji minister bo ostal v Beogradu 24 ur, da se razgovori o aktualnih mednarodni.il zadevah s predsednikom dr. Milanom Stojadinovičem. Po sprejemu na postaji se je dr. Aras s svojim spremstvom odpeljal najprej v turško poslaništvo, nato pa v zunanje ministrstvo, kjer je turški zunanji minister najprej podrobno informiral dr. StojaiLno-viča o svojih milanskih in ženevskih diplomatskih razgovorih. Posebej sta obravnavala stališče Italije glede vprašanj na Balkanu, katerih ureditev smatra Balkanska. zveza za skupno zadevo in ki jih je Ruždi Aras ventiliral v MIlanu kot sedanji predsednik Balkanske zveze. Razen tega sta razpravljala tudi o drugih mednarodnih pclitičnil, vprašanjih, posebno onih problemih, ki bodo na dnevnem rediu prihodnjega zasedanja sveta DN v ženevi. Dr. Ruždi Aras in dr. Stojadinovič sta ugotovila zelo ugoden razvoj razmerja obeh držav do Velike Britanije in sta z zadovoljstvom pozdravila angleško-italijanski sredozemski, sporazum, kakor tudi dejstvo, da se v zadnjem času zelo občuti prijateljsko zbližanje v vzajemnem razmerju Italije do Turčije in Jugoslavije in preko tega tudi do drugih balkanskih držav. Dr. Milan Stojadinovič je izrekel dr. Ruždiju Arasu svoje zadovoljstvo, ker se je dosegel sporazum med Francijo in Turčijo o aleksandretskem sandžaku. Tako je turška vlada dosegla nasproti Franciji veliko skladje razmerja., kakršno je vedno obstojalo med Jugoslavijo in prijateljsko francosko republiko. Dr. Ruždi Aras in dr. Stojadinovič sta Ippsova misija v Parizu Pariz, 5. februarja, b. Vest o premestitvi dosedanjega angleškega poslanika v Berlinu sira Erica Pliippsa v Par,iz je zbudila v tukajšnjih političnih in diplomaitekih krogih veliko pozornost. V splošnem domnevajo, da je ta premestitev uglednega angleškega diplo mata na tako odgovorno mesto v neposred" ni zvez,; z akcijo Pariza in Londona za še nih izgub nemške afriške posesti. Vse to ozemlje je bilo odvzeto Nemčiji že prvo leto vojne, v Versaillesu pa so si jih razdelile Francija, Anglija in Belgija, pri čemer je Angliji pripadla površina 1,943.000 štirijaških kilometrov, Franciji 483.000 km2 in Belgiji 54.000 km2. Italija je v Versaillesu pozabila na kolonije, ker je na vsak način hotela imeti Reko in Kras. S kasnejšimi popravami meja se je Italija zadovoljila. Dobila je od Francije velik kos libijske puščave z zelenico Giarabub, od Anglije pa ozemlje ob reki Džubi. Novo Gvinejo, otočje Samoa in Bismarckovo otočje si je Nemčija pridobila 1. 1884. Po porazu je vse to pripadlo Angliji, Marschallski, Karolinški Marianski in Palauski otoki pa so bili dodeljeni Japoncem. Slednjim je tudi pripadla luka Kiaučau, ki jo je Nemčija vzela v najem od Kitajske za 99 let. Tako so ostali Nemci po svetovni vojni brez svojih prekomorskih posesti. intenzivnejše in tesnejše sodelovanje na (mednarodnem poljiu, ker je o Phippsu zna« no, da je eden izmed najbolj vnetih zagovornikov >prisrone zveze« med Francijo in Veliko Britanijo ter vel.k prijatelj francoskega naroda, med kater,jim je Prebil večji del svos jega življenja in med katerim &i je nabral največ svojih bogatih diplomatskih izkušenj. O njegovem nasledniku v Berlinu ee še vedno ne ve nič pozitivnega. Navajajo pa se različna lianema v poštev prihajajočih kandidatov, med njiiimi tudi ime angležkega poslanika v Rimu sira Erica Drummonda, vzdržu je pa ee tudii prvotna verzija o imeno* vanju drišavnega. podfcajnika Cagodema na Phippeovo mesto. Angleški regentski zakon sprejet London, 5. februarja, b Spodnja zbornica je na včerajšnji seji v tretjem čitanju sprejela od vlade preloženi načrt regent-skega zakona. Po sprejetem načrtu lahko pet določenih oseb proglasi vladarja za nesposobnega za izvrševanje kraljevskih poslov, ako to zahteva njegovo fizično ali psihično stanje. Teh pet oseb tvori skupno z osebo, ki prihaja po nasledstvenem pravu kot prva v poštev za morebitnega kraljevega naslednika in ki postane v navedenem primeru regent, regentski svet, ki izvršuje namesto nesposobnega vladarja vse kraljevske posle. pozdrav kralja J urila Incident pri izročitvi diplomatskih poverilnih pisem angleškemu kralju Jurija VI London. 5. februarja, b. Včeraj se je iz-vršil prvi diplomatski sprejem pri novem angleškem kralju Jur ju VI. Vsi navzoči člani londonskega diplomatskega zbora so pri tej prilik; izročil novemu kralju svoja po-verjdna p sma. Ceremoniji j« prisostvoval tudi zunanji minister Ed^n. Ob nastopu nemškega poslanika Riibben-tropa je pr;šlo do neljubega incidenta, ker je nemški poslank povlravjl angleškega suverena z nacističnim dvigom roke namesto z dvakratnim pok Ionom ica-kor je to pmlpi-s-ino po dvornem oeremonielu za take prilike. Ta R;5>enit.ropova. nediplomatska gesta je zbudila splošno pozornost diplomatskih krogov, vendar ni imel incident, spr:;,co hlad-neca zadržanja angleškega suverena jn zu-nanjrfMra ministra Edena nCben.ft, poledic. Amgleški dvoma ciefroimoniel je glede diplomatskih sorejemov zelo strog in ga ra-f^ navadno dvotmi maršal vsem nov jim poslanikom posebej razloži. Diplomati se mo- rajo postav'iti v vrsto nasproti prestolu. Oim je kdo na vrela, stooi korak naprej. &e globoko prikloni ter nato seže v ponujeno kra-| ljovo roko. Zatem stopi spet nazaj in se te t enkrat jrl/Vboko nrifckmi. Ribbentrop »e predpisov n; držal, ker je brez vsakega po-k;ona dvignili samo roko v pozdrav, {n sicer olokrat To Rib^ntrapovo pof.to>pe\n.j<3 je zbudilo toliko večjo pozornost ker ee nihče od navzočih diplomatov, njfej italijanski poslanik Grajndi, ni tako daleč spelant. zbrati še neke podatke ter da mu bo odgovoril na eni jziraed prihodnjih sej. Skupščina je nato prešla na dnevni red. k nadaljevanju načelne razprave o trgovinskem zakoniku. Prvi ii= danes govorili dr. Draarutin Jankov ;č, ki je v daljšem govoru kritiziral zakonski načrt, in 'Izjavil, da bo glasoval proti sprejetju. Nato je govoril poročevalec večin« skupščinskega odbora. Momeilo Sckjč, ki je predvsem odgovarjal g. Mohorlou češ. da je zelo mno^o sodeloval v razpravi in da se Je po njegovi zas'ugi spremenilo pr^ko 80 paragrafov zakonskega načrta. Narodni poslanec Ivan Mohorič je kot poročevalec manjšine v svojem govoru poudaril, da je večina v odboru skoraj vedno le molčala. Kolikor se je zakonski načrt spremenil, se je pod pritiskom neovržnih dokumentov manjšine. In še zmerom je mnogo vprašanj, ki se niso uredila, ker se je razprava vršila s strašno naglico. To dokazuje že okoliščina, da so na neki seji, ki se je spričo nujnih opravkov ni mogel udeležiti. kar v eni sapi sprejeli 70 paragrafov načrta, ne da bi jih niti najmanj spreme- niti. V zakonskem načrtu ni ničesar o kar-telih, konzorcijih in sindikatih Novi zakonik bo potemtakem mrtvo gradivo, ki še dve leti ne bo v veljavi. V načrtu primanjkuje definicij. Res nam je treba tujega ka pitala ter izkušenj tujcev, tega osebnega ka pitala, brez katerega ne bo šlo. Toda tujci, ki prihajajo v našo državo po zaslužek, morajo spoštovati naše zakone, morajo biti lojalni in tedaj jih bomo tudi mi spoštovali Nato je govoril minister pravde dr. Nik< Subotič. Spočetka je dejal, da gre z« važno unifikacijo naših zakonodaj, za enega iz med najvažnejših elementov našega pravne ga reda. V zakonodaji se je doseglo že pre cejšnje izenačenje. Poleg zakonskega y malone izenačeno vse formalno civilno pra vo. Uveljaviti bo treba še enotni zakon o izvršbi in zavarovanju Manj povolino jc stanje glede na unifikacijo materialnega privatnega prava. Obče civilno pravo še ni izenačeno. Tudi pomorski zakon je v glavnem že pripravljen, vendar je treba pri njem zaradi mednarodno-pravnih določb v njem postopati čimbolj oprezno. MinistPr z zadovoljstvom sprejeipa na znanje dobro hotno kritiko narodnega poslanca J. Moho-riča. Dobro bo, če se bo pri specialni debati zakonski načrt popravil, kolikor je v njem še napak V zakonu sicer res ni mnogo definicij, in tudi ne določil o kartelih in sindikatih. Kar se tiče kartelov in drugih gospodarskih organizacij, jih trgovinski zakoniki doslej nikjer niso uredili in tudi ne najnovejši, ker pravni lik teh ustanov še ni dovršen, nego se še razvija, pri čemer se položaj čestokrat spreminja. Karteli in druge take organizacije so urejene po posebnih zakonikih, ali pa z odredbami, ki imajo zakonsko veljavo. Minister je narodno skupščino nazadnje prosil, naj zakonski načrt načelno sprejme in naj si pridrži pravico, da izvrši pri specialni debati potrebne spremembe. Kot zastopnik vlade je nazadnje govoril še vseučiliški profesor g. dr. Milan Škerlj, ki je v daljšem govoru podal analizo dela komisije, ki je zakonski načrt sestavila. Opozoril je na to, da si je komisija preskrbela mnenja in pripombe nele državnih in privatnih ustanov, nego tudi mnogih uglednih strokovnjakov. S strokovno znanstvenega stališča je dr. škerlj obeležil dobre strani zakonskega načrta ter nazadnje prosil narodno skupščino naj ga sprejme. Predsednik čirič je nato proglasil debato za zaključeno ter je stavil zakonski načrt v napelu na glasovanje. Za zakonski načrt je glasovalo 150, proti njemu 39 narodnih poslancev. Po objavi rezultata glasovanja je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo v ponedeljek. 8. t. m. ob 10. dopoldne. Na dnevnem redu je podrobna debata o načrtu trgovinskega zakonika. Naša socialna in zdravstvena politika Na polju zdravstvenega &>kifo«tva se j« že mnogo storilo vendar pa je dela še vedno več kakor dovolj. Primanjkuje nam boLnrlic, deških dispanzerjev poliklinik itd. V debati je med drugim; govoril tudi na-rodnj poslanec g. Ivan Prekoršek Amandmani ds% Fuxa Beograd, 5. februarja, p. Nar. posl. dr- Rj- ko Fux ie vložil v finančnem odboru nas rodne skupščine naslednje amandmane; 1. amandman za izenačenje starovpokojencev z redn mi vpokojenei. 2- amandman za spre« membo zakona o mestih, b. amandman za ukinitev uredb o znižanju plač državnih uslužbencev z dne 19. 9. in 25. 10. 1935. 4. amandman glede geomeilrov, 5. amandman za sprememba 1. loč- 36. čl. zakona o ne* nepo; hiš 6- amandman k členu 37. II. zakona o ne-posred.n h davkih v svrho znižanja davčne postavke na 3 odstotke za lastnike novih hiš. 7. amandman za izpopolnitev zakona o Po« morski trgovinski akademiji. 8. amaindman za prevedbo uradnikov državnih muzejev. 9. amandman za zgraditev policijskega po; slopja v Ljubljani in zgradbe sreskega načele! va za ljubljansko okolico. Beograd, 5. februarja. AA. Na včerajšnji seji finančnega odbora je govoril o proračunu ministrstva zunanjih del kot drug; govornik g. narodni poslanec Ivan Mcilitonč. V* začetku svojiega govora je ugotovil, da živimo v dobi velikih političnih prevratov in sprememb ko mirovne pogodbe vsak dan bo!j izgubljajo svojo veljavo. Društvo narodov sc nahaja v težki krizj in nihče ne ve. kako jo bo preživel- Mednarodne konvencija jn porodbe o kolektivni varnosti so se izkazale v konkretnih primerih za nezadostne in brezuspešne. Spričo tega položaja pač velja bolj ko kdaj narodni pregovor: Uzdaj se u se i svoje kljrnse! Našj sosedje so z»lo vljudni napram nam, kadar iščejo koncesij ki gredo za tem, da si za-sigurajo penetraoijo v našo državo. Ne sni«: mo se dati pre p! ep ti s tako zvano medna-roujio kurtoaizijo. Italija je v svoji politiki napram nam dosegla svoj oiilj: svojo nekdaj pasivno trgovinsko bilanco .ie 6pre-menfa v aktivno. Politiko dobrega sosedstva bomo mogli voditi vedno, dokler bomo vodili tako politiko odprtih vrat in dajali inozemstvu vedno nove koncesije za njegovo penetraoijo v državo. Sma- tram pa. da smo dolžni obraniti vsaj del našega porodnega bogastva tudi za naše bodoče generacije Tako delajo vse druge j države. Vlada je pristala na nešteto konce- j sij po načelu reeiproeitete das-, ta rec:pro-citefa praktično za nas sploh n« prihaja v poštev marveč gre vse to le na korist inozemstva. Tudi v tem pogledu je nujno potrebno postaviti končno nekako mejo. preko katere se ne more iti Tega neprestanega popuščanja mora biti enkrat konec. O-ovoTnik se je nato obširno bavjl 7. našo diplomatsko službo jn podčrtal nnjno potrebo, da, se naša zastopstva v Inozemstvu izpopolnijo. V mnogih državah, ki so važne za našo zunanjo trgovino in za. naše izseljence. sploh nimamo nobenega zastopstva. V tem pogledu bi pristal na vsako povišanje proračuna- Naši -zastopniki v inozemstvu pa morajo dobiti striktna navodila, da ne bodo Ie poLition; predstavniki naše države. marveč predvsem tudi organi naše propagande in pospeševan .pa naših gospodarskih interesov. V našem narodnem gospodarstvu predeta vi ji zunanja trgovina v sedanjih razmerah trotovo 90 odstotkov. Poslanec Mohorič je konkretno predlagali, naj se pri naših inozemskih zastopstvih zopet uvede dobro organizirana gospodarska poročevalska služba pri čemer pa morajo ti organ; dobiti tud; dovolj gradiva o gospodarskih prilikah v naš: državi, da bodo mogli uspešno vršiti svojo nalogo. Končno je opozori,! na to. da napreduje likvidacija raz- ' Rim, 5. febr. o. »Osservatore Romano« rih problemov kj so v zvezi z mirovnimi | poroča, da lahko ob danjašnji obletnici iz- Beležke Zakaj Vatikan ne prizna Francove vlade ? Ko so Nemčija, Italija in Portugalska v zvezi s svojo tezo o protiboljševiški fronti priznale Francovo vlado v Burgosu kot edino predstavnico Španije, se je splošno pričakovalo, da se bo tem državam pridružila tudi sv. stolica. To se ni zgodilo, pa tako Vatikan še vedno priznava madridsko vlado, kar je seveda vzbudilo precejšnje začudenje. To zadevo pojasnjuje zadnja številka »Katoličkega tjednika«, glasila sarajevskega nadškofa dr. Šariča. Takole pi-e: »V rimskih cerkvenih krogih demanti- ajo vesti, da bo sv. stolica že v najkrajšem -asu priznala Francovo vlado. Te vesti so "e pojavile v zvezi s priznanjem španske acionalistične vlade po Italiji in Nemčiji. Za sv stolico pa tako priznanje še ni aktualno, ker i kanonsko i naravno pravo, ki ta merodajni za cerkveno politiko, zahte-ata za priznanje inozemskih vlad že ureje-<0 stanje in zagotovljeno obias* državne vlade, ki naj bi se akreditirala pri sv. sto-ioi. Ta službena rezerviranost sv. stolice pa seveda ne pomeni, da bi vatikanski krogi ne cenili .generala Franca kot vernega katolika in da ne bi bili prepričani, da njegova oseba nudi garancije notranje preureditve Španije v krščanskem duhu« Načrti inž. Košutiča »Obzor« poroča, da bo inž. Avgust Košutič, sedaj ko se je vrnil iz emigracije, zopet prevzel posle podpredsednika HSS in da bo kot tak »izvrševal v vseh panogah hrvatskega narodnega pokreta funkcijo namestnika predsednika dr Mačka V tem svojstvu bo dajal navodila in bo nadziral delo ustanov in organizacij hrvatskega narodnega pokreta; kjer se bo pokazala potreba. bo izvršil tudi reorganizacijo.« Dalje pravi »Obzor«, da se bo inž. Ko-šutič najprej podrobno informiral o vseh zadevah, ki so v zvezi s hrvatskim narodnim pokretom. On smatra za neobhodno potrebno, da vsi stanovi složno sodelujeio in da se vsaka manifestacija narodnega življenja podredi splošnim narodnim in političnim zahtevam. Ko bo končal svoje študije na terenu, bo imel inž. Košutič vrsto javnih predavanj, najprej v Zagrebu, nato pa po drugih večjih mestih, zlasti tudi v Dalmaciji. Končno trdi »Obzor«, da je inž. Košutič prejel izredno veliko število brzojavk in pisem, ki ga ob njegovem povratku prisrčno pozdravljajo in izjavljajo, da je bil že skrajni čas. da se je vrnil. Hrvatski „Junak" Kakor smo že poročali, so se začele po nekaterih hrvatskih krajih snovati telovadne organizacije z imenom »Junak«. Prvo društvo se je osnovalo v Bosanskem Bro-du. Sarajevski »Jugoslovenski list« priobčuje izjavo tega društva, ki pravi med drugim: »Društvo »Junak« je hrvatska telovadna organizacija, ki posveča poleg telesne vzgoje posebno pozornost tudi duhovni vzgoji. Njena naloga jc čuvati hrvatsko mladino pred vsemi protinarodnimi strujami, posebno pred marksizmom. V svojem bistvu je »Junak« protimarksistična organizacija.« ProS. dr. Matija Slavič predlagan za ško£a Novosadski »Dan« poroča da so se v oa-natu razširile vesti, da je beograjski nadškof g. dr. Ujčič o priliki svoje avdience pri papežu zaprosil, naj bi ga razrešil položaja apostolskega administratorja za Banat. Na to mesto je baje predlagal g. dr. Matijo Sla-viča, profesorja teološke fakultete na ljubljanski univerzi. Z ozirom na te vesti so novinarji posetili apostolsko adniinastraituro v Petrovgradu, kjer pa so jim izjavili, da jim o vsem tem ni ničesar znanega in da bo nAlškof dr. posrednih davkih glede stroškov za vzdrževas ™ ?jc=s»r .*»nega m ua ™ »«»<" hiš ter za izpopolnitev 2. toč. 34. čl. za- Ujeic takoj po Velik! noci prevzel tudi kona o neposrednih davk lih glede lastnikov P »sle apostolskega administratorja za Ba- Flacana kampanja Bukarešta, 5. februarja, b. v rumunskem parlamentu &o se nekateri po^nci spozabili i.ako daleč, da čo v posebni interpelaciji kri> tiizirali nedavno izdano knjigo češkoslovaškega poslanika v Bu.kare.5tj Jane Šebe »Rusija in Mala antanta v svetovni polK/iikk na oanovi napačnega Mimunfkega besed.la. ki ne podaja prave vsebine Šebove češke knjige. Tako ugotavlja llot »Universufk, ki opo= zarja v svojem članku na vseskozi pohvalno in pozitivno kritiko rumunskega univerzitetnega profesorja Dragom ra, ki mu Hbro-kovnjaštva nihče ne more odrekati. Po vsem tem rodijo v tukajšnjih političnih kro5 glh, da gre za kampanjo nekaterih neodgovornih. pod vplivom znanih inozemskih krogov stoječih ljudi, ki hoče:o izrabitj vsako pnliko za krit iko sedanje nimunske zunanje polivke, da bi zanesli zmedo v dosedanje koreklne odnošaje Rumunije z njenimi za* vezn-i v Mali amtantj- zboljšanje papeževega zdravja in drugimi mednarodnim; pogodbami zelo počas; in je nujno pri'potnega občana Banjaluke občinski svet razpuščen in da se je »izročitev diplome zavlačevala vse do nastopa JRZ. Ko je postal g. Afgan zopet banjaluški župan je smatral za svojo prvo dolžnost, da izvede do kraja sklep o izvolitvi Nikole Pašiča za častnega občana.« nHrvatski dnevnik" o položaju v Rusiji Glasilo dr. Mačka objavlja uvodnik o moskovskih justifikacijah. Opozarja na to, da je že Stjepan Radič svoječasno ostro odklonil boljševizem, o katerem je rekel, da ne skuša izvesti socializma, marveč Marksove budalosti. Članek se konča takole: »Ko so v evropski javnosti opozarjali na slabi položaj delavstva v Rusiji zaradi umetne industrializacije dr ave na račun delavskih mezd. so naši marksisti to označevali za fašistične izmišljotine. Ako si jih opozoril, da v boljševiški Rusiji nI svobode misli in kritike, so se sklicevali na gotove primere kritike v boljševiškem tisku. Toda streljanje očetov boljše viške revolucije dovolj jasno kaže, kakšna le ta svoboda. Voditelj za voditeljem odhaja; re-voluclia žre svoje otroke. Ostaja samo rdeči diktator in z nlim skupina pokornih in poslušnih slug. Zadnji dogodki, ki pa Se niso zadnji, ker jim bodo sledili nadalf nii procesi moralo vsekakor iztrezn't' one idealiste, ki so bili dos'e1 mnenja, da , more biti človek socialno napreden samo i ako je marksist.« Razmere v našem gasilstvu Interpelacija posL Ivana Prekorška In tovarišev Kakor mdo 2« poročali, so narodni poslanci Ivan Prekoršek in to vari Ji vložili na ministra za telesno vzgojo dr. Rogida interpelacijo v zadev; razrešitve vodstva gasil-sike zajednioe za dravsko banovj.no v Ljubljani ter razrešitve nekaterih gasilskih žup in prostovoljnih gasilskih čet.. Interpelaioija pravi med dragim: 1.) Z razrešitvijo izvoljenega starešinstva rn osrednjega odbora gasilske zajednice v Ljubijan,- po starešinstvu gasilske zveze v Bečgradu z odlokom 10. novembra 1936.. je bil prekršen zakon ker je bilo zvezno starešinstvo od ministrstva za telesno vzgojo postavljeno kot začasno vodstvo, ki naj bi vršilo le najnujnejše posle. Jasno je, da med take najnujnejše posle ne spada razrešitev vodstva gasilske zaednice m to Oslo Irez prehodne revizije ali preiskave in brez navedbe tehtnih razlogov. 2.) Bivši upravj gasilske zajednice v Ljubljani se je brez navedbe razlogov očitalo nepravilno in nezakonito poslovanje. Sedanji odbor gasVske zajednice negira _ vse predpise prejšnje zvez«ne uprave, ki je m. dr. ob prilki reorganrzaoije v 1. 1933. odredila za vsaikeza ca&llca prisego. Tekst pri-seg>e je b;J potrjen od pristojnega ministrstva. Tisti člani, kj kljub ponovnemu pozivu niso hoteli po'ožim v vsern ščitil čast j,n ugled gasilstva in da bom pri svojem delu kot gnf>'3.ec skrbel izključno za splošno dobrobit. Tako mi Bog pomagaj!« 3.) Začasno starešinstvo gasilske zajednice v Ljubljani je prekoračilo svoj delokrog s tem. da je razveljavilo odločbo osrednjega odbora o poravnanju predpisa mrtterv ta posloval^ v četah in župatv ter i®pite odgodilo za nedoločen čas. 4.) Začasno starešinstvo gas lske zajednice v L juhi jami je razveljavilo skllep skupščine o uvedbi voioškera poveljevanja, ki ga je predpisal upravni oe stvarnega raz-losra jn brez preiskave ter imenovalo v nove uprave tudj ljudi ki niso Mi nikdar gasilci še manj pa imajo za seboj predpono šestmesečno pne^lkvpmo dobo S tem se kršijo zakon in zakonita gasilska pravila ter se skuša v gasiske vrste zan-esu vse drugo, samo to ne, kar je važno za gasilce-Ce se pri tako velika organizaciji, ki šteje sanno v dravskj banovini preko 30.000 gasilcev. ne bodo v-poštevaij zakon m zakonita pravila, je nemogoče vzdrževati red in disciplino, kar je prvi pogoj za gasilsko delo, ziastj ob primeru kak« požarne nesreče. Naše gasitstvo ;mri večmilijcnsko premoženje. k; so ga prostovoljno dali razni dobrotniki, ne glede na politično prepričanje. Za to premoženje je vodstvo organizacije odgovorom. Ce se ne bodo vpoštevali zakon in zakonita pravila, po^em se lahko zgodi, da to premoženje ne bo služilo več namenu, za katerega je Mo zbrano. 6.) Posamezni člani razrešenih župnik uprav &e preganjajo in kaznujejo * visokimi globam; s strani sreskilb načelnikov, čeprav ti niso kompetentni za reševanje teh sporov. ker v zakonu o upravnem postopku ni zakomitesra oslona za izvršitev kakega odloka gasilske zajednice. Kaznovanja in grožnje z zapori sie izvajnjo samo zaradi tega, ker razrešeni funkcionarji ne priznavajo za-koniitcsti svotig, razrešitve in ne izročajo poslov novim članoen ž-uprnih uprav, k", so nelegalno postavljene. Funkcionarji legalno izvoiljenih žurpnib uprav z ne izročitvijo poslov samo čuva.jo zakonito določilo Sena 61. pravjl erasifske službe ker smatrajo, da so vsa odredbg začasne nove uprave ga-si^ke zaje^lnice za drav»ko bnnoviio in rK>-vih župnih uprav neveljavne. To svoje stališče so natančno obrazložili tudi v svojih pritožbah na ministrstvo za telesno vzgojo naroci v sredo ob 14. uri položili pokojnega v krsto in ga odnesli ob številnem pogrebnem spremstvu v Št. Jurij. Med pocrebom so se črnili nekateri značilni klici. Ljudje so se spra-ševali. kje eo prav; vzroki, če vera peša-. Dogajali »o se žalostni prizori, ki jih je težko opisati. Zlasti je bjlo ljudstvo ogorčeno, ker v Št. Juriju ni zvonilo, čeprav je pokojnik dal precejšnje denarje za zvonove in tudi hrastove hlode, na katerih vise šentjurski zvonov;. Tudi cerkovnik se je umaknil, šentjurski jrospod župnik pa se je bil že zjutraj odpeljal v Ljubljano Zares-, vse ljudstvo v St. Juriju je bilo tako razburjeno, da je da saimo pieteta do po-kojnega obvarovala, da ni prišlo do demonstracij. Proti takemu ravnanju so se odločno izjavil,- bivšj poetični nasprotniki pokojnika, ko so videli, kako je prizadeta nesrečna rodbina. In že je sprevod krenili od Št. Jurija proti Skocijaou. ker ni bilo duhovnika, k;, bi blagoslovil jamo. Ko pa je bil pogrebni sprevod že pol kilometra oddaljen od št-•Jurija. se je spet ustavil, — pogrebe; so videli prihajati šentjurskega nadučitelja Tro-l*iša, ki se je pred krsto ustavil in je ljudstvu natančno naziožiil stališče gospoda škofa. še enkrat je pogTebcem prečital škofovo pismo na župni urad v Škocijanu. nakar so se pogrebe; spet vrnili s krsto v Št. Jur ter so pokojnika položil; v mrtvašnico. Krsto so obložili z venci in ljudje eo znova kropil j, in izkazovali čast pokojnemu, ki po smrt; ni mogel najti počitka. Šolski upravitelj Trobiš m ol>ein»k; tajnik Sever 6ta medtem odbrzela z vozom v Grosuplje po gospoda župnika, da bi bjil pokop vsaj do noči opravljen. Ljudstvo j® bilo žalostno. Mnogii pogrebei so čakali na pokopališču odločitve g. župnika iz Grosupelj. Ze jo legla noč, v mrtvašnici pa je ob kretj dragega očeta jhtelo poleg matere deset otro-čičev. Naposled je vendar prjšla tako težko pričakovana ugodna rešitev. Grosupeljski župnik se je pripeljal pripravljen, da cerkveno pokoplje nesrečnega, očeta. Ljudstvo je bilo ginjeno. ko so morali na zahtevo grosupeljskega župnika odpreti šentjursko cerkev. Ze so se tudi oglasili zvonovi in v temnj večer zapeli v zadnje slovo priljubljenemu družjnskemu očetu. Ko se j« ljudstvo spet od vseh' strani zgrinjalo na pokopališče, so pogrebei dvignili knsto in jo ponesli iz mrtvašnice pred Gasilski dom. Tjakaj je prišefl nasproti srrcsupeljski župnik in je potem povedel dolgi pogrebni sprevod v župno cerkev kjer je opravil pogrebne molitve. Iz cerkve je vsa množica 8premrla pokojnega na pokopališče, kjer je čakal odprt grob. da sprejme v svoje naročje dobresra katoličana. Zaihtelo je deset otrok 7. materjo in orosile so se oči vseh pogTebcev, ko je župnik vrgel kepo prsti na kroto in so se v temo glasile besede: »Zemlja, vzemi, kar je tvojega!« — »Zbogom. zlati očka!« so ihteli otroci. Še je stopi! h grobu občinski tajnik Sever in je v pretresljivem govoru orisal vrline blagega moža. ki je bil več let občinski odbornik in član krajevnega šolskega odbora v Št-Juriju. Pred oči 1 je ljudstvu tragedijo nesrečne družine k; tako številna stoji ob grobu svojega skrbnesa rednika. Mno<n- kakor tudi žeijii pokojnega Borštnika. Tudi v Skocijanu čaka odprt girob na Borštnika, toda odveč, kajti pokojnik je vendarle našel svoj poslednji počitek tam kjer si je to iskreno želel. Izre čena naj bo zahvala vsem. ki so pripomogli do rešitve tega neJjulbesra spora, posebno šoMkenmni upravitelju Trobišu. grosupeljskemu župniku in tanj.ku Sevejru. Raz-burjenje se pa seveda Se nI poleglo, vsa fani fpvorf • ta« nenavadnem pogreba. ■i Matineja Z. K. D. RAZKOŠNA FILMSKA OPERETA z JEANETTE MAC DONALD PRINCEZA MARIETTA FILM NAPETE VSEBINE, BOŽANSKEGA PETJA IN GLASBE Danes ob 14.15 uri. Matinejske cene din S.50 in 5.50. V ELITNEM KINU MATICI Domače ve O ta smola! Štajersko podeželsko glasilo JRZ »Slovenski gospodar« posveča cel uvodnik članku, ki j« ob priliki ustanovitve Srbskega kulturnega kluba v Beogradu izšel v novosad-skern dnevniku »Dan« in ki je razpravljal o srbski, hrvatski ln slovenski kulturi. Glavne misli iz članka smo nedavno ponatisnili tudj v »Jutru«. »Slovenski gospodar« piše o članku nad vse simpatično in &' Polnim priznanjem ter objavlja iz njega cele odstavke- Pravi,-da beleži »izjave bratskega nam srbskega lista z zadovoljstvom«. _ Gospodom pri »Slovenskem gospodarju« &e je — z njihovega stališča seveda — pripetila velika smola. Novosadaki »Dan« piše namreč v duhu jugoslovenske ideje in dotičnega članka ni napisal nihče drugi, kakor sam bognasvari — predsednik kluba senatorjev JNS g Daka Popovič... □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I Proti zaprtju ln težavam vsled hemoroidov veljajo že več let kot dobro sredstvo Leo-pilule vsled svojega točnega učinka, ki je brez bolečine in nikoli ne odpove, vsled popolne neškodljivosti in ker se tudi po trajni uporabi njihova učinkovitost ne zmanjša. Dobiva se v vseh lekarnah. Oglas reg. S. br. 3236 dne 19. H. 1936. * Promovirana je b!!n za doktorja vse. ga zdravilstva n azagmbšk univerzi gospodična Marija Mogitr v ka hči zdravnika v Št. Jurju pri Celin • Večja korist brez večje energijske porabe je cilj vseh tehniških raziskovanj bodi. da gre pri tem za avtomobili, zračno ladjo, radio alj razsvetljavo. Ravno pri zadnjem so dosežene nenavadne izboljšave od vpeljave električne razsvetljave. Izžarevanje svetlobe, ki je bilo nekoč pri žarnicah z ogljeno nitko tako slabo, se je zelo povečalo in zboljšalo z uporabo rajnih drugih materij (osmium tantal itd.), kakor tudi z iznajdbo žarnice z Wolfra,movo nitjo Nadaljnje znatno izboljšanje je bjlo doseženo z uporabo s plinom polnjene žarnice z dvakrat navito nitjo. V primerjav- z nekdanjimi žarnicami z ogljeno nitko dajejo nove Osram-D-žarnice Pri isti porabi v vatah sedemkrat več svetlobe. Uporaba Osram-D-žamice je potrebna iz gjlhiijenskih ozirov zaradi čuvanja oči, ki morejo spoznat- brez napenjanja vse potankosti le pri dobri razsvetljavi, ter iz gospodarskih ozirov, ker spremen,e tok, ki ga moramo plačati, v večjo svetlobo. Ker n; vsaka žarnica Osram. mora odjemalec, paziti na znamko Osram ki je najboiljše kvalitete na svetu. Osram-D-žamice inw}o na sebi in na ovjtku garancijsko znamko ki označuje svetlobni učinek v dek^lumemh (THm) in porabo toka v vatih AV). Pri Osraim-D-žsrnicah je zlasti kor:etna za odjemalca vat-na poraba za svetlobni učinek Dim'., ki je nenavdno mala. Če je n. pr označeno na žarnicah; »125 Dim 07 W« s tem odjemalec garancijo za svetlobni učinek 12o Dim pr: nenavadno mali porab= 97 vatov. Ker nam Osram žarnice nudi jo dobro Vesela muzikalna igra v režiji Geze v. Bolwary-ja v glavni vlogi Gustav Froelich in Tibor v. Halmay, Fritz Imhoff, Rudolf Carl, Rolf Winka, Lizzi Holzschuh, najboljši dunajski komiki. Film posnet v Dubrovniku in okolici, prinaša prekrasne slike z našega Jadrana ter pokazuje divne dalmatinske narodne noše in plese v okviru zabave in veselega dela Premiera jutri v kinu Matici. * Nujna namestitev brezposelnih učiteljic in učiteljev; Vljudno prosimo cenjene naslove, ki smo jim poslali gornjo izjavo v podpis, pa nam ni mogoče najti njihovih uradov, da nam izjave podpisane dostavijo na naslov: Odsek brezposelnih učit. abiturjentov, Frančiškanska ulica 6. pri K. S0SS — Mestni trg. Ne zamudite ugodne prilike * Smrt ugledno jeseniške žene. V četrtek zvečer je po hudem trpljenju v 87. letu starosti preminula gospa Marija Sušni-kova, mati znanega sokolskega delavca in našega dolgoletnega sotrudnika g. Matije Sušnika, nameščenca KID na Jesenicah. Pokojnica je bila ena najstarejših žena v jeseniški občini. Z njo je legla v grob častitljiva pojava, klene žena iz starih idiličnih Jesenic, ki izumirajo in kjer dorašča nova železna generacija. V dolgem življenju nikoli ni bila resno bolna, šele pred kratkim je legla v bolniško posteljo, iz katere ni več vstala. Zapustila je dva sina, dve hčeri, več vnukov in pravnu-kov. Pogreb blage pokojnice bo danes v soboto ob 16. uri iz hiše žalosti na jeseniško farno pokopališče. Bodi ji lahka domača prst, ohranimo ji lep spomin! Uglednim družinam izrekamo iskreno sožalje. Tolšči podvrženim in mišičastim, pri katerih se kažejo znaki raznih tegob zaradi nezadostnega izločavanja sokov, pomaga odlično večtedenska pitna kura 7 naravno »Franz-Josefovo« grenčico. Taki ljudje morejo tudi doma — a pod nadzorstvom svojega zdravnika — delati kuro za hujšanje. _Ogl. reg S. br. 16. 485/36 * Novi grob°vi v Ljubljani je usmrla gospa Pavla Miklaučeva, soproga inže-njerja, kateremu je zapustila dva otroka. Pogreb ugledne gospe bo danes ob 16. iz mrtvaške veže na Stari poti 2. — Na Sv. Petra cesti 47 je umrla gdč. Marija Ru-tarjeva. Blagopokojnico bodo jutri ob pol 16. spremili k Sv. Križu, kjer bo položena v družinsko grobnico. — V št. Jurju ob Ščavnici je umrl g. Franc Kocmut, rezervni sanitetni podporočnik. Pokojni je bil v svetovni vojni dodeljen 20. lovskemu bataljonu in je mnogo dobrega storil zlasti slovenskim in bosanskim vojakom. Zato ga bodo vsi ohranili v najlepšem spominu. Pokojnim bodi zemlja lahka, žalujočim naše iskreno sožalje! * Mednarodni kongres krematorijev bo v Londonu od 24. septembra do 20. oktobra. Mariborsko društvo za upepeljevanje mrli« čev »Ogenj« je dobilo od generalnega tajnika kongresa iz Londona obvestilo, da so trije dnevi kongresa odločeni za razpravljanja, a dva za izlete na deželo, kjer »j bodo gosti ogledali razne krematorije, pokrajine, kopališča, znamerte, stavke, med drugim tudi ro.j6tni kraj Shakespeareja in univerzo v Oxfordu. Takrat se bodo vršile tudi velike svečanostj ob priliki ustoličenja novega a.ns gleškega kralja Gost morajo že zdaj javiti svoje želje glede obiskovanja gledališč, 7-anstvenih in umetnških zavodov in sploh, kaj želijo videti v Londonu., Slovenci, ki bi se hoteli udeležiti tega kongresa, se naj javijo po daljne informacije na mariborski j>Ogenj«. Krekova u! 8. * Junak iz bjtke na Grahovu leta 1858, menda zadnji iz krdela hrabrih črnogorskih borcev, barjaktar (zastavonoša) Pero Bačo« vič je umrl v svoji domači črnogorski vasi. Star je bil nekaj mesecev preko 100 let. Na zadnji poti ga je spremljala velika množica r/sakov. cenejšo razsvetljavo, je upravičeno zaradi ©čuvanja naših oči in izboljšanja na,še dela zmožnosti uporabljati večje tipe žarnic, kakor je to bilo doslej. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Pri razpokani koži, ozeblinah, lišajih in Izpuščajih — čudovito deluje »OBLAKOVO KAMILCNO MAZILO« ! Iz Lfubljane u— Zahvala Nj. Vel. carja Borisa in ministra D. Kazasova. Z nedeljske man.festa-cijeke proslav,e z Bolgarijo sklenjene pogodbe o večnem prijateljstvu so bile poslane: poklonitvena brzojavka Nj. Vel. carju Borisu in pozdravni brzojavki »Blgaro-ju goslavjanskeimu družestvu« in »Slavjanske-mu družestvu« v Sofiji Predsednik »Jugo-slovensko-bolgarske lige« Rasto Pusto-slemšek j,e prej®! to-le brzojavno zahvalo: »Dvorec, Sofija 4. februarja. — Vam. nacionalnim organizacijam in vsem udeležencem na zborovaniu se srčno zahvaljni« za ljubeznive pozdrave — Boris.« _ Minister v p. Dimo Kazasov. predsednik »Bolgaro-ju-goslavjanskega družestva« v Sofiji, pa je poslal pismo, v katerem pravi: »ZaPtvaljiu-joč se jz vsp Potrkan ples« je napisan v obliki Scherza za veliki orkester. Ražvno tako se igra v velikem orkestru »Tatarslca suita« v 4 stavkih in za mali orkester 3 »Turkestanske ljubavne pesmi«. Koncert dirigira kapeL ruk radijskega orkestra g. Drago Marijo Šijanec, orkester sam pa sestavljajo člani Orkestralnega društva Glasbene Mati. ce, gojenci drž konservatorija, člani radijskega orkestra in nekaj članov Podzveze godbenikov. To je drugi letošnji koncert, ki prinaša izključno le dela žal prekmalu preminulega velikega našega glasbenika Emila Adamiča. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice. u— Predavanje. Dr. Lavo čermelj bo predaval pod okriljem Prirodoslovnega društva o predhodnikih Einsteina. Pokazal nam bo ideje genialnega Dubrovniča. na, profesorja jezuitskega kolegija v Na. poliju, ki se je živahno udejstvoval v vtseh področjih znanosti tedanje dobe. V času, ko je v fiziki neomejeno vladala Nevvto. nova avtoriteta, je razvijal Boškovič čisto svojske misli, ki se v mnogih ozirih krijejo s predstavami moderne relativnostne teorije. Predavanje bo ob 150letnici Bo. škovičevega rojstva v ponedeljek 8. t. m. ob 18. uri v predavalnici mineraloškega instituta univerze. Vstopnina 2 Din, za dijake 1 Din. A SITIH D R A C E E S VELIKE KOLIČINE ODPADKOV odstranjujejo iz telesa z blagim in zanesljivim učinkom ARTIN — DRAŽEJE Dr. VVANDERA Dobivajo se v vseh lekarnah v škatlicah po 12 dražej Din 8.— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1.50. OgL reg. pod S. br. 22115/33. u— Predavanje Jadranske straže! Dosedanja predavanja Jadranske straže so radi svoje zanimivosti vzbudila v javnosti veliko pozornost, tako da so vsakokrat obiskana polnoštevilno. Da bomo lahko ustregli vsem onim, ki se zanimajo za ta predavanja, smo določili prirediti prihodnje predavanje v večjem prostoru. Torej v četrtek dne 11. februarja t. L ob 20. uri v dvorani Okrožnega urada (Miklošičeva c.) bo predaval prof. dr. Cermelj Lavo o temi »Ob Slovenski obali«. Predavatelj nam bo nudil priliko, da si ogledamo lepote slovenske obale in se spomnimo onih časov, ko so ob tej obali pristajale slovenske ladje, na j katerih je odmevala slovenska pesem. ' Skioptične slike nam bodo pokazale krasna j mesta, vasi in slovensko morje, ki ga krasijo romantična letovišča in kopališča. Vabljeni so ne samo člani in prijatelji Jadranske straže, temveč tudi vsi ljubitelji našega morja. .Vstopnine ni. u— Zadrege brezposelnih. Med pacienti, ki vsak dan prihajajo na kirurški oddelek splošne bolnišnice, je zmerom precejšen odstotek brezposelnih delavcev in nameščen* cev. ki jih stalno doletujejo vsake vrste nezgode in zagate. Tako so med drugimi včeraj sprejeli mladega brezposelnega trgovskega pomočnika s Kodeljevega, ki je v družini svoje sestre iskal majhne opore, pa ga je napadel svak in ga precej hudo poškodoval po glavi in životu- Iz Toplic pri Zagorju pa so pripeljali v bolnišnico 38-letnega brezpo* selnega kovača Cirila Tunka, ki je našel pri nekem gospodarju zasilno zaposlitev, pa mu je slamioreznica zmečkala prste na desnici- Vaš fotoaparat najkulantneje zamenjamo za LEICO, CONTAX ali ROLLEIFLEX! n— československi Obec bo ptlredBa jutri ob 16. v Narodnem domu predstavo lutkovnega gledališča Na sporedu veseloigra »Kozel mojstra Dretve«. u— Akademija PJS na UL drl realni gimnaziji bo v nedeljo 7. t. m. popoldne ob 4. v novem poslopju za Bežigradom. Po pestrem sporedu bo ples. Preskrbljeno je 7A dober in obilen buffet Za odhod bo na razpolago avtobus. u— Nekaj groznega »e je pripetilo leto6 Združenju gledaliških igralcev v Ljubljani. Spričo strašno ranjenega, kot brezno zeva-jočega bolniškega fonda so se še edini preostali zdrav; igralci, pevci in plesalci odločili, da priredijo pri Mikliču v novi, veliki dvorani na Vselh Norcev god veličastno praznovanje mednarodnega norca Pusta. Za spored bodo skrbeli gospa Zlata Gjun-gjenac. gospa Poiščeva, gospa K oge jeva, gospodje Štritof. Peček Zupan, Primožič, Cesar, Daneš. Potokar. Sancin in drugi-Seveda tudi neumorni balet. Nemirne duhove bo z bajno ritmičnimi zvoki v ples zazibal splošno muzikalm Ronnv-jazz. Vstopnice po 20. 15 -,n 10 Din kljub znani radodamosti ljubljanskih uiživateljev vsak dan pri dnevni blaorajni v or>eri naprodaj. Pritožbene bukve prinese lahko vsak obiskovat el j s seboj. Vsi odsotn; bodo najstrožje izključeni in prepovedani n_ VI. družabni večer, tradicionalna prireditev kluba primorskih akademikov, bo danes zvečer v vseh prostorih Trgovskega doma. Prične se ob 20. uri s sledečim sporedom: 1.) Istarska himna, poje akad. oktet. 2.) Kratek nagovor klubovega predsednika-3) Odlični mladi basist F. Lupša zapoje ob spremljavi ge M. OetercsValjalo nekaj arij čepkih in ruskih oper. 4.) Ga. M. Osterc-Valjalo zaigra r.ekaj klavirskih skladb. 5.) Tercet Stritar nastopi s primorskimi narodnimi pesmimi. 6-) Spored zaključi akadenu ski oktet Po sporedu bo prosta zabava s plesom do 4. ure zjutraj. Ob glavnem odmoru nas čaka zanimivo presenečenje- Buffet bo dobro in okusno založen z jedačo in pijačo. Godba pa bo igrala neumorno. Vstopnina 12 Din. za tričlansko rodbino 28 Din in za akademike 8 Din. Obleka nromeinadna u— Z3 maškarado Ljubljanskega Sokola, ki bo na pustni torek s pričetkom ob pol 21. uri, se dobe vstopnice v prodaji v društveni pisarni v Narodnem domu med uradnimi urami. Vstopnica stane 10 Din za osebo. Danes pustni ples Sokola II v Kazini vedno na zalogi fotoaparati Foto Tourist Lofze Šmuc ALEKSANDROVA CESTA 8. u— Vse železniške upokojence staleža po-sitaje Ljubljana glavni kolodvor, ki so zavarovanj pri bolniški blagajni za državno pro« metno osebje, vabi Društvo železniških upokojencev, da se čimprej zglasijo v računski pisarni postaje L1 j ubijam a glavni kododvor. Termin je do 20. t- m- S seboj naj prinesejo članski list bolniškega fonda, za otroke, stare nad 18 let, kj obiskujejo šolo, pa potrdilo šole. odno-=no dijaško knjižico. u— Pasanti Židovske ulice s strahom opažajo, da sta pred dobrim mesecem na-obeh koncih ulice postavljeni prometni tabli ne samo zgrešiili svoj namen, temveč da ce'o zavajata kolesarje v to ulico Pred znakom, da je uljca zaprta, nimajo spoštovanj« niti mestni uslužbenci z zeleno kapo na glavi. Prav včeraj popoldne je eden teh gospodov oddrvel s kolesom po klancu Dvonskega trga navzdol in zvonil, da w> se morali pa~ santje umrkati in mu napraviti prostor skozi tesnobo te ulice. Vprašamo ali so takšne prometne odredbe res samo igračkanja „čar mesečne noči" bo tisočer, zabavali se bomo ko nekoč! u— Sokolska župa Ljubljana opozarja članstvo ljubljanskih sokolskih društev, da je uprava kina Matice dovolila sokolskemu članstvu znižano vstopnino k predstavi češkega filma »Maryša« in to danes k vsem predstavam. Sokolska župa toplo priporoča obisk tega izredno uspelega češkega filma. članstvo se mora pri blagajni, kjer kupi vstopnico za znižano ceno 4.50 Din za balkon, izkazati s potrjeno sokolsko izkaznico. Opozarjamo, da so današnje predstave filma »Maryše« poslednje v Ljubljani! u— Lutkovna predstava v Šiški. Danes ob 15. v Sokolskem domu v Šiški predstava pravljične igre »Gašperček išče stanovanje«. Vabimo mladino na to prelepo predstavo. u— Združenje kleparskih in instalacijskih mojstrov poziva članstvo, da se udeleži pogreba umrlega člana g. Alojzija Vrabca, ki bo v nedeljo ob 14. uri izpred splošne bolnice. u— Nocojšnja maškarada na Taboru bo v »čaru mesečne noči« in v svitu tisočerih zvezdic in planetov. Izvirne skupine mask so napovedale svoj nastop v smislu naslova, druge so najlepše vabljene in ne veljajo zanje nikake utesnitve glede naslova. Edino geslo je: dostojne maske vedno dobrodošle, nocoj na Taboru še posebej. Od 20. dalje torej bo na Taboru zabava za vse. Na svidenje. u— Mornarji rabijo drevi k »Slonn«. Kvartet »Akordeon«. Izvrstna zabava, vsakdo povabljen! Poleg plesa, programa umetnostna razstava in — še nekaj!! V Kazini 13« II« u— Pustni ča9 — veseli čas si je izbral Kurent za svojega- Svoj god na pustni torek 9. t m. lxi praznoval tudi na Taboru ob sodelovanju dveh plesnih erodb. Tudi naj-bO'lj razvajeni plesa!c; bodo imel' vsega dovolj. In za lačne in žejne bo tudi vsega dovolj. Pridite torej vsi! u— Strogo pozivamo vse kisle in žalostne obraze, da pridejo danes zvečer ob 20. uri za gotovo po porcijo veselega razpoloženja na družabni večer kluba primorskih akademi« kov v Trgovskem domu. Danes vsi na Vič v Sokolski dom! Maškarada — Ples na vasi. u— Na pustni torek pojdemo v »Delavsko zbornico« na prireditev društva »Tabor«. Sodeluje izborni Grudnov jazz. Vstop nina 5 din. Prvovrstne jedi in pijače poceni. Cisti dobiček brezposelnim! Iz Celja e— Samaritanski tečaji. Sreski odbor društva Rdečega križa v Celju je izvež-bal do: le j že okrog 200 samarijanov in prostovoljnih bolničarjev v vsem, česar je treba vedeti za prvo pomoč v nezgodah in za nego bolnikov. Tudi zdaj se pripravlja otvoritev novega samarijanakega tečaja, za katerega vlada že veliko zanimanje. Svo jo udeležbo so prijavili po OUZD mnogi nameščenci tvrdk Stermecki, Rakusch, Hladin, Dobovičnik, Brauns, VVe&ten tekstilne tovarne Bergmann in drug, kemične tovarne, cinkarne, tkalnice Prebold pri št. Pavlu in keramične tovarne v Libojah. Društveni odbor z veseljem pozdravlja t# zanimanje za tečaje, ki kažejo obenem tudi razumevanje za nalog RK. Točen dan pričetka bo objavljen v časopisih. e— Prevejana slepar ka si je v zaporu zadrgnila vrat. Dne 10. novembra ee je pojavila v Celju 18!etna Marija Fermevče-va iz Slovenske Bistrice. Stopila je k brivcu ž., se izdala za dijakinjo in hčerko tovarnarja z Dunaja ter hotela najeti sobo. Pozneje je napisala listek in podpisala brivčevo goepo ter navedla, naj služkinja ge. ž. izroči prinašalki 200 Din. Fer. mevčeva je šla s tem listkom v brivčevo stanovanje in ga izročila služkinji, ki pa ni dala denarja. Nekaj dni pozneje je najela Fermevčeva sobo pri krojaču G. Pod pretvezo, da je tova.f larjeva hčerka in da ji je nekdo ukradel kovčeg, je izvabila od G. 500 Din, ki si jih je G. celo izposodil. Z izgovorom, da pojde še na kolodvor, je nato izginila. Z isto goljufijo in z isto pretvezo je poskusila pri hotelskemu slugi Albertu, ki ga je prosila za 400 Din, a denarja ni dobila. Pozneje je zamenjala svoj trik z novim. Pojavila se je pri služkinji Asi Z. v Zavodu i in izvabila od nje K IN O raoMMa Danes poslednjič češki velefilm M A R Y S A Jifina Stepničkova, Jaroslav Vojta, Vladimir Borsky jgaaahT WIB FT^i Vesela muzikalna komedija »UGRABLJEN JE« Gustav Frohlich in Marieluise Claudius Matineja ob 14.15 uri: »POVRATEK K SREČI« Luise Ullrich, Paul Horbiger, Heinz Ruhmann. wmmi A". i H»1 12] »PETROGRAJSKI SLAVCEK« Marija Cebotari in Svetislav Petrovič Film poln razkošja, glasbe in lepe pesmi Matineja ob 14.15 uri: »RIVIERA EKSPRES« Rihard Romanovski, Carl Ludvig Diehl, Charlotte Susa. R£ 100 Din pod pretvezo, da jo pošilja go. spodinja šivilja, ki potrebuje denar za delo in pribor. Na isti nač.n je ogoljufala 22. januarja Angelo, kuharico pri učiteljici Z. v Celju, za 300 Din, tri dni pozneje pa služkinjo Rozalijo v Ipavčevi ulici za 200 Din. Povsod je dobro poznala razmere in imena služkinj. Feimevčeva je izvršila alične goljufije tudi v Ljubljani, Ptuju in čakoveu. Končno je orožnikom v Slovenski Bistrici uspelo aretirati Fer-mevčevo, nakar so jo v četrtek izročili policiji., čeprav so ic pri konfrontaciji vsi oakooiovarici in drugi ljudje spoznali, je tajila svoja dejanja. V četrtek popoldne pa si je v policijskem zaporu z vrvjo za^ drgnila vrat. Ko je stopil stražnik pozneje v zapor, je že bruhnila kri. Prepeljali so jo takoj v bolnišnico. e— Lanska jKitrošnja alkoholnih pijač v Celju. I^ani so v Celju popili 718.858 1 vina, 188.G18 1 piva, 112.859 i sadjevca ia 49.860 1 žganih alkoholnih pijač. e— Drevi vsi v Nar°dni dom na I, celjski karneval! Prvovrsten aranžma, izbor-na jedača in pijača, Jonny jazz, konkurenca in obdaritev mask a 14 lepimi darili, radostno pustno rajanje — vse to vais bo drevi gotovo privabilo v Narodni dom, kjer se boste "zares aobro zabavali! e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm >Vaška učiteljica« s Hansom Sonkerjem in dve predigri, ob 18.30 po znižanih cenah s črna legija«. KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »IGRA LJUBEZNI« z Gustav Frohlichom. Matineja ob 14. uri »KONTUšEVKA« (Gospa Folenska). Iz Maribora a— Sestanek Jugoslov. bolgarske lig-j bi se imel vršiti v četrtek zvečer pri Orlu. Zamišljen je bil kot nianifestačno zborovanje ob priliki sklenitve pakta večnega prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo. Sestanka pa zaradi n-eizvršene prijave pristojni oblasti ni b:lo. a— S°dni odmevi radvanjskega razdejanja, Pred malim kazenskim senatom sta bila obsojena 211etni Milan Peš in 211etni Jakob Juiiart iz Pobrežja, prvi na 7 mesecev strogega zapora, drugi pa na 1 leto in 6 mesecev robije, ker sta razbila 12. septembra 1936. v Achtigovi gostilni v Spodnjem Radvanju skoro ves inventar in povzročila s tem nad 3000 dinarjev škode, razen tega izvršila še nekatere tatvine. a— Obsojeni ponarejevalec. Mali kazenski senat je obsodil 231etnega kovaškega pomočnika štef. Klariča iz špinčnika na 8 mesecev strogega zapora, ker je v oktobru 1935 v Spodnji Ploderšnici z znanim ponarejevalcem Vekoslavom Hlebcem izdeloval 20 in 50 dinarske kovance. Hlebec je bil, kakor znano, že obsojen na 2 leti robije, sedaj je sledila kazen tudi za Klariča, ki je bil svojias pobegnil v Nemčijo, pa se je pred nedavnim zapet javil pri nas, nakar so ga aretirali. a— Obešenec v stiskalnici. V Jarenin. skem vrhu se je obeeil v stiskalnici za sadje 361etni posestnikov sin Avgust Pukl. Vzrok samomora ni znan. i a— Berač — požigalec. V Vrhah je pogorela potestniku Ivanu Ostvršniku hiš£. in trpi posestnik 20.000 Din škode. Zaradi suma požiga so orožniki aretirali nekega berača, ki je dan pred požarom dejal Ostvršniku, da se bo maščeval in da mu bo zažgah hišo, ker mu ni dal miloščine. a— Pustni prašiček v gledališču. Kakor na Silvestrovo, tako bodo tudi na pustni torek prejeli vsi oni, ki si bodo za predstavo Nušičeve komedije >Dr« kupili sedež, poseben listek, na katerem bo označeno gotovo število. Po predstavi se bo izžrebalo pustno darilo. — V nedeljo zvečer gostovanje Ančice Mitrovičeve. a— Hotel Orel v soboto, nedeljo in na pustni torek koncert, v sredo »Kulinarska razstava« in slanikova pojedina. Zabodel ga Je Maribor, 5. februarja V zapore mariborskega okrožnega sodišča so orožniki danes pripeljali 27s!etnega Ivana Hozjana, posestnikovega sina iz Trnja, ki ima na vesti človeško življenje. Ivan Hozjan je namreč v Žižkih do smrti zabodel 20slebnega čevljarskega pomočnika Lojza Vučka iz Srednje Bistrice- Pri Žižkovih v ž žkjh so sinoči lupili seme. Tam 6e je zbrala manjša družba ljudi, med njimi Hozjan in Vučiko, ki se je baš vračal od svojega mojstra v Žižkih domov. Po delu so prj Ž»zikovili plesali- Domača hči s Hozja-nom ni hotela plesali, zato pa t>e je zavrtela z Vučkom. Hozjana je to zelo razburilo in se je ves ostali večer prav izzivalno obnašal ter je Vučku grozil. Pred drugimi se je neopaženo odstranil iz hiše in je malo pozneje na cesti napadel Vučka, ga vrgel na tla ter ga z nožem Petkrat zabodel v hrbet Vučku se je še posrečilo otresti ee napadalca, ki je izginil v noč. Sam 6e je napotil kljub silni krvavitvi proti domu svojega mojtJra, sred,j poti pa je omedlel in obležal v mlaki krvi. Šele davi so ga našli ljudje mrtvega... Hozjan pa je po krvavem dejanju odšel domov, se preoblekel in se sam javil orožni-fcocfc SPOR T Športna stran sarajevskega izleta Izlet smučarjev bo tudi velik športni dogodek Izlet smučarjev iz vse države v Sarajevo v nedeljo dne 14. t. m. ne bo le izreden družaben dogodek, ki bo dal smučarjem iz vseh predelov naše domovine priliko, da se pogovore o lepotah in možnosti smuke v teh ali onih krajih, ta izlet bo razen tega tudi velik športni dogodek. Kolikor je doslej znano, je iz Ljubljane imenovano že eno kompletno moštvo, ki bo nastopilo v Sarajevu v več disciplinah. Smučarski klub Ljubljana, ki se zaveda svoje vodilne vloge v smučars-tvu, zlasti pa še v smučarski propagandi m vzgoji, je določil dvanajsto-rico, ki bo zastopala klubove barve na tem izletu. Drugi ljubljanski klubi se tudi že pripravljajo, vendar skupne prijave še niso dospele. Atrakcija prireditve bo seveda nastop onih smučarjev, ki sedaj zastopajo naše državne barve v Banski Bistrici Kolikor ne bodo delegirani na FIS tekmovanja v Chamomx, bodo bržkone nastopili v Sarajevu. Ža aktivne smučarje, to je v smislu razpisa gen. direkcije drž. železnic za vse one. k' bodo nastopili v nedeljo s smučkami in v smučarskem dresu v slavnostnem sprevodu, je dovoljen 75% popust, za ostale izletnike pa 50%. Vse potrebne informacije dajejo iz prijaznosti biljetamice »PUTNIK« v Ljubljani, Mariboru, Celju in na Jesenicah. Slovan : Ljubljana Jutri popoldne na igrišču Slovana Kredi zime se moramo zadovoljiti tudi x bolj mršavim nogometnim sporedom. Jutri sta najavljeni samo dve tekmi. Igrata Ljubljana in Slovan, pač po prizadevanju Ljubljane, da nudi moštvu možnost za trening, ki ga je zelo potrebno. To je bilo videti v nastopa proti varaždinski Slaviji, ko je moštvo nastopilo po poldrugomeseč-nem presledku brez vsake priprave. Tekma bo na igrišču Slovana za Kolin-sko tovarno, in sicer z začetkom ob 15. Prvo tekmo s pričetkom ob 14. bosta igrali kombinirani garnituri Slovana in Ljub-ljane- Tekml bosta v stilu treninga brez rstopnine. V nekaj vrstah Jutri ob 9. dopoldne se bo vršila v ministrstvu za telesno vzgojo konferenca, ki ji bodo prisostvovali predsedniki vseh športnih zvez, predsednik in tajnik jugoslovenskega olimpijskega odbora, predsednik krajevnega olimpijskega odbora iz Beograda in Ljubljane. Na konferenci bodo imele vse športne zveze priložno t utemeljiti svoje mnenje o zakonskem predlo, gu telesne vzgoje naroda, ki ga je ministrstvo za telesno vzgojo poslalo ministrskemu svetu. Na konferenci bodo razpravljali tudi o preureditvi jugoslovenskega olimpijskega odbora, ki ga ta zakon odreja. Sporazumno z vsemi zvezami se bo določil termin olimpijskega dne v vsej državi, ki se mora na predlog ministrstva za telesno vzgojo vršiti 13. junija t. 1. in bo nekakšna revija vseh športnih panog. Jutri bodo v Celovcu velike mednarodne skakalne tekme, katerih se bo razen najbolj Jih domačih in nemških skakačev udeležil tudi član smučarskega kluba Ljubljane Edo Bevc. Na tekmi bosta morda star-tala tudi lanski pianiški »junak« Avstrijec Bradi in celo Norvežan Birger Ruud. Naša udeležba na tej tekmi bi bila sicer številnejša. vendar pa zaradi istočasnih sikokov v Banski Bistrici ni izvedljiva. Planica v Silmu Propagatorji in najožji _ dela v ai pri udru-ženju smučarjev v Planici so te dni 7-a P°" skušnjo zavrteli štiri filme o dosedanjih plan.sirih prireditvah, prav tiste, kj jih je nedavno tajnik g. Goreč predvajaj v veliko zadovoljstvo beograjski publiki L>va filma, ki jih je snirnai prof. Noč »ta izdelana o tekmah 1. 1934 in 1935, dva o lanski skakalni tekmi pa sta izdelala za »Pumika« g. Pavlic iz Beograda jn švicarski skaikač Wa.lt.er Kuster. Filmi so prav dobri in bodo gotovo ostali še dolgo najlepše propagandno sredstvo za skakalni soort. Med teim ko se prva dva traka odlikujeta glede podajanja skokov, na drugih dveh ohranjenih razen skokov samih še mnogo značiln:h podrobnosti onega slavnostnega dneva, ki marsikomu, da si je bil navzoč, že ni več takisen v spominu. Kusterjev film je razen tega opremljen tudi že z besedilom, kj_ v€že serijo krasnjlh pokrajinskih posnetkov in slike vs®h najvažnejših skokov — med njimi seveda tudi rekordnega na 101 m. ki ga je dosegle še nepremagani Bradi — v prijetno celoto. Kakor slišimo, namerava USP te filme v kratkem pokazati tud' naši smučarski publiki. Službene objave LNP Službeno št. 5 (17. seja p. o. 3. t. m.) 1. Odobri se prijateljska tekma Ljubljana- Slavi ja-V. 31- januarja- — 2. Ker se v ni u rtv i sezoni vršajo eeje p. o. neredno, se sklene v svrho ohranitve pravih rokov pri verifikacijah igralcev, da se imajo računati rok; za pravico nastopa z dnem, ko bi se Praviloma imela vršiti seja p. o. To velja za dobo od 9. decembra 1936 dalje pa vse dotlej, da se bodo vršile seje p, o. zopet redno vsak teden. V tem sm slu se imajo preverificirati igralci, ki so b,jli verificirani na seii p. o. 13 januarja t. 1. —3. V sumslu gornjega sklepa se določijo rokj s pravico nastopa za igralce: Sin,kovič Ivan, za Muro, 16 marca in 16 junija t- L; Ceglair Franc, za Ljubljano, 23 marca in 23 junija t. 1.; Saračevjč Slavko in Sušnik Alojzij, za Kovi* narja 30 marca in 30 junija t. 1. — 4. Verifikacije igralcev: S pravico nastopa z dnem obiave, ker je bil že čitan, s pras vico nastopa 13. febr. Za C- S. K" Brlek StiePan; za Mengeš Bolika Peter; za Grad" janskj Branovič Vinko: za Korotan-K-r. Sre« tenovič Mihajlo; 6 pravico nastopa 20 aprila in 20 iulija t. 1. za Ptuj Koren Emil; za Her-mes Uhan Adolf; s pravico nastopa 27 a pri* la in 27 julija t. 1. za Mladiiko Stojanovič Borjsav. Fijavž Vlado preklicuje za Maribor, ostane pri Železničarju. — Zavrne se verifikacija Pušnika Ludvika za Dask, ker ni plačana verjiikacijska taksa. — 5. V ros ku treh dni po objava imajo dostaviti sa-vezne izkaznice z odjavami: Disk za Bolko Petra, Drava za Korena Emjlla, Slovan za Uhana Adolfa in Stojanoviča Borisava. — 6. Iz seznama verificiranih igralcev 6e črtajo: Blaj Anton, Dežman Franc, Dovgan An* ton, Hedenik Tine, Justin Pavel. Luznar Stane, Pole Nikolaj, Resndk Vinko, Rihar Ka-reL Samec KoreJ, Struna Ervin, Tenk Ed« mund. Vinšek Franc, Kokalj Adolf, vsi Svoboda _ Ljubljana. _ 7. Po § 8, III. spi. pnv- se vežejo: Polak Miljo do 31 XII. 1941, Branovjč Vinko do 31. XII. 1942, oba za Gradjansfci; Unterreiter Josip do 1. VHI. 1939 za KorotamsKir. — 8. Na podlagi sodniškega Poročila se preda k. o. s takojšnjim suspenzom Hasel Viktor, Ljubljana- — 9. Prihodnje seja p- o. se bo sklicala z notico v službenem glasnlu. Smučarski klub Ljubljana — Jutri v nedeljo dne 7. t m. obvezen trening v smučarskih skokih na skakalnici v Zlebeh. Skupni odhod vseh tekmovalcev ob 7.15 glavni kolodvor. Prosimo polnoštevilno! LZSP (službeno).— Zaradi neugodnih snežnih razmer odpovedujemo za danes in jutri razpisano prvenstvo LZSP v klasični kombinaciji r Zagorja. jo na poznejSl termin. Iz S. K. Ljubljane. Jutri igra L skupina prijateljsko tekmo s Slovanom na igrlACu Slovana. Pred tekmo igra rezerva. Pred-tekma se prične ob 14. glavna tekma pa ob 15. Postave moštev so razvidne na oknu tajništva LNP. S. K. Slovan. Vse člane ponovno obveščamo. da bo redni letni občni zbor kluba drevi ob 19.30 v gostilni Mencinger na šmartinski cesti. Prosimo vse člane sigurno! Sokol Smučarske tekme SKJ bodo v dneh 13„ 14. in 15. t. m. To bodo hkratu izbirne tekme za smučarsko prvenstvo slovanskega sokolstva. Prijave tekmovalcev in tekmovalk se sprejemajo še do 9 t m. do 18. ure. Vse župe ponovno pozivamo, da pošljejo prijave svojih tekmovalcev in tekmovalk pravočasno, ker se prepozno došle prijave ne bodo upoštevale. Prijave naj se pošljejo smučarskemu odseku kranjske sokolske župe s sedežem na Jesenicah, kateremu je savezno vodstvo poverilo to delo. Številke prijavljenih tekmovalcev in tekmovalk za nastop bodo izžrebane v torek 9. t. m. ob 20. v Sokolskem domu na Jesenicah. Gos v o Naglo dviganje izvoza v Anglija in Nemčijo Poročali smo že, da se je naš izvoz v Anglijo v lanskem letu podvojil v primeri s prejšnjim letom. Sedaj so nam na razpolago tudi podatki o uvozu iz Anglije, iz katerih sledi, da smo lani v trgovini z Anglijo prvikrat zabeležili aktivno trgovinsko bilanco. Medtem ko se je naš izvoz v Anglijo v primeri s prejšnjim letom povečal za 219 milijonov, je uvoz iz Anglije nazadoval za skoro 27 milijonov, kar je pripomoglo k temu, da je postala naša trgovinska bilanca s to državo aktivna. Gibanje naSe trgovine z Anglijo je bilo v zadnjih letih naslednje (v milijonih din): izvoz uvoz saldo 1S32. 64.5 212.6 — 148.1 1933. 90.4 280.4 — 190.0 1934. 180.5 331.3 — 150.3 1935. 212.3 373.4 — 161.1 1936. 431.6 346.8 + 84.8 Naš izvoz v Anglijo se je v zadnjih štirih letih dvignil od 64 na 432 milijonov, tako da je bil lani sedemkrat večji nego pred štirimi leti. Angleški trg zavzema v naši zunanji trgovini od leta do leta važnejšo vlogo, saj je Anglija lani prevzela že skoro 10% vsega našega izvoza nasproti 2% pred štii-imi leti. Podobno naraščanje izvoza opažamo tudi v prometu z Nemčijo. Lani je naš izvoz v Nemčijo že prekoračil 1 milijardo din, vzporedno pa se je občutno dvignil tudi naš uvoz iz Nemčije, kar je v zvezi z našim prizadevanjem, da vnovčimo naše klirinške terjatve v tej državi. Naša trgovina z Nemčijo se je zadnja leta gibala tako-le (v milijonih din): 1932. 1933. 1834. 1935. 1936. izvoz 344.8 470.7 597.8 751.5 1036.2 uvoz 506.4 379.2 497.2 5S8.1 1087.6 + -f + saldo - 161.6 91.5 100.6 153.4 51-4 V Nemčijo je lani šlo 23.5% vsega našega izvoza nasproti 18.7% v prejšnjem letu in 11.3% v letu 1932. Uvoz iz Nemčije pa je lani predstavljal 26.7% vsega našega uvoza nasproti 16.2% v prejšnjem letu. Naš izvoz v Nemčijo se je v zadnjih štirih letih potrojil, povečal pa se je tudi naš uvoz zlasti v lanskem letu, ko je v primeri s prejšnjim letom narasel kar za 90%. Po izročitvi kmečlclfi dolgov Pri?, agrarni Iianki Dne 31. januarja je, kako: znano, potekel rok za izročitev kmečkih dolgov privilegirani agrarni banki. Kakor poročajo iz Beograua, je izročilo svoje dolgove centrali privilegirane agrarne banke 600 denarnih zavodov. V tem pa še niso všteti zavodi, ki so izročili svoje portielje podružnicam v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu. Po naših informacijah t>o tehnična izaočitev dolgov pri ljubljanski podružnici Končana v soboto, do katerega dne morajo denarni zavodi v Sloveniji, ki so se pri. javili do konca januarja, izročiti upniške listine in seznam dolžnikov. Od 600 denarnih zavodov, ki so izročili dolgove centrali PAB, je mnogo takih, ki so predložili vse že potrebne ličtine. Niso pa vse te listine že pregledane. Po večini pa so banke in zadruge izročile beograjski centrali PAB le menice s seznamom dolžnikov. Vse terjatve, ki so bile izročene centrali PAB v Beogradu znašajo okrog 1 milijarde Dim. Doslej so uradniki PAB registrirali poslane listine od 452 denarnih zavodov, pri katerih gre za kme3ke dol- gove v višini 775 milijo Din in za 200.000 kmečkih dolžnikov. Zavoji z listinami od ostalih 149 denarnih zavodov, pa se niso odprti ih so spravljeni v tre-sorjih. - — Povečan uvoz investicijskih dobrin Z zopetnim oživljenjem investicijske delavnosti v naši državi se je v poslednjih letih znatno povečal uvoz investicijskih dobrin, zlasti uvoz strojev in aparatov, elektrotehničnih predmetov in prevoznih sredstev. Lani je ta uvoz dosegel že 517 milijonov din nasproti 360 milijonom v letu 1935, 291 milijonom v letu 1934 in 213 milijonom v letu 1933. Kako se je zadnja leta gibal ta uvoz nam kaže naslednja primerjava (v milijonih din): stroji, elektrot. prevozna aparati predmeti sredstva 1933 106.7 80.5 26.0 1934 160.3 100.0 30.7 1935 135.4 108.6 64.8 1936 257.6 120.2 139.6 Znatno se je v zadnjih letih povečal uvoz Jutri v nedeljo začne izhajati naš novi roman Spomini ekscelence Muholovceva Napetemu, duhovito zasnovanemu dejanju tega detektivskega romana svetijo odgrnjene luči velikih imperialističnih interesov in svet objemajoče petrolejske politike; revolucionarna vrenja v kraljestvu Koromandiji — za tem psevdonimom bi se danes lahko skrivala vsaka država — mečejo nanj svojo rdečo senco. To je ozadje. V ospredju pa igra simpatični »pustolovec« Anthony Cade za svoj uspeh, za svojo srečo in — še za nekaj drugega . . . Pazite na začetek v jutrišnji nedeljski številki. Kupite in naročite si „Jutro". — Kot naročnika vas stane posamezni izvod našega Usta le ■trojev ta aparatov, ki ja MIlani m 100% večji nego prod tremi letL Ae bolj pa •• je dvignil uvoz prevoznih sredstev, ki se je r zadnjih treh letih več nego popetoriL vine z Italijo v zadnjem lanskem četrtletju Naš lanski izvoz v Italijo je znašal 20% izvoza v letu 1985 2e prejšnji mesec smo opozorili na okol-nost, da se naš Izvoz v Italijo ne razvija tako, kakor bi bilo pričakovati, medtem ko se nad uvoz italijanskega blaga stalno dviga. Ste v novembru smo zabeležili pasivnost naše trgovinske bilance z Italijo v višini preko 16 milijonov din, v decembru pa je bila naša trgovina z Italijo po najnovejših podatkih pasivna kar za 26 milijonov din. Po ukinjen ju sankcij se je naša trgovina z Italijo gibala takole (v milijonih din): izvoz uvoz saldo L poli. 32.1 0.2 + 31.9 julij 3.4 0.5 + 2.9 avgust 95 1.1 -f 8.4 sept. 17.0 2.1 + 14.9 okt. 34.0 13.9 + 20.1 nov. ^ 14.3 30.8 — 16.5 dec. ' 26.7 52.9 • — 26.2 1936 137.0 101.5 + 35.5 1935 672.3 370.8 +301.5 1934 797.6 555.0 +242.6 Razvoj naše trgovine z Italijo v zadnjih dveh mesecih lanskega leta nam kaže torej pasivni saldo v višini 42.7 milijona din. Naš izvoz se je sicer v decembru povečal nasproti novembru, vendar je hudo zaostal za uvozom iz Italije. Tej okolnosti je tudi pripisati, da v novem kliringu že dolgujemo Italiji okrog 25 milijonov lir. Upoštevati moramo namreč še okolnost, da smo v oktobru izvozili na podlagi prejšnjih sklepov v Italijo še znatne količine pšenice, ki nam jo je Italija plačala v devizah, tako da je bil oktober v novem režimu trgovine z Italijo dejansko za nas pasiven. Navzlic visoki pasivnosti v poslednjih mesecih pa je bila naša trgovina z Italijo v letu 1936. še vedno aktivna za 35 milijonov din, ker smo v I. polletju navzlic sankcijam izvozili v Italijo za preko 30 milijonov din blaga, medtem ko uvoza skoro ni bilo. Skupni naš izvoz v Italijo je lani znašal 1S7 milijonov din in je bil za 535 milijonov manjši nego v prejšnjem letu in za 660 milijonov manjši nego v letu 1934. im, 8.000 1« Jesenih fcnotgfic tn 140.000 kg kalijevega, aoiitra, dne 25. t. m. pa za do. barvo 80.000 kg belega parafma. Prt upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu bo 8. t m, oferine, licitacija za dobavo kakšni rane in kavstične sode in natrijevega m: baška, sremska 154 — 156; slavonska 155 _ 157; banatska 151 — 155; baška Potiska 160 — 162. Ovea: baški, sremski slav. 115 — 117.50 Bi: bašlka 137 50 _ 140. Koruza: baška rn sremska 77 — 78; banatska 75 — 76 sremska 6ušena, par. Indija 85 — 87 Moka: baška in banatska »Og< in >Ogg< 237.50 — 247.50; »2« 217.50 — 227-50; >5< 197.50 — 207.50; >6« 177.50 _ 187.50; *7< 150 — 160; >8< 105 — 110- Otrobi; baški, banateki 89 _ 91. Fiiol; baški beli brez vreče 225 235. * B0MBA2 + Budtmpeštanska terminska borza (5. t. m.). Tendenca stalna- Koruza: za maj 13-73 — 13.74. Liverpool. 4. februarja. Tetrvdenoa komaj stalna. Zaključni tečaji,; za februar 7-08 (prejšnji dan 7.03). za jiufidj 7.01 (6.97), za okt. 6.60 (6.57). V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naš predobri soprog, stari oče, stric in tast, gospod ALEKSANDER OROŽEN višji davčni upravitelj v pokoju danes 5. februarja ob 18. uri v 76. letu starosti za vedno zapustil. Predragega pokojnika prepeljemo v nedeljo 7. t. m, ob 14. uri iz Šmarja pri Jelšah v Celje, kjer ga bomo položili na okoliškem pokopališču ob 16. uri k večnemu počitku. Šmarje pri Jelšah, dne 5. februarja 1937. Globoko žalujoča soproga MILKA, vnuk FRANJO in ostalo sorodstvo. Whitehall, kjer se odloča usoda britskega Imperija. V zadnjem času so hoteli nekatere teh palač dvigniti do višine 70 m, toda so gradbena dela nenadoma ustavili — iz ozirov do sigurnosti v morebitnem primeru zračne vojne Največji teleskop na svetu Shrambe za olje in plin — Kolonija za astronome Med severnimi jeleni na Aljaški razsaja delj časa skrivnostna bolezen, ki je pobrala že ogromne črede teh živali. Zato so odpotovale v te kraje skupine živinozdravnikov, da doženejo vzrok umiranja ter bolezen po možnosti omeje Naprej v stratosfero! Rekord letalca Swaina uradno potrjen - Letalstvo na novem razpotju Carnegiejev zavod v Washingtonu je sporočil, da bo novi ogromni teleskop z zrca- j lom 508 cm premera dogotovljen leta 1940. Postavili ga bodo na hribu Palomar v južni Kaliforniji. m To bo, kakor znano največji astronomski daljnogled na svetu. Njegovo izdelavo je predlagal L 1927. častni ravnatelj zvez-darne na Mountu Wilsonu dr. George Hale. Že naslednje leto je prejel kalifornijski zavod za tehnologijo potrebna denarna sred- Zveza severnih malih držav P-:-v* t ■ ■ ' -s . i ' • - & vrnite/ > ■■g'"'' «/ v: j- IlL^f j ll&Llsf <'< ■. Ep v,i/ ■p tš t - * BHPimmiPip 98H IiIIk, Jmbm&bS • ■ m M ■ X m jfcjM >v. ' * % t. «|||||1| [gfmm Švedski kralj Gustav V. je obiskal Belgijo. Pravijo, da pomeni njegov obisk prvo stvarno pobudo za ustanovitev bloka severnih -nalili držav Francoski listi pišejo o modernem kraju, kjer se obnavlja svetopisemska zmešnjava narodov ob gradnji babilonskega istolpa. Ta kraj se imenuje Potigny in leži kakšnih 200 km od Pariza v Normandiji, še pred 25 leti je bil gnezdo z 200 prebivalci. Od kar pa so v njegovi bližini odkrili železno rudo, je narasel na 28oo prebivalcev — in med temi je 1476 inostrancev. V mali kavarni tega kraja naletiš na več čas. nikov nego drugače v kakšni dobro opremljeni knjižnici. To so med drugimi poljski, ruski, Hlevski, italijanski, ju goslo venski Berlinski i-Lokalanzeiger« poroča iz Varšave, da je prišel pri Stalinu v nemilost zdaj tudi komisar za zunanje zadeve Lit-vinov-Pinkelstein. Pričakovati je, da ga bodo posadili na zatožno klop že pri prihodnjem piocesu proti opozicionalcem, ki bo letos v aprilu. Takrat se bosta morala zagovarjati tudi Buharin in Rykov. žena Litvinova je baje zastražena v stanovanju. Prav to je komisarja za zunanje zadeve napotilo, da je tako naglo odpotoval iz ženeve. Notranji komisar Ježov, ki vodi preiskavo proti trockistom, je baje odkril, da je imela žena Litvinova zelo tesne stike z ustreljenim Pjatakovim in So-kolnikovim—Brillantom. Ježov ima menda v rokah listine, ki dokazujejo njeno sodelovanje z zarotniki. Litvinov sam je imel pred letom dni sestanek z nekim odposlancem .Leva Trockega-Bronsteina. . . Litvinov je odšel takoj po svojem priho- Atesstatcr m kralja umrl v blaznim Iz Barcelone poročajo, da je v neki tamkajšnji blaznici umrl anarhist Edvard Farras. Farras je bil tisti, ki je 1. julija 1905 izvedel atentat pioti španskemu kralju Alfonzu XIII., ko se je ta v Parizu v spremstvu tedanjega, francoskega državnega predsednika Loubeta vračal iz nekega gledališča. ■ KaliguSove terme v Franciji Pri Plombieresu v francoskem departe-inentu Vosges so izkopali del rimskih term, ki so jih začeli graditi po naročilu cesarja Kaligule, ko se je na pohodu proti germanskim rodovom ustavil v tem kraju. To je razvidno iz spominske kolajne, ki bo jo našli v ostankih temeljev. stva, da je lahko začel z delom. Mogočno zrcalo, ki so ga po mnogih poskusih srečno vlili, so prepeljali v Pasadeno, kjer ga morajo sedaj dolgo brusiti, oblikovati in preizkušati. Kakor rečeno bo nebesni orjak stal na gori Palomar, 150 km južno od Pasadene in 80 km severno od San Diega. 13 različnih krajev so natančno preiskali, da bi ugotovili pravo mesto, kjer naj bi ta orjak stal, kajti paziti je bilo treba na to, da ga postavijo v okolico z dobrim razgledom, kjer bo malo ali nič megle, kjer ne bodo motili nobeni odsevi iz bližnjih mest in kjer bodo čim manjše temperaturne spremembe ponoči. Upoštevati je bilo treba tudi to, da bi bilo na tem kraju čim manj vetra. Dela na Palomarju so ta čas že zelo napredovala. Zgradili so velike tanke za olje in plin. Tudi hiše, v katerih bodo stanovali učenjaki, ki bodo stregli največjemu teleskopu na svetu, so že začeli graditi, m Darovalci krvi stavkajo V Budimpešti imajo nenavadno stavko — štrajk dajalcev krvi. Kakor povsod, plačujejo tudi na Madžarskem dajalcem posebne pristojbine, in sicer prejemajo tisti, ki so v skupini A, za vsako transfuzijo 15 do 20 pengov, v skupini B pa po 30 pengtfv. Ta nagrada pa se zdi dajalcem obeh skupin prenizka, zato so se organizirali in stopili v stavko, o kateri pa dvomijo, da bi uspela, ker imajo bolnišnice v evidenci več sto oseb, ki so vsak trenutek pripravljene dati kri na razpolago za bolnike. O kinematografih Najnovejša statistika ve povedati, da je v Evropi 33.188 kinematografov s skupaj 12,804.280 sedežev. Največ kinematografov ima Nemčija. Tri države nimajo sploh nobenega, to so Lichtenstein, San Marino in Islandska. časniki. Značilno je, da ima od vseh 2800 prebivalcev samo 253 volilno pravico, to so Francozi, domačini in nekateri tujci, ki so jim podelili francosko državljanstvo. Ker je kraj sam razmeroma mlad, ni tudi čudno, da naletiš v njem le na malo starih ljudi. Tujci pač še niso postali stari. Več nego četrtina prebivalstva obiskuje še osnovno šolo. To dejstvo in pa dejstvo, da govorijo Potignanci nič manj nego 11 različnih jezikov in 20 dialektov, predrJtavljata pač rekord. Francozi tujcem niso posebno naklonjeni, to je znana stvar. Toda značilno je, da v Potig;nyju bolje živijo nego drugje, kjer je le malo tujcev. du v Moskvo na stanovanje, iz katerega se doslej ni odstranil. Tam se brani sprejeti celo uradnike iz zunanjega ministrstva, ki so bili poslani k njemu. Zato se v Moskvi splošno govori, da bo Litvinov odstopil. Za njegovo mesto že imajo naslednika, in sicer bo to Tairov dosedanji voditelj zunanjepolitičnega oddelka v centralnem odboru komunistične stranke. Tairov je bil odlikovan z visokim redom za zasluge, ki si jih je stekel v zunanji politiki. Sodijo, da je bila to odločilna demonstracija proti Litvinovu, ki bo zdaj moral izginiti s površja. čez prag 100. leta Francozinja ga. Florina Goulois je te dni stopila ▼ tn. leto svoje dobe Najkrajša pariška ulica Pariški gradbeni urad je poročal te (Mi občinskemu svetu vsakovrstne stvari o stanju pariških cest. Za svetovno razstavo misli urad spraviti mesto v neoporečno stanje, zato bo izmenjal tudi razne poškodovane tlake. Pri tej priliki je magistrat zvedel, katera Je najdaljša in katera najkrajša pariška cesta. Najdaljša je ulica de Vaugirard, najkrajša pa ulica des Degrfcs. Najožja je Rue du Chat qui beche (Ulica mačke, ki koplje). Ulica des Degrčs sestoji samo iz ene »topniške hiše, ki veže ulico Beaure-gard z ulico de Clery. Zanimivo je, da tudi v domačih zadevah najbolje podkovani Pa-rižani doslej niso vedeli za te podatke, g Obnovljena Shakespearova krčma Shakespeareova družba, ki deluje na An s gleškem in v Ameriki, je sklenila pod vzeti portrebne korake, da se londonska krčma, kamor je zahajal Shakespeare za svojega živi j en ia obnovi. Krčma je ležafla v Mermaidovi tajvernj v Cheapsidj. Tja ie zahajal poleg Shakespeai-rea tudi Ben Johnson, Rala gh in drugi. Go* stifeo bodo zdaj rekonstruirali 'n bo stala natančno tam, kakor svoj čas- Shakespeareova družba je dovolila za zidavo stare gostilne četrt milijona funltov. Razni umetnflci bodo okrasili notranjost krčme kakor kažejo stare podobe. Poleg taverne bodo postavili tudi knjižnico in muzej- Alarmantne vesti o Rusiji Nekatere agencije so včeraj razširile vesti o nekakšnem uporu med sovjetskimi veljaki zaradi zadnjega procesa v Moskvi. Maršal Vorošilov koraka baje, z vojsko proti Kremlju. Ta poročila je, dokler niso vsestransko potrjena, treba sprejeti z največjo rezervo 4 Stalin »jekleni mož«, diktator Rusije Vorošilov, poveljnik rdeče armade V Julija 1903 se je podail neki zakonski par itz Belgije na poročno potovanje po Vier-waldsta ttskem jezeru. Novo poročen ca sta kos sila v nekem hotelu ob vodi, potem sta najela ladjico in se vozila po valovih. Razigrana kakor sta bila, sta porabila neko izpraz* njeno steklenico za pošto. Vrgla sta vanjo vizitko, na katero sta napisala nekai besed. Poročno potovanje in steklenica, ki jRamplno<, ki dviga potopljene ladje, ee je sdaj spravil na delo v zalivu Catanije. Tam leži 40 m pod vodno gladino neka Japonska ladja, ki Jo Je potopila nemška podmornica. Japonska ladja je vozila s seboj -velike vrednosti. Zdaj jih bodo skušali dvigniti in se z njimi okoristi. seau<. Tam sta se jima rodila dva otroka, oba sinova. Leta 1929 je umrl graščak, vdova pa se vnovič oroožila. Sinova, kg sta medtem dorasla, sta danes oženjema in imata svoji družini. V decembru lanskega leta je našel neki ribič na bregu V,je rwaldst attekega jezera dobro zaanašeno steklenico. Odprl jo je, potegnil iiz nje vizitko ter jo poslal na označeni naslov. Lahko si mislimo, kakšni občutka so obhajali daimo, ko je imela pred seboj spomin na začetmi čas svoje zakonske sreče s prvim možem pred dva in tridesetimi leti. Slovar mednarodnih izrazov V Bruslju se je nedavno vršil zanimiv kongres, na katerem so se sešli člani velikih akademij znanosti in umetnosti z namenom, da ee zedtnijo glede slovarja med" narodnih izrazov. Gre za besede, ki naj rabijo v prvi vrsti tujskemu prometu. Nekatere stroke, n. pr. kemija, medicina, štejejo že zdaj več tisoč besed, ki so postale last vsega človeštva. Toda tudi laiki si prisvajoja v svojih maternihi jezikih besede, ki so v mednarodni rabi. Takšne besede, ki f o se dobro zakoreninile in postanejo lahko vsem uimljive, pridejo v slovar mednarodnih izrazov. Predstavniki zna nosti so se v Bruslju glede njih zedinili in zdaj se začenja stvarno delo za slovar, ki bo v doglednem času izšel v prvi nakladi. Beli frak v Ameriki Njujorški karneval je letos v znamenju —belega fraka. To je najnovejša modna senzacija Amerike. Novost propagirajo nekateri krojači, prinesli pa so jo iz — Indije, kjer nosijo poleti zaradi vročine frake iz svile, v hladni letni dobi pa frak iz be-lega sukna, letala letela v višini 15.000 m nad zemljo. 2e letos spomladi bodo napravili angleški piloti niz tozadevnih eksperimentov ter upajo, da bodo dosegli še večjo višino od Svvaina. Izdelovalci stratosfernih aeroplanov neprestano proučujejo možnosti, kako bi letala izpopolnili ter vgradili vanje prostor še za enega opazovalca. Prvo takšno poskusno letalo je že izgotovljeno. Gradijo pa tudi že nov tip letala z napravo, ki bo v nji voda namesto zraka hladila motor. Trmasta deklica ustavila vlak Blizu Kromeriža se je te dnd odigral raz burljiv dogodek, ki bi bil kmalu zahteval življenje otroka. Več otrok se je igralo na železniških tračnicah, ko je pridrvel iz daliaj. ve brzi vlak. Na brtizg lokomotive eo se; otroci raz-kropiili, le sedemletna hči delav« ca Ana Melchertova je ostala na progi- Sitro je vodja je dal več znakov, toda deklica se ni hotela umakniti. Moral je ustaviti lokomoti--vo. šele potem se je dežrflica odstranila. Dvoboj s sabljami v Parizu »Pariš Midi< poroča, da sta se šef uprave lista >Ama de Peuplec Charles Michelsom in dramatik ter pisatelj Serge Veder dvobo-. jevala s sabljami. Micbelson je bil ranjen. O vzrokih dvoboja niso prodrle v javnost nobene podrobnosti Obrazi nove japonske vlade Od zgoraj navzdol: Nakamura (vojna), vi-ceadmlral Tona! (mornarica), Salto, doslej poslanik v Ameriki (vranje zadeve), in Yukai ANEKDOTA Neki veraki red je pritiskal na papeža Leona XHI z zahtevo, naj bi imenoval kardinala iz njegovih vrst. »Dobro«, je dejal papež, »jemljem na znanje, da hočete imeti kardinala Toda imenujte mi glavo, na katero je posaditi kardinalski klobuk«. VSAK DAN ENA »Meta, prosim poglejte na uro in mi povejte, če sem že dovolj spala?« jk*BrennesseJci Moderni Babilončič Francoski kraj Potžgny ima 2800 prebivalcev, ki govorijo 11 jezikov in 20 narečij Tudi Litvinov bo odžagan Na njegovo mesto pride Tairov Nenadejana pošta po 32 letih Spomin s prvega poročnega potovanja K nI far sil pregled Charles Dickens Fran Valove« v uroocJrložM Studijo o Vodnikovih »Ljubljanskih Novicah«. Knjižica ste je 62 strani in je opremljena z Vodnikovo sliko. K spisu našega tovariša ee bomo vrnili z daljšim prikazom v eni prihodnjih števiik >Jutra<. Ahmeda Mur&dbegovjča dramo xPo božji potj< bo uprizorilo češko gledališče v Brnu, kj kaže izmed veeh češkoslovaških gle» daljšč največ zanimanja za jugoslov- tvorbo. K tristoletnici Descarteeovega spisa >Di-scourg de la mčthodec- »Jutro« je dne 28. januarja prvo v jugoslovenskem tisku opozorilo z daljšim člankom na pomen 300 leta iiice filozofskega spisa R. Descartesa »Di- sooure d« la mčtfcodec Kakor poroča Pariški »Tempse, nameravajo Francoz* prosla« vitj ta častni jubilej v svoji filozofski literaturi. Proslava bo združena z mednarodnim filozofskm kongresom, ki se sestane letošnje poletje v Parizu. »Naša volja«, glasilo jugoslov, mladine, ki izhaja v Ljubljani v redakciji eand. iur. Bogdana Drnovška, je priobčila v zadnjih dveh Številkah med drugimi članke o jugo" slov.-bolgarskj prijateljski pogodbi, o kočevskem problemu, o letalstvu, o demokraciji, o kočevskih Nemcih im koroških Slovencih i. t. d. List izvršuje med našo mladino važno poslanstvo nacionalne vzgoje. Dogodki v Slovenskih Konjicah Lep napredek sokolskega orkestra — Društveno gibanje Slov. Konjice, 4. februarja. Drugi orkestralni koncert salonskega orkestra konjiškega Sokola je bil tudi tokrat velik kulturni dogodek za naš trg in bo ostal še dolgo v prijetnem spominu. Da zna občinstvo ceniti glasbeno umetnost, je pokazala polna dvorana poslušalcev, ki je že od lanskega koncerta spoznala veščo roko dirigenta gosp. E. Perca in njegov orkester. Tokrat pa je nudil Se poseben glasbeni užitek gosp. Armič s svojim prijetnim, mehkim baritonom, ko je zapel nekaj narodnih pesmi ob klavirskem sprem-ljevanju ge. St. Gilkove. O orkestru samem je treba poudariti, da to ni več začetnik. Po splošni sodbi spada med najboljše na podeželju in se lahko meri z onimi po mestih. To je pokazal s težko Mendelsohnovo ouverturo k operi Athaliji, z eksaktno izvajanimi plesi št. 1 od Dvo-faka, velikim Kalmanovim potpourijem iz Grofice Marice in drugimi glasbenimi deli. Po vsaki točki je dvorana živahno aplav-ddrala. Dirigent kakor baritonist ter neumorna klaviristka so bili nagrajeni s krasnimi šopki rdečih nageljnov. Priporočljivo bi bilo, da se orkester dalje izpopolni z godbeniki in kmalu poveča v veliki orkester. Kakor čujemo namerava prirediti v juniju prvi simfonični koncert. Takega glasbenega dogodka se močno veselimo. Po volitvah je nastopilo v Konjicah in tudi v srezu politično premirje. Prvo sejo novega občinskega odbora v Konjicah je sklical s reški načelnik. Začasno imenovana občinska uprava je namreč to pozabila. Pozabil je tudi začasno imenovani župan priti k predaji občine. Naši možje so sami prevzeli občino in sami sejali. Ne na prvo in tudi ne na drugo sejo občinskega odbora niso prišli trije gospodje, izvoljeni na listi JRZ. Zadeva glede razbojniškega napada na upravitelja Cirila Žagarja je v teku. Državno pravdništvo je obtožilo nekega Antona Kuka zaradi težke telesne poškodbe. Razprava v Celju še ni razpisana. Tudi zadeva glede monopolske soli se razvija. Prejšnji teden so bile na konjiškem sodišču zaslišane priče. - Dogodkov je malo. Zdiravje ljudstva je razmeroma dobro, smrtni primeri niso tako številni kakor drugod. Nedavno je umrl v Gradcu tajnik sreske hranilnice g. Ko-stanjšek. Imamo pa letos v srezu precej porok. Lov je slab. Take lovske sezone je pač bilo krivo vreme. V storaniškem lovu, ki obsega nad 1000 ha, je letos padlo samo 11 zajcev in lisica, par kljunačev in jerebov, srnjadi pa sploh nismo streljali. Tudi prireditve so skromne. Na pustno soboto bo maš ka rada v Narodnem domu, na pustni torek pa pri Filipiču. To je vse v letošnjem predpustu. Društvo kmečkih fantov in deklet je nedavno priredilo v Narodnem domu dobro uspel tridnevni tečaj. Zdaj se bližajo občni zbori. 13. februarja bo sokol-ska skupščina, na koncu meseca bo občni zbor kmetijske podružnice, nakar bodo razna strokovna predavanja. 18. marca bo občni zbor konjiškega SPD. Naši lovci so se odločili za večjo zhbavno prireditev po Velike noči. Kakor drugod, smo tudi pri nas dobili debelo snežno odejo in si obetali mnogo zdravega razvedrila. Toda jug je kmalu vse izprevrgel v brozgo. Za zaključek še naslednjo novico: učitelj Rudolf Podlogar, ki pridno sodeluje pri vseh narodnih društvih, je bil lansko jesen dodeljen v gor-njegrajski srez, čeprav je nad 18 let vzgajal mladino v Konjicah. Zdaj je dobil zadoščenje in je spet premeščen nazaj v Konjice k • družini. Nekaterim Prijetno čitanje ob dolgih zimskih večerih, udobno delo pri umetni luči omogočajo Zeiss-Uro-punktalna očala. — Z omiljenjem ultra-rdečega žarenja se doseže prilagoditev na razmere ob dnevni svetlobi, ki dobro d6 očem, jih ščiti pred zgodnjo utru-ditvijo in zveča našo zmogljivost. ■— Zato se Uro-punktalna očala ravno ob tem času prav prijetno nosijo Z E 1 S S URO-PUNKTAL OČALA frARI 7FISS~1 w dobivajo r rtiokovrJk optičnih . r .5—I trwvinah. Pojasnjevalna tiricovina JJJ±C_ > URO brezplačno pri GARL ZEISS, JENA. Glavno zastopstvo. sosednje stavbe. Tu so jo naprej s silo odprli, nato pa eo b sekiro, kj 6» jo našli v drvarnici, razbili ročno blagajno iti odnesli 300 dinarjev gotovine, razbito blagajno pa ptistiBj v drvarnici. Danes- zjutraj je na kraj drznega vloma takoj prispela policijska komisija s šefom kriminalnega oddelka višjim nadzornikom Cajnkom fn daktiloskopom Grobi,nm k; j© posnel prstne odtise. Policija je neprestano na delu. Slovansko delo naših akademikov Uspešen zaključek tretjega leta akademske Jč lige Ljubljana, 5- januarja Akademska mladina Aleksandrove univeT-ze se že dolgo živahno zanima za vsa zanimiva vprašanja v pogledu slovanskega zbli* žanjia im se tudi praktično že uspešno uveljavlja pri delu za oim tesnejše vezi bratskih narodov- Dosedaj ee je aktivno in organizirano lovj,n, v Polovskih plesih iz opere »Knez Igor« pa sodelujejo poleg baletnega zbora tudj operni zbor, kot solisti pa; ga Pavšjčeva, in Japljeva ter gg- Froman in j ftlnjj^ ^ MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 6.: Dr. A. 7. februarja poteče 125 let, kar se je ro* dii v predmestju Portsea prj Portsmouthu Charles Dickens, ki je 24 let pozneje — z našega časovnega vidika pred dobrimi sto letj _ na mah zaslovel kot angleški romanopisec. Vprav vrtoglavo slavo mu je bilo prineslo delo »Piekwick Papersc, čigar stoletnico so lani nenavadno slovesno prosla« viji po vsej Angliji, kot knjigo čistega angleškega esprita in mojstrovino Dickemsove-g.a peresa. Za stoletnico »Piekwickovcev« nam je Umetniška propaganda podarila ta reprezentativni humoristični roman v sloven5 skem prevodu (prevel dr. Fran Bradač, zbir ka Umetniške propagande »Najslavnejši avtorji sveta«, 3 knjige)- Letos imamo drug dickensovski jubilej: stoletnico »Olivera Twi stat In glej, že se je pojavila druga izdaja sijajnega Župančičevega prevoda (izdala Mo* horieva družba). Med tem smo dobili v moj-* strskem prevodu še prvi del »Davjda CoP* perslftelda«, žlahtnega sadu Dickensove mo* ske dobe, ko je nekdanji parlamentarni 6te-nograf in reporter stal že na višku slave (1849—50). Ob 125 letnici Dickensovega rojstva in stoletnici dveh njegovih slavnih ro* manov je torej tudi v našem majhnem krogu nenavadno zažarela zvezda Dickensove posmrtne slave, ki bo _ kakor vse kaže — ohranila tudi v drugem stoletju svoj blagi ki pomirljivi srjaj. Charles Dickens — koliko miline, čuvstve-ne toplote in prijaznih pogledov na življe* nje vzbuja to ime v citatelju njegovih spisov. Vzlic vsem mračnim podobam v »OUvve-ru Tvristu«, ki ti dajejo nepozabno občutje bedne, ponižane mladosti, težkega vzdušja sirotišnic in vonja zakotnih velemestnih pred mestij, kjer beda in zločin razpredata svoje mreže, je vendar vtisk celotnega Dickeneo, vega dela kar čez mero dobrotij!iv. Skušaj-mo si živo zamisliti na pr. citat el1 j a Dostojevskega in čitatelja Dickensa. Oba sta prav* kar prebrala zadnje strani svojega mojstra in eta prenasičena z vtiski, skoraj omamljena od sveta, v katerem sta ee gibala z vsem zanosom svoje čitateljske fantazije. Čiitatelj Dostojevskega ima poteze bolnega človeka; ni mu samo duh vrtoglav od brezdanjih globin. ki so mu j'h odpirale posamezne po* wtave v romanih ruskega pisatelja, vse mišljenje se mu opoteka od duševnega vzdušja, ki leži nad tem domišljenim in vendar resničnim svetom, vsa njegova čuvstva eo raz* bičana in razdražena — še več, zdi se mu, da ee vpliv stopnjuje do telesnega neugodja, čitatelj Dostojevskega — to je na prvi P°* gled čiovek, ki trpi za težko depresijo. Kako drugačen je videz Dickensovega bralca1- Vedrima m zdravje mu sije ta z obličja; priza* lesljiv, vse razumevajoč in vse odpuščajoč »ogled sega tudi tja, kjer sta beda in hudob nost spačiJa človeka jn zamračila življenje. Čiiaitelj Dickensovega dela je hvaležen za življenje in voljan, da se zadovolji celo 6 eikromno mero njegovih dobrot. Vesel je, da ga čaka po vsakdanjem delu tihi dom nekje na oboda mesta, z ženo in dobrimi otroci, z vrtom, kjer mu nekoliko vrtnic in -vetl-čtvh grmov pričara bukolično idilo podeželskega življenja; s sosedi m prijatelji, se sn deio zvečer pri taroku- Telesno r i-avje, duševni mir, nekoliko blagostanja, rjroda in sonce — to mu zadošča za življenje. Zamislimo si. da se čitatelj Dostojevskega m čitatelj Dickensa snideta za mizo in se »apleteta v diskusijo o nekaterih osnovnih tprašanjih človeškega bitja in žjtja- Ne dvo* mimo, da bo bralec Dostojevskega že kmalu zamrzil plitvega in Površnega sobesednika, ki se ma zdi življenje tako malo problema-Lčao ji problema tako malo tragični. Prepad med njima ss bo povečaval od stavka do stavka. In stavimo, da ne bo Dickensovec nikdar razumel, čemu se negov ž o4 jel j i vi in jezljavi sobesednk tolikanj huduje zastran nekih reči, ki so morda resnične, ki pa človeku brez potrebe zastrupljajo življenje. In tistile bolni, izmučeni od Problemov vrtogla* vi >Rus« bo ogorčeno šel za svojimi idejami jn prividi; jutri bo svoje tragično spoznanje zamenjal v revolucionalne ideje in po jutrišnjem utegne s etrasitnim prepr.čanjem rušiti id lično zatišje in skromno srečo Dickensovega malomeščana. ★ Djckensova pretežno vedra, eproščujoča, idilično pripovedna umetnost ustreza dvema stvariteljema njegovega dela: Dickensu samemu in vplivu njegovega okolja. Charles Dickens se je rodil v hiši siromašnega urad* nika. ki je bi i čez mero zadolžen, tako 'da so ga naposled upniki vrgli v ječo. Pisatelj »Olivera T\yista« potemtakem ni mogel imeti rožnatih spominov na deška leta, ko je jedel tankj in grenki kruh siromaštva; deset let pred izidom »Pickwickovcev« se je znašel v tovarni paste za čevlje, kjer je dam za dnem lepil etikete- Medtem se je oče izkopal iz ieče in Charles je einel zapustii ne všečno dolo v tovarni in se oprijeti k nji* ge. Kmaju je postal pisar, nato si je pridobil službo parlamentarnega stenografa in odtod je bil samo skok v žurnalistko. Reportersko delo pri žThe Morning Chroniclet je do dobrega izb;slriio bodočega romanopisca. Se malo, in leta 1833 za vesla pogumno v literaturo, tri leta pozneje 6e s prvimi snopi* »Pickwickovcev« povzpne na strmino slave; že ta roman je zadoščal, da je vsa Anglija uprla oči v mladega Pisatelja in da je sleherna naslednja knjiga povečala ne samo njegov sloves, marveč takisto Dickensovo blagostanje, ki je kmalu zraslo v bogastvo. Ko je v štiridesetih leitih obiskal kot »narodni gost« Ameriko, so ga sprejemali kakor vladarja; ljudje eo se že ponoči nastavljali v vrste pred prodajalnami, ki so šele zjutraj oddajaie vstopnice, in mnoge največje dvorane so se pokazale Premajhne za toliko množico Dickemsovih častilcev- Zato eo mu ponekod — o tempora, o moreš! _ odprli cerkve, da je s prižnic č>tal odlomke iz svojih romanov. Dovolj znano je. da je »Olivver Twist« vplival na celoten sistem mladjnske vzgoje in socialnega skrbstva v Angliji; Vsak Di* ckensov spis o bedi je več zalege! kakor kopice učenih znanstvenih traktatov in statističnih dognanj- Le redkokdaj je imel pisatelj toliko vpliva. Nekdanji tovarniški dfe* lavec in poznejši renorter je lahko živel — po zaslugi svojega talenta :m peres« — kakor imoviti lord. jn ko je Dickens leta 1870 umrl, so ea pokopali med najodlionejšimi možmi Anglije v sloveči Westmins>terski opat M. Vsi sodobnik-; ga opisujejo kot zdravega in zadovolinega Angleža, ki je v svoji prikupni osebnosti vteleSal tim meščana te* danje dobe. Tako je bilo žarišče svetlih barv in radostnih tonov, kj v toliki meri preveva- jo simfonijo Dickensovega defta, v njegovi zdravi, neglobofci, toda resni in blagi osebnosti. . Prav to je tista obilnj delež, ki ga je k Dickensovemu delu prispevalo okolje, v katerem se je razvijal njegov tvorni talent. Anglija med Napoleonskimi vojnanu jn do* bo imperializma nudi v svojih 6vewih pLa* Steh (temna dna njenega blagostanja je op; sal Mairx v prvem delu »Kapitala«) podobo mirnega im idiličnega časa, ko se zdi, da je svet prenehal biti solzna dolina; napredujoča tehnika in konjunktura,} razvoj gospo* daretva pospešujeta rast bogastva im ustvarjata v zgornjih plasteh družbe udobje nn ugodje, ki se čuti tudi navzdol V Franciji Balzac, v Angliji Dickens: oba predstavljata, dasi vsak po svoje vzrast nove družbe im dvomljiv; blagoslov razširjenega denarnega gospodarstva. Dickens je bolj kakor katerikoli pisatelj tedanje dobe prieluhuil utripu eedanjostj in Pogodil duševno razpoloženost angleškega ljudstva; Medtem ko vidimo pri večini pisateljev. da se njih tvorna moč razvija v opoziciji, v uporu zoper obstoječe stanje, v boju za nove ideje in forme, se je Dickens srečno združil s tradicijo. Bistro je razumel, česa je Sreba tedanjemu angleškemu človeku im je vso svojo epicno umetnost prilagodil čuvstvenemu sozvočju z narodom, ne da bi bil zaradi tega ceneno ljudski in vsakdanje zabaven. Skrivnost njegovega uspeha je v tem da je bil idealen Anglež tedanje dobe, Anglež z vso vnanjo jn notranjo fasomo. Ni se samo naslanjal na tradicijo, marveč je _ kakor dobro poudarja St. Zweig v svojem krasnem eseju o Dickensu — ob najprimernejšem času uvedel v literaturo povprečnega človeka. Odkril je nove forme za poezijo vsakdanjosti, ki'se je tolikanj prilegala 6rednjim plastem angleške družbe. Nj rušil starih svetov in ne gradil novih, ni se loteval »problemov z rogovi«, kakor bi dejal Nietzsche. Če je slikal bedo. zločin in ponižanje, nj nikogar napadal in žalil, marveč je vzbujal sočutje im človekoljubje; rad je opisoval idilo družinskega ognjišča, po* ezijo skromnega in tihega življenja, zdravo in trdno družabno sredino, ki je preživljala v Angliji njegovega časa svojo vzlato dobo« In čeprav je dandanes po nji le malo Sledov (spomnimo se Galsworthyja. ki je na začetku našega sioletja opisoval propadanje tistih plasti, katere je Dickens gledal v pomladnem razcvitu), je vendar — kakor priznava tudj Zweig — Dickeneova svojevrstno in človeško topla idila še danes polna blagega vonja, ob katerem pozabljaš, da je toliko nekdanjih rož mrtvih. Dickensovi »Pickwickowei< so bili pred sto leti dogodek, kakor ed ga težko zamislimo. Prvi zvezek je izšel v nakladi 400 iz* vodov, pri petem je bilo treba natisniti že 40.000 izvodov- Eden izmed »Old eniatsrdg ki eo ob koncu 19- stoti, pisali spomine na svoja mlada leta pripoveduje, da 6o ljudje prihajali poštarjem cele milje naproti, tolikanj nestrpni so bili glede nadaljnjega snopiča »Plekvvičkovcev« ali katerega druge* ga Dickensovega spisa. Dandanes nas mno* ge stran-; Dickeneovega prvega romana zapuščajo hladne, čeprav radi priznamo, da še vedno ostala čitatelju vse polno ljubeznivih, smešnih, grotesknih situacij in originalnih oseb, e katerimi se kar izgubi v zdravem rn radostnem svetu Dickensove domišljije, človek našega značaja, ki mu je že narava s socialnim okoljem vred naloižla dedščino te, ga kar je Nietzsche imenoval »der W.ille zum Tragischen«, si le redkokdaj do dobrega razgiblie smejailne mišice ob suhem angleškem humorju — toda veselo je vzlic te* mu v pisani pickvviokovski deželi in tovari-šija s samim Samuelom Pickvvickom bo ostala marsikomu v dobrem spominu. Iz ogrom* nega skladišča tipično Dickensovih fraz in stavkov, dovtipnih misli, šegavih opazk, nor čavih besed in zbadljivih aluzij, bi bi mojstrski prevajalec rešil neprimerno več, kakor je mogel slovenski prevajalec, ki celo ni delal po izvirniku. Toda »Pickwickovce« smo vendarle dobili v slovenskem prevodu. Dru* ga izdaja »Olivvera Twista« in »David Cop-persfjelda« gresta za njimi, poslovenjene z mojstrsko roko O. Zupančiča- Gresta _ in z njima galerija podob in portretov, pestri panopti/kum Dickensovega sveta, tipi in značaji Anglije pred enim stoletjem. Postojte za hip, skrbi in težave naše sive vsakdanjo* sti, ustavite, dvomi im nadležne misli, svojo temačno perot. Charles Dickens pripoveduje; ali hočete še kaj ljubeznivejšega? —o. Zapiski »Žjvljenje »n svet« prinese v prihodmjS številki. ki bo izala kot priloga ponedeljekega »Jutra«, prirodopisni članek »Kdaj zamre življenje« in zanimivi potopis po današnjem Kazakstanu, državj v senci »strehe srveta«. Mladi pripovednik Jože Krivec se predstavlja z daljšo prozo »V življenje*, nadaljujejo se Dumanovi »Trije mušketirji« z Norre* trandersovimi ilustracijami. V rubriki »Iz literarnega sveta« je objavljeno daljše poročilo o Puškinovi številki »Revue de liibtera-ture comparee, A. Debeljak ocenjuje »Zare-čane« Ivama Albrehta, uredništvo pa poroča o nekaterih novih revijah. V Tehničnem ob* zorniku je objavljen članek »Razmišljanje ob izumu slovenskega mojstra«, kj poroča 0 novem transformatorju slovenskega elektrotehnika Jožeta Furlana, Rubrike Za ljubitelje cvetlic, Šah, Za bistre glave zaključujejo novo Številko Žisa, kj je tudi obilno ilustrirana. Kaj pripravljajo naša založništva. Umetniška propaganda je napovedala za svoje novo poslovno leto naslednje novitete: Dalmatjno* vo Sveto pismo v originalni opremi jm s starimi ilustracijami (besedilo bo psatelj Via, dimir Levstik priredili v slovenščino 20. stoletja). Dalje Brehmovo Življenje živali v po, 1 ju dni priredbi, na več ko tisoč straneh besedila. s sto koloriranjmi prilogami in Ste* vilnimi ilustracijami v tekstu. Obe knjigi bosta izhajali v snopičih. Izmed leposlovnih del izidejo letos; Bohmlov romam cNeugnan* ka«, Havlasov eksotični roman »Obala Plesalk« in Dnevnik Marije Baškircev. Med poučnimi knjigami navaja Umetniška pro* paganda v svojem založniškem načrtu Fore* lovo »Spolno vprašanje«, Dunaodove »Zdra, vilne rastline«, slovenski Filozofski slovar, prevod spisa univ. prof. Velenavskega »Iz prirodne filozofije«, Caseonovo »Umetnost govora« (Retoriko) in Bodandjevo »Vedenje v odličnih krogih«. Dr. Fran Vatovec, 140 let slovenske iurna* I listike. Pod tem naslovom je izdal glavni I urednik »Mariborskega večera ika Jutra« dr. I Požarevac, -i februarja. Vasi ob reki Moravi so pretrpele leta 1934. ogromno škodo zaradi pop'av. Takratne poplave je povzročilo dolgotrajno deževje. Zdaj so spett poplavljeni nekateri kraji ob reki Moravi. poplave pa je povzročalo kopičenje ledu. Med hudim mrazom v zadnjih dneh je reko Veliko Moravo pokril dehel led. Pred tremii dnevi, ko je mraz popustil, je 'ed začel pokati ip velike plošče so se nagrmadile pri izlivu reke na razdaljo štirih kilometrov od ljubičev&kega mosta. To kopičenje ledu je postalo posebno nevarno zlasti zaradi tega ker dela tam struga neke velik ovinek. Nad tem ovinkom se je pričelo vodovie izJivati iz struge in je zdaj voda pri ljubičevskem mostu že 645 am nad normnlo. Za 55 cm je višja, kakor je bila med katastrofalnimi poplavami leta 1934 Zaradi zastoja ledu in toka vode so se začeli rušiti nasipi- Ob žeJeznišiki progi Po- Nov vlom v Mariboru Maribor, 5. februarja Mariborska policija je v razčiščevanju gaingsbreko predrznega vloma pri belem dnevu v Rizjakovo zlatarno ter urarno v Gosposkij ulica izvršila preko noči temeljito racijo po ra®nih zakotnih skrivališčih in znanih beznicah. da dob; sledove za vlomilcem in njegovo družbo. Ni še pojasnjen vlom v pisarno studenške občinske uprave iom-bsimi iz letala. tolpo, ki si je v zadnjem času izbrala ravno Maribor za torišče svojifb kriminalnih akcij. Sličmo kakor v Studencih pri vlomu v pisarno občinske uprave, so doslej še neugo-to vi jeni s toriJ ci vdrli v počj na petek v tukajšnjo Vinarsko in sadjarsko šolo ter se splazila v zavod o vo pisarno, k" je v pritličju šoJskega poslopja. V pisarno so si vlomilci pomagali na ta način, da so najprej razbil,- šine na oknu in se ni to skozj odprtino vtihotapili v pisarno Tu so pretaknili vse predale in kote ter našli okrog 700 dinarjev g katerimi so potem izginili. Odnesli so tudi ročno železno blagajno k; M) jo najprej skušali odpreti 5 ponarejenim ključem, nato pa eo jo odnesli v drvarnico Vremenska poročila po stanju: 5. februarja ob 7. uri zjutraj. Rateče: -2, pooblačeno, brez vetra, 50 srena Planica: -2, pooblačeno, mirno, 60 srena, skakalnice in drsališče uporabno, Tamar: .6, 100 tir ena, Kranjska gora: -2, barometer pada, oblačno, brez vetra, 40 srena, sankališče uporabno, Erjavčeva koča na Vršiču: -2, jasno, jugo-zapadnik, 90 zmrznjenega snega brez sreža, Bohinjska Bistrica: -1, zelo oblačno, 20 srena, Dom na Komni: -4, jamo, solnčno, srežna na 120 snega, Dom na Kofcah: 1, oblačno, v dolini megla, 60 srena, Dom na Krvavcu: -2, severozapadnik, 45 zmrznjenega snega, Velika planina: 0, jasno, 75 zmrznjenega snega, Polževo: južno vreme, za smuko neugodno, Senjorjev dom; -3, jasno, mirno 50 srena, Pesok; -2, jasno, mirno, 60 srena, Rimski vrelec: -2, 25 srena. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda ljubljanske univerze 5. februarja Ljubljana 7. 762.1, 2-6, 89, NEl 10 —, —; Maribor 7- 759.7, 0.0. 95, O, 10," —,' —; Zagreb 7. 761.5. 0.0, 95, El 10 —— Beograd 7. 763.2. —2.0, 95. O, 10, —, —; Sarajevo 7- 766.0. —2.0. 95, 0 10 —, —; Skoplie 7. 765.a 90. O, 10. — Temperature; Ljubljana 2.0, 0.2; Maribor 0.4. —2.0; Zagreb 2.0, —1.0; Beograd C 0; —3.0; Sarajevo 8-0, -2-0; Skoplje 8.0 1.0; Split 14.0. »JUTRO« 5!. 3T 8 SdSob, s. n m CENE M A X* I M OGLASOM F* 50 par » besedo, Dia S.— davka aa nak oglu ta «okxatno prt- •tojbtoo Din S.— aa Mfro aH dajanje naslovov plačajo eni, td Iščejo ■tožb. Najmanjši znesek m enkratno objavo oglasa Din 12.—, Dopisi bi Cenitve se saračonajo po Din t.— za vsako besedo. Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 6-— za Šifro ali dajanj« naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostal) oglasi se zaračunajo po Din L.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši snesek sa enkratno objavo oglasa Din 17*—v Ponudbam na šifre na prilagajte znamki La, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« nSfl « _ _ .... , ...i, r.n. odgovor, priložit« W1H Ja* ▼ TflflTflKan pristojbine aa mala oglasa je plačati pri predaji naročila, ona Jih Je vposlati v pisma obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici aa čekovni račun, LJubljana štev. 11.842, sicer ao zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. naročila in vprašanja, tičoča se malih ie naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", LJubljana« Vsa Službo dobi II Prodam B»sed» 1 Din. m.>k&, hrvaški korespon-dontiaija i znanjem nemške etenografij« dobi takoj mesto. Samo prvovrstna samostojna, pridna in resna moč pride v po&tev. Naslov ▼ v»eh posl. Jutra. 3374-1 Tkalski pomočnik fei.mostoj«B, ki sna dobro popravljati in tkati, dobi mwf»to. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Vesten in zane« ljivc. 0310-1 Kontoristinjo službe t nekoliko prak?>e v knjigovodstvu in v.tbanjem strojepisja sprejmemo takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo Potrebna službe«. 2SC3-il V taka oeaeda SO p" j davek 3 D n m Šifro ah dajanj« naslova 6 Din. sneso-k IS Din. Vesten mož v najboljših letih. i!6e službo sluge, potnika akvi-t-i terja, čuvaja, tekača raz-naSalca ali temu podobne zaposlitve. Govori iu piše n<>mšo m slovensko. Je neoporečne preteklosti, tre ze.000 Dm radi povečanja obrata. Le resne ponudbe na ogl. od,d. Jutra pod značko »Lepa idealna bodočnost«. 2318-35 Moški čevlji z usnjatim podplatom din 69.— za časa sejma samo din ženski čevlji z usnjatim podplatom din 59.— za časa sejma samo din | Na vsa zimska I oblačila dajemo | is do 20% popusta. Preske? Sv. Petra c. 14. Zastopnike spirituozne stroke sprejmemo Samo oni, ki so že leta uspešno delali v tej branži, naj naslovijo svoje obširne ponudbe z opisom dosedanjega delovanja in življenja na Publici-tas d. d., Zagreb — Ilica 9, pod 45260. KlISEJE ENO VEČBARVNE JUGOG&AfO SKPETBAHASIP3 K EI S P E R — Mestni trg 26 V«f ene! (f*<2) BeMMla Din. Iavek 3 Dir. u šifro al' dajanje naslov« 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Učenec ia trgovino mešanega blaga v Ljubljani dobi takoj mesto ob svoji oskrbi. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Pridnost«. 2246-44 PoUk Bese-la . L>il l.v-k 3 Din u Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Šestošolec JW!i instruirati nižješolca. Eonorar do 10,— Naslov v vseh posl. Jutra. 3329-4 Bese«la . Din. iavek 3 Dm za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Avto dobro ohranjen, ugodno prodam. Nfls-lov: Berlič, Že-Ijarska ul. 9. 3116-10 Kupim Dieselov tovorni avto, 3 do 3 tonski, malo rabljen. Simon Weisz, Som bor. 3*90-10 S-jT.cia L>UI lav«* b >a šifro »li dajanje naslova • Din. Najmanjši znesek 17 Din Spalnice po najnovejših načrtih ia-delane -in po zinermili cenah imam na zalogi. Berlič mizar, Zapuže—Ljubljana. 3317-16 Beseda 1 Din Iavek 3 Din ia šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek !7 Do Hranilne knjižice fcupite aH orodaste potom moje pisarne Rudolf Zore LJubljana, Gledališke 12. Telei.m S8-10 3155-16 Srbsko vino i« okolice Niša. nud' v pro dajo vagonske množine Mi ljutin Uilenkovič. Sv Petka. Niš. S197 16 J. Ob iavek o Lfit) ca šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Hotel v okolici Zagreba z 18 opremljenimi sobami, se proda zaradi preobremenitve. Ponudbe pod Sigurna egai-stencija na PubLioitas, •rreb. 2191-19 Beseda 1 Din, Iavek 3 Din u 4Jr-> tajanj* naslova 5 Djl Najmanjši tnesek 17 Din Parcelo blifeu tramvajske proge v Šiški primerno 'ia vsako stavbo prodam. Pojasnila Zg. Silška 14. Opeka. 2332-20 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šiipo ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši zneset 17 Din Lepo stanovanje štirieobno, z vsemi priti-kfinami (razen kopalnice), oddam za maj. A. Kune, Gosposka nI. 7. 2286-31 G. Th. Rotman: Profesor Bizgec gre na potovanje okoli sveta 14 Toda vrli župan se ni menil za to in je imel lep govor, v katerem je imenoval profesorja Bizgeca največjega izumitelja naših dni. Profesor je ponosno izbočil prsi in zlezel z vnukoma v »Pu-lexa«, čigar rakete je bil spet nabil z razstrelivom. Cez nekaj minut je zagr-melo — bum! — in »Pulex« je skočil visoko pod oblake. Ali — joj, prejoj! — skočilo je še marsikaj drugega: županova pesa, ki jo je silni puh raket izruval iz tal in jo z veliko močjo pihnil kar skozi šipe v predsobje. Stanovanje trisobno oddam za maj. Vprašati hišnico, Slomškova 7. 59-31 Dvosob. stanovanje v pritličju oddam na Cesti 20. okt. (Rimska) šiv. 23. 2S2S-31 Stanovanja iiese-vla . Du. i* v 1 ia šifro ali dajanje naelr.v* 5 Din. Najmanjl' »n«v>i 17 Din Enosob. stanovanje s kuhinjo in pritikiinami iščem za 1. marec. Ponudbe na Vodopivec, Narodna ti slcarna. 2355-21a Dvosob. stanovanje sončno išče z« 1 maj najem n-iik brez otrok. Stanovanje s plinom ima prednost, pritlično pa se ne sprejme. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Selitev«. 3367-2ta Dvosob. stanovanje iščem za maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tri osebe«. 3334-3!a Soba odda. Beseda . Din dav«k 3 Dir, u Šifro aif dajanj« n»*krv* i Din. NajmanjSl znesek 17 Dir Lepo prazno sobo s cen talno kurjavo oddam boljšemu gospodu. Costova ul. 7. Sv. Krištof. 2960-28 V lepo sobo sprejmem z dobro oskrbo, 1—2 boljši gospodični k di jakiiiji. Cena nizka. Naslov v vseh posl. Jutra. 3336-33 si d Nedelja, 7. februarja Ljubljana 8: Ve^el nedeljsiki pozdrav (plošče). — 8.30: Telovadba (prof- M- Dobovšsk). — 9: Cas, poročila, spored. — 9.15; Prenos . cerkvene glasbe iz trnovske cerkve v Ljubljani. _ 9.45; Venski govor (g. J. Jagodic). — 10: V anameaju pue'a: koncept Radio or5 kesitra, vniss soM&tične tooke za fagot (g. W- Hauck). — 11.20: CiIraške točke (plošče). _ 11.30: NaistoiPi o'-rok pod vodstvom ge. Mar. Grošljeve. — 12: Plošče po željah. — 13; ta«, spored obvestila. — 13.15; Koncert na harmoniki (g. Rudolf Pilih). _ 16: Čevljar in vrag — spevoigra (člani 7,bora Gralike). _ 17: Kmet- ura: Kako zatiramo škodljivce sadnega drevja IH. (g. Flego Ans-ton). — 17.30: Godba za ples in šale vmes. Sodelujejo: Bojan Adamič e svojim orkestrom, sestre Stritarjeve in Vesela deteljica. — 19; Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nac. ur*. _ 20: V. Vodopivec Schonherr; Kovačev študent, spevoigra (Akademski Pevski kvintet in Radio orkester). — '20.30: Večer operetne glasbe Marta<. Naročniki „Jutra" so zavarovani za 10.000 Din Umrl je naš ljubljeni brat in stric FRANC KOCMUT rez. san. podporočnik Pogreb dragega se bo vršil v nedeljo 7. februarja ob pol 11. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče. Sv. Jurij ob ščavnici, dne 5. februarja 1937. ŽALUJOČI OSTALL Z AH Ni nam mogoče zahvaliti se vsakemu posebej za številne dokaze iskrenega sočustvovanja ob smrti naše predobre in ljubljene mame, gospe TEREZIJE VRABEC katere smo prejeli od vseh strani. Prosimo vse, ki so nam stali ob bridki uri ob strani, da blagovolijo sprejeti našo srčno zahvalo. Lep pogreb, številni venci in izrazi sožalje pričajo, kako je bila naša blagopokojna mama priljubljena pri vseh. To nam je v največjo tolažbo pri naši težki izgubi. LJUBLJANA, 7. februarja 1937. V globoki žalosti: INA STROJANŠEK, trgovka in ostalo sorodstvo. Iz življenja na deželi Iz Kranja r_ Nocoj Miki — maškarada v Narodnem domu. Vhod s severne strani- Priporočamo, da prideta za časa. Opolnoči naj ee »bero maske v 6voji garderobi, nato sprevod, objava kjda volitev in razdelitev nagrad. Potem pa naprej. Z Jesenic s— Zvočni kino Radio predvaja danes in ju PRIX 1% ZLATO K9LAJ\0. M«?tni podnebni i»vod Občina Ljubljana Umrla nam je Bogu vdano, po dolgem ln mučnem trpljenju naša ljuba in predobra sestra, svakinja in teta, gospodična Rutar Marija posestnica danes zjutraj ob 1 uri, previdena s tolažili svete vere. Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 7. februarja 1937, ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra c. 47, na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo položimo k večnemu počitku v rodbinsko grobnico. Vsem, ki ste jo poznali, jo priporočamo v blag spomin in pobožno molitev. Maše zadušnice se bodo brale v župni oerkvl sv. Petra. Ljubljana-Wien, dne 5. februarja 1937. IVAN in FRANC — brata ter ostalo sorodstvo. Hestnt on£rehn< ta vod ObMna Ljubljana Naša iskreno ljubljena soproga, mati, sestra, se-strična, teta in svakinja gospa Pavla Miklauc roj. Ločniker nas je danes za vedno zapustila. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v soboto, dne 6. februarja 1937, ob 4. uri popoldne iz mrtvaške veže Stara pot 2, na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 4. februarja 1937. Žalujoči: soprog ing. PAVEL MIKLAUC, in otroka TRUDE in ROLF, ter ostalo sorodstvo. CJrejuje Davorin Ravljen. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran, — Za inseratnl del je odgovoren Aleje Novak — Ved f Ljubljani«