161 Številki,
ISU
19 vinarjev.
ftniieto.
.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen
celo leto......K 24 —
pol leta........ 12-—
četrt leta ........ &—
na mesec........ 2 —
v upravništvu prejenun:
celo leto......K 22*—
po* leta........11 —
četrt leta........ 5*50
na mesec........ 1*90
Dopisi   naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo Uredništvo: Knailcva ulica ŠL 5, (v pritličju levo),
veljajo: peterestopna petit vrata za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
stevUka val|a 10
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
.Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto.......K 28--*
za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto.......K 25—
pol leta........13-
četrt leta........650
na mesec.......> 230
celo leto.......K 30*--
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravalit to: KaaDara allca šL 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. S5
Učitelji in učenci.
Nemški krščanski socijalci so danes najmoajočnejea stranka v državi. L: malih začetkov so se povzpeli rio velike moči in še večjega vpliva. Pred petnajstimi leti še preganjani . A -vetnih in eerkvenih mogotcev, so danes nositelji cerkvene politike, -ti zaslomba in glavna opora vlade in majo tehtno besedo tudi v najvišjih irogih. Ki>vaii>ki >ocijalei so tudi rodili skoro ves avstrijski kleri-kalizem in zlasti slovenski klerikal-. i niso nič drugrega kakor učenci nemških krščanskih socijalistov. ki -o jim Lueger, Gessmann in drugi prvaki krščanskega socijalstva pomagali na površje in jim rgladili pota «Io veljave.
Pa vzlic temu niso bili ti krščanski socijalci nikdar spodobna, nikdar poštena >tranka. Laž, obrekova-!j.ie in očitno sleparstvo, vse jim je Hilo dobro, samo da so si pomagali :aprej. Spravili so korupcijo in demoralizacijo v sistem in ta sistem je žiadobil cerkveni blagoslov in obrodil mnogo sadu.
Lue<rer je to stranko ustanovil, Lueger jo je vodil in skupaj držal in ko je Lueger umrl, se je pokazalo, kakšna je ta stranka.
Še ni bil Lueger zatisnil oči in :e >e je začel boj za dedščino, boj za ajboljša mesta pri različnih koritih. «io katerih se je ta stranka prerila. In iz tega boja so se i zc i mile škandal-ne afere, ki smrde po eeli Evropi in "kažejo celemu svetu, da so krščanski -ocijalci gnila, propadla, skoz in skoz korumpirana stranka. Xi ga dneva, ia bi ne prišel na -lan kak nov škandal. Odkar j** krščanski socijalec Hraba obdolžil svoje tovariše, da ča->te )>oga Pobasaj, da goljufajo in kradejo, da obstoji njih ljudsko delo tem, da si polnijo lastne žepe. od • edaj ni razkritij konca in vse jezuitske umetnosti in zvijačnosti ne pomagajo nič in ne morejo ustavili tega procesa.
Zdaj so se ti krščanski socijalisti v svojem obupnem pol^jžaju po-skusili rešiti, da so razljućeni javnosti vrgli pred noge enega prvih svo-;ih mož. državnega poslanea Axma-na. Kaj ima ta človek, ki je bil tako-rekoč v generalnem štabu klerikalci ranke, vse na vesti, se šele po-asni. Mož, ki je bil eden Luegerje-ljubljencev in Gessmannova 1» -na roka, ki je bil kandidat za ministrski portfelj   in   j«*   v delegaciji
imel vele važno besedo celo v zadevah zunanje politike in vojne uprave, je moral pač zakriviti velike zločine, da ga je stranka sedaj sama ubila. *
O Axmanovih grehih se mnogo govori. Očitajo mu, da je ukradel lepe tisočake iz fonda za zgradbo nekega asila in da je svoj mandat za delegacijo ix>rabil, da je omogočil veliko sleparijo z bosanskimi drž gozdi, pri kateri je padlo celo premoženje v njegov žep.
Krščanski socijalci so Axmana vrgli z broda svoje stranke, hoteč Izkazati s tem, da je stranka nedolžna na njegovih zločinih. Hoteli so javnosti uatvesti, da ni stranka nič vedela, kako njen prvak Axman goljufa iu krade, toda dunajski podžupan Hierhammer je javno priznal, da je stranka dobro vedela, kaj počenja Axman in da je to zlasti vedel bivši minister in sedanji feldmaršal te stranke Gessmann. Ta pa tiči sam do vrata v blatu in neče nositi krivde sam ter zvrača primeren delež odgovornosti na svojega somišljenika, sedanjega trgovinskega ministra \Veiskirchnerja. Ena krščanskosoci-jalna ekscelenca proti drugi krščan-skosocijalni ekseelenci! Tisti, ki je hotel postati Luegerjev naslednik proti tistemu, ki ga je Lueger postavil testament a rično za svojega naslednika! To je prizor za bogove!
Ni dvoma, da so poleg različnih Asmanov v krščansko - soeijaini stranki tudi osebno }>ošteni ljudje čistih rok. A kar so posamični izjem-niki kot ljudje, to ne pride v poštev pri presojanju stranke kot celote. Stranka krščansko - socijalna je gnila in sleparska stranka, ker ne pozna pravice, ker pri njej namen jK>svečuje vsako, tudi najbolj zavrženo sredstvo in ker trpi. da si posamični njeni pristaši polnijo žepe na škodo javnosti in na škodo ljudstva, kateremu so obljubili pomoč. V dunajski krščansko - socijalni stranki imajo koristolovci in sleparji premoč nad nesebičnimi in poštenimi ljudmi in ti koristolovci in sleparji 7>orabljajo svojo moč, da se obdržc na krmilu in pri koritu.
Ce se jim to posreči, je drugo vprašanje. Kar je prišlo že nosedaj na dan, priča jasno, da je ta - ranka v razpadu in da ne postane nikdar več to, kar je bila za Lueger je vi h časov.
locnci teh krščansko - socijalnih učiteljev, slovenski klerikalci gledajo s strahom na to, kar se sedaj
godi na Dunaju. Prepuščamo javnosti, da po znanih dejstvih primerja, v čem in v koliko se slovenski klerikalci razlikujejo od dunajskih krščanskih socijalcev. Toda slovenski klerikalci vedo, da kakor je polet dunajskih kršč. socijalcev dal življenje klerikalnim strankam skoro v celi državi in posebno na Slovenskem, tako bo tudi smrad, ki je sedaj nastal v dunajski krščanski socijalni * stranki, imel svoj vpliv na razmer* tudi drugod. Tega pa jih je tako strah, da se o senzacijonalnih dunajskih dogodkih niti poročati ne upajo.
Pa jim ne bo nič pomagalo, kajti ves svet se dviga proti podlemu, brezvestnemu in hudodelskemu klerikalizmu in tudi slovensko ljudstvo bo prišlo do spoznanja, da je klerika-lizem stremljenje, ki zlorablja in onečašča vero za najgrje sleparjenje naroda.__
Slovanski iml v Jofili.
Sprejem udeležencev slovanskega kongresa. — General Stoj le to v. — Ovacije. — Otvoritev vseslovanskega kongresa. — Neprijeten dogodek. — Govor predsednika Bobeeva in drugi govoru — Program ni govor dr« Kramara.
V S o f i j i, 7. jul.
A' sredo popoldne so jeli prihajati delegati za vseslovanski kongres. Z orientskim vlakom ob 1. popoldne so došli delegatje iz Avstro-Ogrske in Srbije. Na prekrasno dekori ranem kolodvoru jih je pričakovala nešteta množica. Ko je vlak obstal na postaji, je godba zasvirala slovansko himno »Hej Slovani!«, ozračje pa so pretresli gromki hura-klici.
Predsednik pripravljalnega odbora je hitel k vozom, iz katerih so izstopali delegatje. Vsakega izmed njih je objel in poljubil. Ker je bila na peronu prevelika gneča, se je vršil oficijalni pozdrav v čakalnici I. razreda.
Tu je prvi pozdravil došlece predsednik B o b č e v, želeč, da bi delo, ki ga bodo započeli v Sofiji, obrodilo najboljši sad. V imenu sofijskega mesta je pozdravil delegate župan K i r k o v, kličoč jim »dobro došli« v mali, a z ljubeznijo do vsega slovanstva prožeti Sofiji.
Na pozdravu so se zahvalili: poslance dr. Hljeb ovickij v imenu galiških Rusov, akademik B e h -
t e r e v iz Petrograda v imenu Rusov iz carevine, Hurban-Va-j a n s k i, častiti starina slovaških rodoljubov, M a š t a 1 k a za Cehe, Kosta S t o j a n o v i ć za Srbe, posl. dr. T r e s i č - P a v i č i ć za Hrvate in dr. Sekula D r 1 j e v i ć za Crnogorce.
Končno je govoril še predsednik »Slavjanske Besede«, S t a n i m i -rov, ki je naglašal veliki pomen slovanskega kongresa za celokupno slovansko stvar, ter izrekel željo, da bi se kongres završil s popolnim uspehom. Delegatje so se nato v ekvipa-žah odpeljali v mesto. Množica jim je po vseh ulicah prirejala iskrene ovacije.
Ruski gostje so prispeli iz Varne ob 5. popoldne.
Malo preje je dospel na postajo orient ekspres. Z orient - ekspresom so došli: dr. Karel Krama f, praški župan dr. Groš, K o r š, predsednik moskovskega društva slovanske vzajemnosti in dr. C e r -n v.
Koj za njimi so izstopili iz varil enskega vlaka ruski gostje.
Godba je zasvirala »Šumi Marica« in »Bože carja hrani«, ozračje pa so pretresali urnebesni hura - klici. Med ruskimi gosti se je nahajal tudi general S t o 1 j e t o v, ki se je v osvoboditeljni vojni pred 32. leti boril s slovanskimi prostovoljci - čr-novojniki na Sipki, ter zavzel šip-čenske vrhove s klicem: »Smrt ali svobodo!« Temu so prirejali posebno iskrene ovacije. Pri sprejemu so bili navzoči tudi nekateri veteranci iz osvoboditeljne borbe. Ko so ti zazrli starčka, nekdanjega svojega poveljnika, so jeli na glas ihteti. Prignetli so se k njemu ter mu v solzah jeli poljubovati roko. Tudi staremu generalu se je orosilo oko. Ko pa je spoznal med veteranci enega izmed svojih ožjih tovarišev, je zaklical: »Molodec, ali me še poznaš, ali se me še spominjaš?« ter glasno zaplakal. Nastala je svečana tišina, občinstvo pa si je ob tem prizoru brisalo rosne oči.
Pri sprejemu so bili navzoči: minister Ljapeev, generala Botev in Dikov, načelnik narodne stranke, Ge-šev, bivši minister Ljudskanov in mnogo drugih odličnjakov.
Ko so se gostje peljali skozi mesto, jim je množica prirejala navdušene ovacije in jih obsipala s cvetjem.
V četrtek zjutraj so se na trgu. pred cerkvijo sv. Kralja zbrala sofijska narodna društva, njim se je pridružilo rodoljubno meščanstvo' vseh slojev in krogov. Množica jo narasla na več nego 20.000 ljudi. Vsa ta množica se je razvrstila in se z godbami na čelu v veličastnem sprevodu napotila proti narodnemu gledališču, kjer je bilo že zbrano predsedstvo slovanskega kongresa. Mahoma je bil ves prostrani trg poln. Godbe so igrale slovanske narodno himne: »Šumi Marica«, »Bože carja hrani«, »Hej Slovani«, »Naprej zastava Slave«, vmes pa so grmeli gromki hura - klici.
Množica ni preje mirovala, dokler se niso na gledališkem balkonu pokazali dr. Kramar, Bobčev, predsednik ruske gosudarstvene dume, Gučkov, in drugi odličnjaki. Med ljudstvom je nastalo silno vrvenje« množica je kakor hipnotizirana drla proti gledališču, neprestano kličoč hura Kramaf, hura Gučkov. Ničesar ni bilo mogoče razumeti, slišal se je samo krepak klic dr. Kramaf a: »Bog živi Bolgarsko, bog živi vse slovanske narode!«
V tem trenotku je Georgij Pe* jev izročil dr. Kramaru diven venec, spleten iz lovora in najkrasnejših bolgarskih rož - vrtnic, s preprostimi besedami: »Vzemite ta venec kot skromen znak ljubezni in spoštovanja bolgarskega naroda do Vašo osebe.« — Ko je Kramaf dvignil venec, se je množica razkrila in zapela »Hej Slovani!«, na balkon pa so dame jele metati cvetke in šopke. Ko pa se je na balkonu pojavil legendarni junak, sivolasi general Stoljetov, je entuzijazem dosegel vrhunec.Mno-žica je bila kakor elektrizirana in hura - klicev ni hotelo biti konca, dokler se Kramaf in tovariši niso umaknili z balkona.
Sprevod je nato šel pred sporne* nik Carja Osvoboditelja in pred spo« menik narodnega mučenika Lev-skega.
Ob spomenike so položili vence* razni govorniki pa so slavili v vznesenih besedah zasluge obeh junakov za bolgarski narod. Otvoritev  vseslovanskega kongresa.
Zgodovinski akt otvoritve II. pripravljalnega vseslovenskega kongresa se je izvršil v monumental-nem poslopju bolgarskega narodnega gledališča.
Spredaj na pročelju sta dva ogromna bronasta leva,  simbol sile
LISTEK.
V Sofijo.
Piše dr. Ivan Lah.
(Dalje.)
Ak<> se pri nas vozimo par ur, fce pokrajina toliko spremeni, da je vredno, da si jo ogledamo. Tu se lahko vozimo dan in noč in ni skoraj liikake izpremembe. Vedno ista ravnina, polje, les. Mnogo zemlje leži neobdelane. Vsaj nam se zdi, da bi nal naš kmet tako zemljo bolje porabiti. Zdi se, da so začeli Poljaki >vojo zemljo šele ljubiti, ko so jo začeli že izgubljati. Na Poznanjskem se iakatistom stanovitno branijo. Tre-jim bo še mnogo gospodarske organizacije, predno bodo stali trdno. V tem se hočejo Poljaki učiti pri nas! dansko leto je izšla poljska knjiga o Slovencih: \Vsrod Slowencow. Pisatelj si je ogledal po navodilih svojih slovenskih prijateljev klerikalno gospodarsko organizacijo in pravi, '•h ni videl na Slov. nikakega t. zv. naprednega dela, čemur se ne čudimo. Zato je pisatelj v uvodu pohvalil one, ki so ga vodili, in oni, ki so ga vodili, so pohvalili pisatelja, kakor v Krilova basni »petah« in ko-
kuška«. V naprednem časopisju nisem čital o tej knjigi nikakega poročila, čemur se tudi ne čudim.
Ako hoče človek pisati informativno knjigo o kakem narodu, ne sme biti enostranski in se mora informirati na več straneh. — Poljaki torej hočejo v svojem narodu izvesti organizacijo, kakor je slov. klerikalna gospodarska organizacija; organizacija je zanje edina rešitev, ne stara zgodovina in slava, ne načrti za revolucije, ne molitev na narodnih l;ožjih potih, edina gospodarska or-ganizaeija jih more rešiti. Njih duševna kultura je velika, njih zgodovina bogata, toda narod je neuk in beden. Moj znanec sam mi to pritrjuje.
»Mi ne znamo biti demokratični, in ne moremo biti; vedno gledamo v preteklost in vsak išče pred seboj, kaj je bil njegov rod; po tem ga presoja tudi družba. To je nesreča za nas. Vemo, da vse, kar je bilo, je bilo in se ne vrne več, da je treba pustiti staro in začeti novo življenje, ampak ne moremo, pri najboljši volji ne moremo. Bahamo se, da smo imeli konstitucijo prej, nego cela Evropa, o republiki sanjamo in drugo, v resnici pa smo aristokratični; naša iaro-dovina je zgodovina plemstva in še danes je tako.«
»Dovolite primero: zdi se mi, da ste bili kakor gozd,  v katerem je
vzrastlo nekaj velikih dreves in drevje pod njimi je moralo rasti v njihovi senci ter se ni moglo razviti. Bili ste ponosni na svoja velika drevesa, ki niso parila zato, ker je stalo drevje pod njimi. Toda visoka drevesa so po-starela in njih poslednji izrastki so bili kakor degenerirani potomci; od njih ni mogoče pričako%viti novih sil, ker se ne drže zemlje, ampak v sesava jo sok skozi staro deblo. Stara visoka drevesa so imela nekdaj morda pomen, toda če hočete, da se bode gozd lepo razvil, ne smete čakati pomoči od njih, kajti ona žive samo še iz častitljivosti, ampak morate čakati luči od solnca in hrane iz zemlje, to oboje je vaše in oboje je vir življenja. Ne senčite se torej pod starimi drevesi; kar je bilo, napišite v poiščite sami v sebi.« Moj znanec me knjige svoje zlate dobe, bodočnosti dobro razume; zanima ga naš narod in njegov smisel za sedanjost. Vidi se mn, kako živo čuti potrebo novega žilejnja v svojem narodu.
»Pri vas n. pr. ni nikaka sramota, ako je človek kmečkih staršev sin.«
»Nikaka; pri nas rastemo vsi enako iz zemlje; kdor je dobre rasti, bolj; kdor je slabe rasti, manj. Tradicij imamo malo ia se hitro izgube, kar ne cenimo toda, ampak delo; sin ni zaradi očeta slaven, niti slave aa
nost in ne čakamo rešitve od drugod nego iz sebe.«
»Govorite, prosim, to je krasno. Važno vprašanje je, ali je mogoče vse pri nas, kar je pri vas.«
»Ako dovolite, se dotaknem še enega vprašanja. Presenetilo me je, da imate toliko Zidov na Poljskem. Pri vas je gospod gospod, kmet kmet, toda noben neče biti kupec in trgovec in tako je ves vaš trud zaman, ker se ves denar izgubi v židovskih rokah. Zato je tudi v mestu draginja, ker med producentom in konsu-mentom stoji Žid. Pri nas Zidov ni. Naš narod ima smisel za trgovino in od Žida ne kupi ničesar. Kako morete pustiti vso trgovino v židovskih rokah, zakaj ne svarite naroda pred njimi. Zdi se mi, da nad vami gori hiša in je ne vidite, ker ste zaverovani v svojo zgodovino, tla vam jemljejo izpod nog in vi ne vidite, ker govorite o domovini, zdi se mi, da vas bodo pregnali z lastne zemlje .. . Moj znanec me mirno gleda.«
»Govorite dalje, zanima me slišati vase misli. Ako bi vi to pri nas govorili v boljši družbi, imeli bi vas za nazadnjaka, klerikalca, zagrizen-ca, ako bi si upali to napisati v list, napadejo vas vsi napredni listi.«
»Zakaj!«
»vidite vse je rea, kar ste govorili. Nase plemstvo je oboboialo in sa mora iaaili ■ tldoikajuj, nai krnit
mora vse kupiti od Zida, meščan je popolnoma odvisen od Zida. V okolici Varšave n. pr. da velik posestnik vse svoje krave v najem Zidu, vso mleko, maslo itd. kar bomo jedli v Varšavi, vse je šlo od kmeta skozi Zidove roke. Sedaj vidim, da je to res. Zdi se mi tudi, da je res nevarnost za nas, kakor govorite; toda kaj hočemo. Oni so že skoraj del naroda. V večjih krajih je četrtina, po mestih tretjina Zidov, so tudi kraji, kjer imajo že večino. Imamo iz njih vrst mnogo umetnikov,slikarjev,pisa-teljev,učenjakov. Mnogi se čutijo Poljake in se bojujejo z nami. Prestali so z nami vso silo časov. Imamo jih kot profesorje na univerzi, v akademiji, kot zgodovinarji pišejo navdušeno poljsko zgodovino. Kaj hoče« mo. Odkar jih je začela preganjati pruska vlada, še bolj pritiskajo na Poljsko. In vendar, govorite proti njim in nihče vam ne bo verjel, da ste napreden človek, razglasili vas bodo za klerikalnega fanatika.«
»Toda če gre za vaš obstoj, t gospodarskega stališča.«
»Da, jaz vidim, treba je, treba bo . . .«   Govorila bodeva še o tem.
Bolj ko smo se blizah mestu, bolj »o »e množili Židi v vozu. Kmalu amo sagledali nekaj velikih tova-ren, kolesa skačejo čez ogibabšča, v ozadja as prikazujejo visoke stavbe* Vaiaava*
in moči bolgarske države in bolgarskega naroda. Pod njima vihrajo ogromne   zastave   vseh slovanskih
narodov.
Prekrasno, elegantno in bogato opremljeno gledališče je do zadnjega kotička polno najodličnejšega občinstva. V prvih vrstah v parketu sede delegatje, v gnmbnicah imajo krasne znake, na katerih se nahaja edika slovanskih blagovestnikov, obda na od lipovih vencev, sj>odaj pa je napis »V slogu tu je sila ta na Slav-janite. Sofija 1910« (V slogi je sila slovanstva). Za trenotek nastane tišina, zastor se dvigne. Na odrvi stoji zbor Nikolajeva, obstoječ iz učencev in učenk ljudskih in srednjih šol. Na dano znamenje zadoni vseslovanska himna, ki jo je v proslavo slovanskega kongresa zložil slavni bolgarski pesnik Ivan Vazov. Ko so izveneli vadnji akordi »Dobre došli, slavjan-^ki gosti«, je nastal v gledališču vihar aplavza, vse občinstvo se je dvignilo ter stoje zapelo »Hej Slovani«.
V ministrski loži sta prisostvovala otvoritvi minister notranjih del in zastopnik ministrskega predsednika Take v in carjev tajnik Oaprašikov. v prvi parterni vrsti pa so sedeli bivši ministri dr. Danev. dr. ivanieov. Gešov in Pešev.
Oder predstavlja posvetovalno dvorano starobolgarskega carskega dvorca. Na sredi stoji miza iz časa prsih bolgarskih carjev. Stene so okrašene z grbi in zastavami vseh slovanskih pokrajin. Pod grbovi so pritrjeni venci iz zelenja in cvetk, v ozadju pa je videti »Balkana vrh visoki«.
Pred carsko mizo sedi dr. Karel Kramar, okrog njega na levo in desno pa delegatje s prvega vsesiovan-c-keera shoda v Pragi.
Za trenotek nastane grobna tišina. Na to se je dvignil, burno akla-miran, dr. Kramar ter z gromkim glasom spregovoril: »Kot predsednik izvrševal nega odbora prvega pripravljalnega slovanskega shoda proglašam IT. pripravljalni vseslo-vanski kongres v Sofiji za otvorjeii ter predlagam za predsednika vse-ueiliškega   profesorja B o b č e v a.«
B o b č e v : Sprejemam z veseljem to izredno čast ter predlagam ur. Kramara, ki je početnik in inieiator velikega dela za slovansko ^■/.ajemnost za častnega predsednika.« Burne ovacije so sledile tem besedam.
Bobčev je nadalje predlagal, na.j sr izvolijo v predsedstvo: za Cehe kot 1 odpredsednik župan praski dr. K. Čt roš. kot tajnik Jan H e j r e t : za. IT u se kot podpredsednik A. O a č -kov. predsednik gosndarstvene dume, kot tajnik dr. Dimitrij Ver-gn n ; za Jugoslovane (Slovenec. Hrvate in Srbe), ki nastopajo kot ma narodna skupina, kot podpredsednik Srh Kosta S l o j a n o v i č . kot tajnik pa Črnogorec dr. Sekuln j) r 1 j e v i č : za Bolgare pa kot pod predsednik bivši minister L j u d -t kanov, kot tajnik pa V. Zla-t it r s k i.
Na to je imel predsednik S. S. Trobcev pozdravni govor, v kate-i fin jo rekel med drugim: »Pozdrav vam. borci za kulturno edinstvo slovanskih narodov, dosli od bregov Ne-ve in helokamen«' Moskve. pozdrav vam junaški boritelji ob Vltavi, po zdrav vam. budni Slovaki in Slovenci, dobro došli našemu srcu in naši domovini najbližji Jugoslovani na eelu vam Srbi, pozdrav tudi vam. črnogorski orli, večni in neumorni .^tražitelji slave Slovansko . . .«
Pri teh besedah se je razburjeno dvignil s svojega sedeža hrvatski poslanec dr. T r e s i č - P a v i č i č ter ogorčeno zaklical: »Nas Hrvatov niti ne omenjajo. Ako je tako, potem ni mesta za nas na tem mestu. Hrvalje, zapustimo zborovališče!< Ves razburjen je dr. Tresič zapustil parket.
Občinstvo je bilo osupneno, nihče ni vedel, za kaj gre. Nastala je tišina. Zborovanje se je prekinilo za par minut. Med tem so poklicali iz parketa poslanca Matka Mandiča. Vršila so se posvetovanja. Kratko v.u to si* j«» predsedstvo zopet po javilo na svojih mestih, z njim pa tudi poslanec dr. Tresič-Pavičič, od vsega občinstva viharno pozdravljen.
Bobčev je izjavil, da je pomotoma v svojem govoru izpustil Hrvate in da tega ni storil namenoma, marveč v svoji umi ji vi razburjenosti in zaposlenosti. Kdor ga pozna kot iskrenega prijatelja vseh slovanskih narodov, bo temu verjel. (Viharni klici: Tako je. živel Bobčev. on je največji prijatelj Hrvatov!) S tem je bil ta neprijetni dogodek, ki ga pa bodo seveda nemški listi podlo izrabljali po svoji stari navadi, poravnan.
Bobčev je na to nadaljeval svoj govor: »Pozdrav prisotnim in neprisotnim bratom Poljakom, ki so nam mili in dragi v toliko, kolikor so jeli razumevati, da morajo njihova srca biti pri nas, njihove duše z nami in naj si je vzrok ta ali oni za to, da se danes ne nahajajo v naši sredini.
Nismo vas pozvali na pirovanje aH na praznik, povabili smo vas na težko in utrudljivo delo, da okrepimo in izvedemo velike načrte o kulturnem slovenskem edinstvu. Želimo,
da bi, zavedajoč se svaje velike na-loja, započeli in završili svoje veliko delo z popolnim uspehom. Ura, na zdar, živeli!«
Zupan sofijski K i r k o v je rekel med drugim: »Bratje Slovani, dragi nam gostje, iskreno dobro došli naši prestolnici. Pozdravljam Vas 7 edino željo, da bi pozabili vse medsebojne razpore in razdore in me zavedali, da smo res sinovi ene matere!« (Dali« prihodaJM.)
13 Mkm*,
Ker »Domoljub« noče priobčiti pojasnivega popravka glede notice: »Is Pod k raja« v svoji 26. številki, sem primoran le tu objaviti svoj zagovor.
Nek strasten pa slepi prijatelj zagovarja rajnega župnika Per-jatelja v »Domoljubu«, Češ, da ni zapravil niti vinarja premoženja župni cerkvi. Ker po neumnem drega v kočljive stvari in jih širi v daljni svet ter zbadajoče žali podpisanega, moram resnici na ljubo konstatirati, da je rajni župnik zapravil precej vinarjev svetega denarja! Njegov naslednik je dobil ob nastopu župni-kovanja v blagajni drobiža za pet kron, dolga pa za 2308 K. Od teh se je porabilo nekaj za poprave cerkve, nekaj za paramente, ki so pa že šest let na dolgu, nekaj pa je šlo bog veka m na rovaš pokojnikove vesti! Če pa še povem, da je neopravljenih svetih maš 279,— vinarja pa nobenega za pokritje te vsote., potem se mora vsakdo čuditi, kako je mogel »Domoljub« zapisati, da niti vinarja rajni ni zapravil. No, bolje bi bil storil neresnični dopisnik, da se ne bi bil dotaknil gnezda, iz kojega srdi gniloba!
V P o d k r a j u, dne 9. mal. srpana 1910.
Jakob Kalan,
župnik.
Dnevne vesti.
-f   Klerikalno   navdušenje za
»Slov. Stražo«. Velikansko navdušenje je vladalo v nedeljo, dne 10. julija. i>o vseh slovenskih deželah. Od generala, gospoda dr. Šusteršiča in premilostnega knezoškofa ljubljanskega, ki prejema srebrne tisočake iz nemške kranjske šparkase, pa do najslabšega gostača in najnižje dekle tam v visokem gorskem kotu, vsa ta ogromna masa slovenkega ljudstva je prekipevala narodnega j>onosa in svetega navdušenja za našo katoliško »Stražoc V tem smislu pišejo zdaj vsi klerikalni listi menda za to, da bi preslepili sami sebe. Kajti klerikalci prav dobro vedo, kako je z navdušenostjo njihovih pristašev za narodno stvar. Celo v Ljubljani, v središču klerikalnih inteligentov, je med tistimi sto klerikalci tako malo narodne zavednosti, da jih nikakor niso BBUSjli spraviti v »Union« na ustanovi to v podružnice. Kljub vsemu hohnanju po klerikalnih listih, na prižnicah in spovednicah, je kazalo, da ne l>odo zbobnali skupaj niti toliko ljudi, kolikor jih je potrebno za odbor. V tem strahu se je porodila v glavah tistih ljubljanskih klerikalcev, ki imajo na vrvi slovenske ter-cijale in terci jal ke, zelo srečna misel. »Denarja imamo dovolj: brez denarja, ne opravimo nič. Obljubimo svojim ljudem jedi in pijače zastonj, kolikor je bodo hoteli, potem nas naši ljudje gotovo ne bodo zapustili.« S to srečno mislijo so šli klerikalni agitatorji na cesto ter so vsakemu človeku, ki je imel količkaj klerikalno fizijonomijo, ljubeznivo prigovarjali: »Prijatelj, pridi v nedeljo dopoldne v »Union«. Tam boš jedel in pil zastonj, kolikor boš hotel. Vse je zastonj. Le pridi, se ne boš kesal!« Tako so vabili klerikalci na svoj shod. (V bi kdo o tem dvomil ,mu povemo, da imamo za to dokaze. — Prokleto slabo se bo godilo obmejnim Slovencem, ako bode njihova rešitev odvisna od klerikalnih narodnjakov!
-r »Branimo našo (!) mejo, branimo pa tudi — sredo!« Jan. Ev. Kalan, škofijski general Marijinih družb, je imel v nedeljo govor, v katerem je dejal: »Branimo našo mejo, branimo pa tudi — sredo! V naši sredi, v Ljubljaui, je še veliko nem-škutarslva ... Danes se o tem le malo piše, a nemškutarstva imamo še mnogo.« Naravnost škandal je, da se upa tako govoriti eden izmed voditeljev tiste stranke, ki je podkupljena od nemške kranjske šparkase. Zakaj častiti gospod general Marijinih devic ni povedat, koliko nemških šol vzdržuje ta šparkasa, kako je vrgla na cesto obrtno šolo, realko? Zakaj ni jKvvedal, koliko podpore dobiva »Domoljub« od te šparkase, da jo brani in priporoča našemu kmetu, koliko je dobil škof Bonaventura od tega zavoda, da daje svojim župnikom potrebne fermane v svrho pospeševanja nemške šparkase f Zakaj klerikalci molče o tistem navada ter ga vedno in povsod zagovarjajo, ki je edini in glavni steber kranjskega
Nsaaatvaf Ml jim lahko damo odgovor: Ker naši klerikalci prodajo za dober bakšiš svojo narodnost in po
potrebi tudi svojo vero. In ravno vsled tega lahko rečemo, da je klerikalno boksanje aa narodno obrambno delo čisto navaden švindel.
+ Kolensko vprašanje aa Goriškem, Doslej smo tali, da je bil državni poslanec dr. Faidutti predložil parlamentu skrbno sestavljeno spomenico o k o Ionske m vprašanju v Gorici. Zbornica se je zainteresirala za uboge kolone, vlada pa je poslala na Goriško dvornega svetnika Sehul-lerna, da prouči na licu mesta to vprašanje. Videli smo nato, kako so se začeli pečati s kolonskim vprašanjem kar nakrat tudi slovenski klerikalci. Tako le za volitve jim je prišlo to prav. Schullern je bil res pri-Goriškem ter je podal referat. Veleposestniki niso stopali v ospredje pri tem vprašanju, ali spodhodel jih je sedaj k temu Schullern, ki je imel v društvu »Freie Vereinigung fiir staatswissenschaftliehe Fort-bildung« predavanje, na katerem je govoril o veleposestnikih tako, kakor da bi bili sami oderuhi in hude pijavke ljudstva. To so mu goriški veleposestniki hudo zamerili. Pred kratkim je zborovalo društvo slovenskih veleposestnikov, ki se je izreklo proti Schullernovim izvaja-janjem, laški veleposestniki pa so sklicali v nedeljo shod v Gorici, na katerem se je pod1 robno razpravljalo o kolonskem vprašanju ter protestiralo energičnoproti Schullernoveinu predavanju. Sprejeli so takole resolucijo: »Posestniki zemljišč, katera imajo v najemu koloni na Goriško-Gradiščanskem, zbrani 10. julija v Gorici glede na poročilo o zakonskem načrtu poljedelskega ministrstva za reformo kolonskih pogodb, izjavljajo, da se zadovoljujejo z reformo norm postave, ki uredi razmerje s koloni, ki onemogoča vsako izkoriščanje; izključuje vsako utesnitev pravice do lastnine in prostosti, predlagajo, naj vlada izbere komisijo svojih delegatov, delegatov veleposestva. in kolonov, z nalogom, da preišče natančno sedanje razmerje kolonov ter tako pripravi potrebno za reformo zakona, ali upoštevati mora v polni meri obstoječe šega in navade; zadovoljil jejo se s sodni jo dveh instanc v presodbo sporov med koloni in gospodarji.« Deželni odbor ima tudi pripravljen poseben zakonski načrt kolonskega vprašanja. Kakor se vidi, se bo ta stvar vlekla še na dolgo in bo jako težko priti do take rešitve, da bi bila zadovoljiva za kolone in gospodarje.
-f- Zloraba priinice. Pri vseh slovenskih pridigah v Trstu in v okolici so v nedeljo kaplani in mlajši župniki propovedovali o sv. Cirilu in Metodu. Tem cerkvenim govorom so bili za podlago »Slovenčevi« pamfleti. Duhovniki so se močno obračali proti družbi sv. Cirila in Metoda. V nekaterih cerkvah so z leee naravnost prepovedovali, odnosno odsvetovali podpirati našo šolsko družbo in kupovati njene izdelke. Po raznih krajih okolice tržaške so duhovniki ustanavljali podružnice »Slovenske Straže«, toda te podružnice so že sedaj brez življenske moči, ker so njih člani pravzaprav le kaplani ustanovitelji. V Trstu so ustanovili pri Sv. Ivanu podružnice in sicer moško in žensko, kar za celo mesto, ker drugod še prostora niso dobili za ustanovne občne zbore. Pristopilo je vsega skupaj komaj 10 članov!!
!- Zopet nemške marke. Mesto Bremen je dalo 2000 mark za Roseg-gerjev fond. Naravnost nečuveno je, da vlada dopušča, da Nemčija ofiei-,ialno podpira gennanizatorično delo šulferajna. Kaj bi se zgodilo, če bi morda Moskva dala družbi sv. Cirila in Metoda 2000 rabljev. Takoj je razpuste.
-f- Dunaj hoče germanizirati. Dunajski župan Neumaver je obljubil nemškemu šulfer., da ustanovi v tistih okrajih, kjer je največ Čehov, nemške otroške vrtce. S tem hoče-ponemčiti češko deco na Dunaju.
+ Iz finančne službe. Carinsko skušnjo v Inomostu je napravil s prav dobrim uspehom c. kr. finančni nadpaznik g. Josip L u ž a r iz Ma-ril)ora. Za definitivnega nadpaznika je imenovan Jakob K a i s e r v Ptuju. Premeščeni so: nadpaznika Ignac Horvat iz Celja v Brežice, Ivan Dren iz Brežic v Šmarje, paznika Fran Drozg iz Šmarja v Brežice in Alojzij Ermenc iz Radgone v Ljutomer.
-f- Iz davčne službe. Premeščeni so: davčni upravitelj Edvard Venca j z iz Mokronoga v Trebnje; davčni upravitelj Rihard Debelak, iz Trebnjega k davkariji za ljubljansko okolico in davčni asistent Ivan Cerkovnik, iz Krškega v Mokronog.
— Vojaška kazenska zadeva slovenskega narednika Oroslava Zidana k a iz lanskega leta je vendar enkrat končana po razsodbi najvišjega vojaškega sodnega dvora. Kakor znano, je bil Zidanaek pri do-
mobranskem sodišču v Gradcu obsojen v 18meseČno ječo. Na prošnjo revizije spisov je višje vojaško sodišče spremenilo to kazen v 8mesečno ječo, najvišji sodni dvor pa je na ponovno prošnjo revizije obsodbo radi hudodelstva upora vsled pomanjkanja dokazov razveljavil ter obsodil Zi-dsaška le zavoljo prestopka zoper subordinacijo v štiri mesečni zapor. Ako bi ga višje sodišče ne bilo za tri mesece pomilostilo, bi bil moral celih osem mesecev odsedeti. Ta afera zopet jasno kaže, kako pomanjkljiv in zastarel je vojaški kazensko-pravdni red in je v interesu našega ubogega moštva nujno želeti, da se v najkrajšem času v modernem in času primernem smislu preuredi.
— Mestnemu trgu je pokvaril fizijonomijo znani Gottfried Gotzl »ein deutscher Handelsmann« abra-hamovega rodu. Ta Gotzl je imel v soboto še ob 3/49. zvečer odprto trgovino in je kupčeval z dvema kmetskima fantoma, med tem ko je njegov izmučeni vajenec, ali kar je, omedleval utrujenosti. Ker ima Gotzl posebno srečno vstvarjena stopala, je že mogoče, da se lahko do pozne noči vzdrži na nogah, a mislimo da velj;i vzlic temu postava tudi zanj.
— Pogreb gospe Ivanke Svetlin ho v sredo, dne 13. julija ob 5. popoldne iz deželne bolnice.
Iz Litije se nam piše 11. t. m.: Ker se na več krajih oglaša škrla-tica, so zaprli šoli v Litiji in Šmart-nem. Tukaj sta bila sicer šele dva slučaja, več v Šmartnem in njega okolici.—V tukajš. tovarno je prišlo v službo nekaj Nemcev, ki v neki gostilni večkrat »hajlajo«. To je že malo predrzno, saj jedo vendar slovenski kruh. Ce kak Slovenec, zlasti v Ljubljani, zakliče »živio«, se ga takoj vstavi ali pa vtakne šc celo v >/špehkamro«, Nemcem je pa vse dovoljeno. Gosp. župana bi pa prosili, naj včasih da patrulirati ponoči, katere gostilne so čez policijsko uro odprte. Pred praznikom Petra in Pavla se je pa v drugi gostilni pela tudi pesem »Die VVaoht am Khein«, kar sta baje celo pomagala dva narodnjaka, če se ju sme še tako imenovati. Za zdaj imena zamolčimo, samo rečemo jima: »sram vaju bodi!«
Podpora za pogorelce. Ministrstvo je dovolilo pogoreleem v Dolenji Stari vasi v krškem okraju 800 kron podpore.
Mestna   hranilnica v Kamniku.
V »Domoljubu«, prav se mora seveda reči, »Lažiljuhu« z dne 30. junija za-čukal je neki črnuharski lažnivi klukec in izlil svojo smrdljivo gnojnico na našo prekoristno in izborno se razcvitajočo »Mestno hranilnico«, kateri očita neke nepravilnosti in nekorektnosti pri njenem poslovanju. Temu obrekovalcu bodi povedano na polna usta, da dotični meščan, kateremu je posodila mestna hranilnica 55.000 kron na njegova krog 100.000 K vredna posestva, obstoječa iz dveh najlepših, korporacijsko pravico imajočih hiš našega mesta, z velikanskim vrtom na prvo mesto, že dolgo ni več član ravnateljstva ter se je terjatev »Mestne hranilnice ljubljanske« po 15.200 K tudi že tej v plačilo po »Mestni hranilnici v Kamniku« odpovedalo. Po preteku odpovednega roka se bode tedaj terjatev plačala in izknjižila. Svetujemo le lažnivemu dopisnim, naj pometa drugič pred lastnim pragom in upamo, da nam razjasni, s čigavim denarjem si je takozvana dekanova posojilnica in hranilnica v Kamniku nakupila Krištof ovo podrtijo, za katero je odštela 55.000 K.
Golica in Kadilnikova koča. Piše se nam: Golica je vsa v cvetju in je postala najpopularnejša slovenska gora. O njej je napisal gosp. dr. Jos. C. Oblak lično knjižico, edino te vrste v naši literaturi, o kateri so prinesli slovenski in drugi listi svoj čas najlaskavejšo oceno. Te res lepo pisane in opremljene brošure, ki jo je podaril založnik, gosp. Jos. Poklu-kar (Blaznikovi nasled.), »Slovenskemu planinskemu društvu«, je še obilo v zalogi in čudimo se, da tega niti »Planinski Vestnik« nikdar ne omenja, niti se ne opozarja nanjo v Kadilnikovi koči, kjer je leži na kupe pod streho izpostavljene pokvari. Vzrok temu postopanju je čisto ne-doumen in si ga razni turisti različno razlagajo. Opozarjam torej jaz občinstvo na to simpatično knjižico, v kateri se nahajajo tudi za neturiste velezanimiva popotna pisma Franceta Kadilnika iz let 1860 do 1878, ter jo priporočam v nakup zlasti vsem obiskovalcem krasne Golice. G.
Električna železnica na Sv. Vi-šarje. Železniško ministrstvo je podelilo bankirju Hvrenbachu v Beljaku in mestnemu stavb, mojstru Al. Poltniku v Beljaku, dovoljenje za tehnična preddela za železnico nižje vrste z električnim obratom od vasi Zabnice na Sv. Višarje.
V Ponaredi je umrl ondotni župnik Matija Vaupotič, znan vsled neštevilnih pravd s svojimi farani. Imenoval se je sam »šibo božjo za podsredsko faro«.
Baron Beck v Logarjevi dolini. Bivši ministrski predsednik baron Beck je obiskal prekrasno Logarjevo dolino v Solčavskih planinah. Peljal se je z avtomobilom do Solčave, od ondot pa se je napotil peš v Logarjevo dolino.
S prijateljevo ženo. Mizarski mojster, Jernej Senegačnik, od Sv. Tomaža pri Vojniku, se je preselil pred dvema letoma z ženo in hčerko na Westfalsko, kjer si je poiskal dela v rudniku. Tam se je seznanil s svojim rojakom, rudarjem Francetom Napotnikom, kateremu je Sene-gačnikova žena zelo ugajala. Začel jo je zalezovati in nadlegovati, kar njenemu možu ni ostalo skrito. Da se reši neljubega tekmeca, je Senegačnik odpotoval s svojo družino domov na Štajersko. Toda Napotnik menda že ni mogel več živeti brez Senegačnice, kajti kmalu je bil tudi on pri Sv. Tomažu na Štajerskem. Hodil je neprestano za njo in ji takn govoril na dušo, da je te dni zapustila moža ter s hčerko vred pobegnila z Napotnikom.
Nemško renegatsko obrtno društvo v Mariboru je priredilo v nedeljo izlet v Ptuj, kjer so se ga udelež-niki prav pošteno nasrkali. Zvečer so se s prav teškim i glavami in str a šanskim hajlanjem komaj in komaj privlekli na vlak. Toliko da niso lazili po vseh štirih. Na vlaku so nesramno nadlegovali mirne slovenske potnike in zopet enkrat v pravi luči pokazali svojo renegatsko izobraže nost. Slovenci v Mariboru in okolic' naj si te ljudi dobro zapomnijo.
Samomor. Včeraj zjutraj so do bili v njegovi delavnici v ulici Fon dria št. 3 v Trstu obešenega soda rja Andreja Bajta. Ko so ga našli, je bilo njegovo telo še gorko.
Prvi slovenski odvetnik v Poreču. Odvetnik v Pulju, dr. Ivan Zu-ceon se je, ker je istrski deželni odbornik, preselil v Poreč in je tam otvoril svojo odvetniško pisarno. S tem je izpolnjena stara vroča želja istrskih rodoljubov in je toli zatirano slovensko ljudstvo na Poreščini dobilo moža, ki ima voljo in eneržijo delati za narodno stvar.
Zdravstveno stanje mestne obči-ne ljubljanske od 26. junija do 2. julija 1010. Rojenih je bilo 21 otrok, umrlo je 14 oseb. Med umrlimi so samo 3 domačini. Umrli so: 1 za škrlatico, 3 (tujci) za jetiko in 10 za ra/ ličnimi boleznimi.
Zaklalo se je v mestni klavnici od 19. junija do 3. julija 169 volov, 6 krav, 3 biki, 292 prašičev, 453 telet, 112 koštrunov in 31 kozličev. — Zaklane živine se je vpeljalo: 9 prašičev, 31 telet, 13 kozličev in 414 kp mesa.
V poštnem vlaku okradena je bila danes ponoči neka natakarica od Gradca do Ljubljane. Tat ji je iz žepa izmaknil denarnico, v kateri je imela 12 K denarja, naslov svojega gospodarja na Reki in vozni listek od Gradca do Reke.
Kamen zalučil je pri poglobijo nju Grubarjevega prekopa Štefan Žekar ter z njim zadel in poškodoval svojega tovariša nad očesom. Tovariš je namreč Žekarja po naključju polil z vodo in je ta mislil, da je te storil nalašč.
Nepreviden kolesar. V L*atter-mannovem drevoredu je nek kolesar tako naglo in neprevidno vozil, da je zadel v nek otroški voziček, ga prevrnil ter pri tem poškodoval 2 meseca starega otroka. Kolesar je znan.
Sirov premogar. Ko je včera; neki premogar raznašal na Elizabet -ni cesti premog, je po dokončanem delu zgrabil za bič ter z njim nekega 61etnega dečka tako pretepel, da ga je znatno telesno poškodoval. Zagovarjal se bode pred sodiščem.
»Ne grem domov, sem žejna premočno,« so danes ponoči po Sv. Jakoba trgu neki ponočnjaki tako dolgo prepevali, da je prišel na lice mosta stražnik ter vse stavil v svrho le-gitimovauja k uradu.
Nesreča. Triinpolletni sin železniškega uslužbenca iz Divače, Pavel Obersnel, je padel z 2 metra visoke škarpe ter si zlomil levo nogo. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico.
Delavsko gibanje. Včeraj se je t južliega kolodvora odpeljalo v Ameriko 6 Slovencev, 81 Hrvatov in 42 Macedoncev. Iz Reke se je odpeljalo 12 Hrvatov v Tržič.
Izgubljeno in najdeno. Kuharica, Amalija Lečnikova, je izgubila srebrno žensko uro z zlatim okvirjem. — Zasebnica, Ema Gantarjeva. je izgubila denarnico, v kateri je imela 12 K denarja. — Peter Šterk je izgubil svilnat dežnik. — Sodnij-ski sluga, Jožef Zittersehlager, je na-šel črn suknjič z robcem, ključi i» beležnikom. Lastnik ga dobi pri najditelju v Hrenovi ulici št. 3.
»Slovenske Filharmonije« oddelek koncertira jutri popoldne od 3. do 7. in od pol 8. do pol 11. zvečer v hotelu »Tivoli«; drugi oddelek pa igra ob ugodnem vremenu od 8. do 12. zvečer na vrtu hotela »Tratnik« (Zlata kaplja), Sv. Petra cesta št. 27. Vstopa prosta«
Uradne Testi. Dne 10. septembra
ho pri okrajnem sodišču v Cerknici dražba zemljišča v los. št. 45, 56, 62 in 80 k. o. Osredek. Najmanjši ponn-
dek znaša 2290 K.
snaiMntelaitt sasamka
noTOuno oonniML
Družbi sv. Cirila in Metoda je
poslala neka gospa iz Litije, ki noče biti imenovana, v proslavo 251etniee, 10 kron. Čast ji! Naj bi našla obilo
posnemalk in posnemalcev.
Pozor! Pisarna družbe sv. Cirila in Metoda prosi vljudno vse, ki imajo morebiti še kak nesaldiran račun od jubilejne veselice, da ga vsaj do 16. t. m. predlože.
Iz Sodražiee. Ob ogromnem številu domačinov in gostov, zlasti Sokola I. iz Ljubljane, Šiške, Ribnice — vsega skupaj nad 000 ljudi — se je vršila v nedeljo, dne 10. julija, >kivnost podružnice sv. Cirila in Metoda za Sodražieo. Predpoldne je bil nad vse prisrčen sprejem gostov, ki je jasno pokazal, da kar je najboljšega, stoji v naših vrstah. Popoldne .se .* vršila na lepo okinčanem vrtu g. Kajdige velika ljudska slavnost. Domači »Sokol« je z veliko izurjenostjo izvajal vse točke, za kar je žel splošno priznanje. Na vrtu je bilo mnogo šotorov, v katerih so nam stregle rodoljubne sodražiške dame in gospodične in skrbele za naš telesni blagor. Navzoči množici sta govorila zastopnik družbe sv. Cirila in Metoda, irosp. župnik Berce. ki je podal kratko poročilo o družbinem delovanju, in gosp. prof. Jug iz Ljubljane, ki je v ovojem govoru razkrinkal najlju-tejše sovražnike naše poleg narodnih, vlado in rimske klerikalce in njih potuhnjen«« početje, katero je ljud-Mvo z ogorčenjem obsodilo. Klavern je bil nastop »Straže« in »Čukov«, udeležba sama je bila, kar se da misliti, najslabša, velik del ljudi se je kmalu porazgubil, a večina je prišla med nas, kjer so se ji oči od pile in je videla po]x>lnoma zahrbtno početje klerikalcev. Dasi je bilo poklicanih 10 orožnikov, se ni kršil niti najmanj mir in red. ker so naši ljudje imeli za »Čuke« le pomilovalni pogled . . . Ti pa prijazna »Sodražica«. drži mogočno kviško narodno - napredni prapor!
Veliko Ciril-Metodovo slavje v Sežani. Pijejo nam: Kraška metropola — Sežana — si je bila nadela minulo nedeljo ]iraznično obleko, kajti vršilo se je lam slavje, kakor-šnega Kras še ni videl, veliko slavje 251etniee družbe sv. Cirila in Metoda. V>a bela Sežana je bila ta dan • ►deta v edino le narodnih zastavah. Velikanski veselični prostor je bil naravnost diven in temu slavju primerno prirejen. Tam v prosti naravi, pod košatim drevjem, na zeleni t i*ati je bil ograjen prostor, kjer je bilo postavljenih kakih deset šotorov in kjer so >e neutrudno vrtele in v korist naše dične družbe prodajale raznovrstne stvari sežanske gospe in gospice. V sredini tega, z zelenjem in m brojnimi narodnimi zastavami oiličenega prostora je bil pripravljen oder. kjer ><» nastopali pevci in pevke raznih pevskih društev in kjer je ne-
uijoino igrah; bnzetska sokolska godba. Okoli treh in pol popoldne je bil v »Starem Gradu« sprejem došlih rlrnštev, a potem sprevod, na čelu mu hnzetska sokol, godba skozi Sežano na veselični prostor. Sprevoda se je udeležilo devet društev,   nekatera z
stavami.    Na veseličnem prostoru,
jer se je zbrala tisočera množica in kjer >o nastopala razna pevska <Iru-štva, se je ob prekrasnem vremenu razvila kaj prisrčna in živahna vsestranska zabava, ki je nemoteno trajala pozno v noč. Zvečer je bil ves
- >elični prostor res krasno razsvetljen. Vsakdo, ki se je tega res div-nega slavja udeležil, mu gotovo za vedno ostane v prijetnem spominu, kajti reči moramo, da smo le redko a. i r i t * 1 i kako prireditev, kjer bi bilo
I a dalo ves čas tako izvrstno raz]wv ;<'ženje, tako vzoren red in srčkana zabava,    kakor   na tem toli krasno
»peleni slavju. Zabava pa je bila \ sako m ur tem popolnejša, ker se je
-ak navzočih zavedal, da je s svojo udeležbo storil svojo zvesto narodno 'iolžiiost. da je pripomogel s tem gmotno naši družbi sv. Cirila in Me-loda, bil je vsakdo v zavesti, da de-
uje za narodu neobhodno potrebno { irilmetodarijo. Vsa čast vrlim Se-žaneem, posebno se požrtvovalnim in narodnim sežanskim damam, ki so pripomogle, da se je to slavje tako krasno in za Sežano častno izvršilo.
Podružnica družbe sv. Cirila in "Metoda v Sevnici ob Savi priredi dne 17. t. m. veliko ljudsko veselico, koje či.-ti dobiček je namenjen obrambnemu skladu. Sevnica, ki je dolgo vrsto let spala spanje pravičnega, se je vzdramila. Narodna druživa so se začela čvrsto gibati, zato liočejo tudi narodni Sevničani pomagati zidati okope proti sovražnim navalom. Vsak posameznik naj sma-
i « kot svojo sveto dolžnost, da se te veselice udeleži! Za zabavo bo skrb-
ljeno v vsakem osiru. Kot
.__jt kjer as
pa.   bo sal — čeravno je druge aai
vstop prost — ravno ta dan morala plačati vstopnina. Upamo, da f* ne bo rodoljub«, ki bi te veselice ne poselil.     Posebno   n gnano ieleaniško
zvezo imajo Posavci, ki se lahko pripeljejo v Sevnico popoldne ob pol 4., vračajo se pa zvečer ob 9.
Na jubilejni veselici dražbe sv. Cirila ia Metana je pozabila neka gospodična v paviljonu ljubljanskih dam dežnik. Dobi se v pisarni družbe sv. Cirila in Metoda.
Društveno »zrnih.
K pevskemu društvu »Slavec«
pristopil je kot ustanovni član gosp. dr. Alojzij K o k a I j, odvetnik v Ljubljani, z vsoto 40 K. — Zavednemu naprednjaku in ljubitelju društva srčen »Živel!« — Naj mu sledijo posnemovalci!
Izlet v Kamnik priredi v nedeljo, dne 17. julija t. L, »NDO.« Odhod iz Ljubljane je ob 7. uri 28 minut z državnega kolodvora. Dopoldne si izletniki ogledajo Kamnik; ob 12. je skupno kosilo v »Društvenem domu«. Popoldne ob 2. izlet v Stranje in okolico. Zvečer ob 9. v »Društvenem domu« velika veselica z gledališko igro. C prizori se Fr. Ks. Meš-hova dramatska slika: »Na smrt obsojeni«. Po igri ples in prosta zabava. Oni Ljubljančani, ki se veselice ozir. predstave ne udeleže, se lahko odpeljejo z vlakom ob 9. uri zvečer; po predstavi so drugim izletnikom na razpolago vozovi. Oni, ki se udeleže skupnega kosila, se naj priglasijo najkasneje do četrtka zvečer v uradu »NDO.« Ljubljančane in člane poživljamo, da se udeleže izleta v velikem številu. Izleta se udeleži lahko vsakdo. Pri predstavi in na izletu v Stranje igra tamburaški zbor »NDO.« — Kamničani, udeležite se predstave polnostevilno. -— Vstopnice so po 1 K 20 v, 80 vin. in 30 v in se dobe na dan izleta dopoldne od 11. do 12. ure v ^Društvenem domu«.
Prosveto.
Redni občni zbor »Glasbene Matice« bo v smislu § 7 društvenih pravil in po sklepu od borove m v sredo, dne 13. julija ob 8. zvečer v pevski dvorani, Vegova ulica št. 5, II. nadstropje po že prijavljenem dnevnem redu. — Odbor »G 1 a s b e n e Matic e«.
Slovanski ]ug.
— Predsednik Jugoslovanske
akademije znanosti in umetnosti, T. Siliičiklas je bil te dni od cesarja cdlikovan z znakom »za zasluge na polju znanosti in umetnosti«. Matica Sloveuska mu je ob tej priliki čestitala ter prejela od njega to-le zahvalo: Na srdačnu čestitku bratske Matice Slovenske povodom moga odlikovanja po Njeg. Veličanstvu čast mi je. da se najsrdačneje zahvalim. Želim -vaku sreču in napredak SI. Matiei, Koja upravo sada velikom energijom radi o jakoj zajednici izmed Slovenaca i Hrvata. Uz bratski jiozdrav siavnom odboru ostajem Vaš drug in prijatelj.
— Zagreb in jrrun wald.sk • slav-nosti. Zagrebški župan Janko Ho-1 j a e, podžupan Dragutin M •» n d e-k a r in ohč. svetnik dr. Srk ulj so odpotovali včeraj zvečer v Krakov, da zastopajo mesto Zagreb pri grun-waldski slavnosti. Ob tej priliki bo župan H o 1 j a e položil na spomenik kralja Vladislava Jagelonskega, ki se bo ob tej priliki odkril, srebrn lo-vorjev venec.
■— Madžarska propaganda na Hrvatskem. V Osjeku izhajajoči madžarski list »Szlavoniai nagvar ujsag« se bavi v nekem svojem članku z madžarskimi šolami, katere vzdržujejo državne železnice na Hrvaškem. Po oficijalui statistiki je na teh šolah &>£4 otrok, in sicer v Osjeku 559, Zagrebu 449, Vinkovci h 430, Brodu 413, Našieah 391, Mitroviei 310, Dalju 246, Rumi 238, Indiji 222, Zemunu 202, Komorski Moravici 83 in v Pleternici 41. Na teh 12 šolah poučuje skoro 100 učnih moči. Ce v pošte varno še šole, katere vzdržuje madžarsko društvo »Julian«, tedaj lahko spoznamo, kako se na Hrvaškem in v Slavoniji hrvaška #deca raznaro-duje.
— Železnica Donava - Jadransko
morje. Bel gradski listi poročajo po ofici jalnih poročilih, da sta se turška in srbska vlada dogovorili, da se začne železnica Donava - Jadransko morje graditi leta 1915.
— Trgovinska pogodba med Avstrijo in Črmo gore. Sklenitev trg. pogodbe med Avstro - Ogrsko in Črno goro se vsak čas izvrši. Avstrija dovoli Crni gori izvoz žive živine v Bo-ko kotorsko; Crna gora pa koncedi-ra Avstriji minimalni tarif.
— Trgovinska pogodba med Avstrijo in Srbijo. Avstro - ogrski po-
slanik v Belgrada, graf Forgach, je
emmja, ki jo "da?™ sfnrij^M^ da as analogna s trgovinsko pogodbo
is 1. 1MB. dovoli Srbiji isti kontingent sn prevažanje zaklane sivine.Na-anratno pa o prevažanju šive živine, niti v plombiranih vagonih ne mor? biti govora.
— Srbski kralj bolaa. Zdravje srbskega kralja Petra ni popolnoma zadovoljivo. Kralj trpi na revmatiz-mu. »Trgovinski Glasnik« pravi, da se kralj vsled tega ni mogel udeležiti sokolskih slavnosti.
— Bolgarski ministrski predsednik obišče Belgrad.Kakor poročajo iz Sofije, obišče koncem tega meseca bolgarski ministrski predsednik Ma-linov Belgrad. Srbski zunanji minister Milovanovie bo vsled tega preložil svoje potovanje v inozemstvo.
Kune stvnt
* Avtomobil naskočil vlak. V
I vre ji v Severni Italiji se je zakadil neki avtomobil v vlak. Štiri osebe so bile težko ranjene, sedem pa lahko. Šoferja, ki je poskušal, kaj je močnejše, ali avtomobil, ali vlak, so zaprli.
* Parnika sta trčila. V soboto se je zadel v Ornem morju nek parnik, ki je prihajal iz Odese, v osebni parnik »Lovki«, na katerem je eksplodiral kotel. 50 oseb je bilo ranjenih, en mož ubit. Parnik se je nato potopil. Več oseb je utonilo.
* Goljufije pri ruski vojaški in-tendanci. Kakor smo že poročali, so se v ruski vojaški intendanci zgodile večje goljufije. Senator Neidhardt je stvar preiskal. Nato so bili aretirani trije polkovniki in osem podpolkovnikov, en državni svetnik, en višji inženir in 57 drugih oseb ter izročeni sodišču v Varšavi.
* Zupana iščejo. Mesto Devin išče župana, in sicer potom in-serata. V nemških listih čitamo oglase, da se oddaja mesto prvega župana mesta Devino, ker je bil sedanji višji župan, dr. Lentze, imenovan za pruskega finančnega ministra. Plače ima 21.000 mark in 4000 mark za reprezentacije.
Književnost.
— Naert Ljubljane. Tiskarna in litografski zavod J. Blasnika nasled. v Ljubljani je natisnila in založila vzorno lepo izdelan načrt deželnega stolnega mesta Ljubljane. Narisal je načrt mestni arhitekt C. M. Koch po najnovejšem regulačnem načrtu. S tem, odlično izdelanim načrtom, je ustreženo občutni potrebi. Dvobarven načrt stane 30 vin., peterobarven pa 50 vin. —- Priporočamo ga prav toplo.
— Narodne pesmi z napevi. Nabral in uredil za štiri enake glasove Janko Ž i r o v n i k. Založil »Slov. Branik«. Cena 1 K. — To je 4. zvezek znane izborne Žiro vni kove zbirke. Snopič ol>sega 30 pesmi.
- Več luči.   V. snopič te zbirke obsega več zabavnih črtic. Cena 30 v.
— J. J u ras: Pregled gospodarstva i trgovine n Dalmaciji. Kom. založba > Hrvatske knjižamice V. Goszl v Zadru«. Cena 1 K, po pošti 1 K 20 v. V tej skrbno sestavljeni knjigi je podal pisatelj točen pregled o stanju gospodarstva in trgovine v Dalmaciji. Navaja vse posamezne gospodarske panoge ter njihov dosedanji razvoj. Kdor se zanima za razvoj Dalmacije, temu priporočamo to knjigo.
Vse tu naznanjene knjige se dobivajo v »Narodni knjigarni« v Ljub* Ijani, Prešernova ulica št. 7.
Izpraf sodBfiL
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Z uro ga je udaril. Med mlinarskim pomočnikom Miho Koščakom in njegovim gospodarjem Antonom Jesiharjem v Spod. Jaršah se je vnel prepir, ker je obdolženec trdil, da manjka še 5 minut do 7. ure zvečer, takrat namreč bi bil moral začeti v mlinu nočno delo, med tem ko je gospodar trdil, da je že 20 minut eez 7. uro. Koščak je na to svojega gospodarja udaril z žepno uro po glavi. V tepež je posegla mlinar jeva žena, ki je obdolženca polila z vodo, nakar jo je Koščak opetovano sunil v trebuh z obuto nogo in jo poškodoval. Obsojen je bil na 5 dni zapora.
Listnico najel, Tvorničar Ivan Ivančič is S vetja je začetkom junija izgubil listnico, v kateri je bilo 120 kron gotovine, železniška legitimacija in nekaj drugih listin. To listnico je našel Jožef Lavrinc, 18 let stari delavec is Puštala Mesto da bi bil najdeno lastniku vrnil, skril je listnico v omaro, pri čemur ga je opazila neka ženska, ki je drugi dan našla listnico z denarjem v oni omari. Obdolženec priznava, da je našel v strojnem prostoru Ivančičeve tovarna listnico, legitimacijo in druge listine je sežgal, denar na skril. Obsojen ja bil aa S mesece jede*
nam *
pmflki
Oblaki avstrijskemu cesarju« Dunaj, 12. julija. Nemški cesar Viljem obišče v septembru našega cesarja na Dunaju in mu obenem osebno čestita k osemdesetletnici. Se isti mesec poseti našega cesarja bolgarski kralj Ferdinand. — V oktobru obiščeta vladarja belgijski kralj in kraljica.
Boromejska enciklika na Ogrskem.
Budimpešta, 12. julija. V ir-žavneni zboru se vloži jntri interpelacija radi publikacije znane boro-mejske enciklike. Justični minister dr. Szekelv se je izrazil, da pomenja publikacija te enciklike žalitev na Ogrskem živečih protestantov in da ti teh napadov ne bodo kar tako mirno sprejeli.
Aretacija odvetnika.
Budimpešta, 12. julija. Zaradi ovadbe, ki jo je vložil stolni kapitel proti svojemu bivšemu zastopniku in odvetniku, je bil ta aretiran. Izkazalo se je namreč, da je kot zastopnik in upravitelj posestev stolnega ka-pitla poneveril 150.000 K.
Sokolski zlet v Sofiji.
Sofija, 12. julija. Sokoli so se pripeljali s tremi posebnimi vlaki v Sofijo. V prvem vlaku so bili sami Cehi, v drugem sami Hrvatje, v tretjem pa Srbi in Slovenci. Po Srbiji so Sokolom prirejali velikanske ovacije, Prišlo je 750 Čehov, 700 Hrvatov, 270 Srbov in 70 Sloveneev. Iz Skoplja se je s posebnim vlakom pripeljalo 050 Macedoncev. Sem so dospeli Cehi ob 10. zvečer. Na kolodvo-! d je igralo več godb, junaška društva so stala v dolgih vrstah za svojimi prapori. Vsprejem je bil nepopisno prisrčen. Ko so čete Sokolov odšle v mesto, je drla z njimi mnogoštevilna masa ljudstva, ki jih je spremila prav do prenočišč. Vojaštvo je < (išlo v tabor, da imajo po vojašni-c aJi dovolj prostora gostje. Zaradi velikanskega navala in pozne ure so se komaj mogii izvršiti oficijelni pozdravi. Ob 11. zvečer je prišel drugi * Jak s Slovenci, Hrvati in Srbi. Dasi je bilo že skoraj polnoč, ko so slovanski Sokoli šli v mesto, so bile vse ulice še polne ljudstva, ki je ne-ntrudljivo spremljalo in pozdravljalo slovanske goste. Opolnoči je pri-j>eljal vlak macedonske »Junake«, ki so vzbudili nepopisno navdušenje. Sokolstvo je prisostvovalo blagoslovljeni u zvezne junaške zastave. Nato so pozdravili junake zastopniki raznih narodov in sokolskih zvez. Najdaljši govor je imel minister pro-svete, ki je pozdravljal sokolsko-ju-naško idejo kot nositeljico kulture in prosvete. Po govorih je odšlo ob 11. sokolstvo in junaštvo v sprevodu čez mesto, kjer so stale po ulicah ogromne množice bolgarskega ljudstva in inteligence. Častniki pozdravljajo Sokole z velikim navdušen jem. Sokolske in junaške čete so se zbrale okoli spomenika Carja Osvoboditelja nasproti »Narodnemu Sobranju«. S spomenika Carja Osvoboditelja je pozdravil Sokole in Junake župan sofijski, za njim dr. Scheiner za Cehe in načelniki vseh sokolskih zvez. Za Slovence je govoril dr. O r a ž e n. Ponoči je deževalo, dan je jasen in čist. Ob 4. popoldne je nastop Sokolov in Junakov na telovadišču. Organizacija in izvežbanost Junakov budi obče občudovanje. Macedonski Junak se imenuje »Kob«. Sprejem > Sokolov« je najslavnejši dan, kar ga je doživela nova Sofija. Priznava se mu velikanski pomen.
Kretsko vprašanje.
Carigrad, 12. julija. Postopanje krečanskega eksekutivnega komiteja in vlade je vzbudilo v tukajšnjih vladnih krogih veliko zadovoljstvo in veselje. Vlada hoče radi tega pod-vzeti vse korake, da zaduši morebitni nadaljni bojkot grškega blaga in grških trgovcev.
Vojaška zarota na Grškem.
Carigrad, 12. julija Iz Aten se semkaj poroča: Ravnokar so odkrili veliko vojaško zaroto, ki si je zadala nalogo, združiti Grško z Italijo pod kraljem Viktor Kmanuelom. Tej vesti pa se ne veruje in se jo smatra za produkt razgretih grških glav.
Srbski prestolonaslednik na Rumun-skem.
Bukarešt, 12. julija. Srbski pre stolonaslednik Aleksander bo obiskal koncem tega meseca v letni rezidenci Sineia rumunsko   kraljico in posetil tudi kralja v Đukarestu.
Nemiri v Perziji.
Petrograd, 12. julija. Semkaj došla poročila iz Perzije javljajo, da se nemiri v Perziji še vedno ponavljajo in da vlada dosedaj revolucije k ni mogla udušiti. Zadnja poročila govore tudi o tolovajskih naoadih revolueijonarskih čet na inozemce. zlasti ruske trgovce.
Avstrijska mornarica.
Rim, 12. julija. Italijanska mornarska revija, glasilo julijanskega mornarskega ministrstva.
glede bodoče avstrijske mornarica sledeče: Avstrija zgradi za. sedaj 4 dreadnoughte, in sicer dva v Trstuy enega v Pulju in enega na Reki. S »Stabilimento tecnico« v Trstu je avstrijska vlada sklenila pogodbo, glasom katere bo tržaški »Stabilimento tecnico« ta dva dreadnongh-ta gradil na svoje stroške in jih potem, kadar zbornica in delegacije dovolijo za to potreben kredit, prodal avstro - ogrski mornarici. V nasprotnem slučaju pa, namreč ako vlada ne dobi za to potrebnega kredita, proda »Stabilimento tecnico« ti ♦Ive ladji kaki drugi državi. Spusti-tev prvega dreadnoughta v morje se pričakuje začetkom leta 1911., drugega pa v letu 1913.
Kulturni boj na Španskem.
Madrid, 12. julija. Ministrski predsednik Canalejas je imel posvetovanje z ministri in predsednikom zbornice radi vatikanske protestne note. Ta nota, ki je v jako ostrem in rezkem tonu sestavljena, poudarja, da bi se vprašanje glede prepovedi naselitve novih duhovniških družb na Španskem moralo prej obravnavati med Vatikanom in špansko vlado, predao se je to vprašanje v obliki zakonsko predloge spravilo v senat v raspravo.
Nemški cesar Viljem izzval severnoameriške Združene države. \Vashington, 12. julija. Nemški cesar Viljem je poslal predsedniku Niearague pismo, v katerem ga imenuje svojega dobrega prijatelja. Washingtonska vlada in predsednik Niearague pa so si — kakor znano — v laseh. Zaradi tega je to pismo nemškega cesarja vzbudilo v reprezenta-cijski hiši v Washingtonu velikansko razburjenje, ker se to cesarjevo pismo komentira kot izzivanje severnoameriških Združenih držav.
Izjava. )
Z oziroin na poročilo v »Slov. Narodu« s dne 9. julija 1910, priob-čeno pod rubriko »Izpred sodišča« in naslovljeno z Maver proti Ar»i. Dečmanu«, konstatujem naslednje:
»Ni res, da sem kar na svojo pest ukrenil, da se tovarna za papirne vreče Maver &: Co. z 31 junijem 1910 opusti in da se vse tovarniško osobje brez vsake odpovedi odpusti.
Res pa je. da sva se gospod Deč-man in jaz kot javna enakopravna družabnika tovarne za papirne vreče Maver & Co. že 22. novembra 1909 pismeno pogodila, da se tovarniški obrat najkasneje s 30. junijem 1910 ustavi in res je nadalje, da sem gospodu Dečmanu pismeno predlagal, da naj se tovarniškemu osobju izplača 14dnevna plača, ne da bi tiste dni delali, da pa gospod Dečman na ta moj predlog ni hotel pristati.«
Z odličnim spoštovanjem
Na   Bledu, 11. julija 1010.
Emerich C. Maver.
• Zs Tsebino tega spisa je nredolitrt odgovorno le toliko,  kolikor določa zakoa.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Umrli so v Ljubljani:
Dne   11. juliia:  Brat Metod Žirovnik frančiškan, 22 V, leta, Marijin trg * V deželni bolnici:
Dne 7. julija: Egidij Plevnik, kocarje\
sin 5 let.
' Dne 9. julija : Viljem Cerar, kočar. — Fran Lampič, čevljar, 33 let.
Heteorolotifno poročilo.
Višina aa« ■•rje« 3M-2.
Srednji zračai tIak7M-t a#
	Čas OpaZO-Vanja	stanje •aro- j metra ? mm j	2« S." — «3 S fc> O 3 1-	Vetrovi	Nebo
11. •	2. pop. 9. zv.	731 8 ' 7341 i	201 17-3	si.s vzhod brezvetr.	del. jasne oblačne
12.	li-	735-8j	151	si. vzhod	megla
Srednja včerajšnja temperatura 17*9"». norm. I9-7!\ Padavina v 24 urah 00 mm.
t
Alojzij FaaUa, c. kr. živinozdrav-itiski nadzornik, naznanja v svojem in v imenu svoje soproge, v imenu svojih bratov in sester, in ostalih sorodnikov prežalostno vest, da je naša nepozabna, iskreno ljubljena mati, ozir. stara mati, sestra in tašča, gospa
IflMiBMk m
danes ob 1 , 10 uri dopoldan v 67 letu svoje dobe po dolgi zelo mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, mimo zaspala v Gospodo.
Pogreb ae vrši v sredo, dae 13. julija ob 5 uri popoldne iz hiše žalosti Židovska ulica št. 8 na pokopajgče
k Sv. Križu. 22 Sv. mase zadušnice se bodo mate v stolni cerkvi sv. Nikolaja. •
Blaga rajaka se priporoča v pobožno molitev in Mag Jpoadn.
Ljubljana, dne 11. julija 1910.
3znčcn kovač1
izprašan kujal m strojevodja
iiče   primerne   službe. Michael
Hanikam Ljubljana, Poljanska cesta št. 67.
2373
Deklica,
ki je dovršila 6 razredov ljudske šole, vstopi lahko takoj kot učenka v kako trgovino z manufakturnim
.*.      ali mešanim blagom. .*. .'.
Ponudbe na upravništvo „Slovenskega Naroda* pod »Deklica". 2340
30
Gospodična
se sprejme takoj v službo
Zahteva se trgovska izobrazba in eventualno znanje malo italijanščine. Ponudbe na postni predal Štev. 76.
2 učenca
s primerno šolsko izobrazbo sprejme takoj  v  veletrgovino  galanten iskee* m modnega blaea Anton Adamič v Kranju. 2368
Odda se več voz
m m
Vprašani? na Oroslava Doienec, Ljubljana, Wolfova ul. 10.     22? i
Suhe
2308
približno 10 m:? se prodado pi gosp G. Bartheltu v Tržiču.
izurjen v trgovini s špecerijskim blagom
se sprejme takoj
pod   ugodnimi   pogoji.   Ponudbe na
DragottM Lapajae Idrija.
2375
v jako prometni ulici v sredini mesta
se odda s 1. avguste® 1910.
izve se v trafiki Kleinsiein, Jurčičev trg št. 3 v Ljubljani. 2325
V svojo trgovino z mešanim blagom sprejmem takoj 2386
učenca
»i je dovršil nekaj razredov srednjih šol.
Dragotin Lapajne, Idrija.
Dr. pl. Mm
Sv. Jakoba trg štev. 12
ne ordinira
od dne 13. do dne 25. julija.
Tiskarna in litograf. zavod
J. Blasnika nasl.
v Ljubljani, Breg št. 12
je založila in natisnila
načrt
deželnega stolnega mesta
Ljubljane
katerega je izdelal mestni arhitekt C. M. KOCh po najnovejšem regu-laćnem načrtu in stane dVObaTVOa
po 30 vinarjev, petoMkanroa po 50
vinarjev komad. 2370
Mu »f in ta««* ii i aW»fl»i N »• 0.
Kn mali dni
K. JMPman, optik in trgovec s pisalnimi stroji, LImMJaau, aolea-
bmrfova ulica Mer. f. 2379 Na prodaj ata dva nova, aamaka
E===iU0Z0
za prevažanje tovora do 1800 kg.
Potzve se pri kovaškem mojstru
Franca Belita, LiaMjana, Hamaka cesta it 17. 2329
Službo Išče
s takojšnjim nastopom mhd mož vojaščine prost. Gre za potnika, ska-
ditčnika ali kontorista n- Kranj
skem, HrvaŠkem ah Štajerskem. Prijazne ponudbe naj se pošljejo pod „1. S.M na upravništvo »Sloven-
2380
60DI
nn
LuouiHuinpoiec Jtoj JUKWSto$ tttoc;
Najbolje jukna* oomodnu robu,
nudi Ivrdr.ka
AMTTOMEI
izucajukna ,uHuropo!cu
(Češka)
skega Naroda«.
Automobil
za 4 osebe
se po jako ugodni ceni proda.
Več *e poizve 1528
v Sp. Šiški 220, pri Šebeniku.
Agenti ioM Mi
ki bi hoteli zastopati veliko banko s prodajo dovoljenih in garantiranih src^k, dobe •poleg visoke provizije stalen zaslaiek.
Marljive osebo si hhko zaslužijo
po 23 do 5C ki on m\ dan.
Vsakdo si lahko ustanov: najboljšo eksistenco.
Ponudbe na: Effektenbank, Budimpešta, V., Borse. Postlan 78. 2S3k
Lepa prilika za peke!
ilift v Lescah
na Gorenjskem s popol. opravljeno pekarijo
se proda takoj ali odda v najem pod zelo ugodnimi pogoji.
Pekarija je brez konkurence. Hiša jč krita z opeko in ima vodovod.
Podrobnosti pri lastniku I. Pre« tnerju, trgovcu na BIcu. 2369
„Zlata kaplja" Ljubljana, li Petra tena štev. 27
v b litini kolodvora.
."•   Lepe zračne sobe.
Priznano fina kuhinja.
Izborno pijače.
Mizke cene.
Lepi restavracijski prostori in povsem na novo urejen 1913
mmr velik senčnat vrt. v
uelik koncert!
v zvezi s siesttaejs HKesi
kompanjona
ki bi obenem prevzel tudi vodstvo tega podjetja. Lepi dohodki. Vzrok: velika zaposlenost. 2277 Ponudbe, le resne, na: Eksportna mlekarna Kranj, poštno ležeče; do 15. t.m.
Odvetniška pisarna
ir. Frana Kričita in dr. Mateja Premena
v Trstu, Via Ruova 13 U
mm izraa
veščega slovensko nemške stenografije. Strojepisci imajo prednost. 2354
Zeaitaa ponudba.
Baradi pomanjkanja znanstva Se je// spoznati dobro situiran trgovec in veleposestnik ugoane zunanjosti, srednjih let. stanujoč v večjem hrvaške™ mestu, s Slovenk0 gosoodično ali vdovo brez otro* /j boljše hiše, s prijetno Zunanjostjo, vitko rastjo, izobraženo ztara 25—35 let, z doto.
Odgovarja se samo na resne, S polnim^ imenom označene ponudbe. Ce megoče, naj se vpošlje fotografijo, ki se vrne takoj pod 2 r. »-js? *• zj o diskr*.cijo  — Pisma
0 n a j se pošljejo na upravništvo
1 ,St°v Jfaroda" ?zod „ješnost B 500 ' do konca tega meseca
H 2374
naiisii papir za loveeje mi
12 vinarjev za dvojni list
TANGLEF00T
Kngros:   JOSIP TATJSSIG,   Dunaj XXI
Št 99.
2268
Slovensko trgovska šolo v Ljubljani.
Vpisovanje v pripravljalni razred in v I. letnik se bo vršilo
dne 15. in 16. julija 1910 od 9. do 12. ure dopoldne v šolski pisarni na Kongresnem trgu štev. 2.
Za vsprejem v pripravljalni razred se zahteva 13. leto starosti in najmanj dovršeno ljudsko žo!o.
Za vsprejem v I. trgovsk letnik se zahteva 14. leto starosti in dovršeni pripravljalni razred, dovršeno me-ćansko šolo ali 4 razrede srednjih šol; vspre-jemajo se pa v I. letnik tudi učenci, ki sicer niso izpolnili teh pogojev pred-izobrazbe, ki pa dokažejo svojo /možnost s posebno izkušnjo iz: slovenščine, nemščine, računstva, geometrije, zemljepisja, prirodoslovja in prirodopisja.
Vpisnina znaša K 5—, prispevek k učilom K 10—, šolnina v pripravljalnem razredu K 50—, v trgovskih letnikih pa a K 10O— na leto; Šolnine lahko oprosti šolski kuratorij.
Na novo vstopajoči učenci naj se zglase v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov in naj prinesejo s seboj krstni list in zadnje šolsko izpričevalo.
V Ljubljani, dne 28. junija 19l0.
Ravaatsljstvo.
Brivskega pomika
sprejme 2334
Mijo Nežič, brivec.
Pred Skotilo v Ljubljani. - Valop 22. julija t- 1. —
Na prodaj ata ar dva -asa jakc
lepi, novi, enonadstropni
HIŠI
z lepimi vrti, v LJubljani. Plačilni pogoji najugodnejši.
Kje — pove upravništvo »i>lov. Naroda«. 2315
Slučajno priložnost
Od tovarne, ki je pogorela, preje) sem ravnokar za razprodajo mnogo tisoč komadov krasnih, težkih
flanelnih odej
finih, najnovejših vzorcev in modnih barv, obrobljenih, ki imajo neznatne, komaj vidne vodne pege. Te odeje so za pokritje postelj in oseb brezdvomno rabljive tudi za vsako boljšo domačijo, >o mehke, tople in močne, 190 cm dolge in 135 cm široke. Pošiljam po povzetju, 4 komade takih flanelnih odej za 10 K, 3 komade še boljših, obrobljenih za 9 K in 2 komada najboljših obrobljenih odej za 9 K. 2378 Vsak p. n. bralec tega inserata naj si blagovoli z zaupanjem naročiti. Naslov;
RUDOLF DUŠEK
tovarniška zaloga odej, Nachod, Češko.
Dr. Janko Gregorin Jeia Gregorin m. Jfaačeva
Gorica
c-+***st£   poročena. &s*<v*--*
dne tt. julija tStO.
Ljubljana
St. 12832.
Razpis
237)
21
u i vsi
oJi. Trnovo pri Ilirski Mi
na 11894 81 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe naj se predlože
do 30. julija t. I. ob 12. uri opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, do* poslati je zapečatene z napisom:
..Ponudba za prevzetje gradbe kapnice v vasi Harije, obč. Trnovo
pri Ilirski Bi,trici".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Raz ven tega je dodati kot vadij Še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzjii ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji se dobe pri dež. stavbnem uradu za znesek 3 20 K.
Deželni odbor kranjski.
EiVHSlO
iin ia rieće
Miško
2038
Priporoča tovarna
v Ljubljani.
optik in strokovnjak
Dragotin Jurman
Ljubljana, Šelenburgova ulica St. 1.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Širita r j« V« ulica Štev- 2. R.*.nr*i lom* 430.000 tu-mm.
v Spusta, Catevea, Trata ia Sarajeva.
Dalniska glavnica K
Sprcjcau vitfi n tojtikc ia •ktcstijc ti lat
tahfi nta tar JU .AL^L   *** u f"**
■ Brit       tP |o
sreBtf ia vredaostac papirje vseh vrst
Ia tisk »j
3F
63
68
WBFD
2955
83
25