| 479 | GEODETSKI VESTNIK | 66/3 | DR UŠ TV EN E N OV ICE | N EW S F RO M SO CIE TIE S50. GEODETSKI DAN – OKROGLA MIZA KADROVSKI IZZIVI V STROKI Sklepni, a nikakor ne nepomemben dogodek letošnjega Geodetskega dneva je bila okrogla miza z zelo perečo problematiko, s katero se v zadnjih letih srečujemo v vseh segmentih geodetske stroke – pomanj- kanjem kadrov. Sodelovali so Tomaž Petek, generalni direktor Geodetske uprave Republike Slovenije, izr. prof. dr. Anka Lisec, predstojnica Oddelka za geodezijo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Milan Brajnik, direktor Geodetskega inštituta Slovenije, Matej Plešnar, predsednik matične sekcije geodetov pri Inženirski zbornici Slovenije, Matej Hašaj, predsednik Gospodarskega interesnega združenja geodetskih izvajalcev, ter Žan Pleterski, predstavnik mladih geodetov, mladi raziskovalec na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo UL. Z moderatorko Tajdo Lekše so izpostavljali težave in iskali priložnosti geodetske stroke pri zagotavljanju kadrov. Moderatorka je pogovor pričela z navedbo, da je poklic geodeta zelo raznolik in zato zahteven, saj je geodezija področje, na katerem se srečujejo matematika, fizika, merska tehnologija, računalništvo, infor- matika, kartografija, pa tudi pravo, ekonomija in prostorsko načrtovanje, predvsem pomeni tudi delo z ljudmi, vedno pa je v središču prostor oziroma naravno in grajeno okolje. Nato je povzela pisni zapis, ki ga je posredoval Georgi Bangiev, generalni direktor direktorata za prostor, graditev in stanovanja pri ministrstvu za okolje in prostor, ki se okrogle mize ni mogel udeležiti osebno. Izpostavil je posledice nove prostorske zakonodaje, ki vzpostavlja pogoje za učinkovito upravljanje in načrtovanje prostora ter vpeljuje elektronsko poslovanje. Za povezavo med občinsko in državno ravnjo namerava ministrstvo vzpostaviti mrežo območnih centrov in v njih zaposliti strokovnjake, ki že imajo predznanje s področja prostorskega načrtovanja, evidentiranja nepremičnin in geo-informacijska znanja. Na prvi razpis se je prijavilo le nekaj geodetov, čeprav zahtevane kvalifikacije najbolj ustrezajo prav diplomantom geodezije. Tomaž Petek, generalni direktor Geodetske uprave Republike Slovenije, ki je največji zaposlovalec geodetskih strokovnjakov v državi, je predstavil trende pri zaposlovanju na geodetski upravi. Sedanja povprečna starost zaposlenih je zelo visoka, težko nadomeščajo sodelavce ob upokojitvah, zaradi vse večjih zahtev po interdisciplinarnem znanju in tehnoloških novostih pa se od vsakega zaposlenega pričakuje stalno usposabljanje in izpopolnjevanje. Le tako bo namreč geodetska uprava lahko imela pričakovano osrednjo vlogo v strategiji digitalne preobrazbe na področju prostora in okolja. Izr. prof. dr. Anka Lisec, predstojnica Oddelka za geodezijo na UL FGG, je na kratko predstavila študijski program in vsebine študija ter raziskovalnega dela, število vpisanih študentov in diplomantov ter njihovo regionalno razpršenost. Sedanji interes za študij nikakor ne sledi potrebam po kadrih, zapo- slovanje v geodetski stroki za mlade zavoljo nagrajevanja ter razmer za delo ni privlačno, še posebej ne v primerjavi s sorodnimi poklici in strokami. Težave z zagotavljanjem kadra občuti tudi fakulteta, poleg tega lahko zagotavlja razvoj le z dodatnimi tržnimi in raziskovalnimi projekti. Milan Brajnik, direktor Geodetskega inštituta Slovenije, je najprej predstavil status in vlogo inštituta, ki za izpolnjevanje svojega poslanstva potrebuje prodorne kadre, saj opravlja številne geoprostorske naloge za celotno državno upravo. Žal so takšni kadri zelo redki. Vprašal se je, kako so lahko v geodeziji zapo- slitve v upravi nagrajevane bolje kot v zasebnem sektorju, česar v drugih strokah ne srečamo. Menil je, da je to lahko tudi posledica prevelike razdrobljenosti zasebnega sektorja in premalo poudarjene potrebe po družbeno odgovornem ravnanju, solidarnosti in delovanju za skupno dobrobit. | 480 | | 66/3 | GEODETSKI VESTNIK DR UŠ TV EN E N OV ICE | N EW S F RO M SO CIE TIE S Matej Plešnar, predsednik matične sekcije geodetov pri Inženirski zbornici Slovenije, je prav tako predstavil vlogo in pomen inženirske zbornice. Osnovna dejavnost IZS temelji na javnem pooblastilu za vodenje evidence imenika pooblaščenih inženirjev, javnem pooblastilu za izvajanje strokovnih izpitov ter javnem pooblastilu za izvajanje obveznega strokovnega izobraževanja geodetov. Pomembni dejavnosti sta tudi strokovni nadzor nad delom pooblaščenih inženirk in inženirjev ter skrb za strokovni razvoj in profesionalno delovanje članov in članic. Vzpodbuden podatek je, da od leta 2000 naprej vpis v imenik pooblaščenih inženirjev pri matični sekciji geodetov raste, nekoliko manj ugodna sta regionalna razpo- reditev in previsok delež samozaposlenih. Vseeno trendi kažejo na pričakovano pomanjkanje inženirjev v roku petih let. Matej Hašaj, predsednik Gospodarskega interesnega združenja geodetskih izvajalcev, je predstavil podatke o iskalcih zaposlitve in ponudbah delovnih mest, ki so v zadnjih letih izrazito neuravnoteženi. Seznanil nas je s primerjavo plač po posameznih sektorjih geodezije: najnižje so v povprečju prav v tržnem sektorju, in to precej nižje od vseh drugih primerljivih strok. Ob tem je izrazil prepričanje, da višina plače ni edino merilo lojalnosti zaposlitve. Žan Pleterski, predstavnik mladih geodetov, mladi raziskovalec in tudi predstavnik študentov geodezije v organih fakultete in univerze, podpredsednik študentskega sveta Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, je izpostavil problematiko slabe prepoznavnosti geodezije kot stroke v družbi, saj večina vpisanih študentov sploh ne ve, kaj naj od študija in poklica pričakuje. Žal k temu prispeva tudi nezavidljivo stanje srednje geodetske šole. Poudaril je še, da je nagrajevanje v geodeziji izrazito prenizko glede na odgovornost in delovne razmere, posebej v primerjavi z drugimi poklici. Je pa pohvalil zametke kadrovskega štipendiranja. Po vprašanjih iz občinstva in dodatni razpravi se je kot prvi ukrep za izboljšanje stanja izpostavila potreba po promociji poklica geodeta in krepitvi njegovega ugleda, kar bo podprla tudi geodetska uprava, a bo rezultat lahko dosežen le ob ustreznem poenotenju stroke. dr. Dušan Petrovič