15. ifev. Iihsjs resen nscEe!j (n C>r3zssiS:eu vsak «Sai» cb te. uri dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. G/L, Učiteljska tiskarna. Dopise irankirati in podpisati, eiccr se jih ne pri-r.bei. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1 '50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2’—. Pi i večjem naročilu popust, ta—e—m :-Jimaiaega P a vi« In) Iranko v drla vi SNS. V LftibUani, v četrtek 20. lanuaria 1921. Glasilo lusoslov. socijalno • demokratične strank©, Posamezna Stev. 1 krono. Leto V, Telefonska št. 312. Naročnina: Po poiti ali z dostavljanjem na dom za celo ioto K 240, za pol leta k 120, ga četrt 'eto K CO, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 3G0. Reklamacije za list so poštnine proste. Dpravništvo ie v Ljubljani Frančiškanska ulica št. G'l,, Učiteliska tiskarna. Za izpremembo poslovnika. LDU Belgrad, 18. jan. Vršila se Je prva seja odseka za izpremembo poslovnika. Predsednik je Sta-liojlo Vukčevič, podpredsednik Ko-*ta Timotijevič. tajnik Moskovic. Prva debata je bila o pripombah muslimanskega kluba. Muslimani ne stavljajo vprašanja o prisegi in smatrajo, da je( treba omogočiti vstop onim klubom, katerim to brani prisega. Tudi se ne bodo branili priseči po novi formuli prisege. Predlagali so. naj se za sprejem ustave na mesto dosedanje dvotretjinske večine poslancev^ določi večina treh petin glasov. Uen 43 naj se v celoti izpusti ker izigrava pravice poslancev s tem. da dovoljuje, da se na predlog vlade ali 20 poslancev zaključi pretres prej. preden ie izčrpana lista govornikov. LDU Belgrad, 18. jan. Na včerajšnji prvi seji novoizvoljenega odbora za izpremembo poslovnika se te v glavnem razpravljalo o priseganju. Predsednik odbora, dr. Vukčevič je referiral odboru o zahtevah političnili skupin v tem zmi-slu. Predlog socialnih demokratov gre za tem, da se dosedanji § 8. obdrži v veljavi za sedanje poslance; za one Da. ki prideio na novo. ic predlagal zastopnik socialno-demo- kratskega kluba Brkič, naj se ser stavi nov tekst prisege, v katerem ne bo besed: „kralj m Bog“ ter zadnje alinee § 8. Poslanec Brkič ta ▼ Imenu svoie skupine izjavil, da soci-ialni demokrati ne bodo delovali v kenstituanti, če bi se izoremenifa prisega za sedanje poslance. Radič hoče protisrbsko republiko, dr. Korošec zahteva plemensko, komunisti pa sovjetsko' republiko, če so prisegli socialni demokratje. ki imajo v bistvu tudi republikanski program. to lahko stori tudi Radič in drugi. Minister za pravosodje in konstituanto dr. Marko Trifkovič prosi, naj se končnoveljavno odgo-di rešitev tega vprašanja, in naj se razpravlja o paragrafu, ki določa o večini glasov pri sprejemanju ustave. (§ 65.) Včeraj se je v parlamentarnih krogih govorilo, da bo odbor za izpremembo poslovnika še tekom tega tedna dovršil svojo nalogo. LDU Belgrad, 18. jan. Zahteve vseh strank v vprašanju fzpremem-be poslovnika so se sprejele v zapisnik. Jugoslovenski klub zahteva, da se iz prisege izloči beseda: kralj; socialisti in komunisti zahtevajo. da se izpustita besedi: Bog in kralj. Dva, ki znata! LDU. Beograd* 19. jan. Radikalni klub je imel v. pondeljek zanimivo sejo. Na tej seti je Stojan Protjč, kakor je bilo že javljeno, obrazložil klubu svoje stališče. Izjavil je. da je po njegovem mnenju novi poslovnik in polaganje prisege velik političen pogrešek. Protič zahteva, naj se priseže šele tedaj, ko bo tudi kralj prisegel na ustavo. Kar se tiče nove ustave in ureditve države, je treba rešiti to vprašanje sporazumno z zastopniki vseli strank. .Nato je Protič kritiziral novi poslovnik in novi načrt ustave. Njegova izvajanja so izzvala dolgotrajno in živahno debato, katere sta se udeležila tudi minister za konstituanto dr. Trifkovič in dr. Vesnič. Oba sta sc izjavila proti idejam m izvajanjem Protičevim. Dr. Trifkovič je razvijal nazore dr. šurmina glede glasovanja za ustavo. Protič ni hote] verjeti tega. nakar mu je inoraj dr. Trifkovič predložiti zapisnik seje načelnikov strank. Ljuba Jovanovič je v daljšem govoru posredoval med obema. Nato je dobil ministrski predsednik Nikola Pašič besedo, ki je kon-statiral, da obstoja med njegovimi Kaj pravi Stojan Protic? n Belgrad. 18. jan. Stojan J rotic je po dolgem času na poziv svojih prijateljev prišel v radikalni klub, da pojasni svoje držanje v sedanji politični situaciji. Protič je rekel; Polaganje prisege pred ustavo 5r velika politična napaka. Po mojem mnenju morajo narodni poslanci položiti prisego ustavnemu kralju. t. j. potem ko bo kralj prisegel na novo ustavo. LDU Zagreb. 19. jan. „Jutaruji list“ poroča iz Belgrada. da je v živalmi. dolgi seji radikalnega kluba Stojan Protič obsodil vlado dr. Ve-sniča radi poslovnika in ustavnega načrta, ki ju je predložila. Dr. Ves-Jjič je nato obrazložil svoje posto-novp.' nal!ar *e K°voriI Ljuba Jova-stališče ki k zavzel posredovalno čhni Protičem in ostalimi LDffSfep S"?- v • Djelo" PorKVU”,^fa£ te radikalni klub Iftoii “so ' da bo podpiral akciio pr(J’ iiča v svrho izhoda iz sedanjega pe-ložaja. ako sc ne posreči Pašiču, sestaviti močnejše večine. Kljub vsem obstoječim zaprekam pa se ne more govoriti o razkolu v radikalni stranki, kakor so to poročali in Protičevim i nazori velika razlika.* Izjavil ie'. da ie s svofe strani storil vse. da bi prišlo do sporazuma. On se ne strinja niti s Protičevimi. hiti z Radičevimi, niti s Koroščevimi nazori in niti z nazori Narodnega kluba glede ureditve države. Ministrski predsednik ne more pristati na to. da bi za ustavo glasovalo dve tretjini poslancev, ker bi to značilo, da vodi parlament manjšina. Nastopal bo za edinstvo države in proti vsem federativnim in avtonomističnim programom. Njegov govor je bij često prekinjen z živahnim odobravanjem in dolgotrajnim ploskanjem. . * ■ Nikola Pašič in Stojan Protič sta voditelja srbske radikalne stranke. Skupno delujeta že skoro pol stoletja in njihova politika je rodila lepe uspehe. Zato nj prav verjetno, da bj se danes razdražila! To sta dva politika, od katerih je eden, Nikola Pašič. velik navihanec, Stojan Protič pa prvovrsten talent. Zato ni izključeno, da igrata oba eno in isto igro v interesu svoje j stranke! nekateri listi. Položaj se bo razbistril, ker sodijo, da Protič že ni izrekel zadnje besede, ker je na seji radikalnega kluba bilo na njegovi strani precej članov. Radie zahteva hrvatski sabor. LDU Zagreb. 19. jan. »Narodno Djelo“ doznava iz Belgrada. da je dr. Basarieek izročil vsem parlamentarnim klubom Radičevo pismo. v katerem se zahteva sklicanje hrvatskega sabora in izročitev vlade v Hrvatski Radičevi stranki. Pismo zahteva, da se za tem prično pogajanja o ustavi. Sodijo, da demokrati na to nismo sploh ne bodo odgovorili. Ostali klubi bodo zavzeli stališče napram Radičevim zahtevam. Sodijo, da ta Radičeva akciia ne bo otežkočila položaia. LDU Belgrad. 18. jan. Dr. Basa-riček je obiskal vse klube in jim izročil pismo Radičevo, ki vsebuje rcsdlucije HRSS. Basaričck je dalj časa govoril tudi s Stojanom Protičem. V parlamentarnih krogih sc govori. da bi se Radič udeležil sodelovanja v konstituanti. če bi se izpremenilo besedilo prisege« LDU Zagreb. 19. jan. „Jntarnji list" poroča iz Belgrada. da je dr. Basarieek izrazil nado. da pridejo poslanci Radičeve stranke v Bel-grad. ker je večina za suverenost konstiuante. Za zedinjenje socialistov v Jugoslaviji. LDU. Zagreb, 19. jan. Dne 16. t. m. se je vršila v Zagrebu seja glavnega odbora socialnodemokratske stranke. Udeležili so se je kot zastopniki slovenske socialnodemokratske stranke Etbin Kristan. Rudolf Golouh in Zvonimir Bernot. nadalje Bukšeg in Kotur iz Zagreba, Korač in Divac iz Bčograda ter Soiro Gajšina iz Saraieva. Razpravljalo se je o udeježbi slovenske socialnodemokratske stranke na du-naiski konferenci. Sprelet ie bil Kristanov Dredloer. da se sestavi oari-tetna komislia 8. članov, ki bo vodila Driorave za: uiedinienie vseh strank. O tem bo končno sklepal kongres S.IDS v mesecu marcu. Na dunajski'kongres poidejo le Slovenci. ker so to 'že skleniti in ker ne smatrajo konferienee kot snovanje nove internacijonale. ^... Pred zedinjenjem naše stranke s socijalno demokratično stranko Hrvatske in Slavonije. Sklepi Glavnega odbora soc. dem. stranke Hrvatske in Slavonije. V nedeljo 16. t. m. je bila v Zagrebu seja Glavnega odbora soc. dem. stranke Hrvatske in Slavonije. Seji so prisostvovali delegati naše stranke sodrugi Etbin Kristan, Rudolf Golouh in Zvonimir Bernot. narodni poslanci. V imenu soc. dem. stranke Hrvatske in Slavonije so bili prisotni sodrugi Vilim Bukšeg, Vitomir Korač. Nedeliko Divač. Sima Kotur in Splro Gajšina. Razen tega so prisostvovali še člani izvr-ševalncga odbora soc. dem. stranke Hrvatske In Slavonije v Zagrebu. Predmet razprave je bilo vprašanje odnošajev med hrvatsko-slavonsko socijalno demokratično stranko in med našo stranko in vprašanje o udeležbi dunajske konference. V prvem vprašanju ie bil sprejet predlog sodruga Etbina Kristana, da se ustanovi paritetna komisija osem članov, ki nai Izvrši vse no-trebne predpriprave za končno zedinjenje obeh strank. Strankin zbor socijalno demokratične stranke Hrvatske in Slavonije, kl se bo vršil meseca maja t. I.. bo v tej zadevi napravil končnoveljavne sklepe. Paritetna komisija bo dotlej vodila skupne zadeve obeli strank. V vprašanju udeležbe dunajske konference so hrvaški sodrugi vzeli na znatne iziavo naših sodrmrov da se naša stranka te konference udeleži. ker je to že definitivno sklenjeno. ter da je ne smatra za ustanovitev nove internacijonale. Hr-vatsko-slavonska soc. dem. stranka se dunajske konference ne udeleži, ker je včlanjena v drugi internaci-jonali in ne smatrala oportuno. da te vezi pretrga, niti tega brez sklepa strankinega zbora ne more storiti. Polce teea ie bilo na seii davnega odbora z dne 14. in 15. t. m. v Zagrebu rešeno še mnogo drugih važnih stvari notranje-organizato-ričnega značaja. Boj za bolniško blagajno. LDU Ljubljana, 19. Januarja. — Danes $o Je pri ljubljanski deželni vladi pod predsedstvom poverjenika Ribnikarja vršila kon-lercnca, na katero so bili povabljeni la-i tiopnikl bolnllke blagajne ln obrtnikov. Slo je zato, da sc v zmlslu resolucij obrtnikov odpravijo gotovi nedostatki pri poslovanin bolniške blagajne. Bolnl&ko blagajno so zastopal g. ravnatelj Kocmur, tajnik dr. Žužek, zdravnik dr. Zajec ln magister iarma* cljc Žlajpah. Obrtnike so zastopali gg. Fran-cbettl, Meglič ln Pollak, Po daljši debati so je ugotovilo, da tudi obrtniki niso zoper centraliziranje bolniške blagajne, pač pa, da zahtevajo, da pridejo tudi oni do vpliva pri vodstvu tega zavoda. Nekateri so zagovarjali stališče, naj so v bolniikl blagajni dopusti obrtnikom polovico mest v vodstvo, drugi pa so bili mnenja, naj se obrtniško zavarovanje loči od delavskega zavarovanja bi naj si vsak stan zase po svojih močeh uredi to zadevo. Poverjenik Ribnikar je opozarjal na to, da taklb Uprememb mo. nsentano ni mogoče Izvesti, vsled česar pa bo poverjeništvo za socialno skrb pospeši- lo razpis novih volitev za bolniško blagajno, po katerih bi so razmerje med obrtniki ln bolniško blagajno uredilo v splošno zadovoljnost. Pazimo na organizacije. Vsaka organizacija ima le takrat moč In vpliv, Ce Jo tvorijo člani, ki Imajo med seboj zaupanje in ki jo vodijo zaupniki dahov, to je mo2je, kateri so si pridobili v svoji organizaciji zaupanje s svojo resnostjo, poštenostjo in tfeloni. Kadar govorimo o potrebah organizacij*, torej v tem primeru ne moremo govoriti o osebnostih, blatiti In ob-rekovaU svoje zaupnike kakor to delajo dands skoro po vsem svetu pisiči, marveč moramo, dokler smo resna organizacija, presojati delo, smernice, to 5c cilj organizacije ln s tega vidika tudi, če hočemo, da ostanejo naše. organizacije zdrave ln da se bodo razvijale v praveih zmisJu, osjedotd-Cftri vse naše o svoje in je opirajoč se pri agitaciji na zgled Rusije prevladala zmernejše struje, ki so položaj treznejše presojale. Italijanska meščanska vlada je bila v hudih stiskali in je t začasnimi odredbami skušala do malem odjenjavati. da bi ublažila revoludjonarno razpoloženje. Toda nezadovoljne proletarske mase so hotele radikalnih in hitrih reform. Tako je soeijalistična stranka pri volitvah v državni zbor dobila 156 poslancev, dočim jih ie prej imela le 47. Močni socijalistični blok je ogrožal vsako meščansko vlado in vsled tega so morale meščanske stranke hote ali nehote med seboj močno popuščati, da so mogle tvoriti večino. V parlamentu se je socijalistični blok vzdrževal vsakršnega socijalno-refcnnnega delovanja; če je bila ta taktika za stranko naj-oportunejša. ob dejstvu, da socijalistični blok reprezentira precejšnjo moč — prepuščamo italijanskim so-drugom. ki bodo to vedeli bolje razsojati. Dejstvo je. da so socijali-sti ob raznih notranje- in zmianje-j političnih položajih s svojim zgolj j opozicijonalnim stališčem imeli us-1 pelte. Upor vojaštva v Ankoni jim je omogočil, da so prisilili vlado* da je izpraznila Albanijo. Tisti čas je ves svet pričakoval revolucije V. Italiji. Izbruhnile so obširne stavk« in delavci kovinarske stroke so za-. sedli tovarne in si ustanovili sovje-, te. Ali vodstvo strokovne organiza* cije si ni bilo edino: eni so smatrali to le za strokovno zadevo, drugi pa za politično in so vsled tega zahtevali obširnejšo revoludjonarno ak-. cijo. t. j. revolucijo. Giolitti ni proti, zasedbi tovarn ničesar ukrenil m vsled razprtij in različnosti v pre” sojauju položaja je vsa akcija sama-obsebi končala s tem, da je vlada delavcem priznala gmotne priboljške in pravico nadzorstva v obra* tili. _ 2e zdavnaj prej obstoječo kri* 7.0 v stranki je direktno pospešila tudi Moskva s svojimi 21. točkami, In tako bodo na kongresu odločevale tri struje: Prva in tkzv. reformistična. ki jo vodijo Turatti. Tre-ves in Baldessi. je proti nasilni revoluciji; druga struja je tkzv. unionistična. edinjaška. ali centruma-ška, ki jo vodi Seratti; ta struja je sicer za moskovsko internacijona-lo. pač pa zahteva revizijo Predvsem 7. in 17. točke moskovskih pogojev; tretjo strujo tvorijo ..čisti" komunisti. Kongresa v Livorno se udeležuje okrog 5000 delegatov. Na kongres so bili povabljeni tudi trije ko-' munistični zastopniki iz Moskve, katerim pa ie italijanska vlada pre-i povedal prihod. O poteku strankinega zbora j imamo doslej to-Ie poročilo: ' Livorno. 17. 2e prva seja. ki se je pričela v soboto ob 15. je bila zelo burna. Predsednik Bacci. ki ie to slutil, je zato že v svojem pozdravnem govoru poživljal zborovalce. naj ohranijo dostojnost vi razpravljanju. Iic obstoi teh pocoiev v Italiji in da se brati z reformisti. Delavska zveza in politična stranka nista storili svoje dolžnosti o priliki zasedbe kovinarskih tvornic. Pismo zavrača trditve, da bi bil izvrševalni odbor Tretje internacijo- I nale slabo poučen. Spreieti ie treba brezpogojno in v celoti moskov-ke točke, ali pa zapustiti internacijonalo. Popoldne je govoril v imenu edinjaških komunistov Barato-no. Tudi njegov govor ie bil mnogokrat pretrgan od medklicev različnih struj. Njegova skupina ie pripravljena sprejeti 21 točk. v kolikor se dado izvesti, upoštevaje položaj dežele. Brani in opravičuje postopanje stranke in strokovnih organizacij o priliki zasedbe kovinarskih tvornic ter navaja vzroke, zakaj ni smelo priti tedaj do revolucije. Bor-digov medklic: Kdaj bo revolucija? je izzval takšen vihar, da se je morala seja prekiniti. Še-le črez nekaj časa je mogel Baratono nadaljevati svoj govor.' ki so ga vedno spremljali razni medklici. _ Razbijmo državo! S. Pomen ustanovHve Jugoslavije. Ustanovitev naš« države ie sama na sebi revolucionaren dogodek. Ustanovitev pomeni končni kamen pri zgradbah naše stoletne nacijonalne in grajanske revolucije. Narod s tremi imeni si je ustvaril svojo državo. Ona pomeni za njega svobodo vsai v tem zmislu. v katerem jemljejo danes svobodo za druge narode. SocijaUsti nimamo nobenega razloga, da bi rušili ta pri rodni rezultat zgodovinske evolucije. Nasprotno smo bili dolžni ga doseči, ko pa smo ga dosegli, da ga varujemo. Zato smatramo rušitev in razbitje naše države kot hrepenenje reakcije. Delovanje na tem polju smatramo za reakcijonarno in ne za revolucijonarno politiko. Socialistično stališče do države. Vendar komunisti poudarjajo iii branijo rušitev države (ne samo .naše. temveč sploh vsake), kot revolucionarno delo. tore! kot zahtevo napredka, zahtevo progresa sploh. Njihovo stališče smo omenili zgoraj, toda sedaj ga bomo malo premotriH. Socijalistično stališče do države je teoretično zelo slabo izdelano, a programatično sploh rešeno ni. So-oUallstično gibanje ima svojo posebno filozofijo, toda ta se giblje — kakor sploh vse socijalne znanosti, i? ki nično v oblasti znanstvenih hipo-tez. Toda v oblasteh hipotez —>-prav tako ko v poeziji — vlada primerna svoboda. Kakor sploh tudi ne moremo poudariti ne enega konkretnega sociialno filozofskega stališča. Celo med samimi marks!sti — ki so vendar v tem oziru najbolj opredeljeni in najboli konse-kventni — ne vlada enako stališče. To ie tudi razlog. zSkal ni v pogledu države same do vojne vseboval ne eden socijalistični program konkretnih zahtev. Vse konkretne (Konec.) zahteve praktičnega socialističnega programa se gibljenje s pogojem obstoja države in zato zahtevajo gotove reforme v zakonodajstvu in državni upravi. Načelni del soetja-lističneea oroerrama se torei večinoma zadovolji s poudarkom soci-jalističnega stališča zgodovinske tendence družabnega razvoja. Nikdar pred vojno niso socijalisti v svojem programu formulirali točko.' ki naj bi se glasila: Razbitje države. To so vedno smatrali za parolo anarhistov in sindikalistov. Šele za časa vojne so to storili ruski boljševiki. k>j so pozneje zavrgli socijalistično ime in cel praktični in konkretni socijalistični program in postavili samo eno točko, samo eno zahtevo: dvignimo revolucijo. vzemimo oblast in zrušimo državo. Na njeno mesto stopa oblast sovjetov, ki šele izvaja praktične socijalne politične reforme. Vsaka druga politika, ki prizna državo. ie reakcijonarna. Država se ne sme konsolidirati, nego razbiti. Zato smo vsi socijalisti. ki ne sprejmemo tako formuliranega praktičnega boljševiškega programa, izdajalci revolucijonarne politike in postanemo protirevolucijonarji. rene-gati. agenti in stražarji buržoazne razredne vlade in buržoazne države. Zato |e tudi najpoglavitneja naloga komunistov kompromitirati in uničiti nas „socijal - patrijote“. Z eno besedo ves predvojni socijali-zem. vse njegove teoretike, praktične delavce in agitatorje so razglasili za ..falsifikatorie Marksa“ — in edino oni so se razglasili za pravoverne marxistCi za edino »prave« soclialiste snloh. Marx In Engels o državi. Ta salto mor tale moremo najbolje zasledovati, če preberemo Leninovo knjigo ..Država in revolucija**. (Izšla Je tudi v srbskem prevodu v izdaji komunistične knji-earne.) Z nenavadno smelo rabuiis-tiko Marxa in Engelsa je napravil temelj svoji zahtevi po razbitju države. Kakor vsi socijalistični pisatelji in teoretiki sta tudi Marx in Er.^els Dostavila neka liinotetična stališča do države. Smatrata, da bo država z zmago socijalizma polagoma umrla. Država kot družabna organizacija ie osnovana na vladavini posameznih razredov. Ko bo odpravljena razredna nadvlada in umro razredi sami. izumre tudi država. ker postane nepotrebna, odveč. Kot velika misleca in filozofa sta podala samo nedoločno socijal-no filozofsko prognozo. In sicer zelo verjetno prognozo. Ali kai je Lenin napravil iz nje? Iz nedoločne prognoze je napravil praktični politični program: Ugonobimo državo. Pri Marxu in Engelsu je izumrjenje države posledica zgodovinske zmage socijalizma. pri Leninu jo prva in edina točka praktičnega političnega crocrama: razbiimo državo in predhodna točka za praktično sociialno - politično reformno delo., za odpravljenje razredov, privatne tast-nine itd. Toda če ravno Marx in Engels nista svoj živ dan — dasi sta živo sodelovala pri ustvarjanju številnih socialističnih strankinih programov — ne zdaleka postavila takšno zahtevo za praktično socijalistično politiko, vendar komunisti oznanjajo svetu svoj ^-—-am kot edini marxistični praktični socijalistični program! Varujmo se utopizmov! V svojem bistvu je ta praktična zahteva popolnoma utopistične nature. Država ni umetna zgradba posameznih velikih duhov, politi-čariev in silozofov. Ona ie rezultat zgodovinskega razvoja in se obra-zuje iz notranje nujnosti od primitivne do izpopolnjene oblike. Nje ne moremo tvarno zamenjati, ne ukiniti. razbiti, ugonobiti. Vsak tak poskus ie v svojem bistvu ravnota-ko reakcijonaren. kakor je tudi reakcijonarna namera, preprečiti evolucijo države. Politike ne ocenjujemo po motivih, nego po rezultatih. In rezultat boljševiškega ..ukinjenja države** ie reakcijonaren. je padec v reakcijo, v despotstvo in v barbarstvo. Dva primera — edina, ki obstojata — nam to dokazujeta. V Madžarski je boliševiško ..ukinjenje države11 dalo vlado v roke zopet aristokratski in veleposestniški oligarhiji. v Rusiji je pa privedlo do despotstva četice fanatikov, ki ni zato nič boljša, ker jo gonijo drugačni motivi. Osvo}:ino državo. Revolucionarna DoMtika ni rušenje brez izjeme, nego da rušimo samo to. kar je zrelo za uničenje in namesto česar že obstoje drugi organi. ki bodo prevzeli delovanje porušenega stroja. Današnja država brez sumnie koristi kapitalističnemu razredu: ie tudi orsran kapitalističnega razreda. Toda ona ie obenem tudi orsraniza-c,-ia cele družbe. To ie bila od svo-ie^a začetka. Ali ona ni od svoieea začetka kapitalistična. V fazah svo-ie?a razvoia ie bila vedno onran'za-ciia cele družbe. Tudi iutri more ravno tako (in zopet s oomočio notranje evoluciie ko do sedai) prenehati biti kapitalistična in postati delavska in sociialistična. Mrepenenie 1 oo splošni demokraciii in sociializa-ciii bo dovedlo tudi do nove državne oblike. Kakšna bo bila ta nova oblika. to ni odsvino od naših stvorienih hreoeneni neiro od r:1 ki vravnava-io oravec socMalnemu razvoju. Raz- J biti dr/.avo in somovo lin o ustvariti 1 novo obliko družabne organizacije ie ravno tako nemoeoče. ko razbiti stroie, iu hoteti samovoljno vrniti socialni organizaciji orodukciie preiš-nie oblike. Kaiti tudi strol ie danes crean sociialne nroizvodnie ki koristi v prvivrsti kapitalističnemu razredu^ On dan^s konkurira delavcem, ustvarja na eni strani bedo in prepad. a. jia drugi strani uradi nove oblike družabne proizvodnie. ki v svoiih skrainih konsekvencah po- meniio končno osvoboienie cele družbe izood kapitalizma. In za to delavci in sociialisti ne kličeio: razbitino stroie nedo osvobodimo stro-ie! Enako ie tudi z državo. Država služi danes pretežno kapitalističnemu razredu, vzdržuie bedo m nejevoljo širših sloiev naroda. Toda izpod liudske kaoitalistične države se tvori sociialističuo iedro in se ori-oravlia transformacija, ki bo dovedla do padca eosoodarstva kapitalističnega razreda nad državo oravtako kakor ie prišlo do oadca eosoodarstva fevdalnega razreda nad državo. Iu zato se moramo, mesto da kličemo »razbiimo ttržavo«. onriieti iste taktike kakor naoram stroiem in ta ie: »osvoiimo si državo« in stavimo io v službo interesov vseh onih. ki delaio. »Razbiimo stroie.« ravnanie po tei paroli bi nas upropastilo in vrglo v neizmerno bedo in revščino. Zem-lia ne bi mogla več prehran le vati 1600 milijonov Hudi. »Razbiimo državo.« uresničenie te parole oa bi nas dovedlo v novo dobo tako zva-ne »pravice pesti«. Proletariiat ie zavrpel politiko tresla »razbiimo stroie«. noče oa zavreči politike po treslu »razbiimo državo«: kaiti Drva ko druea oolit:ka ie reakcionarna in ne revoluciionarna. Proletariiat oa more biti traini nosUcli samo proere-sne politike, to ie politike revolucije. ne pa politike regresa, reakcije. Politične vesti. + Zbor zentljeradnlkov. Danes so v Bel gradu sestane giavni izvrševalni od bar »Saveza zemljoradničkih stranaka« vse države. Na tem zborovanju se bo podrobneje razpravljalo o situaciji v parlamentu ter se bo sklepalo o zavzetju stališča. — To se pravi: barantalo se bo dalje, da bo ve>6 li-kota. + NJ res! Ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje bo odpustHo vse uradnike In usiužbonce odseka za prehrano v Črni gori, kor Je bil ta odsek gnezdo komunistične in republikanske propagande. — To ni res! Če je bil pa ta odseli gnezdo prajstrajbarile. to je druga stvar! + Diplomatska tajnost. Včeraj se je vršilo posvetovanje izvrševalnega odbora zemUJoradničke stranke, na katerem se 1« razpravljalo o sedanjem položaju. — + Radičevel. Raddčevci so potom svojega poslanca dr. Basaričeka v Belgradu izročali vsem strankarskim klubom svoje resolucije. Dr. Basariček je dne 18. tm. konferiral s posameznimi klubi s komunisti, s soctialnlmi demokrati, s Protičem, in z demokrati. Dr. Basariček je govoril o «u-verenosti konstituanto In o eni izmed glavnih zahtev Radičeve stranke, da namreč konstltuanta z dvotretjinsko večino Lajavi svojo suverenost + Promocija predsednika Masaryka. Promocija predsednika Masaryka za častnega doktorja filozofije zagrebškega vseučilišča se je izvršila 17. t. m. dopoldne. — Navzočih je bilo mnogo gospodov te Zagreba. Slavnosti se }e udeležil tudi poslanik kraljevine SliS g. Hribar. V svojem odgovoru na slavnostno govoranco le rekel predsednik Masaryk med drugim, da »žeU vsem profesorjem zagrebškega vseučilišča popoln znanstveni uspeli, da bi prišla na !u-goslovenske visoke šole spretna iu sposobna generacija.^ — + D’Auniinzio Jo odšel z Reke. D’ An-nunziv je v torek odpotoval z avtomobilom. In z denarjem tudi. + »Piccclo delia Sera« javlja iz Trsta, da^ se. bo vršila svečana aneksija primorskih pokrajin dne 6. februarja tl. Rimsko vlada bo v Trstu zastopal minister, kralj sc pi svečanosti ne udeleži. + Francorje za Avstrijo. Kakor d* t znava Politischc Korespondenz, bo franco-j ska vlada, ki je prepričana o neobhodni , Potrebi, da se dovoli Avstriji kredit, zahte-\aia pri vrhovnem svetu, ki se sestane'dne 2-j. tm., da takoj ukrene vse potrebno glede ohranitve Avstrije. + Revizija sodnijske razprave Luk* ’ seinburg-L lebkaecht. Siegfried VVcinberg, I zagovornik Roze Luksembtirgove, je naslovil na berlinsko sodnijo zahtevo, da so proces proti Luksemburgovi in Liebknech-tu revidira. Stori! je to na podlagi nekega dokumenta o umoru obeh komunističnih v >-diteljev, ki ga je objavi! Liebknechtov prijatelj Runge. \Veinberg ie tudi >poda! ob. težrlni material na naslov oficirskih morilcev in proti vojnemu svetniku Joemosu. Sodnija je zahtevo sprejela, proces se io zopet pričel. + Odložitev zavezniške konference do prihodnjega tedna. »Figaro« piše: Frančiška vlada je obvestila uradno vlade v Rimu, Londonu in Bruselju, da se zavezni. ška konferenca ne bo mogla začeti dne 19. tm. vsied vladne krize, da pa se bo lahko vršila začetkom prihodnjega tedna. Večina listov meni. da se otvori zavezniška kon-ferenca v ponedeljek dne 24. januarja. Par. lamcntarni dopisnik »Dai!y Expressa« piše, da se je Lloyd George končno odtočil, da pojde osebno v Pariz. Organizacijski sfesteik. Bz stranke. Celje. Občni zbor tukajšnje or* ganizaclje JSDS se bo vršij dne 23. januarja 1921 ob 9. uri dopoldne v prostorih gostilne »Zelen travnik«. Dnevni red: Poročila predsednika, blagajnika in preglednikov. Volitev novega odbora. Volitev komiteja za delavski dom. Raznoterosti. Opoz-irjamo člane, ki še niso poravnali članarine za december 1920, da to izvrše do občnega zbora, ker drugače nimajo dostopa na njega. Vston imajo samo člani politične organizacije JSPS. Izkaznico mora vsak prinesti s seboi v svrlio kontrole. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor Kral. polit, ort* 1SOS V Celju. Sz strete, organizacij«. Občni zbori usnjarjev sc vrJc dne 23. januarja v Šoštanju in na Vrhniki. — Tajništvo. Zaupniki kovinarske organizacije — pozor! Podpisano tajništvo je dobilo poročilo, da iščejo podjetnik! več kvalificiranih d' sicer: 5 stavbenih klučavničarjev in 3 kovače (gradba mostov). 1 mehanika. 1 livarja. Kdor bi reflektl-ral na to službo, nai potom podružnice kovinarjev povpraša za naslov podjetja pri našemu tajništvu. — Tajništvo kovinarjev. Vestnik Seja centralnega odbora »Svobode« so vrši v petek dne 21. tm. ob 7. uri zvečer v Seienburgovl ul. 6-II. Vsi odborniki nal so zanesljiv" udeleže sejo. Dramatični odsek podružnice Svoboda na Gllncah uprizori v nedeljo dtie 23. tm. ob 7. uri zvečer v Travnov! dvorani veseloigro: Ogenj ni igrača. Vstopnice v predprodaji sc dobe v prodajalni Konzumnega društva na Glincah in v Rožni dolini. Na dan predstave pa od 9.—12. ure ter od 3.-5, popoldne pri Travmi v dvorani. I. Sucljy: LISTEK. Eliziiada. (Konec.) Kot starostni predsednik je otvorii zborovanje Androklejev lev. Toda kljub trikratnemu rjovenju predsednika le ni bilo moč miriti zborovalcev, kaj pri tolikih strankah, ki so kandidirale svoje Izvoljence, ni bilo prav nič čudnega'. Se-le ko ie predsednik odposlal Noetovega goloba, da z višine zakliče zborovalcem »silentium«, so sc duhovi nekaj pomirili. Poročevalcem je bil izvoijen per accla-matlonem Robcspierrev pes Brount. On, ki le talikrat spremljal svojega gospodarja v konveat ter tam bdol ob njegovih nogah, Je bi! za ta posel takc«rekoč predestiniran. Brount je pozdravil zborovalce hi orf-sal v kratkih potezah Velepomembno nalogo, v koje rešitev so sc zbrale vse živa- li panteona. Nato je pozdravil kandidate. Vsem vidni so stali drug tik drugega pod predsedniškim prostorom, Niso bili še vsi navzočnl, zakal manjkal Je še Indijski slon Ratnapala. Pa kakor so je ravnokar doznalo po njegovem odposlancu iz lotosovega jezera, indijskemu labudu, sc le Ratnapala že odpravil na pot. Ni še Brount končal svojega okspozeja, kar nastane v sprednjih vrsta!) volih nemir. Predsednik je ravno nameraval motilce poklicati k redu, ki prisopiha, odnosno skoči kar preko glav drugih, v areno gazela, prinašajoča vest, da prihaja slon Ratnapala. In že so opažali, kako ceremonij skl mojstri s svojim! doSgimi rokami delijo množico na obe strani pota, vzklicaloč: »Prostor, da.itc prostora za volilne kandidate!« Skozi tako nastalo verzol so prihajali v areno Bucefal, slon Poros za njima slon Ratnapala ter Kleopatrina kača, ki se je poleg obeh debel oko/cev vkobarila na tleh. Predsednik je pozdravil Častitljivega Ratnapala In ga povabil, naj zavzame od-kazano mu mesto med kandidati. Toda slon, ki je stal sredi arene, je glas.no zatrobental ter zaprosil besede« češ da popravi neljubo pomoto. »Ta pomota,« je rekel, brž ko mu Je predsednik podelil besedo, »je v tem, da nameravate mene izvoliti kot nnjsvetejSo žival. Ta čast pa se moro Izkazati samo enemu bitju, namreč konju Kantaka, na katerem je Jezdil Buddha.« Ko Je Bucefal čul, da častitljivi Ratnapala kat najvrednojSo stvar slavi plemenitega konja, je glasno zarezeetal »Cu}te!c, kar pa je imelo za posledico, da ga je predsednik poklical k redu. Ratnapala Je po tem incidentu vtcnieeji! svoj predlog izvajajoč: »Dočitn so vsi dragi ustanovitelji ver popolnoma prezrli živali, se je edino le Bud-dha zavze! za nas učeč, da se mora imeti milosrčje z vsemi bitji, ne samo z dvouož-nlm filovokom. Pa ne samo to. V eonih, ki so pretekli prod njegovim zadnjim .življir njem na svetu, se je neštetokrat na novo prerodil v živaJskih oblikah, sedaj kot jelm alt antilopa, konj ali slon, bivol ali tiger >n tako je protzkusfl tudi v na.šili oblikah vedno na novo se porajajoče trpljenje zemeljskega življenja. Ko Je v zadnji fazi svojega bivanja na svetu kot kraljevič Skklhar-ta srival zapustil svoj dom, todaj ga ie ponesel v pitSčaivo, te katere je pozneje l*5el v Nirvano, njegov konj Kantaka. Radi tesa smatram,, da bi bilo umestno, vsaj mesti? mene, postaviti kandidatom Buddhovega konja Kantako, katerega s tc.tn naJtopleKc priporočam v izvolitev!« Sedaj ni bilo več govora o kakem pra-viinom potoku glasovanja. Vse sc Je gnetlo okrog slona odobravajoč njegov predlog. Cc je pa kdo hotel vendar govoriti v prid kandidature oslička, mule, velbloda, Argosa ali mačka, so ga vedno prevpile sli opice obmetavajoč ga s kokosovimi orehi, ali so prekinili njegov govor sloni s svojim trobentanjem ali tigri z rjovenjem. Posebno pa je zrastel greben privržencem RartuapaiC, ker Androklejev lev teh, najbrže iz 'sorodnih nagibov, niti ni poklical k redu. Napo- ^ sled Jc celo noki fanatičen nosorog pretil Z amokoyim* letom skoai vrsto zborovalcev — hoteč vsakega nabosti in pogaeiti, ki bi se upa! glasovati proti Kan taki. • Amok let ie patdogičen pojav v juž-lvo-vzhodnih indijskih in sosednih deželah. Veliko ljudi je podvrženo tej »bolezni*. Kogar se loti, tisti divja kakor stekel pes po ulicah In pragozdih ter napade vsakega, ki 2« sreča, s bumerangom, katerega z vso spretnostjo vrža .v. dazdovtic&a mn nasprotnik«. XV. Predsedniku naposled ni preostajato drugesa, kakor ugotoviti, da je potom „pleb!scita“ izvoljen Kantaka. „Toda, kje pa je Kantaka, da ga počastimo?* je koncern konca vprašal predsednik, Nikdo ni vedel. Ratnapala je menil, da Kantakc v njemu lastni skromnosU morda 6ploh ul v panteonu, ampak da se pase daleč tam kje med navadnimi konji Naj so tedaj preiSča ves elizij in spodnji svet. Gazela pa je bila mnenja, da se jo Kantaka gotovo zopet prerodil in da se naj preišče tudi zemlja. Naposled jc predlagal Brount, da naj zborovanje, ostane „v pcrtnanenci", dokler sc ne najde Kantaka. Predlog je bil sprejet. — Kantnko so iskali po vsem razsežnem eliziju na spodnjem hi na vrhnjem svetu — toda zaman. Tedaj Je stopila Kleopatrina kača pred zborovalce rekoč: ..Kantaka Je gotovo v nebesih bogov! Vsaj Budha mu je obljubil to, ko je te- £asfryl8tišt¥©. V Spolnil in Zgornji Šiški. Člansko nlio za okrožje Spodnja in Zgornja Šiška zborovanje konzumnega društva za Slovese vrši dne 23. trn. ob 3. uri popoldne v bivši Šulvcreinski šoli v Sp. Šiški. Vabijo se člani, da pridejo polnoštevilno. člansko zborovanje za okrožje Vodmat se vrši nepreklicno dne 26. tm. v sredo ob 7 uri pri Pavšku. Za okrožje Ljubljana (podružnici Sodna ul. in Krakcvo-Trnovo) se vrši člansko zborovanje dne 25. tm. v torek ob 7 uri pri Novakoviču (Sodna ul.) G®$pedarsftro. — Zakon o elektrifikacij'. Promet, min. sc je obrnilo na ministrstvo za javne zgradbe s prošnjo, da bi sc sestavila strokovnjaška komisija, ki naj bi izdelala načrt zakona o elektrifikaciji države. Ta načrt je sedaj izvršen ter se je razposlal vsem gradbenim direkcijam na oceno. Po tem načrtu naj bi vsa električna podjetja v državi pripadata v prvi vrsti državi, dočim bi jih smeli privatniki graditi samo tam, kjer iili ne gradi država. Država sme, ako treba, izvesti tudi ekspropriacijo proti odškodnini. Privatniki motajo, ako hočejo, porabljati tuje nepremičnine, dovoliti lastnikom teh nepremičnin soudeležbo pri podjetju. Obstoječa električna podjetja sme država, ako smatra za potrebno, prevzeti v svojo last. Vzdrževa- nje krajevnih tokovodov in mrež spada v delokrog občinske uprave dotlčnega kraja. Naj višji posvetovalni zbor v elektrotehničnih stvareh je državni elektrotehnični svet, in obstaja iz 15 članov in 15 namestnikov. V ta svet vstopi po en delegat ministrstev za trgovino in industrijo, za javne zgradbe, za poljedelstvo, promet, šume in rude in narodno zdravje, po en zastopnik vseh zbornic, po en zastopnik elektrostrojne fakultete tor inženirskega in pravniškega udruženja. Kot kontrolni organ za dohodke od električno energije se ustanovi pri trgovinskem ministrstvi! elektrotehnični finančni odsek. Način, kako bo ministrstvo za javne zgradbe izvršilo potrjeni načrt, se bo določil s posebno uredbo. Z ozirom na nujnost predmeta se bo ta zakonski predlog predložil konstituanti takoj, ko bo sprejeta ustava. = Revizija carinskih tarlfov. V finančnem ministrstvu se je sestavila komisija za revizijo carinskih postavk in tarifov. Za predsednika je Imenovan g. Kukič, generalni ravnatelj državnih carin. — Znižanje cene premoga v Italiji. Glavno ravnateljstvo italijanskih državnih železnic je znižalo cene premogu, ld ga odstopa zasebni obrti. Cene nemškemu premogi! je n. pr. znižala od 550 na 480 L, premogu za plavže in plinarne od 530 na 450 L, šlczijskemu premogu od 720 na GOO lir itd. — Tega Trboveljska tudi ne bo razumela! Dnevna kronika. Nova stanovanjska naredba. Kakor doznavamo iz dobro poučenega vira, se izdeluje nova stanovanjska' naredba za Ljubljano in okolico. Naredba pa ne bo takoj stopila v veljavo, ampak šele 1. aprila. Glavne točke te naredbe so: 1. Posebna ko-misiia mora takoj pričeti s popisom vseh stanovanj v Ljubljani z mobllijaml vred. 2. Točno ob 9. uri dopoldne dne 1, aprila sc mora zbrati celokupno ljubljansko prebivalstvo na travnikih pod Tivoli, kjer se razdeli V posamezne skupine, ki odkorakajo v popolnoma izpraznjeno mesto v sledečih skupinah: a) bančni ravnatelji 16 ljubljanskih bank. Ker ima vsaka banka pravico na 10 direktorjev in vsak direktor na ono celp hišo, zavzamejo ti prvih 160 hiš. Ti vzamejo s seboj tudi vse pohištvo Ijtibljansktsga mesta. Odhod z avtomobili, b) Drugo skupino tvoriio ljubljanski verižniki. Ti zavzamejo ostali del mesta. Prednost imajo tujci Pohištva ne dobe, ker si ga lahko od bankirjev priverižijo. c) Kot tretja skupina odkorakajo uradniki: en del v areste. ker niso hoteli verižnikov tja poslati, drugi del pa v mišje luknje, d) Dežedno vlado s poverjeniki vred spremlja izkušen psth'-i*ter na Studenec, ker je Ljubljana že zasedena. e) Predzadnjo skupino tvorijo delavci — marš v krtine na tivolskem travniku! f) Nazadnje odkorakajo vsj hišni posestniki in posestnice z vsem! rodbinskimi člani do šestnajstega kolena s stanovanj-kim uradom na čelu v spremstvu Izbranih macedonskih strelcev na Suhi bajer, kjer jih sprejme oddelek topništva in strojnih pušk. Ena komanda — vsa pade! Namesto križa tu vencev dobe na skupni grob v svinjsko usnje vezano zbirko vseh dosedanjih sta. novanjskih naredb celokupne deželne vlade za Slovenijo. Ponarejeni 20-dlnarskj (80-kronsk|) bankovci. V prometu so sc pojavile Štiri vrste ponarejenih novčaaiic po 20 dinarjev. Narodna banka je sklenila, da se navčanice po 20 dinarjev takoj vzamejo iz prometa. Opis ponarejenih novčanic se bo te dni dostavil vsem državnim in Javnim blagajnam ter se bo objavil v »Službenih Novinah*. Orožniki ne smejo služiti doma. Vlada je odločila, da orožnilii odslej ne bodo služili v okrožju svojega rojstnega kraja. Za vseučilišče v AvstrijL Kakor poročajo večerni listi, Je ameriški multiniiljonar Rockfel!er daro* al za vseučilišča bivše avstroogrske monarhije 100.000 dolarjev, kar znaša nad 70 milijonov avstrijskih K. Od tega zneska odpade na praško in bu-dimpeštansko vseučilišče po 20.000 dolarjev ostanek 60 tisoč dolarjev (nad 40 milijonov avstrijskih kron) pa na dunajsko, graško 'n innsbntško vseučilišče. — Kdor jamra, dobi. Navijale! cen, pozor! Jutri zvečer bo v Bclgradu v finančnem ministrstvu seja go-spodarsko-finančnega odbora ministrov, na kateri bodo razpravljali o važnih vprašanjih naScsa izvoza. % Srečo je treba Imeti. — Pri Frohn-Ieitnu na Gornjem Štajerskem sta trčila ob 21.30 dva tovorna vlaka zaradi napačno postavljenih ogibov skupaj. Lokomotivi sta se zarinili druga v drugo. Štirji vozovi so močno poškodovani in prevrnjeni. Ranjenih je sedem Izprevodnikov, trije strojevodje, dva kurjača, dva orožnika m dva spremljevalca živine. Oba tira sta bi>a davi neuporabna. Promet je bil ustavljen Kakor se nam privatno javlja, ni ponesrečil noben ljubljanski verižnik. Javna bolnišnica v Mariboru prenapolnjena. Kakor poročajo iz Maribora, je tamkajšnja Javna bolnišnica tako prenapolnjena bolnikov, da so bolniki celo po tleh po-razmeščenl. Tud! preskrba je baje nezados*-na hi bolniki s težkimi oiperacijami morajo vslcd prenapolnjenosti prostorov predčasno v domačo oskrbo. Pristojni faktorji naj torej v tej stvari kmalu ptrebno ukrenejo! Za »Delavski doma je odpadlo na veselici »Osrednjega dr. lesnih delavcev in sorodnih strok« dne 9. t. m. v Gaborjih 300 K čistega dobička. Hvala za obilen obisk! Žalosten prizor deložlranja. V torek popoldne je bil žalosten prizor ob Ljubljanici pri javni bolnici. Sodni Izvršilni organi so deJožirali ubogo revo Rejc Frančiško, mater šestih otrok in ženo kurjačevo, ki je v vojni pogrešan. Neusmiljena je na eni strani uprava dobrodelnega zavoda, dočim na drugi stran! trpi korupcijo, da vživa v paviljonu stanovanje odstavljeni upraviteH prejšnje deželne bolnišnice N, kateri vpo-rablja za-se, svojo ženo In enega psa obširno stanovanje skoro petU) sot». Samo pes ima eno sobo! šef zdravstvenega odseka nai napravi red! Rodbinska drama. Oficial javne bolnišnice Anton Adamič je že pred tednom zapustil svoj dom na Strmi poti pod Oradom tor odšel k svoji znanki Rozi Klajnarjovi v kel: .Odrešil bom tudi tebe!* Odrešenim biti pa ednačl bivaniu med bogovi." „Pa kako naj pošljemo sela do bogov?" je vprašal Brount. Tedaj je prevladala Kleopatrina kača, da naj se v to svrho naprosi orel Punlcus, ki biva v deželi namišljenih živali: on da poleti do bogov, saj je on nekak sorodnik Jupitrovega orla. Vs so odobravali predlog. — Orel Puuicus je letel devet dni in devet noči do svetlih višav. Tam so ga po posredovanju Jupitrovega orla kaj častno sprejeli. Bogovi so Heliosu poverili nalogo, da poišče Kantako, češ da on s svojini solnč-*>lm vozom Itak vsak dan vozi po vesolj-eov ,svetu 111 vse vidi, kar Je na potih bo- g0v hi ij„dI take ^ tIelios sc J"c vrni! — brez Kan* Tedaj je orel P„„!cus zaaIcd„, vcliko čudno postavo, čr„0 kakor J. j. J kana Je bilo posejano z nešteto različnimi očmi. Strašno se ga je ustrašil. In postava je ogovorila Heliosa: „Ti, Helios, seveda nc moreš najti Kau-take, zakaj ti vidiš samo, kar je vidno raz soliice. Moje telo pa je zralt, neizmerni trostor In neštete zvezde so moje oči. In kakor gotovo se imenujem Varuna, tako gotovo bom nagel Kantako." — Tako Je govorilo božanstvo. Orel Pu-nleus pa se je vrnil v deželo namišljenih živali. — XVI. Ko je Kleopatrina kača od orla dozna-lapotek njegove misije, se, jc nemudoma splazila v zgorevalno areno. Tam je navzočim sporočila, kako in kaj in da je j velik bog Varuna, čigar telo je prostor iu j čigar oči so zvezde, obljubil poiskati Kantako, ker mu ne uide nobeno bitje, ki živi v prostoru----------- spodnjo Šiško. Adamič je bil s svojo leno poročen samo šele šest tednov. Imel pa ie zolo intimno ljubavno razmerje z Rozo Klajnerjevo. V torek pozno v noč sta šla proti Gruberjevemu kanalu. Okolu 11. ure je zaslišal služboiooi stražnik silen pljusk v vodo iu obupen ženski klic iz vode nad Karlovškim mostom. Klic se je šc dalje ponavljal in je kakih 30 metrov pod mostom popolnoma utihnil. Začeli so preiskovati v okolica ter so v bližini Čečeve vile na strmem bregu Gruberjevega kanala našli orni ženski muf in razna poslovilna pisma, pisana od moške roke. Iz teh pisem so sklepali na osebi obupanih utopljencev, katerih doslej še niso našli, ker jih je silnodeoča voda odnesla proti Fužinam odnosno Vevčam. Samomor. V sobi pri belem dnevu se je v Motniku pri Kamniku obesila dvajsetletna gostilničarjeva žena Marija Dobišek. Bila Je še le šest tednov poročena. Vzrok malenkostni družinski prepir. Samomor. V Mariboru se je v nedeljo dne 16. tm. ustrelil 53 letni vdovec Anton Rokavec, najbrže vsled neozdravljive vodenice. Zborovalci so se seveda že davno razšli. Toda ue v spodnjem, ne v zadnjem j svetu, ne raz solnčni voz, nc raz neštete ■ Varunove zvezde, s kakimi zre božanstvo po vsem prostoru, ni bilo mogoče izslediti Kantake. — Ker stopil jo v Nirvano, kjer ga ne vidijo ne Brahrna, ne bogovi.*) *) Kdor stopi v Nirvano, v nadnebesa, tega nc vidijo več bogovi, naravno, ker tam ni nobenega pojmljivega bitja. Kdor pride v Nirvano, sc ne prerodi več, dočim le po Buddhovem nauku vsako nastalo bitje, tedaj tudi najvišji bog podvržen pre-rojcnjii, Celjske novice. Proračunski odsek gerentskega sosveta celjskega je v šestih sejali zaključil svoje delovanje. Ker se sliši mnogo kritikovanja o sedanjem gospodarstvu in največ zaradi tega, er občinstvo ni o vsem podučeno iu ker nima k sedajnemu proviz-oriju pravega zaupanja, ki bi ga mogoče imelo do po splošni in enaki proporčnl volilni pravici izvoljenih občinskih funkejonarjev. Povedati maramo in tudi obenem konštatiramo, da je bila občinska uprava do preobrata obvladana od privvHgiranih oseb brez vsake kontrole. Gospodarilo se jc pač tako, kakor smo navajeni slišati povsod tam, kjer ni bilo nobene kontrole in kjer ie vladala edino ena 'tranka sama. Ravno tako ni nič drugače ni tukaj. Treba bo še mnogo napornega in smotrenega dela, predno se bo tud! ta A vettev hlev popolnoma o&stll. Da si bomo vsi na jasnem, moramo tudi javnosti povedati, in sicer objektivno, da je zares bilo občinsko gospodarstvo že pred preobratom popolnoma »zafurano«. Sedanja občinska uprava je prevzela po preobratu sledečo bilanco: aktiva 8,424.433.33; pasiva 6.86734459: vrednost 1.523.578. 35; gotovine 33.51039. - K tem moramo računati Še trimilijonsko voSno posojilo, katero jc seda! samo na obrestih narastlo za 800.TO0 K. Drugi izdatki so se pa po petdesetoriii, take da imamo sedaj celokupnih obveznosti okroglo 10 milijonov kron! Da je potrebno vse občinsko gospodarstvo sanirati, je sa-moobsebi razumljivo. Prodale se bodo občinske hiše in z dobitkom se bodo krili dolgovi, katerih obresti nas hočejo pogoltniti. Zato sva glasovala za tak predlog tudi zaupnika JSDS. Popolnoma rgazurriljiva narc je kritka med občinstvom, ki pa bodisi da js opravičena ali ne. Nehala pa gotovo tako dolgo ne bo, dokler se ne da občinstvu priložnosti, da samo odloči, kdo nai gospodari s temi visokimi obveznostmi, za katere jamči ono samo. Že zadnje volitve so nam jastio pokazale, da je sedanja sestava gc-rentškili sosvetniko? krivična, zatoraj zahtevamo, da se prejkosle-j razpišejo občinske volitve na podlagi splošne, enake hi tajne proporčne volilne pravice. Okrajno sodišče. Dne 17 januarja 1921. se je vršila obravnava proti ss. Leskovšku Alojziju, tajniku « '>žne strokovne komisije in Ambrožu Jakobu, delavcu v \Vestnovl tovarni zaradi tožbe, ki jo jc vložil g. dr. Anton Ogrizek, odvetnik v Celju, obenem voditelj »Jugoslovanske strokovne zveze*, češ, da sta ga razžalila na .časti ob priliki mezdnega gibanja meseca novembra p. 1. (Glej notico v Napreju z dne 21. dec. 1920. štov. 293). Ker so sc klerikalni podrepnih v Wcstnovi tovarni čutili žaljene, da Je s. Leskošek na podjetniškem shodu pri Jugoslovanu poročal; da Je organizacija kovinarjev dosegla lepe uspehe, doSim le noka d rus: a struja vložila spomenico samo *a 15 odstotkov povišanja plač. Predsednik klerikalne skupine S. Koren Blaž, ddavec V Westnovi tovarni, namesto, da W bil zadovoljen, da Je doba s pomočjo kovinarske organizacije ravno isto povišanje kakor delavci včlanjeni pri kovinarjih, ie šel nespametno denimcirat razne sodruge, zlasti pa s. Leskovška, češ, da je žalil g. drja. Ogrizka. Na vprašanje sodn. g. dr. Kraju-člca, ki je vodil jako stvarno in objektivno razpravo, je g. Ogrizek izjavil, da on ne-ve nič proti tožencu, ker . ni bil na shodu. Nato je bila zaslišana priča Šostor Marija, ki jc izjavila, da ni nič slišala govoriti na shodu zoper dr. Ogrizek a. Ravnstako je Izjavil priča. s. Pustek Valentin. Glavna priča g. Blaž Koren, predsednik klerikalne skupine, povzročitelj cele aleje, je pa izjavil, da ni bil na shodu, da nič ne vc slabega o tožencu Leskovšku, toda slišal sem že, da Je jako objektiven človek, vem nič o njem. Nato ie g. Ogrizek uvidel, da Jc popolnoma pogorel ter umaknil svoj predlog brezpogojno. Ravnotako s. Ambrožiču niso mogli nič hudega dokazati, nakar sta bila oba obtoženca oproščena. Stroške za razne koSke in priče, bo plačal tožitelj. g. dr. Ogrizek, kakor tudi zastopnika tožencev. Tako se ie končala žaloigra klerikalnega manevra pred sodiščem. (Ja, pri dobroizvežbanem strokovnjaku tudi ne pomagajo avdokatslti kni-fi, ld so se uporabili. Delavstvo v Westno- vi tovarni se pa zavedaj, da spadaš v organizacijo, ki jo vodijo delavci sami, nc pa klerikalni dohtarji. Kam se spravi ono blago pri Gospodarskem uradu, ki se zapleni verižnikom? To vprašanje se sliši velikokrat in dobro b! bilo, da bi vestni gospod vodja okrajnega glavarstva enkrat javnosti to pojasnil. Če se blago porazdeli med mestne ubogo, bomo prvi na mestu, da glavarja javno p.v hvalimo. Če pa se proda blago gotovim ljudem, ki so morda v »sorodu*, potem bomo javno bičali šc naprej. — Toraj prosimo pojasnila __ Zasledovanje pristašev socijalne demokracije potom » novo pečenega* državnega pravnika. Pred par dnevi so agenti aretirali našega pristaša Matija Kolarja, češ, da je Pisal neki članek v »Napreju« in blatil tudi razne druge visoke gospode. To je baje po nekemu srbskemu paragrafu prepovedano. S činom priobčenja članka se Je avtoriteta gotovih gospodov omajala.. Toda gospodje, dopisnik člankov se ne nahaaa v Celju, ampak v Belgradu! Gspodarstvo pri elektrarni pa smrdi In ta smrad vpliva na to, da sc istega obelodani. Zakaj ic bilo potreba kar čez noč odsloviti, gospodje, vodja elelctrarne, saj je bil isti Vešcga političnega mišljenja? Mogoče li tic vsled verl-ženja? In potem, zakaj se n! pri doiičnem gospodu postopalo tako, kakor pri drugih verižnlkih? Zakaj Imamo venižniški urad v Celju? Ali samo za »gotove« ljudi? Kje !e pa tu državno pravdništvo? Zakaj je bilo potrebi carinskemu uradu v Celju — mestni alektrarni zapleniti vsled — nekorektnosti in tihotapljenja cel zaboj žarnic? Bogu kar Je božjega, kralju kar je kraljevega, iti vzdrževanje reda pri uradih za vse sloje nepristransko, to bi bilo pravo uradovanje, ob katero bi se mi nikdar ne obregnili — če pa ni tako, ne bo nič pomagalo, če gre s struno sam okrajni glavar brez pol. ravnatelja lovit one, ki se bore zoper nered. Celjskim policajem. Večkrat smo žc či-tall. kako surovo postopa tukajšnja policija s kakim netreznim delavcem. Res, pijančevanje je nekaj, kar odbija. Ali kljub temu je potrebno, da se ljudi, ki bi mogli biti drugim vzgled, in to so naši varnostni organi, primerno poduči, kako se morajo obnašali, če so sami pijani! Naj se torej tudi ne zgodi, kakor se je zgodilo 11. tm., da sta dva zgoraj omenjenih svobodno rogovilila in kričala v svoji pijanosti po ulici. Spregledamo, toda jih moramo vprašati, če bi jima bilo ljubo, če bi bil kodo prišel in jima dal par udarcev s puškinim kopitom po hrbtu? Menimo da ne. Zato zahtevamo od stražarjev, ker tudi oni niso večno trezni, da opustijo surovo postopanje proti vsakemu pijanemu človeku. KMlfuml v®s»nik. 12. številka »Ljubljanskega zvona« Je izšla s sledečo vsebino; Janko Glaser: Božič; Ivan Zorec; Francka; Miran Jarc; Pesom ob čaju; Pastuškln: Vrni sel; J. \. G.: Iz Cimpcrmanovega kroga; Ivan Albrecht: Tomijeve Tine mlada leta; Igo Gruden; Pod tempoiajem; Ivo Šorli; Epilog »Gospe Silviji«; Alojzij Gradnik: Simonu Gregorčiču; Marija Kmetova: Zamah; France Veber; Bergsonova teorija smešnega; Alojzij Gradnik; Žariš In žgeš...; Avgust Zigoa: Korytkova pogodba z Blaznikom; Pastuškin: Romar. Med književnimi poročili; Fran Levstik: Poezije; Moderna francoska lirika; A. France: Pingvinsi otok; Ettripkles: Medea. Med kroniko: Albrcch-tovo poročilo o naš! drami. — Sto Številko končuje letnik 1920. Prihodnje loto bo sta! »Ljubljanski zvon« celoletno 180 K. Simon Jenko, Zbran! spis!. Uredil dr. Jože Olonar. V Ljubljani 1921. ladala in založila Tiskovna zadruga. S* strani 416. Cena 42 K, po poSti 3 K več. V zbirki »Slovenski pisatelji«, kjer izliaSa znamenita dru?a Izdaja Jurčičevih zbranih spisov, so pravkar Izšli tudi Jenkovi zbrani -spisi; ne same pesmi, ampak tudi njegovi pripovedni spisi. Tako imamo sedaj celega Jenka. Izdaja obseg,a tudi Jenkov življe- njepis in urednikove opombe k posameznim pesmim oziroma spisom. Izdaja je lično opremljena kot ona Jurčičevih spisov. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št. 6. »Sinovi SHS«. V Belgradu bo v založništvu »Epohe« izšla brošura z epigrami na znane jugoslovanske politične osebnosti, na Pašiča, Protiča, dr. Korošca, Vesniča, Pribtčcviča itd. Brošura bo baje prav zanimiva. »Akademija«, ljudsko Izobraževalno društvo v Ljubljani je s svojim občnim zborom dne 10 t. m. obnovila svoje važno kulturno delo. Izbran je bil nov odbor. Predsednik dr. Vladimir Knarlič, podpred-ssdniis dr. France Goršič, tajnik dr. Joža Bohinjec, blagajnik Rudoif Medič, gospodar prof. Fran Jeran, odborniki: univ. prof. dr. St. Lapajne, doc. dr. Alojzij Zalokar, univ doc. dr, Franc Veber, odvetnik dr. I. C. Oblak, vodja drž. posredovanje za delo Franc Erjavec, dalje trije namestniki in trije. pregledniki. Na prvi seli odbora se Je izdelal podrobnejši načrt, tabo da društvo prične s prvo serijo pribli- žno 20 predavani pričetkom februarja. So-de:cvanje so obljubili mnogi strokovnjaki, da bo na ta način mogoče najširšim vrstam podat: zanimivo in razumljivo snov te vseh važnih in aktualnih strok. V jesen! pa- priredi društvo celo vrsto tečajev v strokah, ki morajo danes zanimati vsakega državljana. Društvo hoče posvetiti po* zornosti gospodarskim, državnim, 'umetniškim. prirodoslovnim, kulturno zgodovin* skim in socialnim vprašanjem. Ker ie društveno - delovanje, ki naj se raztegne čea ce.:o slovenijo, odvisno le od članskih prispevkov je dolžnost zlasti premožnejših, da pristopijo k temu prepotrebnemu kulturnemu društvu, članarina znaša letno samo 1P K. P® — Posebnosti Italijanske Jaslice. Te dni se Je vršil v Trstu proces proti 14 Bovčanom, ki so bili obtoženi »punta«. Reveži so prebili celih 6 mesecev v mukah tržaških politični!) zaporov in to samo zato, da ■>o je sedaj izkazala njih popolna — nedolžnost. Obtožba, ki so jo sc - tavili bovški karabinjerji, je namreč obsegala samo točke, ki so izvirale iz nesporazumljenja, oziroma iz neznanja našega jezika po ittlijanskih uradnikih. Značilno je, da je izjavil neki karabinjer, ko ga je zagovornik vprašal, kaj so obtoženci nezakonitega storili: »Pravzaprav v resnici sam ne vem«! — Italijansko naučno ministrstvo jc odredilo, da sc na padovanskem vseučilišču ustanovi stolica za avstrijsko pravo. Ta stolica bo imela posebno važnost za študente Iz novih pokrajin, pravi Agencija Štefani. — D’Aununz!o piše sedaj svoje nicmol-re z Reke. Nato bo odšel v Rim, kjer ba začel izdajati svoj fašistovAi list. — Zgradba ogromne sejmiščne palače. V Leipzigu na Nemškem so delničarji osnovali društvo »VVeltiiamlolspalast«, ki bo zgradilo v Leipzigu ogromno sejmiščno palačo s tlorisom 32.500 kvadratnih nietrav, Troški bi znašali eno milijardo mark. V palači bi bilo prostora za 20.000 izložb, 2000 hotelskih sob, 2000 borznih prostorov, in za ogromna skladišča. Soort. S. IC »Primorje« v Ljubljani napro* ša, da se odslej naslovijo Vsi za klub namenjeni dopisi na nasbv: Ljubljana, Mestni trg št. 11/11. II. Smuški tečaj v Bohinju. Iz Bohinja se nam poroča, da se vrši tam sedaj drugf, neobjavljeni smuški tečaj, ki jc morda boljo obiskan, kot prvi oficljelnl. Deca je namreč z vso pazljivostjo zasledovala vežbauje ia kretnje »starih« iu poskuša sedaj sama krmariti na isti način po snegu. V uedeiljo dna 16. t. m jc z velikansko vnemo vežbalo na Selu okoli 30 dečkov v starosti od 6—12 let na primitivnih »v lastni režiji« Izgotovljenih, pol do I m dolgih smučkah najrazličnejše ovinke in zavore In reči se mora. da so se nam zdoli ti malčki spretnejši in gibčnej-iš kot stare »gore*. To jc bilo veselega vrvenja! Led Je prebit! — Pri spretni organizaciji je laihko drugo leto samo v Bohinju pridobljen vžc številni smučarski naraščaj, ki bo v par letih laliko ponos Ul dika slovenskih smučarjev. — Bohinjski smučarski naraščal pozdravljen! Vremensko poročilo iz Bohinja dne 17« t- m. — Vsled deževja dne M hi 15. t. m. sc je sneg v dolini zasedel na 30 cm debeline. V višjih legah okrog 1400 m, kjer je tudi prvotno deževalo, jo zapadnov sneg-San-kališče je moča nekoliko poškodovala in so bodo poškodbe čim prole odstranile ter spravilo sanaklišče v red; snežni nasipi to obstojalo. — Sanincc ugoden. Smuka na trdem sremu, ako til solnca, manj ugodna. In-teresente opozarjamo na prihodnje sobotno poročilo. vesti. Društvo finančne stražo za Slovenijo. Za 22. t m. objavljeni sestanek se preloži na nedeljo 23. januarja 1921 ob 9. uri dopoldne v dvorani Tancar na Jesenicah. Gg. vodje oddelov so naprošenl, da omogočijo udeležbo čim večjemu številu tovarišev na tem sestanku. — Predsedstvo. BopSsl. Radeče pri Zidanem mostu. Dramatični odsek »Svobode* v Radečah je uprizoril dne 6. t. m. na svojem gledališkem odru Meškovo dramo »Mati«. Kdor je videl naše agilne igralce, kako so sc poglobili v svode ulogc, ta jc bil prepričan, da bodo. uprizoril 5e marsikaj lepega. Igra sama na sebi is težko izvedljiva, posebno šo diletante. Fani Završnikova, Poharjeva, Mici Završ-nikova in škrletova so pokazalo več nego smo pričakovali. Ti skriti talenti sc bodo od dne do dne izpopolnjevali. Prav tako so tudi sodruei častno rešili svoje težke uloge, A. Pohar, A. Zevk, L. Strniša, Franc Pohar, bili so ves čas predstave kos svojini nalagam. Našim diletantom ličemo: Po tej poti dalje! Delajte na kulturnem polju, ker to 5e najvažnejša naloga za našo bodočnost, če bomo hoteli Imeti boljše dneve. Če boste Imeli voljo in moč boste lahko vse dosegli, Stev. 15. * Grenlandija se pomika pr<5tl zapadti. j * 2 bojiiega polja Industrije. Po urad-Grenlandija, dežela v Arktičnem oceanu I nem poročilu države Ne\v Vork, je bilo v se polagoma pTnrlfca proti zapadu. Tako / tej državi v J. 1920. 345,672 nesreč. V aaj- so pokazala opazovanja, ki ;iii je napravil J. P. Kock od danske znanstvene ekope- tlieijc, Opazovanja so bila izvršena že !. ]!>07. Grenlandija se je nahajala tedaj za tri šcsJdc-setinke stopinje bolj proti zapadu kot I. 1870., ko je nemška ekspediciji napravila tam astroaomična opazovanja. • Indijanci v Združenih državah. AmeriSki komisar za indijanske zadeve je poročal, da se danes nahaja v Združenih državah 336.337 Indijancev; pred desetimi leti jih je bilo le 304.950. Tuberkuloza je Sc vedno najhajSa bolezen med Indijanci. hujši bilki ul nič hujše. Zdravljenje raka. V Hamburgu se posrečilo dr. Rollinu, da je našel sredstvo proti raku. Poizkus sc je Izvršil na dveh moških, ki sta inicia že zelo razvitega želodčnega roka. Dr. Rollm izhaja Iz dejstva, da ebole na raku samo preko 30 let stari ljudje, vsled Cesar je sklepal, da se nahajajo v mladostni krvi protisredstva 2* raka. Radi tega je prenesel kri mladostnih na .stare ljudi in je v obeh gornjih slučajih imel uspeh. Iznajdbo preiskuje dalje hamburška univerza. Poslano.* Zadnjo čase krožijo o meni čudne govorice, da sem s svojo ženo jo popihal v Ameriko, ter oškodoval voč ljudi za več tisoč. Ker so te novice popolnoma neresnične, poživljam tem potom vse te obrekovalce, da naj drže jezik za zobmi, drugače bodem primoran sodnim po togi ^stopiti! Poživljam pa tudi tiste Iri oVc&e,Tei so gos. Fran Rode-tu, mesarju v Ljubljani, pisale o moji osebi žaljivo pismo, da se v teku 8 dni zglasijo v moji trgovini, ker drugače bodo imele neljube posledice. Imena so mi znana! Dalje poživljam vse one, ki so me pri oblastih denimcirali, da se pri meni opravi- čijo, {ser dregaie jih Ijom neusmiljeno razkrinkal pred javnostjo. Podleii! hinavci! Šli ste tako daleč, da ste me hoteli spraviti ob trgovino, toda ne bojte se, obračun pride. Javno Vas nizi vam, da si e hinavci, lažnjivci! Opozorim tudi g. Groserja, občinsega redarja, naj govori premišljeno v svoji službi, ker drugače Vas bodem jaz naučil postav in zakonov. Albert Ilribar, trgovec, Trbovlje. *) Za vsebino je uredništvo odgovorno le v zmislu zakona. Pristopajte k izobraževalni organizaciji „Svobodatt. Imafe bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice ln živci ^«im odpoveduieio? Poizkusite Dra- vi relleriev Elza-fluid! Bodete se čudili! 6 dvoinatili ali 2 veliki špeci-fnlni stcklenici 42 K. Državna troša-rna oosebei. Ali Irclte na oočasnl nrehavi? Na slabem apetitu? Zaprtiu? Proti temu ^pomatraio prave Fellerieve Elza-kro^TnceT’6 Skatliic IS K. Prava želodeo okrepčuioča švedska tinktura 1 steklenica 20 K. Omot in poštnina nosebei a naiceneic. laičen V. Feifer. Stubica donia. Elsa tr« 252, Hrvatska 4. (2) ilaABO 6«». itifOFEBfEi M Drag. Beseljak v Lf ubija ni, Cankarjevo nabrežje 5 dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu- in inozemstva V abonemenlu ter posamezno cene zmerne. Kdor si želi nabaviti pristnega in znanega Haložana naj se blagovoli posl užili tvrdke: Prva iia trsovi i ii Ante Korenjak fn drug pri Sv. Barbari v Kafcžah. j Pri slovenskem industrijskem podjetju se išče za čini preji nastop pomožni električar. Dopisi z navedbo starosti in prilogo prepisov spričeval pod „M. S.a na upravo »Naprej*. Kongresni trg 4 Telefon št. 508. Štev. postnega ček. urada SHS 12.051 izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča opravila kar najkulantneje. Obrestuje vloge na knjižice in tekoči račun s = 41. = od dne v To ge do dne dviga. e o v v « a B 2 p a a • M F. BRUMAT LJUBLJANA Manufaktura in tkanine. Mestni trs 25. ■■■■■■■■■■H ■■■■■■■■■■■■ Tovarna Barva m im Ljubljana, Poljanski nasip 4. Podružnica: Selenbnrgova ul. 3. vsakovrstno - -.........blago. Kemično čisti obleke. Vti/ailnlilf o ovratnike, zope-dVcUOilKa etnicein srajce. fšs|ve£|a saloga == m a iiaiin v Liu&liaii. Tvrdka J. DOLENC, Ljubljana, KilSerjeva ultca Zf. 5 Hsšinsfe© o BI e Regal ©, najboljše kvaliteto prodaja na debelo v lesenih sodih in pošilja vzorce na zahtevo Ms Gl. S M—BBB HB se priporoča za na- | kup najboljših instru- | mentov izvrstnih tovarn po najsolidnejših in nizkih cenah. m i Maribor Gosposka ul. 38 Podružnice: Novomesto Glavni trg Kočevje št. 39. ogroir.no pošiljaiev g® manufakture narav- H nost iz inozemstva • Je prejela tvrdka R. Sterniccki v ttljs. in sicer volne, cefirje, tiskanine, damina, balista za ženske obleke, sukna kamgarna in hlačevinc za »roSkc obleke, belega in pisanega platna za perilo, klota, cvilh», robcev, svile in še mnogo raznega druzega blaga, katero se prodaje, zaradi nakupa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah. Kazentega, vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moških in fantovskih oblek, po zelo nizkih cenah. Čevlji, ženski, moški in otrotji vedno v velikanski zbiri, • pristno ročno delo od lastnih čevljarjev. 220 M 1! ust rova ni ccnik zastonj! Na debelo samo v i. nadstropju i* VELETRGOVINA R STRMECKI i Razpoilljaina Pozor! Pozor! Pozor! V p°tek ie zopet otvori znana najeeneJSa trgovina pri »Hribarju" v Petelinovi vasi (hiša zadaj za Šontajzom) v Trbovljah. Dobile se bodo zopet ffloSkC Obleke po K 300, K 500 in K 700 kot zadnjič. Obleke sem pripeljal sam iz Češkega, tu naj se jih vsakdo ogleda, dokler je zaloga. Se priporočam * Albert Hribar, trgovec. Fl DaIa2m8L etabllsement I. vrste za dame ■ KOIOCniK : ——... In gospode ■ .MS gospode Selenburgova ulica it. 6, I. nadstropje sprejme takoj tvrdka SCHWAB * BIZJAK, Uubllana za malo delo. — Ozira se le na starejše in prvovrstne moči. topili ii ioiI za Mn izdelovanje molov is im Krojev > 6e priporoča za predpustno sezono za izdelovanje najfinesih plesnih toalet, kostumov, frakov, smokingov, jaketov najmodernejšega kroja in elegance,. Predelavanje salonskih sukenj v najelegantnejše jakete in frake. Posebna delavnica za obračanje moške garderobe ter moderniziranje damskih toalet. Radi topnosti in postrežbe v sezoni, se prosi cenj. naročnike, naročila že naprej naznaniti. Naročila se izvrSujejo na željo v osmih dneh. V ■mrtuih slučajih se Izvršujejo uarcflla v leliu 24 ur. Naročila z dežele se vračajo z obratno pošto. Nakupovalna zadruga za konzumne in produktivne zadruge in zavode r. z. z o. z. v Ljubljani, Aleksandrova ulica štev. 5 priporoča svojim članom nakup najrazličnejšega blaga! (vpliana zadruga a omejenim poroitvom) -s sprejema hranilne vloge, ki iili otalnie po 4°lo. Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 1033 članov ter sledeče društvene sklade: Rezervni delež K 41.647'42 Društveni sklad.................K 30.939*43 Blagovni promet za leto 1919 je zneSal K 2,329.207 94. Član postane lahko vsak, kdor plača vstopnino I{ 250 in delež K 40-. < Pisarna v Zaflorfu Stav. 9». .. pv~frr »prV;1 |{.;y Mariborska eskomptna banka, Maribor, '■ maiiuvi^u 9 vfšuje ysakovrstne bančne posle Tegetthoffova ulica 11 ------- —1 ~ .■ ■ . .7" - - pod najugodnejšimi pogoja - - | Podružnici i MURSKA SOBOT A in VE L1K O V E C "" i—»iimunim i—r——“— Izdaiateli: Iv«n MUnar. Odgovorni urednik: Jak. Vehovec.