Leto M, H Ljubljani, dne 13. junija 1929 24. štev. Ob 10 letnici slovenske kralja Aleksandra v Sedež ljubljanske univerze Slavnostna dvorana ljubljanske univerze univerze Ljubljani Že v prvih mesecih življenja .naše nujecti-irajene domovine je bratsfco razumevanje dolgoletnih želja celokupnega stovem-stva omogočilo zaikoih z dne 23. juliija 1919, .kit ustanavlja . univerzo v LjuMa-ni s - filozofsko, juridienO, medicinsko, tehnilšSco in teološko fakulteto, ■ Ogromno ie delo, ki ,ga je ljubljansko vseučilišče , fevtršilo v desetih letih svčjega obstofa. Na tisoče slušateljev iz vseh pokrajin Juigo-stlavitje je čnpalo na njem znanje in strokovno podflago za delo imed narodom. Vse štiri, popolne fakultete, jiu-ridičina, filozofska, tehniška in teološka so sa anale pridobifti sloves in priznanje tudi v mednarodnem svetu, skromni 0'dldelek mediansike, fakultete daje svojim slušateljem najboljšo podlago za nadaljevanje medicinskega situdija. Za 10 letnico je Nj. Vel. kraki Aleksander dovolil, da sme IjutoHjansika univerza nositi naslov: Univerza kralja Aleksandra. S tem visokim protektora-'tom je našemu najvišjem« kulturnemu zavo-na stalnost obstoja. Jos. Pleuielj, prvi rektor ljublj. univerza Sedanji rektor dr. IVVilaa Vidmar Dr. Majaroji, prvi častni doktor naše univerz« Kakor smo poročali že v zadnji Številki »Tedenskih slik«, je na podlagi uspehov volitev v angleško poslansko zbornico kralj poveril sestavo vlade vodiji Delavske stranke, Macdonaklu, ki je meditam že predložil kralju ministrsko listo. Novi min. predsednik Ramsay Macdo-nald je mož svojevrstnega kova. Rojen je bil 12. oktobra 1866 v majhni škotski občini Lossomontbu. Njegov oče je bil reven kime-•tič. Ramsay je moral od osmega leta pomagati očetu pri delu, v 'prostem času pa ga je vašiki učitelj uvajal v skrivnosti obecede. — Ker so spoznali, da je deček bistroumen, so doma sklenili, naj postane učitelj. Opogurn-lijen se je odpravil brez beliča v London. Doživel je brdiko razočaranje. Blodil je okrog in stradal, sled- g ntjič je dobil v neki pisarni mesto prepisovalca. V prostih urah " je hodil v vseučil ško knjižnico, kjer se je tj izobraževal. 22 let star g je postal tajnčik radikalno - demokratske- 5 ga poslanca Lougha, ki ga je jel uvajati v politiko. Bavil se je >1 tudi z novinarstvom. Kot reporter in politik je šel po svetu. 271e-ten mož se je pridružil tedaj ustanovljeni socialistični stranki na Angleškem. L. 1S96 se je poročil z Margareto Gladstoneovo. 15 let ie trajal srečen zakon do ženine sminti. L. 1900 je bil med ustanovitelji Delavske stranke. Pozneje je bil izvoljen v poslansko zbornico. Stranka ga je izvolila za vodjo in predsednika. V januarju 1924 je prišel na krmilo države, kmalu pa je prepustil vlado drugimi. Zadnje volitve so ga spravile zopet na mesto ministrskega predsednika. Ramsay Macdonald voditelj angleške delavske stranke, se. danji ministrski predsednik Stanley Baldwin voditelj angleške liberalne stranke Lloy4 Georg^——y voditelj angleflZr" konservativne stranke Senatorska zbornica v Madridu kjer se je v četrtek otvorilo junijsko zborovanje Društva narodov, po številu 55. zasedanje. V Madridu je imelo priti na dnevni red manjšinsko vprašanje, ki se pa zaradi odsotnosti Chatnbe rlaina ni rešilo. Iz Khatrcuma v Egiptu, ki je 155 let star, pa je še vedno telesno zdrav in duševno čil. Moreni v plamenih Kakor so listi poročali, je v Mo reniju. kjer se nahajajo veliki rumunski petro- Cestni koledar le-jski vrelci. Izbruhnil velik požar, ki še vedno ni pogašen. Goreče na,prave razširjajo neznosen smrad |n stopnjujejo vročino že itak nasičenega ozračja. Eksplozija sledi eksploziji, plameni švigajo do 17« metrov visoko in v 1 kilometer ši-tokem D a Ml so popokale vse šipe na oknih. Prebivalstvo je začasno o&taviU) bivališča ln se umaknilo r varnejše zavetje. Zanzibarski sultan potuje po Evropi in se je ustavil v Parizu V Parizu lahko greš z doma. ne da bi vedel, kolikega smo. !Na uličnih vogalih ttoje table z datumi, ki te opominjajo na dan kakor ura na mi«il«. Naši šolski zavodi Letos smo imeli na ljubljanskem velesejmu jubilejno razstavo slovenskih meščanskih šol. Impozaotna je bila. Strme so se divilH tujci in domačini presenetljivim uspehom smotrenega dela meščanskega učiteljstva, ki je v tako kratkem času s svojo nadarjenostjo in marljivostjo ustvarilo tip šole, 'ki je življenSkega pomena za vse meščanske stanove, pa naj bo to obrtnik ali trgovec, prav tako je pa važna tudii za našo vas. V Sloveniji imamo sicer le 34 meščanskih šol, a razstavilo jih je 21, seveda ie majhen odstotek predmetov, ker je bil prostor za tako razstavo premajhen. V proslavo lOletn ce obstoja slovenskih meščanskih šol sfta bili prošlo nedeljo v dvorani »Umona« v Ljubljani dve akademiji, katerih spored so izvajali gojenci meščanskih šol iz Ljubljane, Št Vida. Škofje Loike, Tržiča. Rakeka in Trbovelj. Poleg detonacij, rajalinih in telovadnih in pevskih nastopov posameznih šol je bila 'najveličastnejša točka, ko je nad 400 mladih pevk in pevcev raznih meščanskih šol nastopilo v skupnem zboru s sipremsljeva-njem orkestra I. deške meščanske šole na Pnulah v Ljubljani pod, vodstvom strokovnega učitelja g. Re-povša. Združeni pevski zbori slov. mešč. šol reko 409 pevcev in pevk) in šolski orkester šole na Prulah so •»stopili 9. t. m. v »Uitionu« pod vodstvom učitelja Repovša (zgoraj desno) Kakor kažejo uspehi meščanskih šol na vseh poljih, se obeta tej vršiti šol v Sloveniji še velika bodočnost. Prošlo soboto in nedeljo je proslavila gimnazija v Ptuju 601etn:co svojega obstoja. Zgodovina tega važnega zavoda ie tesno zivezana s slovenskim prosvetnim gibanjem na Štajerskem. S 1. oktobrom 1869 se je »tvoril prvi razred deželne realne gimnazije. Dne 15. februarja 1919 je dobila gimnazija naslov: Državna gimnazija v Ptuju. Njen sedanji ravnatelj je od leita 1928 dr. Josip Komljanec. SK53S8SSS ' V' v Centralni šolski vrt v Ljubljani Sokolski oder v Črnomlju ki je bil 2. t. m. izročen svojemu vzvišenemu namenu. O(]or je urejen najmoderneje. Širok je II m. globok 8.5 m. Dvorana sama je dolga 24 m in 7 m visoka. Učiteljski zbor gimnazije v Ptuju, ki slavi 60letnico obstoja Kipar Alojzij Gangi Mojster Vodnikovega in Valvasorjevega spomenika in Prešernovega kipa — sedemdesetletnik. Kipar A. Gangl ob 70-Ietnici Ganglov Prešern Maši kraji in ljudje Naš odlični slovenski, žalibog premalo cenjani, kipar Alojzij Gangl cbhaija letos v Pragi, kamor se je preselil 1. 1917, v skrotmini pozafoSj enositi svojo sedemdesetletnico. Rojen je trii 8. ju-tiiija 1. 1859 v Metliki, b£J v mladosti podobar,' obiskoval potem obrtno šolo v Gradcu in potem na Dunaju, kjer 'je končal svbje študije na akademiji. Od t 1894 je bil učitelj ma ijublanski obrtni šoli, s 17 leti službe je bil upokojen, inato poslan na obrtno šodo v Split z obSjubo, da bo reaktiviran, Keir se olbljulba ni izpolnila, zato je odlšel domov v Metliko in od tam na Dunaj in v Prago. A. Gangl si je ustfivairil večine spomenike: Zna-Vodnikov in Ganglov Vodnik, del spomenika na Vodnikovem trgu v Ljubljani. m Valvasorjev spomenik, kip Prešerna, Okrasil je lljubljamslko gledališče z raznimi1 krasnimi Iklispi, ' prekrasna Maria in sitellis iz marmorja, ki je hranjena v Narodi-neim muzeju v Ljubljani in mnogo drugih del govorijo o njegovem : mojstrstvu. . ' ' ' ' .; Logarska dolina, konec zgornje Saiviuske doline, v oibjemu Savitoskih planin prekaša vse lepote naših krajev, Roman/tika savinjske soteske od Ljuhncga preko Luč do Solčave je znana. Prav v,, občini buče je predi kratkim občinski, odbor izročil diplomo i častnega občanisibva goštp. Antonu Pusto-slemišikiu v priznanje: njegovih, zaslug za občino, ki si jih je pnido-hi.1 s preko 501et-nim požrtvovalnim delovanjem kot učiteljj, občinski itai«tk in poštar. Že pred 40 leti se je zavzemal za zgradibo ■ ceste Kaimmik — Luče. G. Pusto-sletmšek ije kffiuib svojim 88 letom duševno in telesno še čili in čvrst in gotovo še doživi srečen trenutek, da se zgradi ta cesta in s tem z.veže osrčje \ Slovenije s prekrasno Logarsko dolino. Tretji jubilant je šestdeseitletnik Ferdo Toimazin v Litiji. Znan ije kot vnet planinec, ustanovil je litijskega Sokola, b';l je načelnik Gasilskega društva in je . sedaj še predsednik šrnar-skega pev. društva »Zvon«. Vsem čislanim jubilantom želimo še mnogo srečnih let! 83letni AntonPustoslemšek častni občan občine Luče pri Ljubnem. Ferdo Tomazin, šestdesetletnik. Luče pri Ljubnem Logarska dolina