▼ 0OtOWinl mmtmm HB.9ev.in V lluNlonl, v jobcfo 10. ovsosto 1929. Chb bb t*— Izbate *wk dan popoMoe, izvzemSl seđeHe ki prazofte, — Ioscrati do 30 petit & Din 2.—, do 100 vrst Din 2^0, vcčji inseritt petit vrsta Din 4—w Popust po dogovora. Inscratal davck posebej. »SJovcnsU Narod. vdia tetno V JHSostavtB 144.^ Din, za Inozemstvo 30G.- Din. — RokopisJ se ne vračaja — Nalc tekiooskc štcvilit« to: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. ,Zeppelin' preletel v 48 urah Atlantski ocean Kjub slabemu vremenu je „Zeppelin" dosegel nov rekord na poletu preko oceana - Davi ob 3. je letel ob južni Angliji, ob 7 zjutraj nad Parizom, opoldne pa je pristal v Friedrichshafnu — Friedrichshafen, 10. avgusta. Po porocilih, ki jih prejcma radio-postaja zeppelinskih tovara v Friedrichshainu, je preletel zrakoplov »Groi Zeppelin < Atlantski ocean in letel nato ob španski obali do Viga, od tu naravnost proti južni Angliji, kjer je plul ob Lands Endti in se obrnil v jugovzhodni smeri proti Parizu, ki ga je preletel davi okrog 7. ure zjutraj. Od tu je nadaljeval polet proti Nemčiji v smeri na Dijon Basel in Bodensko jezero. V Friedrichshainu so pričakovali prihod »Grofa Zeppelina« okrog poldneva. Zrakoplov se bo mudil v Friedrichshainu do srede prihodnjega tedna, nakar bo nastopil polet proti Tokiju- Po porocilih iz Japonske vlada t^fnV^j veliko zanimanje za obisk »Zeppelina«. Japonske oblasti pripravljalo že sedaj vse potrebno za dostojen sprejem zrakoplova. V Friedrichshafnu bo priredilo vodstvo Zeppelinovih tvoraic danes zvečer banket v čast kapetanu dr. Eckenerju, ki slavi danes tuđi svoj 61. rojstni dan. — A^orskl otok i, 10. avgusta. Zrakoplov »Grof Zeppelin« ie zašel kmalu po tem. ko je preletel Azore, v pas me-gle in deževja, ki je Ml širok 300 milj tako« da ie moral voziti po deževju skoro ćelo pot od Azorov do njesta Vi-go na zapadni španski obali, odkoder je kreni I v severovzhodni smeri proti Parizu. Dr. Eekener ie nameraval si-cer prvotno preleteti London, vendar pa se je premislil in letel naravnost proti Parizu. — Friedrichshafen, 10. avgusta. Po brezžicni brzojavki »Grofa Zeppelina^ je zrakoplov davi ob 3. po srednjeev-ropskem času letel mimo angleske obale preko otoka Scilly. Na svojem poletu preko Atlantskega oceana je dosegel rekord, ker je preletel pot iz La-kehursta do Angliie še prei kakor v dveh dneb. — Pariz. 10 .avgusta. Zrakoplov »Grof Zeppelin« je priplul davi nekoliko pred pol 7. iz zahodne smeri nad Pariz. Kliub zgodu i i uri so se zbrale na ulicah in trgih ogromne rnnožice občinstva. ki so zrakoplov živahno pozdravljale. »Grof Zeppelin < je plul v visini kakjb 50 m ter je odlete I v vzhodni smeri dalje. Na progi od Lands - Enda. skraine juznozahodne točke Anglije. proti Parizu je zrakoplov »Grof Zeppelin« letel davi z brzino 120 km na uro ter bo bržkone okoli 11. dopoldne dospei v Friedrictas-hafen. Velike težkoce na haaški konferenci Nemški listi presojajo zelo pesimistično položaj na reparacijski konferenci vlad — Možnost prekinjenja pogajanj Ferffn« iO. avgusta. Berlinsko časo-pisie presoja položaj na haaški konferenci zelo resno. Samo nekaj listov, med njimi »Borsen-Kurier* in »Vossische Zeitung«, govori o posredovalnih poiz-kusih ter o možndšti sporazuma. Večer-ni naciionalni listu kakor tuđi socijalno-demokratski Voru-art$< izjavi ja jo, da obstoii nevarnost za prelom haaške konference. Odločitev mora pasti naj-kasneje v 24. urah. Računati se mora z možnostjo, da se bo konferenca v ne-deljo razšla. Do včeraj popoldne še ni uspelo doseći pota za angleško-franco- ska direktna pogajanja. »Vorwarts« pravi ćelo, da je mogoče. da bo angleška delegaciia že jutri zapustila Haag. Snow-den je vsekakor mož za to. Ni pa izklju-Čeno, da bi Anglija tuđi pri izjalovljenlu konference dala svojim porenjskim če-tam nalog za takojšnjo izpraznitev Po-renja. »Berliner Tageblatt« povđaria spravljivo atmosfero v politični komisiji ter izraza nado, da se bo v vprašanju kontrole in v saarskem vpra^an.ui prej ali slej prišlo do sporazuma, vendar pa presoja krizo v finaneni komisiji zelo pesimistično. Kritičen položaj nemške vlade Oštra nasprotstva v vladni koaliciji zavoljo zakona o zavaravanju proti brezposelnosti — Berlin, 10. avgusta. Vcerai ob 30. uri se \e pričela seja nemške vlade, na kateri se ie podrobno raspravljalo o nacrtu zakona o zavarovanju delavcev za pnmer brezposelnosti. Zaradi tega zakonskega osnutka, ki ga ie po dolgera obravnavanju i?de!ala komisija, sestavljena iz zastopni-kov delodaialcev in delojemalcev, je posta! položaj nemške vlade zelo kritičen. Proti zakonu so namreč vse socialistične strokovne organizacije, ki zahtevajo od so-cialističnih poslancev, da glasujeio proti njemu. Socialistični poslanci so na svoji seji skienili upoštevati zahteve strokovnih organizacij in so zagrozili vladi, da bodo nje razbili vladno koalicijo, kakor pa glasovali z-a zakon v sedanji obliki. Na drugi strani pa tuđi poslanci nemške ljudske stranke nišo zadovoljni z zakonom. Ti poslanci, ki zastopajo interese tež-ke in srednje industrije, izjavljajo, da so pripravljeni v skrajnem primeru glasovati za ta zakonski osnutek, toda samo s po-gojem, da se vanj ne sprejme nikakih iz-prememb v korist zahtevam strokovnih or-ganizacij. Ako bi vlada ne upoštevala tega pogoja, bodo delovali bodisi za razbitle koalicije. Vprašanje zakonskega osnutka o brez-poselnem zavarovanju povzroča mnogo skrbi tuđi nemskim ministrom, ki so na-vzoči na haaški konferenci. ker se boje, da bi prišlo do morebitnega preloma v vladni koaliciji še pred zaključkom reparacijske konference, kar bi zelo škodovalo pozici-iam nemške delegacije v Haagu. Zaradi tega bosta najbrže odpotovala prihodnje dni v Berlin socialistični minister Hilfer-ding in minister nemške ljudske stranke dr. Curtius, da poskusita pregovoriti svoje poštanske tovariše k preložitvi razprave o zakonu o brezposelnosti na čas po zaključku haaroti večeru je nenadoma eksplodira! bencin na parniku za prevoz bencina »Rdeča zvezda«, ki je bil last Štand-srd Oil Compagny. Pri eksploziji je vrglo preko krova ćelo posadko ladje, 40 mož, v morje. Mornarji so se skw. šali resit, toda že v naslednjem hipu jih je objeio ptameno morje, ker se je razlil po eksploziji parnika goreči bem cin po valovih. V plamenih je zgorelo 39 mornarjev, dočim so jih 11 še resili. Vsi rešenci so tako strašno opečeni, da bodo najbrže še tekom noči izdih-nili. Vzrok katastrofe še ni ugotov-Ijen, ker so priče deloma mrtve, delo-ma pa tako težko poškodovane, da ne morejo dati nobenih pojasniU Mednarodni dijaški kongres — Beograd. 10. avgusta. Naše di-jaske organizacije so se solidarizirale s češkosfovaškimi in ramunskimi 5tu-dentskimi ustanc-vami ter sklenile, da se ne udeleze mednarodnega dijaškega kongre>a v Budimpešti. O tem so od-poslale predsjedništvu kongresa to-fe sporoči.lo: ■Nočemo sodelovati na kongresu, ker pripravljalo madžarski diiaki naci-jonalistične manifestacije, ki ne moreio pospeševati ujedinjenja duaštva.« §ghrzoiavko niea rd? umi en rd un.lm Napredovanje farmacevtov v vojaški službi — Beograd, 1<\ avju^ta. Službene Nn-vine« objavljaio zakon, s katenm se pn-2nava oficirski čin studentom farmacije, ki so sodelovali v borbah za uiedmienje in osvoboienje. Zakon se glasi: č!. 1. Priznava se vsem dovršenim le-karnarjem, ki so bili med svetovno vojno kot studenti ali duaki v vojaški službi in ki zatn n^o bili v položaju, da položiio izpite za napredovanje v cm rezervnih apotekarskih oficirjev, položeni izpit za rezervne apotekarske poročnike s tem, da napre-dujeio v odsovarjaioče čine v smislu čl. 3*3 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice. Cl.'?. Za izvršitev tega zakona bo-skr-belo ministrstvo vojske in mornarice. Cl. 3. Ta zakon stopi v veliavo in dobi obvezno moč, ko se objavi v -Službenih Novinaru. Eksplozija italijanske tovarne smodnika .— Rim, 10. avgusta. Pri Palermu je zletela včeraj v zrak tovarna smodnika, pri čemer je eksplodi-ralo 1000 kg smodnika. Tovarna je popoinoma porušena. Iz razvalin so potegnili dose-daj dve trupli in neka i težko ranjenih delavcev. Trupli sta tako raztrgani, da jih ni mogoče identificirati. Vzrok ne-srece je nepoznan. Pred zaključitvijo zasedanja grske zbornice Ateae, IO. avsu&ia. Grški pa.rlaim^nt ]e t*>- ^Wastil vlaid-o. da i^d^la txw* uredbe o t»taiw?-vitvi zavarovaln'rh blasajn z-a neke delasvske ka-tegonij«, dali^ u«red'bo <^ usta.rK>«va je vlada iizrari]« zebo, nae vrnil v Sofijo včerai m imel po prihodu konferenco s prijatel.ii. — Sofija, 10. avgusta. Odpravnik po^^ov ajiglcSkega poslaništva v Sofiii Dod^e >e včeraj obiskal zunanjeca ministra Puro\i. Sestanek je bil v zA'ezi z odgovorom hol-garske vlade na drugo jugoslovensko noto. Obsedno stanje v Lupeniiu Posledicc krvavih spopadov med rudarji in delavci — 2000 delavcev še vedno stavka — Kdo je povzrocil izgrede? — Bukarešta, KL avgusta. Po službenih porocihh je v knavem spopadu med stav-kujočimi delavci in vojaki v Lupenijti bilo ubitih 21 oseb, težko ranjenih 24, laiic ranjenih pa 3\ Vojakov je bilo težko ranjenih I?. V vseh rudnikih v Lupentiu in v okolki je red popoinoma vzpostavljen in se je de-lo že pnčelo. v nasprotju s prvotnimi vest-mi pa stavka še dalje 2000 delavcev. Državni tajnik v notranjem nunistrstvu se je včeraj pogajal s socliali^tičnim zastopnikom Flureasom, ki mu je obrazložil vzroke rudničke stavke. Flureas je pri tem trdil, da so se med delavci pojavili agenti provoka-terji, ki so izzvali izgrede. Včeraj je došla v premogovni revir komisija, sestavljena iz delegatov vojnega mimstrstva, notranjega ministrs^a in ministrstva socijalne politike, ki je uvedla preiskavo. V Lupeniju je pro?!a^eno obredno stanje. Brez legrtimaci-ie ne srne mhče na ulico. Prav tako se brez dovoljenja ne &me nihče oddaljiti iz Lupe-mia, Novinarii smeio i>nti v me^to urno 4 posebnim dovoljenjem notranjega -ninistr* stva. Prodsednik vlade Mamu je v tiemek zvečer o4potoval v Lupeni v svrho nad?o-rovanja proiskovalne komisije. Po časopis-nih vesteh rri izključeao, da so stavko p»v vzročili komunisti ali p« pristali liberalne stranke. V četrtek rvečer se je vršila kooferenra voditeljev liberalne stranice pod predsed-stvora bivšega zunanjega ministra Duet. Liberalna stranka izkorišča delavski pokret v Lupcnuu proti vladi. Uberalci povdarja-jo, da so bile v rudarskih krajth teJke raz-raere rudi v času liberaloeea režima, vendar pa nikdar ni prišlo do prelivaJija krvi kakor sedaj. Na^protno obtožuiejo vladni . listi liberalno stranko, da je po svojih agen-• tih izzvala spopade dela^cev z to jaki. ,Hezakonski sin" cesarja Viljema Scnzacijonalna razprava v Kolnu — Nezakonaki sin cesarja Viljema pustolovec — Koln, 10 avgušta. V sodni razpravi pr^ti vAiikopot^in^mu n-^jn^k^inu pu-to-lovfu Hartungu, ki je živf»l m*»d n*»nii]vim vieokim plemstvom in višjimi mesčaaftkimi sloji ter ^«» izdajal kot nel^gitimen *;in hiv-^pa n^mik^ga fe?,ir»a Viljpma II. in prin-cf-zinje H*»rm'.n*» t*»r v tpm svojstvu ^olju-fal nemskn plemstvo, je s»kl<»nilo *odi<^p ta*li?witi of^bno prior^Einjo H^rmino kot pri^». U#irjfth zasb Rvanja prižaJrujejo ▼ Nemčiji z velikim zanimanjem, ker upa»o, da bo ob tej prilild pojašnjena tuđi tt fitran življenja bivp>ga resarja Viljema !!.. o kateri se je svoje, dni na berlinskem .iveru in v n^mikih aristokratskih krogih toliko govorilo. Plavalne tekme za državno prvenstvo Drugi dan tekmovanja — Nov rekord juniorske štafete - Do-sedaj vodi Jadran s 65 tockami, druga je Ilirija z 51 tockami, tretji Jug z 28V Viktorija 24, Primorje 14 in Bob 8 Ljubljana, 10. avgusta. Danes %n se nadaljevale plavalne tekme za prvenstvo ob velikem zanimaniu občinstva, ki je skoro popoinoma zasedlo tri-buno ter okupiralo ostale prostore Večina današniih točk je bila že finalna in zato je bilo zanimanje za tekme še većje. Rezultati današnjega dopoldanskeza tekmo-vania so bili: Finale 15000 m: 1. Senjanović Ant« (Jadran) 23.14, 2. Bulat (Bob) 23.16.4, 3. Roje (Jadran) 23.56 4 Finale 200 m prsno gospodie: 1. Birimi-ša (Jadran) 3.13, 2. Fabris (Ju*) ^.14.2, 3. Midžor (Jadran) 3.?O. Sever (Ilin?a) je pn-še! kot peti na cilj. 400 m prosto seniorke: 1. Rote (Jadran) 6.51.4, 2. Godina (Jadran) 7.?9. 3. Župan (Viktorija) 7-?9. 4. Wolfahrt (Ilirna) 7.55. V predtekmovan.uh štafeta 4 krat 50 ni so se v prvi skupini plasirali za finale Jug I. Viktorija T. in Jadran TI. Tliriia, ki je prispela četrta je izpadla. Jusovci so postavili nov jugo slovenski rekord v času 2.07.2 in tuđi Viktorija je plavala pod do-sedanjim rekordom. Toda novi rekord ie živel samo 5 minut, kajti v pnhodnii skupini je Jadranova štafeta I. postavila nov rekord v času 2.06. Drugi ie prispel Jug II. tietif Jadran TTI. 200 m pr>no dame: 1. Wohlfahrt (Ilirija) 3.39?, 2. Sever (Ilirija) 3.50. 3. Mateljan (Viktorija) 3.50, 4. škulj (Ilirija). 100 m hrbtii« juniorji finale: 1. Grbif (Jug) 12.5.8, 2. Mirni (Viktorija) 1.29, 3. Sturm (Primorje) 1.322. 5. ŠuSW?U? (Ilirija). Skupni rezultat dotedani<*ga t^kmovi njan je: Jadran (Split) 65 točk, Ilirija (Ljubljana) 51 točk. Jug (Dubrovnik) 28 took, Viktorija (Sušak) 24 točk. Primirje (Ljubljana) 14 tock, Bcb (Beograd) 8 to?k Popoldne in jutri v nedfljo *e t*»knie nadaljujejo. Jutri bpnik ohl.ift-nega komisarja dr. ^raj. Jugoslovenski tnornarji v Bar-celoni — Barcelona, \i\. ^vsusta. V čerrtek zvečer je prispela v Barcelono iuzos'oven-ska tolska ladja -Velebit« s 47 cojcnci. na-čeln-ikorn KorenČe^i m profesorjem id-greMke univerze dr. £ilnvićem. Naiim zn-jeo-cem je bil prireirn pri^rfen spreie!. Grško-turska pokajanja A4eae, 10 aivjusta !z ^l''j»^*-'v ^rsi^^i zu-naTbjf-fa momsTrsTvi d*>rnav*mo, da )e Tari.il odklTnila pr*m in že 20 let pridao ptoučuje »Ine- ne pege Kamnik, 9 avgusta. Mcsto Kamnik je zanimivo. Kot letovi-Sče sicer od leta do leta manj, kajti rekli so mi. da je letos razmeroma zelo malo letovisčarjev v Kamniku. Med vojno in pred njo je bil Kamnik zbirališče boljšib ljudi, ki so si privoščili oddih na Gorenj-skem. Zdaj konkurirajo druga gorenjska letovišča s Kamnikom. Toda Kamnik ima nekaj znamenitosti, ki jih ne premore nobeno drugo slovensko mcsto. Ena teh je starinska umetniška zbtr- Bilo bi predolgo in prelalostno, če bi tu naštevali gmotne težave, s katerimi se mora boriti n. pr. naša univerza. Najvišji slovenski znanstveni zavod ne more na-prej, ker nima sredstev. CL Tome je v zvezi z našo univerzo in pozna razmere, ki vladajo na niej. V zvezi te pa tuđi z raznimi inozemskimi znanstve-nimi druitvi in ve, kaj vse delajo dnigod. Toda sam noče nič, kar potrebuje za svoja opazovanja, ima sam, si je zgradll s svojimi sredstvi. Rad pa bi, da bi naša KtmnSki astronom gosp. Tome (brez očal) opa* zuje solnčne pege v svo* ji rvezdarni ka g. Zadnikana. Mirnog rede sem se usta-viJ tuđi tu. Vpisna knjiga je že polna. Tujci-domačini in inozemci, ki pridejo v Kamnik, si radi ogledajo Zadnikarjevo zbirko. Druga zanimivost Kamnika je pa šef davčnega urada g. Ivan Tome, ki je ob-enem tuđi astronom. Zanj tujci ne vedo, zato obiski pri njenm nišo tako pogosti. Še KamniČani komaj vedo, da stoji na sriču 2alah nad njimi opazovalnica g. Tomca. Ce pa vedo, se pa gotovo ne zavedajo, s kolikšno tiubeznijo, vztdajnostjo in uspe-hom opazuje njih astronom dan za dnem, že dolgo vrsto let nebo nad Kamnikom, predvsem pa solnee in njegove pege. Se manj se tega zavedajo kje drugje, recimo v Ljubljani in sploh tam, kjer bi se tega morali zavedati. Hvala bogu, si misliš, ko prisopiha kamniški ekspres do končne postaje. To pa zato, ker si se naveličal počasne vožnje iz Ljubljane. Sicer je pa Kamnik poleti precej prašno mesto. Ceste so pokrite z debelo plastjo prahu, ki se dvigne v ogromnih oblakih, ko privozi voz ali avto. Ogromne skladovnice lesa in pogled na posekane gTiče na zapadu ni ravno prijeten. Najbri pa mora tako biti. Naših gozdov kmalu ne bo več. Ljudje jih prodajajo lesnim trgovcem, da morejo živeti. Na trgu je kakih 10 kmetic in branjevk, ki čakajo na gospodinje. Letoviščarji so pa bolj redki. Nekaj Hrvatov in Srbov je, ćelo neJcaj Nemcev; srečal sem tri mlade gospodične iz Beograda, ki so preganjale dolgčas s tem, da so zabavljale na Kamnik. Dosadno ... pa nema društva . . . itd. Debeli stražnik koraka brezbrižno po ulici, ravno tako obupno vozi sladoledar, ki prodaja »amerikanski« sladoled. Pač pa se sliši mnogo o ŽupančiČu. Pes-nik Oton 2upančič je menda sploh ponos vseh Kamničanov. Tri dražbe, ki sem jih srečal, so se pogovarjale o Zupančiču. Morda je bil samo slučaj. Da se je tam in tam kopal, da prav pridno na bira gobe in ga zato ni v mesto, da se zvečer hladi pri Martincu . . . 20 let studira solnčnc peje 2 g. Tomcem sva se dobila v kavarni Pri mizi in ob crni kavi sem hotel izvedeti od njega čim več. Ljubitelji so pač taki, da neradi govore o svojem konjičku. Pogovor je na nese 1 na razvoj astronomije pri nas in v inozemstvu. Po mnenju g. Tomca je pri nas položaj glede astronomije obu peru Za vse je denar, samo za to ne. Kamniški astronom si je sam zgradil opazovalnico z daljnogledom, gradil jo je pa poinih 30 let in že nad 20 let studira in opazuje samo solnee in solnćne pege, V Nemčiji podpirajo bogati zasebniki in država razvoj astronomije. Po vodni so zg radili v Nemčiji nad 30 opazovalnic. Ravno tako se razvija astronomija v Franciji in v Angliji- Sovjetska Rusija se je pa sploh prekosila vse in sedaj gradi največjp zvezdarno na svetu. Ogromne vsote izda za astronomične studije. Vo tuđi, čemu. Kajti izsledki moderne astronomije so veli keg a praktičnega poroena za letalstvo, meteorologijo Ud. Brez astronomov bi ne lete! danes »Zeppelinc okoli sveta. Povsod posvečajo največjo pozornost tehnUd in znanosti, ki bosta odločevall v bodočnosti, samo pri nas sezant te malo stari. aniverza napredovala tuđi v tem pogledu. Menil je, da smo Slovenci pač taki, da do-sti govorimo in malo storimo, pa ima prav. Zanimanje za astronomijo ie od mladih let CL Tome nerad govori o sebi, to sem takoj opazil. Bolj zgovoren postane pri pogovoru o solnčnih pegah. Za astronomijo se je začel zanimati ie v gimnaziji. Okoli 30 let se peča z nebom v prostem času. Koliko noči je Že žrtvovah koliko številk napisal, toda ni mu žal, kajti dobil je presenetljive rezultate. Posvetil se je samo studiju solnea. — Pokažem vam diagrame, iz katerih je razvidno, zakaj so katastrofe na zemlji v zvezi z erupcijami na solneu. G. Tome govori v odlomkih, kakor mu pridejo misli, o tem in onem, razumljivem in nerazumljivem, v subperiodah solnea, katerih Nemci Se sedaj nišo pogruntali. Mislilo, da jih povzročujejo vplivi drugih planetov, v resnici so pa to toki v solneu, ki imajo svoje periode. V opazoralmci na 2aJah Nad Kamnikom so Žale, to je griček s prijazno graščino in krasnim vrtom. Na tem vrtu, ki je last Iesnega trgovca g. Cererja, ima g. Tome svojo opazovalnico. To je ne-kaka lesena uta, belo pobarvana in s crno streho. 250 korakov je treba prehoditi od sredine mesta do nje. Krasen je razgled raz vrta na Zalah. Vidi se na vse strani in g. Tome je to nai-pripravnejse mesto za opazovanja iskal sad leto dni. Med tem mi pove, da so Zalt najboljši kraj za nebesna opazovanja. Posknsti Je fe ljubljanski Grad in Šmarno goro, Toda v Ljubljani je megla in kadar je jasno in vro-če, se dviga iz Ljubljanice sopara, ki one« mogoča opazovanje z aparatu Ista ovira Je za šmarno goro Sava, ki teče ob vznolju. Aparat je pripravljen in lahko opazuje-mo solnčne pege. Okular projecira solnee na ogroglo ploščo iz papirja, ki Je pritrjena v podaljšku daljnogleda. Z enostavnim vi-jakom se aparat uravnava. Kakor 3 zemlje velflea peg* Na projektiranem solneu je bilo videti več manjših temnejših krogov in en večjL To so solnčne pege. — Cez tri dni bodo te pege za£le, po-jasni g. Tome Tale največja Je tako velika kakor 3 zemlje. Pege so pa sedaj od meseca do meseca manjSe, v lerJh 1926 in 1927 sem opazoval pege, ki so imele od 200 do 300 tisoč kv. km povrSise. To Je bilo v času velikih katastrof na zemlji. — Solnčne pege so torej v zvezi z ze-meljskimi katastrofami? — I kajpak! Poglejte te diagrame. Na steni so pribiti diagrami s črtami, ki kaiejo eruptivno delovanje solnea. Iz njih je razvidna neka zakonitost med erupcijami peg in katastrofami na zemlji. Od leta 1925 dalje je zaznamovaoo za vsak mešec delovanje peg. Ko Je doseglo vsakokrat vi-šek, je nastala na zemlji kaka elementarna katastrofa . Tako je g. Tome popolnoma natančar napovedal veliko katastrofo v Floridi in veliko poplavo Mississippija in vse druge večje elementarne katastrofe, kakor potrese, ciklone itd. L. 1926 je napoedal ćelo p*£1avo v Ko- . kri Na večer pred katastrofo je v gostUni I med pogovorom povedaU da je delovanje solnčnih tokov doseglo viiek in da bo to vplivalo na zemljo v vseh krajih, kjer je nizek zračni pritisk. KamniČani so se mu smejali, drugo jutro so se pa jokali. Poplava je skoro uničila Kokro, — Vse to je logično in enostavno! nri reče g. Tome, gotovo je opazil, da ga prc-več debelo gledam. ManfSe katastrofe r uo?embiu in decembra G. Tome ie opazoval neprestano 26 me-secev solnčne pege. Ražen opazovanja je pa pri tem potrebno še ogromno drugo de-lo, kakor risanje, pisanje in računanje. Tomčevi izsledki so čisto novi in originalni. NemSki zvezdoslovci se že zanimajo za nje, posebno od kar jih je objavil deloma v reviji »Oie Himmelswelt«. Solnčne pege in erupcije pozna kakor maJokateri astronom, kar je tuđi razumljivo, kajti g. Tome se je posvetil popolnoma opazovanju peg in vsem, kar je s temi v zvezL Ima čisto svojo teorijo o pegah in njih delovanju in posledicah na planetih, predvsem na zemljo. Dokazal je s svojimi diagrami, da je delovanje peg v zvezi z elementarnim* katastrofami. Pokazal je tuđi, kakSne so te zveze in v kakšnem raz-dohju se poja vi ja jo. Za meseca november in december na- poveduje g. Tome manjie elementarne katastrofe. — Je čisto logično in enostavno, na solneu so toki, ki jonizirajo ozračje, Kjer so za to pripravne vremenske prilike, na-stanejo katastrofe. Ce bi poznal zračni pritisk n. pr. na vsem svetu, z radio poročili bi se to dalo uresničiti, napovem lahko na-tančno katastrofe v posameznih krajih. Ve$ sistem peg ima g. Tome v mezincu. Pozna jih natančno in opazi na njih vsako najmanjfo spremembo. Pri tem opazovanju, ki gre že v podrobnosti, kakor rotacija peg, mostiči, ki se na njih delajo itd., mu pa najbolje služi spomin. Najbujio dobo katastrof smo prcžiTeli Solnee je velikan&ka masa in spremem-be na njej morajo vplivati na zemljo. Zanimivo pa je, kakor pravi g. Tome, da je delovanje solnea periodično, da se pege poja vi jajo v gotovem razdobju. Tako imajno za seboj eno najhuj&ih elementarnih katastrof, kar jih pozna kulturno človeštvo. Prihodnje leto bodo Še manjše katastrofe. Potem bo pa 11 let mir, kajti pege se pojavljajo v tem razdobju in vsa-kih 100 let posebno močno. Vse to sklepa g. Tome, naš največji astronom, iz solnčnih peg, iz svojih nešte-flh računov in diagramov. In prepričan je, da solnčne pege ne lažejo. Z.— Hip, hip hora -u-a-u-a-u-a Prizori v kopališču Ilirije, kfer se bije jnnaski mejdsn za državno plaraliio prrenstro Ljubljana, 10. avgusta. Kopališče SK Ihriie. Ko vstopiS v sonča-liJče, se ti zdj da si v WaJlensteinovem taboru. Spredaj dol ga tribuna, za njo pa šo-tori z napisi: Vriktorija, Primorje. Jug, IH-rija, Jadran itd. V vsakem štiri ali ptt le-2iič, par palic po konci in plahte počez. V Sotorih se zt)irajo tekmovaloi in prw stasi posameznih klubov, tu snuiejo nacrte, proslavljalo zmage, na tih em požirajo poraze, tu je po£ivah$če in zbiraiišče ali skratka: bojno taborišče klubov. Ceprav gre za sport se vendar gleda.]o malce po-strani in zdi se, da rdečemodri z juga nišo nič kaj naklonjeni črnobelim iz Splita. Glavno je, da pogaziš crvene! Pazi! Ide za crnomodre boje. Drži se! Bolj korektna sta domača rivala Ilirija in Primorje, ki sta si pri domaćih prven-stvih sicer vedno v laseh. Kar Čez rtoč je nastala nekaka vzajemnost in nezadovoli-nest z iuryjo, ki je Kranjce obrnalila ali vsaj hotela obrnažiti, kjer se ie Ie dalo. Za tribuno se snujejo nacrti in podži-gajo strasti, drugače ie pa na tribuni sami, ki jo je zasedla domača publika v pro-menadnih oblekan in kopalnih dresih. Soln-ce pripeka, ilcdalei se pote in ieze. Najprej slečejo suknjice potem odlože ie ovratnike in kravate. Pa vse nič ne pomaga, edina rešitev ie zadaj za tribuno, kjer je senca in kjer točijo pivo. Piš me v uh t>lavanje!, si misli marsikateri jledalec, pa jo raje mahne za tmbuno. Na tribuni pazno slede vsaki točki, vs: brez razlike stanov in pripadnosti (doma-čih seveda) se strinjajo v tem. da mo-rajo Kranjci naprej. Zato je bil onegavi starter, ki je tako siiajno startal, da so morski plava č.i kar pri startu pustili IHriiana Jenka za 15 m zadaj, deležen brezpjačnega koncerta na piščali. In tuđi s sodniki za skoke Ljubljančani, ki se zadnje čaše intenzivno zanimajo za. sport in že r&zločiio Auerbachov skok od delfina, nišo bili zadovoljni. »Olei jih foffel-ne!« je ucotovil star Ljubljančan na tribuni. »Kok se to ztstopja. Eden mu ie dau 9, drusri samo 5, tretji pa ćelo 1 samo pi-ko. Misiil je ntmreč sodnike. ki po skoku na znak vrhovneja sodnika pokalejo noto, ki jo po njihov em mnenju zasluži skakač za skok. Ševe ob&instvo I niimi vl^sto ni za- dovoljno in oni Ljubljanča-n je bil mnenja, da Kordeliča »bremzajo*, samo da tiste^a PiŠČanca — misiil je Piliča — lohka naprej Šiba j a. I-va. I-va, Iva! spontano odmeva s tri-bLne, nasprotna stran pa od^ovarja Mai-da, Maj-da, Maj-da! Vse prekriče vroče-krvni Dalmatinci, katerih bojni klac je Ruža. Ru-ža, Ru-ža. Tako bodre oristaSi ene-sa ali đrugega kluba svoje Ijublience in favorite. Cnkrat je na vrsti I-va, potem Rosi, pa Sen-ja, Ol-ga in drugi. Vsaka točka ima svoje ljudi. Boj za točke ie 'iud. Vča-si'h mora juryja rx>rnaffati, da Dride kdo e>o njeni zasluzi do točke. Ljtrbliančani so ugo-tovili, da so Ilirijo obrnažili dvakrat, Primorje pa enkrat Kajti so gospodje brez pristranosti in budobije objektivni člinl komisije. Bob, dri desno! Bob, Bo-b. Bob! To je bojni siffnal Beograjčanov, ki iih sicw ni veliko, so pa zato bo!j elasnl Bob je njihov reprezentant njihov uo in nada. Ce iz. gubi Bob, ki je drutf favorit za naslov prvaka v waterpolu, pade vse, i>otem zbogom Beograd. Hip, hip hura! u-a, u-a, u-a! Od^ovar-jajo samozavestno Jujcvvci. Včeraj smo se že udarili na vodnem polju. Tresle so se mreže, toda Primorje včerai ni moglo zažin*ati svoje znane popevke: Tre-trese se mreža naših »olova! Tresla se je že, ampak tresli so io Jadrana&i, ki so poskrbeli, da se Ilirija in Primorje ne bosta prepirala, kdo je boljši waterpolist kajti vsakemu sta tfh nametala samo po 14 ... In je zopet oni Ljubljančan na tribuni uzo-toviK da smo še za luno v tem sportu. Na strehi nad prhami je nameščen mikrofon. Sai mora senzacijonalna zadeva po svetu. Pred mikrofonom se širokousti Vodišek in ker se mu menda jezik ne suce dovolj hitro, razlaga in kaže tuđi z ro-kami. Ce so ga v BerHnu razumeli. je dru-Zo vpra§anie. Vsekakor poslušalci na Su-šzku in v Somboru nišo mogli biti preveč veseli, ko so čuli, kako je Juz naif aJ Sofli-borčane in Bob ViktorijaSe. Slika po končanem tekmovaniu: Tekmo. valoi na su*iem, kibici in gledalci v vodi. Toliko jih je bik), kakor zeljnatih slav na Jakopičevem vrtu, Če je kdo utonil, še ni znaoo, ker je bil promet prevelik... Ljubi jančanke se pripravlja jo na lepotno konkurenco Fflmanje lepih kopalk — Borba za častni naslov »miss Dirife« — ZanimiTa dntzabna prireditev v kopaKšču Ilirije Na kopališču Ilirije. Krasea dan j^ in vse živo je tu kot v mravlj*|ču V bazenr mrgoli kopalcev, njih krik, vik in razposa-jen «meb ce razlega daleS naokro^ -- jaz pa IHlm na strehi in uiivam na vro£*m poletaem mlneu. Kraj mene »i je izbrala proptorSek druiba mladih kopalk; krticou dc kleta so to, lepih postav in finih in teTi, Anica, pomUii, relo fil-mali nm bodo! Ali ie vei to? Jaz s«m se ie nataoeao informirala o vsem frr vem vse podrobnosti sporedan pra*i mlada ko* paJka in na mah se okrog nje sklene krog radovednih tOTmrišie. »Pove i, Marica, pri-poveduj nam,< prosijo dekleta. In Mariea •e popravi na leitteii — g!a/ice njenih pri-jateljie trn primaknejo k njl, in ona zaiue priporedovati. >V tredo 14. t m. na dan pred velikim imamom pravijo, da m bo vriili ta stvar. Ob petih popoMne prileti avion >Ljubljana< nad kopalijje, kroiil bo nad uami in nac v«e skupaj filmaj. To bo oekak neetek, ka-teremu bedo sledile razliese tportn« akrobacije, baje ena beljia od druge. Tuda nam zanima ntjbolj filmanje in t^kmovanje zh nagrado in naslov »mias TVrija<. V«a dekleta, k! iele biti film a na, se prig]a«e v piaarni uprave kopaliWa in tu Jlin d«jo na-svete glede kostuma, glede barve, kaUrs bolj prictoja obrazu, pottavi, gled«* frtture, ■kratka to *o vam eeli •trokovnjaki ti ljudje ip potrebno bo, da jih poeli|s*mo. Pozorno gledajo v*e naie kre^je, obrae, kako nam pristoja ameh, refna p«M t ^n pa nnn> talioj refejo, >fospodic&a, vi bdfto nasto- pili tako, vi «e boste driali lak >!e, vi priđete na oder, te natmehnete itd.c To je potrebno, da ne bo film *ako eatličen kot k&ka vojaSta parada, obenem pa vam ima" jo ti gofpodje takoj >pogruutanoc katera poza najbolj pri«toja eni in ka'era drugi. To je pa nekaj imenitnega, wkli>jo nav-du5#ne po^ušalke. »V filmu natopiti je Še daj se mi bo koneno izpolniU Nudi §e nam lepa prilika pokazati rveta nai talent tn morda napeavimo še kako karijero, kajti pravijo, da polljejo film $e v Nemčijo n«» ogled raznim filmskim družbam — pa se nam lahko zgodi, da postanemo lez no* slavne in oboievaneU Glasen smeh in navdušeno ploskanje vseh poelulalk je spremljalo Marijino pri-povedovanje.« No in kaj bo Ie sledilo? vprafiujejo tovarišice nestrpno. >Po filma nju pa «ledi ćela vrsta zabavnih druŽahnih iger. Po vrvi bodo hodili preko bazena, t bambusove palico v roki in kđor bo tako sređen, da bo >preputovale to nevarna pot, prejme nagrade- Pravijo pa, da je to zHo tezko in da bo večina ak*obatov ial<»tuo pepadala v vodo Nadalje bo zel^ ti^imiva ♦ckma v skafih Tekmo »-aki bodo Čepeli v lesenih ?ebrih. z rokami ves'tah po vodi tn kdor doeeie prvi cilj, je una<;ovaW. Sledila bo plavalna tek ma z uorečimi uve^ami v rokah. To bo smeha ob ve'pkomifnib pri-zorib! »Ramona na vrvi< je tuđi ena aaj-bclj dovtiQnih točk; toda to je Še u ^nkrat »krivaost priredite!jev in vam ^> \%m &<» ne morem povedtti vseh podr^in^H. ludi zu-kladi bod* ta dan v vodi ia veeja skupina knpalsai hm mm maak • pUfialke aaenkrat pUwknlla v vodo in •• UpU globo*o pod vodao gLadlno u lakiad. Nekaj poveeni ao-▼ega In ferirnega bo igra, ki s« imeuuj« >lacie« biti«. To bo boje atrakcija, kjer r>j »roeha ui bogove! ZrmUr pt bo na kopali Šču bajoo~carobna ra«v«tlj^vn rak«U ia bengmličsi ogenj, i>b tritu iarometov todo naii rekorderjj *kakali rai 10 ruelrof viaokega ftolpa. Potem pa V plei$ -ouhj in pzz orke«ter! Dekleta^ prav i n vtm, to bo nekaj, če**r ie si videU Liibl^an^r« >Rea je,< so rekle io soglasnopritrdil« \»# poelnlalke in prav ziestrpoo Ie ftaltnmo ua sredo, na dan, ko borno p. vif * livlj^nju stale pred filmeko kameri \o kako bo ;.-* i »mi« Dirijoc?, tegi nim pi Ae nm p^-^edala.« >Tudi to v*ra poj^Dim, njd.i';w\*> cavuu&eoa pripoveduvulka. — >Ftlm j» '<> predrajali nekaj dnJ ▼ kiau Matici m tu bndo na£< znanci io prijatelj im<»li priliko oWuijvati nas v filmu io pa listkih bodo cadajali svojo ueeno .o svoj %Imm e.u mIi rlTTigi. Tekmovalka. ki dobi najve* pla^ov, bo elovesno proglašena w >mi«i Ilinjo« in prejme kakor privi jo Belo lepo nagrado. To bo pa re« nekaj imenitnega,« »o uključile tborovalke, v^tale in hitete drug«m obveSčat svoje prijateljica o ranimivi lepot-ni konkurenci. Jaz pa, ki •em posluSal pogovor i i *>b-čudoval vneto in navduSeno pripovHova-nje bodoiih »mi«« Dirije<, sem bil »e#^] teh mladih deklet in v duhu mi*W na 1^-po :n zanimivo, velesabamo prireditev »<*ra priJel do prepričan ja, da Ljubljana 1» ni tako za#pano mesto in da v zadnjem ?asu v prav krepkem tempu koraka t duhom časa- Pr. KOLEDA*. D&nei: Sobota, ia avgrustj 19», kato-lifani: Lovro, pravoBlavni: 28. julija Pro-bor. J«tri: Nedelja, 11. ■*?u«ta 1929, katoli-čani: Suzan a. pravoslavni: 20 julim. Kali nit. D43AS>JE PRIIIEDITVE. Kine Matica: Svobodna ljubea«i (Eveii-ne Holt). Kišo Ideal: Dirka skoči oblake (Eva Novak). Ptavalse tekm« sa driam« prTeB^fr* v k«pjLlišen Ilirije PR1REDITVE V NBDELJO. Kino Matica: Svobodna l>ub*»en (Eveli. ne Holt). Kin« Ideal: Dirka skoči oblak« (Eva Novak). PUvalne tekme sa drtevn« prren^tvs v k«paliiev Ilirije. DEŽURNE LEKAANE. Daaes: Piooli, Dunajska oesta, Bakar-iiž. Sv. Jakoh* trf. u______najccpciiel________ — MotatoolmmnkA ki«b Ilirlia v UhMImi rađSH&uje ra s«d«liKJ i«- t. m. »Juihiledno m«d-kđuteto koiesarako dunko« us 170ian. Obrvecn« jir^lda-ki »e vrta v ne li. t. n. u kn 75, st*xt o«7. pa lan 2, caHjprjtoraJiMi Doicnjisitt cean. Zmausofvailec »Jiubitejn«? daritc« prejme srebrno koiU«mo m kor pcvsebcao tuucr-tulo »evo tovututtjo dvtaJmo kok> »Atfk»«. ki m k po-dAT* z VAtor BoiuDc, *a«»|WBk -Coot»«r*la-.t drucj sre4xao k»4a|DO lo nov cracnoAoo. da.rulo rvrdke A. Razbejfec. nmd*Hn. vrut dmkaO« prej-inctfo koiajne m U. *v-go&U 1929 točno oo 9. v Ttsiavr&zm f. Jos. Jc-laic^i n-a Dodetvjiskii cesti. Se^a )e strofo oe-vetzna za mo(o- te koJ^saj-ski odsek. Vod&ivo dffft^e za U. anrsu&r: f*r. Or», Jmi Janfi^ad in Pe&otmk. — Odbor. — KoJe*arafco dniitvo »Tridav« Zadiotvova Soebeirie priredi >u«tri v ir««d8i Soeb«r>e, DocnU>k. Vrimfco lc obrano. Start točmo oo 11. ć-oftoićihc pri ^ovtilni Lo«v*e v So«.b«(rj!h. Cilj ii&totatn. Vooi se v drveh sicu-piaifc at kdubovo prveonvc « sc*r: ^avna aicuprna na kn 100, juniorska sknjfUtoM km 50. PopoLdoe cxb 15. se vr4i ve-taka miu ve*eUc« »a seafintutem vrtu soaae pnaraikie Trsika Lovieta v Socberjah. Pr^jait« kji Kol-c&ar^ke^a &p«OTt* vUudno vabljeffii. — Odoor. Kavalir. Priletna dama >e bcgala po vlaku, da bi našla udoben kotček. Toda vsi kui>cji so bili zasedervi in hočeš nočcŠ je morala v odd«lek za kadilce, kjer je sed^a med dva strastna kađilca. Oba sta kadila kot Turka, eden te vlekel vnvo. druga pa cigaro. Dama je več-krat rx>ka51jevala in ogorčena motrila jro$rxKl3. Cden je razumel njen pos:led» uzasnil je r>Tx> in jo vtakTiil v žep. do* 6rm ie drusri kadil eno smotko za drugo. Končno se k dama navelčala in za-eodrnjala je: — Vedno sem mislila, da so ga-srxxUe kavlirji, toda... — Oprostite, jo >e prekin-t! kadrlec in i i rx>nudil fino smofko. Moderno. — Ah" Živiš srečno z možem? — Hm, vei, pri prvejn moiu je to te&o reci. Stev 1S! »SEOVENSKI NARODc, 10. avgusta 1939. >*»'♦** i Kako so pred 47 leti počastili Jurčičev spomin Dne 15. avgusta 1882 je bila odkrita na Jurčičevi rojstni hiši na Muljavi spmrinska plošča Slavnosti se je uddežito „400 voz in 7000 Ijudlj" Na praznik 15. trn. dopoldne bo na slo-vesen način otvorjena popravljena Jur.čiće-va roistna hiša z novim prizidkom. Dopoldne bo blasoslovitev, popoldne pa ljudska veselica s tomDolo in pet]em večih zborov. \es dan bo izrala železnt-carska gođba »Sloga« U Ljubljane. Kot slavnostni govornik nastopi prosvetni šef dr. Lončar. Isti dan je tuđi že-gnanie na MuJjavi. ^ Na ta dan bodo Jurcicevi čestite* in sta-reiši ljudic obujali sporrnne na odkritje Jur-čičeve spominske plošče, ki se je vršilo 15. avgusta 18S2 ob veliki udeležbi ljudstva. »Slovenski Narod< je obširno poročal o odkritiu spominske plošče na JnrČičevi rojstni hiši in sicer v uvodniku na naslovni strani, ki je izšel v petih nadaljevanjih. Marsikoga bo zanimalo, kako je bilo ta-kiat in kako veKko zaninnanje je vladalo 2a odkritie JurQ£eve spommske plošče. Zato posnemamo iz letnfka 1882 >Sk>ven-skega Naroda-« nekaj ovtnske važnosti. Za to slavnost detate so se velikanske priprave in dva odbora, glavni odbor v Ljubljani in pododbor v Zatičini. i-me-la sta posla čez glavo, da se je zvriila ta vel-kanska in zaradi velikih dtmenzij nena\ - d-no težavna svečanost. rz Ljubljane v Muljavo* od tod v Zati-čano in nazajgrede skozi Višnjo Goro pe-LJafi in voditi par sto Ijndij in pri tem zvr-ševati vse točke, ni vsakdanja naloga. A marljivost in previdnost odbornikov poskrbela je vse na drobno, da se je pri tej ekspediciji točko za točko razmotavala tako točno in precizno, kakor pri kakej pa-rađl. In to nij malo dek), kajti treba je bik) Jmciceva rofrstna hiša na Muljavi 4. avgusta 1862 Je poročal »Slovenski Narod«: »floščo, katera se bode v 15. dan treseca avgusta t L slovesno vzWa4a na Jurčičevem rojstveneni domu na Muljavi, dogotovil je denes naš domaći kamenaT g. V. Camemik. Ptašča je vz iiomačega črne-ga mramorja, izddatra v renesančnem zlo-Zu ter ima napis: V tej hiši je bil roien v 4. dan marciia 1S44. teta Josip Jnrčič pesnik in pisatelj slovenski. Postavil hvatežni narod 15. avcir sta 1882. 1. Kdor si hoče ptoSčo ogledati, vidi jo fehko do vtoika v delavnici g, Camemika poleg mesarskega oje nevski zbor MuMianske čitamice. 2. Odkritj« spomraske Dlošče na Jurči-Čevcm domu. SJavnostni srovor srovori e. notar Janko Kersnik. Pevci do rovom za-Doio Jenkovo »MoTrtevc. VT. Po svečanosti odhod v Zatičino. kjer ^ode obed r>b 1. uri. Po obedw narodna ve*. selica, pri katerei rx>io oevci. telovadi Sokol ter eode srođba 18 moi. VH. Ob 6. uri odbod v Viinto Goro. Pod mestnen stopi vse drutštvr> v voe ter «t© pe>S z tjodbo in petjem skozi mesto. \TW. Zvečer mal oočrtek mi Kožčaku »a Gresuoliem. Opomnia: Ob DcaKodnesn vremenu od-Vrij« se soominska Diošča brez oosebne sk>vesnosti. K obilne i udeležhi vabi Dodoisani odbor vse domoliube in vsa narodna drufitva. Zeleti ie, da bi se narodna društva udele-iila slavnosti in coroore s svoiimt zasta-vami ali oa da bi ooskala vsai tvoie deDU" taci i e. V LidMiani v 8. dan avKusta. 1882. Slavnosini odbor. 11- av*usta 1«R> j« poročal »Slovenski Narod«: »Juročeva slavnost. Ker se je pri tej slavnosti nadejati tele*ratfnov od rrmo-zih stranij, opozarjamo In prosimo vse od-po«iljate!je. naj telegrame napatilo n* Višnjo Goro OVeichselburg). ker v Za«Qni m] brzojavne postaj«. Odbor bode n£e skrbel, da dobj v Zartčino e telegrame pravo-časno. 16. avgusta je ?z*e! v >S>ovefiskem Narodu« prvi del poroflHa o JtmOtevi slavnosti r^d naslovom »Iz Lfabl$ane v Mn^nro« IFcročJlo se gia«i: »Naic narodno življenje, nala narodna prebujenost pojavlja se mnoflpobrojm'mi vese-licami in svečaaostiini, ktterii je ztett r prire do*očenem ča«u dospeh seno f na Gresifplie, kjer je c župan Koščak na svojem pTostornem vrtu postavil dotee mtee in kfcjpi m imel priprav!ien zajtitrek za nas, katerfa nas je b!k> okoli 300 osofc. Navzllc tečnu veflkemu števihi biti smo lako hftro tn dobro postreženi ni ko smo se okrepčafi z je<«o in zares izvrstnfcn metfi-škim vinom, odrinfl1! smo ob pohi 8. uri na-prej skozi slavolok v Gre«itpHem. ki nam je Hteal: »Bo^te tx>«!ra^ileiii!< ter kmaln krenili z velike ceste v desno na stran tn po prečej Mzx voinft po lcpci cesti dospet na Krko. kjer je todi bfl po$tav*ieii siavo-k>k. Spk* imeia ie skoro vsaka vas sAaro-lok z veoci, tako, da je vsa doienjska stran, kolikor smo je včeraj prepotorvah, kazala praznično fice, vcsftl doka? narodne zavednostL Na Krti smo sicer zaradi neorifike pri nekem vozu imeil daljii postaaek. nego je bilo projektirano in nam ljubo, a vende* prišlo smo Se pravočasno v Muljavo in sicer tišti, kl so bili boij »pre*rieani< na vozeh, drugi pa, katerim je bolj na srči sprehod pod mejmašnhn solncem, peš v poru svojega obraza, prenrišljevaie pri tem zanimljivem sprehodu, kako trdo je kamenje ob potu in kako vroče je neusmiljeno solnce in koJikrat je rajni Jurčić mora! premeriti to pot, ko se je Šolal na Krki. Muljava je prijazna vasica na prečejš-niem griču, idila, kakršnih je več, dannji še nij doživela Muljava in večkrat čul sem be-sede: »Pa so za morali vendar zelo radi im-eti, da ga tako časte.« Ko so se ljubljanski prišleci iz raznih potov in steza združili pred .Muljavo, razvrstiln so se in z god-bo na čelu za zastavami Sokola in pevcev korakali proti rojstnej vasici slavneca pokojnika, pred katero bil ie lep slavnlok, okolo njega pa par tisoči broieća množica. Da je bil promet ljudij in voz res ve!i-kansk, razvidi se lehko iz izjave muljav-skega župana, ki je zatrjeval. da je bilo včeraj vsega vkup 400 voz in 7000 lfndij na Muljavi. Pri tolikej množici ie naravno, da bi bila gnječa velika, vročina pa skoro neznosna v besede pravem pomenu.< — Josipa Jureira rodina hiža na Mulj*ri je popravljena, toda poprave in obnove pa žal še nišo plaćane, kar je za eloveneko javnost prav žalostno dejstvo. Da se to popravi bo na prihodnji Marijin praznik, dne 15. aTgugta t. I. t rojstnrm kraju na Muljavi pri Stični slavnoetna predaja obnovljene rojstne hiše našega slavnega pi^atelja in politika ter pri tej priliki reselica zvezana z ljudsko tombolo. Zavedno narodno občinstvo iz bližnjih in oddaljenejših krajY\-kega našega Josipa JurČiča! Prav posebno ugoden izlet je to za LjubljanČane, ki ima-jo evoje avtomobile ali druga motorna vozila. Opozarjamo vse izletnike na ?tare in dragocene umetnine, glavni oltar in sten-eke freske, cerkve na Muljavi, katere eo v Jugoslaviji med prvimi crlede njihove starinske in umetniške vrednoeti. Stavbno gibanje v Ljubljani Na oglu Mir ja in Gorupove ulice :?i je prekan. Zdaj ei dela pred hi-so kamenit temeljni zid, na katerega postavi lično betonsko ograjo. — V igri uli« si je te dni dograđil leseno odprto 5upo tr-trgovee z dmni in premogom Fr. Slovia. Prihodnj« leto « poMavi tik iope «tano-vanjako hiio. — Na Kosovom polju n«« iz tal Tiaokoprrtlifea Belo«« hiia. Temelj in ▼iMko pritlicje j« ▼ grobom aleUno. Pri-badnji toden bodo teMrji rfarili streii#. ZMarako, tuiiririi, nw»r«ko ia peCanko delo m> tafco pcwpdl, da bo bila t dobrih dreh. mtm&ah poratna. Tahia voda je tn globoko ▼ tleh. Kopati m> morali 8 metrov Sloboko, da »o priiti do Žive rode. Hifto zida ztdamki mojater Edrsrd Čeroi£. — V bfflBni Đelove hiie je a«Uta betonski temelj za vfcokopritlično Kobljevo hiio. Tmli to poatopje ima Uti ie to jeses gotovo in porabno. Zidarska dela izvršuje stavbnik Ed. Černič. Nasproti Kosovega polja na desni (\-xhodni) strani Celovske cesle bodo v fcti-rinajstih dneh vsa dela dokončana pri hi£i, ki si jo je om išli 1 mizareki mojster Ka»te-lic. Hiža je visokopritliČna, a bo imela tuđi kletno in podstrešno stanovanje. Zidarska dela je imel v rokah stavbnik Jerko. — V Zgornji SiSki blizu gorenjske železnice §>i je postavil svoj dom jetniški paznik Avgu-stin. Pod to streho je kletni prostor ter vi-eokopritlično in podetrešno stanovanje. No-tranji prostori so že ometani in pobeljeni in se je gospodar že vselil. Imel bo pač električno razevetljavo, a namesto dob*"e talne voo »Franz Jo-šefovo« vodo, ker noživlia delovajij« želodca in črev-esa, odpravi oteklmo jeter. zviša izločevanie žolca, stor>nju->e izločevanie seč\ rxxkrer>i presnavlja-nje in posveži kri. Dobi s« v vseh lc-karnah, drojrerijah in §peccrijskih tr-govinah. V pravili Irmotta! sa k sponmfl. Bnradež se je D0«oyarjal s prijateljem Kovačem, ko nru je n«.nadoma 1-nila v glavo misd. da je njegova žena sama domaf kajtt shiž^nnia je bila prosta. Pa ie dejal Kovač: Baš prav. da si me sportrml. — Zakari. ali je tvoja žena rudi sama doma? — Tisto ne, d&č pa sIiBflrirja. polctniK dnevov Ji^udnc^ četka Vix« ^o9^oi9 9e y\c6o, Va^iH volncnvK c^rtoL-ćev in lctHViVi polctrviK cblck. iviv Xrko poljudno zdravstveno literaturo z dvema i/bornirnt knjigama: »Prva pomoC« in »Zdrav* mli« dine«. Nestctokrat je predaval m vodil razne tečaje o prvi pomoći in negi bolnikov; kot izboren predavatelj ic splo^no znan. Uživa zaupanje svojih tovaniev, kar so mu dokazali s tem, da so ga izvoliti za predsednika Zdravmske zbornice za Slove-rijo. Njegovo vsestransko delovtnie v korist naroda je našlo priznanje na rujviJjem me-stu, ko je bil odlikovan z redom Sv. Savt III. reda; glavni odbor Rdečegu križa mu je podelil svoje najodhčnejsc odlikovanje, Vsi njegovi prijatelji in znanci, vse prc-bivalstvo Ljubljane mu želi. da hi v sedanjl čilosti in svežosti se dol2a desetletja vršil svoje obće kori srno in človekoljubno delo v prospeh vseh svojih varovancev in x4rav»finimgi Mpr»4ka UnbUu«. SfeTHB 4 »SCOVeftSKl NAROD«, 10. *.v*usta 19». ~**\> 181 Dnevne vesti. — Iz sođn« alata*. Imtnovatti to za sodnika. okrajneta so4U£a r Kriktm bivši svetnik del. socttlča v Trstu đr. Josip Kerncr, za sodnika okraćega sođ&ča v Brežtcah sodnik okramesra sodiSča v Pre-valjah Josip Pfeifer, za sodnika okrajnesra sodišča v Murski Soboti sodni$ki pripravnik pri okrožnem sodSču v Mariboru Anton Kancler to za sodmka okrajnega sodi-feča v Prevaliah sodiuški pripravnik pri ofcrožnem sod&ča v Celju Janko Karkov-šefr; v vftjo skupino ie pooiaknjen na-mestmk državnoga tožtfca pri državnem točitetvn v Ljubljani dr. Jurii Fettacher. — Gt*I Zamsyaki priđe a* Sabat. Da-rrtm prwpe aa SuSak starosta poljskefa Sokola grof Zamoyski • svojo h£erko* ki J* načelnica poljskega Sokola. Grof potaje v Dubrovnik, kjer ostane delj Časa. Na So-ftaku sprejmejo starosto predetav&Iki fn ta-stopniki tamošnjega Sokola. oMutt. Namesto dosedaajih odredb ie pro-sretsi minisler odredil da se pričae ▼ v*ah osnovnih loiafe mariborske oblasti, foftzemftl srez Dofaja Leadava hi Mvtka Sobota, novo ielsko leto 16. seiHsmbra hi konca na Vklor dam 38. Junlja, kakor v radi dragih oblastlh m£e drfave. — nwt o sohi mBRiicsj sjs ■MdnJBi šotah. Odposhaci prosvetaejra mi-idalistra pri tetošniih jnaturah $o ugotovili, da se ftofefca adenteistradja, dnevnflo, zapis-ofkl o maturi in druce Šolske knitet ne »rodilo eootno in po predpisA in da po-edbs ravnatofti ehnnazij sntoh ne itadzo-ndejo ađmhrfstrathrnesa dela racrednikov 2n profesoriev. Da bi se administrativno dek> na vsefc srednjih šolah izettačik>t Ie prosvjetni minister odredil komisijo, ki bo sestavfta pravilnik o šolski administraciji sa vse srednje sole naše države. — Skrra&o lUrarau draftvo v Jugo. sjavfjl. Povodom narodnih svečanosti Slo-vaJoov v Petrovcu Je bila sppoiena misel sa ttstanovitev slova4ke*a iterarn. društva. Natmen društva bo širiti narodno zavest n?ed Sk)vakJ v JvfoslavHi in skrbeti za gjedalržki naražčaj.______________________ Christof ov lični zavod, LJUBLJANA, vptsttje Se vas avguat in aaptombor na Etomobranski cesti 7/1. — Vpisirto« 10.— D4n, mesetea šolnina lib.— Dte; revtii in pridni gojenci imajo popust. — Šolsko leto prične 1. oktobra. Zsvod pteskiliuje sfasbe, 1646 — Hrvatski ptanlaci v Jafiiskfh Alpah in KanmislUb piankiatu Hrvatsko planinsko društvo »Sljeme« priredi jutri za svoje Same skupno turo na Stanar v JuKjskih Alpah. Od 16. do 20. t m. pa Driredi več partij v Julijske Alpe in Kamniške planine. — fĐdrografska razlskovania na našem Krasa, Društvo za raziskavanje jam v Ljubljani namerava v prihodnjih tednfei pro-nčevati zveče med posameznimi kraškimi potoci v erorcnjem toku Ljnbljanice. Raz-iskavanja se vrše na ta način, da se voda, ki izginJa v požiralTiikih v zemljo, barva s primernmii barvili in da se pri niije Ie tečni stndencih opaauje, kje pri teka bar van a voda na dan. Barvilo, ki ga bo društvo uporabtjalo (uran*n), j« za človeka, Živino hi vodne iivali popoteoma neškodllivo. na kar izrecno opoizarja-no. Ugotojfit. se da ie v silno matfirtih količinah, ker daje vodi zeio moćan relenkast sijaj (fiuairscenci). Žc en fram omeojenega barvila obarva sto tisoć litrov t. i. sto kubičnih metrov vode tako močno, da se barva v debe'ej-Si piasti vode, n. pr. v da'jši ce>r $e prav lahka spozna. Na ta proifcavanja opezar-Jacno preb*valstvo Notranjske. t. :■ v ckoli-šu Loža, CerknJce, Planice, nadalje na ro-b^ LjubUanskeca barU ci VY,ini rani Razine na Kongresiiem trgu. Vablj« i. eo tuđi ostali elani ljubljanskih sportniti klubov in sploh vse ugledno občiastvo, ki s* zanima za plavalni sport. Prosimo pa, da ee javijo dotični oeebno ah ri-m^no pri kopališki blagajni S. K. Ilirije in p^lož'jo prispevek od Din 50 za skupno večerjo. —lj Obnova hiš. Na Miklo?ic*»vi ce«=*i ?e obnavlja dvonaičtropna hi^a (štev. 28), ki je last Avgusta Jenka. Pritlične sob*3 na severneni koncu niše se pa predelavajo v trgovske lokale. Zidareka dela izvršuje stavbnik Matko Curk. — Na Emonski ousti je v delu obnova pritlične Perhove hi^e (štev. 13). — V Spodnji Siški se prenavlja pritlicna hiša (štev. 57) na Olovški cesti. HiŠa je la«t Delavskega konsmnnega društva. — Sedanji lepi solnčni dnevi co kakor nalaže za obnavljanje, beljenjp in popravo zidovja. Vsekako br> še nekaj hiš, ki *;o potrebne obnove, dobilo še to eezono l<*po, praznično lice, kar bo znatno povzđijrnilo zunanjost slovenske prestolnice. —lj Ljubljanske ee«t© in nlire. Tlakova-nje Starega trga, kjer je postajaliSfe cestne železnice, je bilo dovršeno te» dni. Vegova uliea ee bo t zgornjem svojem konru znatno znižala. Delavci pridno vihtijo krampe in lopate, vozniki p* odvažajo nakopani materijal na pota novega tivol?kega parka. Pred glavnim kolodvorom *»o te doi prei.>-žili tramvajske tirnire ter *e tamkaj cesta nanovo tlakuje z ma li mi granitnimi kocka-mi. V Gerbicevi ulici ^ Siri r*eta in dela ob hiSah preprost, naraven hodnik. —lj Zahvala. Odbor Narodne čitalnice v Spod. $iški se najprUrdnej^ 2aihvalju)e veem, ki eo s svojim sodelovanjem, števil-nim obiekom ali na kak drug način pripomogli, da je veselica, ki jo je čitalnica S».v Naroda* je izsel članek pod gornjim aaslovom, kjer neznani pisec namiguje kaJcor da bi tisto petje in vpitj© povzročali taatje. ki »'»nu-j«jo v tem okolišu. Da ps temu ni tako, naj v svojo obrambo navedemo amo par vretic: Kakor v LjuMljani ni ulce, ki ne bi imela vsaj dveh gostiln, tako j«f tuli v $i-ški ni, saveda i izjemo naše četrti, ki ima kar tri goetilne! Po*»ledica ti*pa gostega gosti hi išitega omrežja pa so raži ič ni prele pi in >ubrano< petje onih, tu vsak.o soboto »potegnejo< denar in na to »t veda »« vina Čez mero! Zato bo pač vsakomur ja«no, da bo treba krivce teh ikoDcertov« iskati drugje in ne med nam i ki paČ Ee kot Sruoentje premalo ipotegnenKR. Zelo nas bo pa veselilo, če odslej ne r>o več tega »huronskega* petja ia vpitja, ki bi šio na naš račun, ker plačevati dolgove drugih, je zelo teika stvar . . . Faatje Karrniš^A n\\tt. Napoleonov spomenik v Ljubljani Pod tem naslovom čitam v »Jutruc od 7- t. m. sledeie: Včeraj so se začela pred-dela, da se nivelira svet okoli točke, kjer bo s-tal nameravani spomenik največjemu Francoui Napoleonu. Zniiati bo treba srednji del Vegove ulice za en meter, tako da bo prišlo križišče Emonske in Rim»ke ceste z Vegovo ulico do lepsega irrara, in tam bo tuđi stai Napoleonov spemenik v obliki piramide. — Ljubljani ?e torej obeta poleg Zoisove piramide Da Bregu v biiiini se ena piramida. K temu pripominjam sledeče: Kriiisče Rimske ceste, Emoncke ce^r-! 'n Vegove oli-ce se imenuje Valvazorjev trg. Tarej na Valvazorjevem trgu bo stal Napoleon, na Napoleonovem trgu bi pa skoro kazalo postaviti Valvazorja. Zoisovo piramido je ne-koč r>ekdo v Časopi»ju imenovat kup kamenja — nočem kritizirati, vendar mi bo vsakdo pritnlil, da je pirimu\a najmanj primeren spomenik Napoleonu. Ce ie ni denar ja ta vojskovodjo na konju, pa naj «e zbira za dopreen kip. Skoda pa *e denarja za kup — pardon piramido. Ker je javnosti še malo zudn-j, kje je Napoleouov trg, na] omenim, ia ee nahaja na kriSSfu Bleiwei»ove, Rimsk-» TriaJk« in Groharj^ve ee«te. R#e prometno kriii-sce, ki dela Čast Napoleonov^mu imenu. Tuđi ne bi bilo treba tu nikakih izdatkov za nivelacijo ker je trg rav^n. morda »e nekoliko zvisan. To je trg, osim) kateregz se vozijo Francozi, Nemci, Italijani itd. po Tržaški cesti v Italije. Tu naj bi tt.il Napoleonov «pomenik, tu na Napoleonovem trgu-Seveda tu pa stoji nesreČni transformator, ki zapira razgled vsem po#e»tnikom. Po v*eh modernih mestih ^o take naprave montirane pod zemljo. Na Vap<»*eonovern trgu pa stoji U nesrečni kurnik, kajti U vtis imam vedno, kadar ga gledam. \a vr-hn transformator ja se sopiri namreč pet^-Mn. ^pomladi s«m gledal, kiki je ia \**m traneformatorjem. torej na Napilr rmov^m trgu, oral Kmetič s parom kj.ij. Hoteli so zasaditi fizol in relenjavo — treji in**ta, žal mi je, da nisem tega fot »j/'af.ral Posrećilo se je takrat t odkupn ua pr^pre^-'ti na&a«i fiiola in krom pirja. Vej.iar o p.^rku ki je bil tam projektiran, Se ni aledu !n r»-ste 5« trava okrog kurnika. 7a denir, kt 2a stane nivelacija Vegove uh^e. p:>gr«»x-niti transformator in na nje^>»'C nešto postaviti Napoleonov spomenik, ki So dr»kai kulture Ljubljane tujrem, ki §? torijc nn-rao, to bi bilo na meetu. Vitaka dru^a miMtl pa je zgreSena, da ne rečem k-*j Irugega. E. J ZOBOZDRAVN1K MED. UNIV. dr. Lojz Kralgher specialist za zob ne in U9tne boleznt sprejema od 8.—12. in od 3.—6. ure — v Ljubljeni, Krekpv trg 10. — Iz Celja —c Kotosarska dirka v Rosaiko Slatino, V nedeljo 11. t m. se vrit na proći Cel)s» Rosaška Slatina klubska kolesarska dirka* ki jo priredi Ie za svoje član« Klub slovenskih kolesarjev v Celju. Start ob 9J0 pred gostilno »Zeleni travnik«, cilj med 10.30 m 11. v Rogaiki Slatini. Prijave sprejema do danes zvečer do 19. tajnik Mirko fajs r hotelu Balkanu. —c Kolesarskl Izlet v Rosasko Slatino. V 2vczi i dirko se vrši v nedeljo zjutraj izlet kolesarjev v Rogaiko Slatino. Odho4 izpred pošte ob 7J0. Povrttek v Celje 6» 18. ure. V slučaju dežja se Izlet ne vrti. — Tttovadaa akad^niia csAUksca Sa-koia pfioi—a. TelovadTia akademija celt-skeja Sokola, ki bi se morala vrfcn jutri v RogaSki Slatini, je prelodtena na praznik 15. tm. ob 30.30. Udelelenci iz Grobni na. šmarja, ?t. Jorja itd. imajo ueodao avto-busno zvezo za povratek s celjskim mest-mm avtofcusom ob 22.30. —c Iz caJHfcaga Sokola. Ta vsesokol-5ki zltt v Beogradu 1. 1930 m Sokolsko društvo v Celju že sedaj pridno pripravlja in zbira v svrho čim večje udeležb« tvo-jega članstva na tem zletu poseben zletni fond $ tem, da piireia lelovadeće članstvo po zdraviliičih telovtdne akademije. Dose-daj so se vriile akademije z velikim uspe« hom v Laskem, Rimskih topticah in Dobrni, Kot zadnja pa je dotočena za Jutri popoldne akademija v Rogaški Slatini. Začetek je ob 30. Upamo, da bo tu dl ta zadnja prireditev našla med sokolstvo naklonjeno javnosti© *asten odziv In da ho z mnotobroJBo ude-ležbo zasisurana čim večia udeležba cd&~ ^ih S^okolov na zletu v Beogradu. _ Zmaai peikstTafsUg Wiat«rry-Vsivs«* disati ofttine do 11. t m. v Olju In tpr«>js« ma posets oMiofitva v hot^hu >PoAta< Pr*»-teklost, •^lanjosl, bodočno^t m »naliz* ro-kopiss po sistema prnt E KrH^rhm^rsi H^rbert« O«retnera 452 n ----------*--------- Dvokotosa aaft»*Hii» »veCCva* mamk ▼ roikl tottrt leto poče* at NajDOT«]« nodeti c*ro4kA to-sifioov. od prepresteg« do m*Jfl-aeAeca, k IcraU rosJSri v cj* loci VeS snamk livafarib Xtofrr ■stnoveJHh modeloT. đsf li đa|s as obrok*. «TMBDNA» F. B. L. torama dvolfoles to otroftfli voriđrof, Lfoblfaiim* KarioTsk? c. 4 Pun! Rtdiia prlMia. Pomttm v Kstnninn. 10 ninat od ftovneca tx«i, otatoječ« « vrta, #rt, tiirmism, vooda, sadnoosnflu, moderno i«r*jeo« vBl« •tano^ttBiccoau dririMfmn im kk»vt, sofačm |e«a r«dl bolesvi tiatmi cvatan. adi pa sa Mfc> v IjUbfcMi. tuk za Umtoet* prostor v GCOfcrV OMtl SMTKOlSDI* S. KCDONCt R*Sl&W*' C€Sta 1 Tstnr 5. 1465 HALO! HALO! OGLEDALA hrašena in nebruiena v vseh vtlikoetih in obHlcah iz prvovrsi-nega kristalnima stdda 5—-8 mm debela, kakor tuđi naradna »etn« ogledala 2 mm debela ter raznovntoo steklo (zrcalno 6—8 mtn, nadmoćno 8—10 mm, tanko 4—^5 in ^ mm debelme, specialno, alabaster, ledenasto), nadalje upognjene sipe, Sipe za izložbe, vsteldevanje v medenino, graviranfe raznih oraa-mentov, ttrdi po naćrtih, montiranje a^totip ter popratila sta-rfl^ pokvarjemli ogledaj, izvrštrje po nafnilph cenah „KRISTAL" ». B. iOTvriia. oporna m oosenapa vvaBHi HjUKEBOB, Koroika cesta 32, teL intemrfean 2132 UTCTBIiJAirA TII.9Sp.Siška, Medvedova 38, teL inter.3075 SAHTBTAJTK PO9UBBE! Opremljeno sobo /etto, toiBčoo, i aaorabo kopai-■icc % po«eboim vbođooa v «r»-tjeoi oadstrooN. oddam Piamume ^oondbe aa spravo »Shyv Nma-da« po4 »Bkiwcisora ceset« 1506 Dama »•dtatih k*. i oor«mo ia n«ka] d«n«rjefn ieli nunja v tvrbo ie-»tve z fo«oodoiiu no moinosti vmmi ditotufcu vada*ora v *m-romti as—#0 k*. Lc r««w pofmd-be. Se mattmutie. % sMdo, sa norav« »SVwr. Naroda« nod «mAo >L«-po >Wicait€. ______________1M6 Elegantno sobo oiai vvoo, ođdMB v acttlioi me-sta. PtaiMut rmmmđbt i»d »Bfe-■aa^HVc ss oprano »SI. Natods«. _____________ 1«44 '^■^■^^^^P^^*^* • ^^^^P HaV ^a^^^Br ^^^^^^ a^i^^* a^MaaBS s ■awa4bo aaiaaaBiM sa eww •cmbw. Nspova* po« aajv MIHMMMM.....M*.......M T^^^^a^ -------- ■— jug PGNZUONBT dooi flMeto pitMafalca IJafc. »Trffcaaa*«, Lfcabte-as» bttonrAca c. 4. 16S6 Frar lepo kmetsko poaertvo v BDDoBftt*, haU t 4 sotoni, km- ^^^^^ ^a^4 fM^^a^H^^au 3 aaKoi z j^^^^a^^^ v^alac a^^aM aa ssAaaaVaa^* ■I vrt. BMoay> v*aaaaaj orafo« prwo- HbjAbjl ^^oPjBaaia' lcss Opreflu|eiio eobo ttfia aottđe« ***** Pomđbt vođ »SaalM« as aav*ro »Slov. Na- -- "- UUSj Atoma Company d. z o i. Lj ubijan*, naznanja v svd;em in iroenu uridniltva, da je njen marljivi in nadvic vestni bU-gajnik, gospod Anton Zajc dne 9 VIII 1929 nenadoma prcminul. Blagi pokojnernu uradn ku in tovariiu trajen spomin. • Aloma Company d- z o. z. Na|pooolBt)iši ST0EWER iivafait Uro|] u IhrOie, kroial* io 6evU«rj« t«r u vsafc dom. Preden al nahavjt« »treL ***** al to larftfte«« M tvTdkl _ * LUD. BARAOA. Ljubljana ftalaa*srtnTa aOca t/L Bruplaćen pook. 151«ina caraaoal« _____Telefon it 2980. 21-L najboljšim uspe boro m m4 O IH apocsWS«|e Lstvela katsasa aa •ađrav««a|a apobiia soIsmI (trto«, bsfta kasMlaV V rmkl tokara* palSc* Dai ».— S w>ifc» polja kkacaa Blaam, Sabo ■aa» &^%t Izćrpattfan taattBo in £iv6ao» pn^Urmo hr«*. alaflao vso poU«*nk>Čo bteca^ur«. Hcrv na&a obnavljajija moći. »df«v. \m at dekw«e w**ohno*v — Pi-afct aa aaalov: flMgrad, Mol^rova AB) ■_ajaja^_aV B^LaaBVB^BaBaMAA a*a^j ^Pv a -41^a^S"aBj •■■aaBBT'aBa'^F^pa*' aw^Pl^^a^e Stev. 1*1 •SCOVENSKI N A R O D«, 10. av*usta 1929. Strtn 3. lOOletnica kraljice mest ob jezera Najvecji živinski trg na svetu, ki sprejme letno 16 milijonov repov klavne živine Chicago, koncem julija. Pred 100 leti je bilo Chicago, imenovano po reki Chicaigo (indijansko Checagua, t. j. divja čebula) neznatna vas, kjer ni živelo niti 100 prebivalcev; danes je drugo me^to Zedinjerah držav s prebivalstvom, ki ga cenijo na štiri milijone. Radi lege ob obali Michigan-skega jezera v srcu Mississippi - Mis-sourijeve doline na prirodnem krizi-šču med industrijalnim vzhodom in po-ljedelskim zapadom, med železnimi iz-delki na severu in plantaiami bombaža na jugu — je bilo usojeno Chicagu, da se razvije v ogromno velemesto. Prvi ljudje, ki so spoznali vrednost kraja, kjer stoji Chicago, so bili Indijanci. Tam so taborili na svojih vož-njah s čolni iz Michiganskega jezera v Mississippijevo dolino. Vozeč se po reki Chicago, so natmreČ prihajali do kraja, kjer je bilo treba nositi lahke čolne 4 milje daleč do reke Desplaines, odkoder so čolnarili do reke Missis-sipi. Tako naglo kakor Chica&o se ni razvijalo nobeno mesto na svetu. Reko Chicago sta sicer leta 1673 obiskala Francoza Marquette in Joliet, a sele 1. 1804 je vlada postavila proti Indijancem trdnjavo Dearrtbom, prvo trajno naselbino v močvirju, kjer je pozneje nastalo milijonsko mesto. Indijanci so 1. 1812 posadko pomorili in trdnjavo deloma porušili, a trdnjavo so kasneje zopet zgradili. L. 1S31 je imel kraj 100, 1. 1840 4470, L 1850 29.963 prebivalcev. L. 1855 so vse mesto, ki je dotedaj precej trpelo po povodnji, zvišali za 2 metra. L. 1870 je imelo mesto 298.977 prebivalcev in je bilo že eno prvih tr-govskih mest n:a svetu. L. 1871 je di-vjal v mestu požar, ki je vpepelil 17.000 hiš in povzročil okoii 200 milijonov do-larjev škode; nad 200 ljudi je zgorelo. V dveh letih so b;vzro-ča, da je Mississipijeva dolina najbolj plodovita na svetu, ogreva čikaški tlak do neznosnosti. Pozimi brijejo mrzli vetrovi preko poljan srednjega zapada in temperatura pod ničlo ni nič neobi-čajnega. Kriminalni rekord Chicaga povzro-ča istotako mnogo skrbi. Pravijo. da je Chicago najbolj zlocinsko mesto na svetu. Najmanj po en umor beležijo vsak dan. Umore imajo na vesti veči-norna organizirane skupine, tkzv. gan-ge, ki se bore med seboj za prodajo prepovedanih opojnih pijač. Berač. Star berač je često nadlego^al in Drosil vbogajme nekega trgovca. Končno se je ta vsiliivca nave!;ča'I 'm neke-Ka dne ga ie zapodil. — Samo to r>ot mi še dajte, je tar-nal berač, ker ležim težko bolan doma in ne morem z doma. Invalid umoril invalida V torek ziutraj so našli pod mostom v franeoskem mestu Provins truplo, v katerem so srx>znali 54-Ietnega voinejra invalida Toussainta. Mož je imel hudo naduho in večkrat je moral spati na prostem, da bi se ne zadušil. Orožn;k: so nrvotno m slili, da ie spal na mostu in da ie v spanju r>adel z niesra. Toda oreiskava ie dnenala. da ne zre za ne-srečo, marveč za umor. Nekdo ie orožnikom sporočil, da je videl usodnesra večera invalida v družbi 65-letnega invalida Legranda. Dotični se je tuđi spominjal. ka i sta srovo-r la. Toussaint ie ba;e dejal Legrandu. da ni za dru^esra. nego za snaženje jasli v dras:onsk:h va.iašnicah. Invalida sta se sprla. končno je pa Toussa;nt u0-vabil Legranda s seboi. Orožniki so Lesranda kmalu našli in ga zaslišal:. Priznal ie, da ie bi zvečer s Taussain-tom na mostu, kjer sta se prepirala. Toussaint sa ie potegnil za brado in tedai ga ie Leurand Dalinil z mo-sta v stru2rr> reke. kjer ie njiletel na skalo in se ubil. Leg:rand se ie vrnil demov in legel spat Orožnikom ie dejal, da ne trr>:. da bi ga kdo vlekel za brado. Redek primer usmiljenja Petnajstletn-i Georg Mosher iz New-vorka je obolel na zagn-netn: krvni bolezni, ki jo imenujek) v Amer'ki »ka-lazar« ali crna mrzlica. Bo!-ezen ;e v Ameriki tako kakor pri nas zelo redka. Bolnika ie mogoče resiti samo z naglo transfuzijo krvi. Dečka so imeli vsi. ki so za r>oznali. zelo radi in ko je bolnica is-kala usmHie.nega človeka. ki bi bil pripravljen žrtvovati Irter krvi za obolelega dečka, se iih je javilo 980, med temi 125 žensk. Zdravniki so na-praviH deset transfuzi^ krvi. toda dečka nišo mojrli rešit:. Prvi hip se je sicer njegovo stanje zbnl^alo. toda kmalu je nastala reakcija in vsi napori zdravni-kov so bili zaman. Madžarski Landru Leta 1912 so izsledli v madžarski vaši Czinkota mor'lca, ki se je spec'ia-Vz;ra\ na ženske. Bil ve to klepar Bela Kiss, ki je nekega dne nrodal svojo dušo :n brez sledu izsnnil. Novi gospodar je dal hišo podreti in v kleti so našli ve-č železn;h sod-ov. v vsakem sodu pa že razpadaioče žensko truplo. Bila so trupla Kissovih žrtev. Madžarsk: Landru ie najemal gospodinie In vse so brez sledu izjfinile. Policija je napela vse sile, da iz-sledi drzmeara morilca, kar se ii pa n posrečilo. Začele so se Širiti vesti, da ie vstnpil v franeosko tu.isko legijo oj-nosoo da je pad^el na srbs-kern borišču. Te dni sa pa K;ssa slučajno izsled H in sicer v aradski kazpilnici T>od tujim imenom Friedricha \VirnmcrJa. Mo-ž je svoje zločine odkr to prizna!. Vest, da so morilca čez 17 let našli, je bila objavljena že pred dvema tednoma v ne-kem rumu;nskem listu, toda budim-peštansko sodišče še ni imelo nobenih poročil o njegovi identiteti. Avtobusna podjetja v krizi Prejcli smo: Nedavno se je osnovala v Ljubljani zadruga avtohusnih podjetij, v kateri so obvezno organizirani vsi avtobus-ni podjetniki v ljubljanski oblasti. Zgodilo se je to bai o pravem času, ker avtobusna obrt preživlja danes svojo krizo. Kakor je javnosti znano, so v ljubljanski oblasti prevzeli inicijativo za avtobusni promet posamezni zasebniki, deloma tuđi zasebne trjjovske družbe. Osnovali so na U način mnogo avtobusnih proc, kjer se razvila naiživahnejsi promet v veliko korist tako meščans>kega, kakor tuđi podeželske-ga prebivalstva. Zasebni avtobusni podjetniki so pravilno razumeli svoje naloge. Vozne cene so postavili kar najnižje. vozni redi so prilagođeni potrebam prebivalstva« za vozeče uradniStvo, delavstvo in dijastvo pa so podjetniki uvedli cenene tedenske in mesečne karte. \enadoma pa se te med avtobusnimj podjetniki pojavila Maloželezniska (tramvajska) družba v Ljubljani, ki namerava monopolizirati avtobusni promet v ljubljanski okolici, ne glede na žrtve, ki so jih za-sebniki že doprinesli za vpeljavo in povzdi-go avtobusnesa prometa. Privatniki so nam-reč investirali ogromen kapital in so se morali boriti z vsemi začetnimi neprilikami. da so avtobusni promet dvivrnili na sedanjo visino. Vsi ti podjetniki so hoteli in želeli mirno sožitje z ljubljansko Maloželeznisko družbo. Ko je ta vpeljala avtobusni promet na progi Vic - Fe/ica, nišo hoteli izvajati svojih avtobusnih koncesij, ki jih imajo na tej progi, da bi tako Maloželezniski družbi omogočili na tej progi svoboden razmah. Toda družba te žrtve avtobusnih podjetnikov ni cenila. Mestna občina ljubljanska ie av-tobusnim podjetnikom narekovala ogromno plačilo iz naslova povračila škode za uporabo mestnih čest V kolikor je ta zahteva-na odskodnina previsoka, so se avtobusni podjetniki proti naložjtvi teza davka prito-žili. Avtobusni podjetniki pa so prejeli nato 5e druz udarce. Po neki naredbi pobira mestna občina od vsakega avtomobila, ki se prtpelje v liubljariiko mestno okrožje. posebno uvoznino. Do sedaj so bili avtobusni podjetniki glede te uvozninc pavSa-lirani na podstavi posebnih poeodb, ki so jih sklenili z mestnim dohodarstvenim ura-dom. Dne 3<1. juli ja t. 1. pa so prejcli avtobusni podjetniki obvestilo mestnefa doho-darstvenesa urada, da Je pavSalizacija uvoznine ukinjena in da morajo ob vsaki tnri v mesto plačati uvoznino 10 Din. S tem je mestna občina postavila neenako podlato za konkurentno razmerje med zasebnimi avtobusnimi podjetniki in Maloželeznisko družbo, ki ne plača niti pavšallrane uvoznine. niti pri vsakem prekoračeniu mestne-jra okrožia liubljanskega. Račun pokaže, da bo en sam avtobusni podjetnik moral na ta način plačati mestni občini mesečno okroe 17.000 Din. Da krije U izdatek. bo poetjetnik seveda prisiljen cene zvi$ati. Mnoga podjetja pa bodo sploh uničena, ako ostane pri tej določbi. Ali naj bo namen mestne občine vsak razmah potniskega prometa zatirati za ce-no uničenia zasebnikov? Ako je hotelo mestno avtobusno podjetje monopolizirati ves avtobusni promet, naj bi se spomnilo prele, ne pa sedaj, ko so zasebniki Žrtvovali svoja pretnoženja in ko svojih obveznosti do dobaviteflev avtobtisov in drurih upnikov z večine še nišo krili. Naj bi mestno podjetje svoje cilje objavilo, preden so se zasebniki lotili teh obrti, ne pa sedai, ko je to prepozno. Avtobusni podjetniki apeliramo na oMa. sti in občinstvo, da upostevajo naSe pravič-ro statiSče in nam pomagajo premostiti ovire. Zadruga avtopodietnlkov v Liahilatil. Štediti z pleničkami? „Ne tega mi pač ni treba vec" povdarja gospa Mica. „Dobro negovano dete, kakor je moja Majdica, dobiva vedno sveže perilo, za katero skrbi brez truda le £ch.cht°- RADION pere sam! Schichfov RADION t/Lugust Jdtanche: 106 SVa valovih strasti c/ioman — Torej ne preostane polkovniku drusrega neiro dati povelje za napad, — k dejal r>oročmk. — Za ta primer mi je naročil, naj vam povem, da ho dal v •kratkih presledkih trikrat zabobnati. Ce ostanete po zadnjem bobnanju s svoji-mi tovaji^i na barikadi, se takoj prične napad. Zdaj imate še čas, da si prerrri-slite. Nam ni treba prav n\i premisi je vati kl vaše bobnank je popolnoma od-več. Zatrobite k napadu, čim prej, tem bolje. Nebo se jasni, vreme je kot na-lašč za boi. — Je to vaša zadnja beseđa? — Da, zadnja. — Takoj spor^cijn polkovniku važ odgovor, — je dejal poročnik in se obr-nil. — Bonjour, mons'eure! — Bonjour, monsieure, — je odigo-voril Armand in se vzravnal. — Ek>volite mi za hip svojo ramo, Armand, — je prosil Laborde. Položil j^ našemu junaku na ramo cevko in pogle-dal skozi n}o. / ^ — Kaj pa grledate? — je vprašal Armand začuđeno. — Rad bi vedel, če sem malo prej dobro vi-d-el, — je odgovor: 1 Laborde. — Kaj ste pa videli? — Zdelo se mi je, da ubozi poročnik malo šepa, — je odjrovoril Laborde in se pripoffnil, da bi skozi cevko bolje vide!. — Oprostite, jrospod, — }e dejal Armand malo ojfo-rcen nad toliko lahko-mišljenostjo v tako vainem trenutku, — bilo bi bolje, če bi namerili svoj daljno-grled na oba poljska topa, ki stojita sredi trga namerjena na nas. — Poljska topa, ste dejali? — je odzovoril Laborde smeje, — to sta poštena trdnjavska topa zelo solidnesra kaHbra. O bože moj, kako se more člo-vek, ki šepa in dobiva plaČo podporoč-nika, kako se more tak človek zanašati na zvestobo lorett. Ta čas se je začulo s trga močno bobnanje. To je bil prvi signal. Škoda, da ni mamo nobenega bobna, da bi iim odgovorili, — je prhKMirriil Laborde. — Da bi imel pripravlieno vsaj zad-nk> kitico, da bi iim lahko odgovori! z njo, — je menil Eugene. — Zapojte nam vsaj prvo, — mu je Dngovarjal Armand. — »Le orWo rć- publicain« je najprimern-ej^i odgovor na bobnanje. — Pa zapoimo »Le oredo republi-cain|« — je zakl cal Eugene svojim to-varišein. — Ogenj v pesem in dvignite orožie na čast republiki! Vse bluze so vstale in zapele na ves glas »Le credo repubHcain«, čim je utihnilo prvo bobnanje. Kar je zadonelo s trga drugo bobnanje in zaglušilo je prepevanje. Eugene je bil ogorčen, kakor so v^si pesnik: in skladatelji, ce jih kdo moti pri delu. Ozrl se >e na trg in stisnil pesti. — Nadaljujte, nadaljujte! — je vz-kliknil Armand. — (Le credo rćpubli-cain« se ne da zaglušiti z navadom bob-nanjem. Prepevanje se je nadaljevalo s podvojeno silo. Tretjič je zaropotal boben in zado-nel je topovski strel, na katerega so odgovorili z barikad s klicem »Vive la repirbliq-ue!« — Barikada se je zamaiala, — je zaklical Armand Labordu, n« da hi s© sam zdrznil. — In pomaknila se je za pol paka nazaj, — je T>nw>ri»!l Laborde mimo. Teeka kro^la se le zarila v naš spod-nii omnibus med kamenje kakor Savel med proroke S trga je zadonel nov topovski strel. — To je Savel št. 2, — je dejal Armand in napel svojo puško. — Barikada se je komaj zganila, — ie odgovoril Labo-rde. — Savel št. 2 ima manji učinek, a ^avel &t. 3 bo imel še mangega. Čim večji je gozd, tem manj se vidijo velika drevesa. Ah. evo tretie krogle. Barikada se sploh ni gartila. Fantie, zdaj pa pozor! Pod plaščem dima ^n prahu bodo skušali osvojiti barikado. Revoluc-jonarji so legli in pripravila Duške. Laborde je im-el prav. Pod barikado so začele pokati puške. Z barikade pa ni še nihče usrrelil. — Po korakih in napadu sodim, da napada municipalna garda, — je zašepe-tal Labarde Armand u. ki je ležal kraj njega. — Le poslušajte, kako prasketa. Tako gospodarijo z državnimi zalogami. Sledfljič so odgovorili tuđi z barikade na napad in sicer prav pošteno. Za-dojiel je možnar, ki so ga imenovali Sainte-Cecile. — Kadar plače svetnica, — je dejal Labarde, — utihne v sveti pobožnosti zemlja. Laborde je govoril resnico. Pokanje pušk je prenehalo. Vse je utihnHo. Samo boben na trm je zabobnal umik. Dim se je pačasi razkadil. In ko se je popolnoma razkadil, so videli re- \olucr>onar;i na bar kad- in vojak na trgu grozen prizor. Občutki teh in onih sevda tiiso bili enaki. Saintc-Ccc le s to^o svojih krogel ni samo pokosila večine napadalne kolone, marveč je tuđi zasekala krvavo vrzel v lovskem bataljonu, stoječem za njo. Vr vladni vojski je zavladala nepo-pisna zmešnjava. Pričakovali so, da bo deževalo z barikade kamenje ali kveč-jemu slabo merjene krogle iz rnusket. o svetnici s tako dobrim očesom se jim pa še sanjalo ni. Povsod so ležali mrtvi in ranjeni, samo na barikadi ne. — Kaj nameravate zdaj, Eugene? — je vprašal Armand pesnika, ki se je obrnil na postelji in brskal z obema ro-kama po zimnici. — Apollo mi je priča, da nisem še mkoli kopiči) zlata in srebra, — je odgovoril Eugene. — Se manj sem pa njvdu-sen za svinec. Le poglejte, kolike Icro-gel je obtičalo v zimnici. Ce bi kupoval to zimo na vago, bi bil pošteno operur-jen. Nekaj krogel se je odbilo ob že-lezne okove postelje a te dam Marly, da mi napravi iz njih gumbe za moje hlače. Stran 6 •SLOVENSKI NAROD«, 10. av^usta 1929. Stcv. 18! -- . ■* ■ od 4. «Io 17. avansi a Da očistimo poletno zalogo nudimo bi Ago po nedosegljivih cenali. Datnsko perilo: Kombineža-blače iz barv. bat Sifona z barv. robom.......Din 24*-__ Kombiaeža-blače \z sviL batista z fitet čipko.........Din 27*— Kotnbineža-krilo iz svil. batista z ĐJct čipko.........Din 34*— Spalna srajca z šir. filet čipko Din 4»*— in Din 29*— Kopalne potrebščlne: Kop. Obleka indanthren . . . Din 69-Kop. obleka iz vzorč. melanese Din tes* Kop. pla&i......od Din 195* Brisalke frotier vcčbarne . . Din 22- Domaće halje iz tranc. krepa Din 95*— Pyjame iz iranc krepa . . Din 115-— Francoski bareti za dame.....Din 29- D pulover iz čiste vol ne z crtam i brez rok.....Din 39- Bruze imit sur. svile z dolg. rok. z lak. pašom in pentlo • . . . Din 69' Nogavice za dame flor Din 19-, 13-, 11-— „ svilene »Bemberg* 2S-— Za gospode: Samoveznice čista svila Din 19* Srajca iz kretona z 2 ovratnikoma . . . Din 58--in Din 5O* B-**Lir*-CMA? bp1 ^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^■^^■^■^■v^ r 4^aw^^ VL^^as ^^^^^k. ^^^^r i L^mi aww.aw^.,^aw j Grazer Waggon- und Maschmen Fabriks Actiengeseilschaft vorm. JOH. WE1TZER DIESELOVI MOTORJI S KOMPRESORJEM ALI BREZ NIEGA. 00 30—2000 HP Izvrstm stroji - Najboljše reference Brezplačna pojasnila in ponudbe dajo naša zastopstva: BEOG9AO, Knez Mihajlova 49 "' Ing O Meinhard ZAGREB Gajeva ulica štev 32 „SNOP*. Hrvatska Gospodarska Prometna Zadruga -,=m ■■■■■■■■MMMBHHHMM9 HAJBOLJ^E rAlMttilftlCfc rarkaševe^a m ->remskega sistema 'zdeltnf n "azoošilia oh 'amstvr stana htnr. tifoottip© tamburu Stjepan M. Gilg >L Sisak 610 ftačićeva ulica 174 (Hrvatska! CenovniH lamounc i>o$ljeni na tatuevc £*sio t Odlikovan ' ivem* /iatima ko'ainama J)unaj&&i veie&ejem (Wi ener-Mesee) 1.—7. seoterabra 1939 (Rotonda do 8. 6«*qmUa) •M«dtf€ira«litf aetftaft| jbo tuifKc. Ra2siuva za hram ka m žwtha. RazsUva potre^ščan za bctd«to abr&bc. ItaJa^asska posefcca raosnva. Raoata^a U. 4. S. S. R.- Ras-akarva južnoalr^ce UoiJe. Tehnifine novosti jq iaiaajdfce. S««n«Qj sa Braidn^e in cridibo čest. Avstritsko rodamstovv. Raizstaiva franeodfce buioIik «>br^ in ferfcsromega h*t«a. Saten chnajsflc« lcoflahoM Lmrice l^saroiska raizstava. Rciiacmi scmeosi Km^tijska lm yvyrtA^ rtir, Mdcfcarska raoafcarva. Befa mA Ž»vr»*i. <5. 8. aeotoafcrA lft»0 PJeanoofifca žćwv»a. Ptaoa HrrkM. Kooft. Br«z vinima! S Mjraako šduos&feo in potnan fotoa »nfyM|wi w^ seoo mefte v Avstnlo. Osrsfcfi pcebodui vvnm s« s pretHeđtfhfDe w- kancalu na Dnan, Jadranfem morin in v srafisMi preoeta. PofasnAa vtseh ttb* šn sejmslcc tefam^oe (po Dm 55*—) pn dOfeftm- tM«M« đ. 8., điKaft VII. ter za ča«a lipske^a. Jesenafeeei seđnu pri posiovaliiid v T i hwhn Ocsterr. M«esbaflB. ter tri SuIbA rw*opatdh v Uflbteoi: w«M-alci konzjulai, Dumfeti oeeta 31. 3iwt at ta^sfei promet v Slove-ntf, DoMjtsIca ceete 1 ra Joetj) 2M«rt DoMfcfca ceate 31. Čas je zlato! Pred Mfcupom oilcin si «c> Hko bbiro po naJnttH cenL DvofcelM* časnih modeto* Metorin v«C vi«t Otroiklh votlCkov. SfMVt«U> »orvtko* ItraCnih vod£k ta kotes«. C«*t kg mtoju „Jsts" pteaićne kave te koi darilo pridcjaao ^^KA^iSlSrSrDlB v r .MBkah dobi t»o»c 100 tcr«aK»v .Java* ptaattnt »f AVA« IL D. M.L ... / 4IS4MBA0, ti—laia illK mHakulatuinl papir Gi a (Dm 4*— yitoda}a upuufa tSlovetufaga fUtitoda, prinesel Stm Ti m o kater^ pa s» vz le tud * se druge kupovalke. Imenuje s. pravo ttrpen ino o MILO ..GAZELA GAZELA >H1D «^pect jo/ito m eh antena defavnica za popravilo vseh pisalnih. računskih in kopirnih ttrojev, numnoževalnih «p*» rarov in btagajn | Totn* postrmiba/ Konkurmnčnm cene! TeUjon &!fb. Zanesljiv pomoček za nego laj Z rabo oa novo irnajden« francoslc« oomađe »M1ŠEL« se ostavi Ispadanjt m >:vmjc Lai, povrnejo k izsublleoi lisj«. ri 60 do 160 eratnih. kmkor »r so te IcomD dalj Časa s^veh afi t£P«dal lasje. Cen« s (tostavitvijo nakema oaročeku oa dom: 60 cr 115 Dia. 80 cr 150 Dia. 100 gr IS5 i>«, 160 ^r 290 Din. Vsakemu oaroČaio £wiloiLmo caranctJo u po?oks ospeb u ta l«k Za fcluiaL da bi a« tu* jspeha, vrnemo đenar ia poravnamo vse strošite V tuzemstvo poiilla po povzetjo Depo ta JujosLavijo pomađa »MI^CL«. "eoerad Vasina ^. — V Beogradu i>rodala lekartia Deltni. Knez MIhailova I Krušno molio tn vse mlevske izdelkt vedno sveže dobite pr A. M Zorman Ljubljana, Stari trg 32 Železno ograjo 10 m doljo, v popolnoma dobrem staniu, relo poceni pr I« sod iivedeaec ix> Nrv u&e. Giasbene Matice - . Alfonz 6rexnik MMttJ tn I VeliUaska IzMra! L Stjepusin liga JBtmka i? tiabate. lice. i**** •ajtit»re l Mttlt pt> ircMOM a ivatUzbaM. - (Mlikovaa m pariškoj lilitvf Cjnid Iraiho t V jk>4>ojjreib n*po*ahn«>2a pofaniafci k0 v n*4«-liK>. iisa v ma teritiiu. Lept opreme ugođn piaćiin pogo! Istoiam svicirsK plettini stro ..OU0I1O eđino pr Josip Petelinc, Uubliam <»r v»td' . «mr r» «•-••■ ove •- n«»«i«#o w - - * • Odvetnl^a dr. Drago Maroiič in dr. Viktor Vovk L nbl ana, sta se preselila s -»vojo pišamo iz dosedan ih pros'oro/ . , v Tavčarjevi ui:c> Štev. 4 ¥ prit ičje hiie ¥ Tavaarteii ulici itev. 1 rt^»iJmk> ZMtmHč. — Za »Naradtoo tiskamo«: fra« J«c«rtok. - Za wr»vo kt iMeratai dei lista; Oto< ChristoL - Vs. % Ljubiiani.