Poštnina plačanaVgetovTn! Maribor, sobola lO. furiifa 1933 Stev. 131 Leto VII. (XIV.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo In upravni Maribor, Gosposka ub it/ Telefon arodnlitvn 3440, uprava 2406 Izhaja razan''nedelje In' praznikov vsak dan'ob 10. url ✓ Velja mesečno prejeman v upravi alTpo poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oplaši po ceniku / Oglase eprejema tudi oglasni oddelek Jiiks* v Ljubljani t PoStal čekovni rsčun it 11.408 99 JUTRA 99 Dejanski pomen pakta štirih velesil MISLI K PARAFIRANJU V RIMU. Pakt štirih velesil, tisti akt mednarodne politike, ki je izpolnil skoraj vso prvo Polovico letošnjega leta z nenavadno o-s(rimi debatami, ki je povzročil nešteto Protestov, korakov in konferenc in prelil 'norjetinte, je —parafiran! Dovršeno to zaključeno je važno poglavje povojne Svetovne politike in, priznajmo odkrito, Pstvarjen je nov temelj za bodoči meddržavni politični razvoj. Ta pakt si-c®r ni tisto, kar so hoteli njegovi duhovni očetje, v prvi vrsti pa kar je hotel signor Bemto Mussolini, ampak že dejstvo sa,nK), da so ti očetje zmagali načelno, je Važno in tako pomembno, da se ne sme f^cenjevati, še manj pa zanikati. Rim riumfira in pravi, da pomeni parafiranje bajvečjo zmago duceja. Tudi Berlin, Hit-eri&v fašistični Berlin zatrjuje, da je to ^važnejši mednarodni dogodek zadnjih štirinajstih let in si obeta od njega izpolnitev vsega tistega, po čemer je doslej toman sanjal. Istočasno pa pravijo v Pa-r*2lh da ni v resnici nič tako pomembne-ih da ne spreminja niti malo dejanske-Položaja. Istih misli je tudi naš zuna-nji minister dr. J e v t i č. Kakor vidimo že iz tega', komentira ^k pakt tako, kakor mu k on veni ra, sato je pač prav in na mestu, da se vpra-kdo ima prav, kaj je resnica? Od-®}'°r je preprost. Fo-rmelno je zmagal . Mussolini s svojimi prijatelji in sim-cib Br5'’ de*ansko P® i® uspela’—Fran-«! Nihče ni bil tako usodno zainteresi-N na tein, da se ta pakt .sprejme, pa bo-v kakršnikoli obliki že, kakor duce "‘Ussolini. Njemu je šlo za prestiž! Ifeba je bilo italijanskemu narodu in sve-u dokazati, da Italija ni zadnja sila; Evro-e. temveč iaktor, ki se enakovredno u-e‘javlja v svetovni politiki. To se je potočilo. Francija se je že zaradi tega dol-a in odločno upirala, toda tudi ona ima hje obveznosti napram celoti in mora v**nit| od sebe vsak opravičen ali ne-^vičen sum, da je rušiteijica medna-ig 1*®ga sporazuma in solidarnosti! Bila (j ^stavljena pred tako važno odločitev, (Q ,Se je morala naposled formalno vdati, y a naglašamo posebej, samo formalno. $e reSnlci je zmagala ona! Besedilo pakta 0 moralo spremeniti tako, kakor je je . zahtevala. Od prvotnega besedila, ki da “helo jasno izražene namene proti se-3^toinu ravnotežju, zlasti pa proti mali *nti jn poljski, je ostalo le golo o-Hj ?dje. Če kdo naglasa danes, da temu in si dela nerealne iluzije, je to c stvar njegovega okusa in namena, ni ta J^lnost! štirih je v sedanji parafirani kon-in absolutno nenevarna ^tcijj nedolžna zadeva. Gre pa za to, kako se bo tolmačil njegov temeljni duh? Dosedanji komentarji so pokazali, da med .podpisnicami ni enotnosti in skladnosti interpretacije. Toda to nas ne preseneča! Bolj važno je vprašanje, kaj iz tega lahko nastane? Če hočemo govoriti stvarno, potem moramo pribiti, da bodo Mussolini, Hitler in morda tudi Maicdonald že v kratkem skušali izrabiti pakt v namene, ki jih besedilo ne vsebuje! Hoteli bodo uresničiti svoj sen o potisnjenju Francije ob zid in v prvi vrsti o njeni od-dvojitvi od srednjeevropskih zaveznic, zlasti držav male antante in Poljske. — Toda Francija se je istočasno, ko je sprejela pakt štirih, obvezala napram tem zaveznicam, da ne bo storila ničesar, kar bi ogrožalo njihove interese. In ta izjava Pariza jevažnejša kakor je pakt sam. Francija ga je, se pravi z drugimi besedami, sicer parafirala in ga bo gotovo tudi ratificirala, ampak spremembe sedanjega ravnotežja kljub temu ne bo dopustila ! Zlasti pa bo z vso svojo avtoriteto preprečila vsaiko razpravo o teritorialnih korekturah, ki bi bile naperjene proti njenim zaveznicam. Po vsem tem je torej jasno, dat fakt, da se je pakt parafiral in da se bo tudi ratificiral, ni take usodne važnosti in pomembnosti, kakor bi kdo utegnil misliti. Njegova edina nevarnost je le v njegovi splošni pomembnosti, ki bi še v danili razmerah dala spremeniti v načelo fašističnega pojmovanja mednarodne politike, to se pravi v načelo, ki uničuje princip enakopravnosti držav in narodov, včlanjenih pri demokratični instituciji Društva narodov. Upamo pa, da bo tu zopet Francija tista, ki bo nad možnostjo te zlorabe budno pazila in jo bo .v primeru potrebe tudi preprečila. Močna je v tem oziru dovolj. Različna interpretacija nas zato ne sme motiti in moremo biti skupaj s svojim zunanjim ministrom dr. Jevtičem popolnoma mirni; Mala antanta in Pol j ska -sta pač dovolj močni, da podereta vsako prizadevanje tudi v primeru, če bi bila Francija pod pritiskom razmer prisiljena popolnoma kapitulirati, kar pa— tako trdno upamo — se ne bo zgodilo. In zato je sedanji pakt štirih več ali manj kos papirja. Je galantna formalnost brez zares velike in globoke stvarne realnosti. Saj dejstva, da brez nove vojne meja držav Evrope ni mogoče spremeniti, tudi ta pakt štirih ne more niti omajati, kaj še podreti. Zato moremo biti mirni, seveda pa vendar ne nepazljivi. Stati moramo prav tako budno na straži, kakor smo stali doslej! Junijski obrok bo plačala samo Anglija L^ALA BO s SREBROM. FRANCI JA IN OSTALE DRŽAVE NE PLAČAJO BrOKA AMERIKI. NEMČIJA PROGLASILA TRANSFERNI MORATORIJ. da bi tako prisilila svetovno arskt> konferenco, da bi se bavlla z vprašanjem mednarodnih komercialnih dolgov. »Financial News« piše, da se Nemčiji ne bi smelo popuščati, ker ima dovolj denarja, da bi mogla zadostiti svojim obveznostim. Vse težave, ki so nastale, so le plod političnih eksperimentov in vmešavanja v normalno gospodarsko življenje Nemčije. HORTHY DOBI KRALJEVSKO OBLAST. BUDIMPEŠTA, 10. junija. Vladna stranka je sklenila, da bo 14. t. m. ob iO. uri dopoldne priredila v raznih krajih Madžarske velika manifcstacijsku zborovanja. Istočasno bo predložen parlamentu zakon, s katerim se daje državnemu upravitelju admiralu Horthyju kraljevska oblast. VODJA DELEGACIJE, ZUNANJI MINISTER JEVTIČ ODPOTOVAL V LONDON OSTALI DELEGATI ODPOTUJEJO DA NES. STALIŠČE NAŠE DRŽAVE DO LONDONSKE SVETOVNE GO SPODARSKE KONFERENCE. BEOGRAD, 10. junija. Jugoslovanski zunanji minister dr. Jevtič je odpotoval v svoji lastnosti kot šef naše delegacije na svetovni gospodarski konferenci v London. Ostali člani delegacije bodo odpotovali iz Beograda drevi. Vodilni član naše delegacije je bivši trgovinski minister, narodni poslanec in generalni tajnik ljubljanske Zbornice za TOI Ivan Mohorič. Londonska konferenca, ki jo bo otvoril 12. t. m. sam angleški kralj, se kričenja pod mnogo ugodnejšimi izgledi, kakor pa se je pričakovalo še pred štirinajstimi dnevi. Mednarodna politična napetost je bila odstranjena z ustvaritvijo pakta štirih velesil, ki omogoča vodilnim velesilam Angliji, Franciji, Nemčiji in Italiji skupen in složen nastop pri reševanju problemov gospodarske obnove Evrope in ustvarja podlago, na kateri se bodo mogli z uspe- hom zaključiti razna pogajanja, pogodbe, sklepi itd. v Londonu. Stališče Jugoslavije v tem pogledu je v celoti znano: lojalno sodelovanje z ostalimi državami v svrho konsolidacije zlasti vzhodno-evropskih razmer. Jugoslavija je pokazala že ponovno svojo dobro voljo in bo nastopila z isto svojo politiko tudi v Londonu, da, čeprav z žrtvami, kakor se je zgodilo že tolikokrat, pripomore k splošnemu in skupnemu blagru Evrope. To politiko je zunanji minister dr. Jevtič v svojem zadnjem ekspozeju v narodni skupščini, ko je obrazložil tudi naše stališče glede pakta štirih velesil, docela in nazorno pojasnil. V tem duhu bo sodelovala Jugoslavija tudi v Londonu z ostalimi državami pri reševanju problemov, katerih razjasnitev naj prinese obnovitev svetovnega gospodarstva. Parižka posvetovanja ostala brez uspeha ANGLIJA IN AMERIKA NOČETA1 ZAGOTOVITI VARNOSTI, FRANCIJA PA BREZ NJE NE DOVOLI RAZOROŽITVE. LONDON, 10. junija. Pariški dopisniki tukajšnjega tiska poročajo, da so bili o priliki pogajanj med Francijo, Ameriko in Anglijo storjeni zadnji poskusi, da bi opustila francoska vlada svoje nepopustljivo stališče glede raz-orožitvenega vprašanja, zlasti pa, da se pripravi predsednik vlade Daladier na pristanek na znižanje težkega topništva in letalstva, kar je Paui-Boncour prej odklanjal. Dopisnik »Morning Post« doznava, da je bil Daladier še tr-doglavejši od Paula-Boncourja. Angleži in Atnerikanci so opozorili Daladier-ja, da je bila s podpisom pakta štirih velesil še bolj okrepljena varnost Fran cije. nakar so Francozi odgovorili, da bi se morala še bolj in uspešnejše okre piti mednarodna kontrola nad oboroževanjem. Daladier je predložil pakt, po katerem naj bi se vse kontinentalne države združile v mednarodni akciji proti slehernemu članu Društva narodov, ki bi se pregrešil prot! paktu. Dopisnik je prepričan, da bi Amerika in Anglija pristali tudi na tak sporazum, seveda pod pogojem, da bi Francija pristala na znatno znižanje ofenzivnega orožja, toda Daladier ni hotel prevzeti nobene obveznosti niti v tem pogledu. »New Chronicla« karakterizira predvčerajšnje dogodke o priliki konference trojice tako, da bo ostala Francija tam, kjer je bila doslej in da je v vsakem pogledu neomajna. Francija pravi: Ni razorožitve brez garancij! Pertinax je sporočil »Daily Telegra-phu«, da je Daladier odklonil tudi zahtevo Italije glede pomorske paritete s Francijo. Francosko zagotovilo Poljski PARIZ. 10. junija. Agencija »Havas« poroča: Francoska vlada bo poslala danes v Varšavo noto. ki bo imela prav verjetno podobno vsebino, kakor nota. ki je bila poslana članicam male antante. V tem svojem pismu bo francoska vlada naglasila, da bo upoštevala stališče poljske vlade, posebno pa bo še'varovala interese svojih zaveznikov pred posledicami, ki bi utegnile nastati v bodoče po podpisu pakta štirih velesil. Vsebina obeh not bo ver jetno objavljena še danes. VARŠAVA, 10. junija. Francoski po slanik Laroche je obiskal poljskega zunanjega ministra Becka in mu izročil izvod besedila pakta štirih velesil. Ustmeno je ob tej priliki dodal, da francoska vlada močno ceni in upošteva stališče poljske vlade in v zvezi s tem poudarja važno vlogo člena 19. paH^ Društva narodov. POOBLASTILO VLADI ČSR. PRAGA. 10. junija. CTK poroča, da je češkoslovaški parlament odobril predlog zakona o izrednih pooblastilih vladi. Ta zakon bo veljal do 15. nov. t I. Pooblastilo se nanaša na pobijanje fašizma in izdajanje gospodarskih >ukrepov. trgovinska pogajanja z AVSTRIJO. BEOGRAD, 10. junija. V pondeljek sc bodo pričela avstrijsko-jugoslovan-ska pogajanja za obnovitev oziroma sklenitev nove trgovinske pogodbo med obema državama. Avstrijsko delegacijo bo vodil avstrijski poslanik v Beogradu dr. Ploennies, dočim bodo ostalo delegacijo sestavljali sami višjf uradniki zveznega kmetijskega, trgovinskega in zunanjega ministrstva. Vodja jugoslovanske delegacije bo zastopnik in namestnik trgovinskega ministra dr. Milan Todorovič. RAZOROŽITVENA POSVETOVANJA ODGODENA. ŽENEVA, 10. junija. Splošni odbor konference za razorožitev je sklenil včeraj odgoditi svoja zasedanja do 3. julija. RAZPUST HITLERJEVE STRANKE V AVSTRIJI? DUNAJ, H), junija. Tukajšnji krščaiv* sko-socialisticni »Weltblatt« javlja, da bo, na današnji seji avstrijske vlade sprejet končni sklep o razpustitvi narodne socialistične stranke v Avstriji. VELIK REČNI SOM UJET V DRAVI. KOPRIVNICA. 10- junija. Včeraj so ulovili ribiči v Dravi pri Hlebinu 51 kilogramov težkega in 2.10 m dolgega rečnega soma. To je doslej največji rečni ki je bil ujet v Dravi Dnevne vesti Zborovanje učiteljstva iz slovenjebistriškega okraja Prisrčno slovo od večletnega šolskega nadzornika Ivana Koropca. Pretekli četrtek je imelo slovenjebistriško učiteljstvo svoje zadnje letošnje zborovanje pod zelenim Bočem v prijaznem starodavnem trdu v Studenicah pri Poljčanah. Zborovanja v tem kraju so bila .vedno privlačna, zadnje pa je bilo nad vse prisrčno, ker je učiteljstvo prispelo z namenom, da se poslovi od svojega čislanega in priljubljenega nadzornika g. Ivana Koropca, ki odhaja z letošnjim letom v zasluženi pokoj. (Slavnostno zborovanje je bilo v lepo o-krašeni šolski sobi. Udeležilo se ga je izredno mnogo tovarišev in tovarišic. Zborovanje je otvoril predsednik g. tajnik, ki je pozdravil prav posebej navzočega nadzornika g. Ivan® Koropca, šolskega nadzornika v p. g. černeja, šolskega upravitelja v, p. g. Vihra in Kokla ter vse navzoče. Omenil je, da je bil gospod nadzornik že ob svojem prvem nastopu službe, in tto prav v Studenicah, član sovenjebistri-škega društva. Zadnjih 9 let je bil učiteljstvu vzgleden šolski nadzornik, plemenit tovariš, dober svetovalec in vodnik podrejenega učiteljstva. Kadarkoli je utegnil se je udeleževal važnih učiteljskih zborovanj, kjer je s svojo tehtno in premi šljeno besedo vedno dajal novih pobud in smernic za uspešen napredek našega šolstva. Učiteljstvo slovenjebistriškega okraja ga je za njegove zasluge na zadnjem zborovanju v Slovenski Bistrici izvolilo za svojega častnega člana. Po nagovoru je učiteljstvo svojem to variškema šefu poklonilo veliko spominsko sliko in častno diplomo. Za oboje se je g. nadzornik prisrčno zahvalil in vidno ginjen izrazil željo, naj bi še nadalje bila med njim in njimi trdna vez. V očetovskih (besedah je bodril navzoče in dejal: Vedno sem bil za širjenje izobrazbe in vede med našim ljudstvom. Učiteljstvo me je pri tem delu složno podpiralo, zato mi o-stane čas, ki sem ga preživel med vami y složnem sodelovanju, v najlepšem spominu. V pesniških besedah mu je čestital nato njegov mladostni tovariš, vpokojeni nadzornik g. Černe. Vse zbrano učitelj st v o se je pridružilo njegovim izvajanjem, želeč odhajajočemu nadzorniku še dolgo in solnčno življenje. V gostoljubni Virtovi gostilni je bilo slavnostno kosilo, pred katerim si je učiteljstvo ogledalo še znamenitosti tamkajšnje zgodovinsko znane samostanske cerkve. Pri kosilu pa je ob raznih napitnicah in ob prepevanju tamkajšnjega pevskega zbora le prehitro prišel čais, ko se je bilo treba posloviti od prijaznih Studeničanov in simpatičnega nadzornika. Na dopustu In počitnicah Citatno Karla Maya Iz Cirilove knjigarne v Mariboru! Predavanje v društvu »Šola in dom". Poslednje predavanje v letošnjem šolskem obdobju je namenilo društvo »Sola m dom« pre važnemu vprašanju »O redo-vanju šolske dece«. Predaval je naš domači pedagog, g. prof. Gustav Šilih, ki je vso snov pregledno razvrstil in podal najvažnejše misli in sodobne izsledke na svojstveno temeljit način, vseskozi izpričujoč poznavanje snovi in vešče razumevanje. Po tolmačenju pomena redovanja kot z besedo oblikovane sodbe o sposobnosti, pripravljenosti in znanju učenca, je podal poročilo o bistvu in načinih ocenjevanja na temelju priznanih vzgojnih načel, omenil kaj se reduje (nravnost, odnos do pouka, višina učenčevih uspehov v poedi-nrh učnih predmetih) in označil često napačno pojmovanje staršev, da je ocena uspeha istovetna z napredkom učenca. Kot osnova ocenjevanja mora služiti v prvi vrsti najboljši možni uspeh, starostna doba, okolje učenoa itd. Vsi redi morajo vpoštevati celotni trtis ter ne smejo biti zgolj rezmltat številčnega preračunava n ja:; biti morajo čimbolj izraz sodbe oce iokupni osebnosti učenca. Odločitev ne sme biti mehaničen, po mrtvih točkah in določbah izvršen akt. ne sodba, nego vzgoini ukrep, zakaj mi učitelji nismo in ne smemo Inti sodniki, prej zdravniki, ki s svojo odločbo izvrše na učencu sicer neprijetno, a za njegovo bodočnost prepotrebno lečenje. Ob koncu je še podal critiko ocenjevanja, osvetlil njegovo pozitivno in negativno plat ter označil vred nost ocen. Prav sedaj ob zatonu šolskega leta važno predavanje je vzbudilo pri mnogoštevilnem občinstvu veliko zanimanja, ter želo toplo priznanje in zahvalo. Koprivc. CMD proti železničarski godbi. Pod tem naslovom je prinesla »Delavska Politika« članek, ki ne najde zlahka primera v slovenski žurnalistiki. Pod krinko delavca je napisal marksistični inteligent, da se znese nad obsovraženim nacionalistom, polemiko, katere ni zmožen zadnji dela-vec. Moška podružnica CMD nima niče sar proti delavcem in njih glasilu, saj ima v svojem odboru delavca in prav železničarja, obžaluje pa, da se pusti delavstvo in njega glasilo zlorabljati od kukavice, d pod krinko delavca znese v njenem glasilu jajce, ki ne dela časti niti delavstvu niti njegovemu glasilu. Če bi dotični članek res spisal delavec, bi mu tega ne zameril, ker bi si mislil, da je slabo podučen, ko pa spiše tak članek človek, ki ve da natolcuje in se hoče pod tujo krinko le maščevati za druge, nimam izraza, da tako početje primerno žigosam. Sodbo pustim javnosti. Zaplotnik! Ti se tako rad po časopisih hvališ, zakaj nisi podpisal članka? Se bojiš javne obsodbe. U-daril si po meni in podružnicah, narodni stvari pa s tem niso koristil, prav tako tudi ne delavstvu, h kateremu se štuliš; če pa je tebi v korist, pa lomiš kopje tudi za kapitaliste in izkoriščevalce delavstva. Ker tudi ti v podružnici ne plačaš več kakor 12 Din članarine na leto, dasi bi zmogel več, si tudi podružnica ne bo dal® predpisovati, kako naj deluje, in kdaj in proti komu naj izreče ostro besedo. Podpisani z zadovoljstvom ugotavljam, da je med slovensko inteligenco le malo takih izjem. Sicer pa še Bog z izbiro apostolov ni imel sreče, tudi tam je morala biti izjema. Dr. Ferdo Lašič. Dan Rdečega križa. V spomin dneva poroke svojih visokih zaščitnikov kra lja Aleksandra I. m kraljice Marije proslavlja Rdeči križ v mesecu juniju svoj poletni dan. Mariborski krajevni odbor bo v dneh 10. in 11. junija t. 1. priredil zbiranje prispevkov in s tem omogočij široki javnosti, da prispeva svoj delež k tej velevažni ustanovi. Vsakdo naj si bo v svesti, da je Rdeči križ ustanova najplemeniitejšiih nalog. Ko razni narod mostni in gospodarski, mnogokrat tudi drugi zlohotni in sebični razlogi razdvajajo narode in ustvarjajo nevarnost o-boroženega spopada, se trudi Rdeči križ za ohranitev miru, oznanjajoč ljubezen ■in slogo. Ni šemo njegova naloga, da v primeru vojne omiljuje nesreče in ne zgode na bojiščih, da tolaži in obvešča rodbine izginulih in ujetih, da skrbi za nepreskrbljene, temveč je njega naloga tudi v času ko ni vojne, da omili in blaži rane, ki jih prizadeva žal tolikokrat elementarna sila. Koliko vojnih sirot je sprejel in odgoj.il Rdeči križ in koliko slabotne in osirotele dece je podprl, o-krepil in prehranil, ni vsakomur znano, ker je ta ustanova edina, ki vrši brez hrupa in reklame svojo človekoljubno nalogo tiho in skromno. Zato je dolžnost vse široke javnosti, da v dneh, ko stopa društvo pred vse plasti našega naroda s prošnjo za skromen prispevek, ne odreče svoje pomoči. Vsak najmanjši dar bo sprejet z zahvalo in bo našel plemenito in koristno vporabo. Kdor daru je Rdečemu križu, daruje sebi. Ne odklanjajte pomoči Rdečemu križu, ker jo s tem odrekate sebi v črnih dneh! Nabiralne pole R. k. bodo opremljene z društvenim žigom in podpisane od predsednika, blagajnika in tajnika. Iz učiteljske službe. V višjo položajno skupino je napredovala Alojzija Burni-kova. učiteljica v Mariboru. Sprejem gojencev v strokovno podčastniško šolo. Mestno županstvo razglaša, da bo v jeseni sprejetih v strokovno podčastniko šolo v Šibeniku večje število mladeničev iz meščanstva. Vse podrobne informacije daje mestni vojaški urad. Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Mina:i-kova lekarna »Pri orlu« na Ulavjiem trgu.! Promenadni koncert. Mestno olepševalno društvo priredi jutri v nedeljo dopoldne v mestnem parku promenadni koncert. Igrala bo Schdnhsrrjeva godba. Streljanje na leteče golobe in na bra-kado priredi mariborska podružnica SLD jutri, v nedeljo 11. trn. ob 14. uri na vojaškem strelišču v Radvanju. Mariborski Jadranaši, v Ljutomer! Mariborsko pevsko društvo »Jadran« odide jutri na sokolski zlet v Ljutomer z jutranjim vlakom ob 5.59. Vsi člani se pozivajo, da vzamejo s seboj sokolske legitimacije ! Obiskovalcem sokolskega zleta v Ljutomeru. Ker bo v nedeljo zjutraj velik naval na kolodvoru, naj si obiskovalci sokolskega zleta v. Ljutomeru nabavijo vstopnice še danes v pisarni »Putnika« na Aleksandrovi cesti. Opozarjamo na tombolo, ki bo na Tetovo na letnem telovadišču Sokola L, 18 tombolskih in mnogo drugih dobitkov. Prva tombola 3000 Din. Igralci bodo lahko sedeli. Po tomboli veselica. Tezenski dan. V okviru tezenskega dne, ki bo 15. tm. bodo gostovali na Teznem studenški dileiantje Sokoli z velezaibavno komedijo »Tri dni pajek«, nakar že danes opozarjamo Mariborčane in okoličane. Ljudska samopomoč v Mariboru nazna nja svojim članom, dat bo njen občni zbor dne 11. tm. ob 9.30 uri dopoldne v Gam-brinovi dvorani. Gostilna »Pri lipi« (Auderle) Radvanje, v nedeljo dne 11. t. m. koncert; igra godba »Drava«. Obnovljena moderna iradio-naprava. Pojedina pečenih piščancev. 3rvovrstno teharsko vino. Selekcijska zadruga za rejo perutnine v Mariboru priredi v tekočem letu ne-caj tečajev za kapunanje. Zanimanci, ki žele, da bi sc tečaj vršil v njihovem kraju, naj obvestijo o tem vodstvo gornje zadruge potom svoje občine, šolskega vodstva ali druge korporacije. Zadruga bo potem vse potrebno uredila. Šolska vodstva, krajni kmetijski odbori, kmetijske podružnice itd. pa se vabijo, da pomagajo zadevno interesentom, zlasti tudi da prevzame in izvršijo zadevne potrebne priprave. Navodila za to daje zadruga. Prijave se naj pošljejo do najpozneje 25. t. m. Trg za seno in slamo. Na današnjem trgu je bilo'10 voz sena, stot po 40 do 60 Din; 5 voz slame; stot po 35 do 40 Din in dva voza škopov, snop 1.25 do 1.50 Din. Današnji trg je bil izredno dobro založen in obiskan. Na trgu je bito ves dopoldan živahno vrvenje, k čemur je pripomoglo lepo vreme. Okoliški kmetje so pripeljali 12 voz krompirja, 2 voza čre-šenj iti nekaj voz čebule. Špeharji pa so pripeljali 8 voz zaklanih prašičev. Bogato zatožen je bil perutninski trg, kjer je bilo nad 3.000 gosi, rac, puranov, kokoši in piščancev. Prodajali so race, gosi in purane po 30 do 65 Din, kokoši po 20 do 40 Din, piščance po 20 do 35 Din par. Precej je bito na trgu črešenj, ki so jih prodajali po 4 do 12 Din kg. V primerih zastrupljenja, povzročenega po pokvarjenih jedilih, kakor tudi po alko holu, nikotinu, morfiju, opiju, kokainu je uporaba naravne »Franz Josefovc« grenčice bistven pripomoček. Od doma je pobegnil. Mariborskega mesarja Ivana Z. niso pripravile težavne razmeče, da je zapustil domače, ampak je to storil iz neznanega vzroka. S seboj je odnesel tudi precejšnjo vsoto denarja. Pri apnen ju arterij v možganih iti srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi rnale množine »Franz Josefove« vodo iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polstransko o-hromelih z »Franz Josefovo« vodo najboljše uspehe pri iztrebljenju črevesa. »Franz Joseiova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Prebojni indigo, karbon papir v la kakovosti, traki za stroj; Zlata Brišnik, Slovenska ulica. Kino Union. Od danes dne 9. Vi. dalje predvajamo veselo opereto »Ženin greh« z Elzo Fister, Ivanom Petrovičem in najboljšim komikom Szokejem Szaka-lom v glavnih vlogah. Film je zabavne vsebine, poln humorja, in smeha. Grajski kino. Gd danes dalje predvajamo grandiozni nravstveni velefilm »Plesalke za južno Ameriko se iščejo«. Glavne vloge: Dit-a Parlo, Hardt, Frank in Otto. Film kaže pot mladih lepih deklet, ki se dajo premamiti z lepimi besedami zvodljivcev, da dobe v oddaljenih krajih lep zaslužek. Za mladino izpod 16 let prepovedan! Huda prometna nezgoda. Na vogala Stritarjeve in Frankopanov e ulice se je pripetila sinoči okrog 20. ure huda prometna nezgoda, ki na veliko srečo ni zahtevala človeških žrtev. Z motorjema sta trčila skupaj 32-letni poročnik tukajšnjega pehotnega polka Božo Boksanovič in 28-letni na Ruški cesti stanujoči mesar Viktor Vihar. Sunek je bil tako silovit, da je vrgel poročnika na rob ceste, kjer je obležal s hudimi notranjimi poškodbami nezavesten, mesar pa še je hudo poškodoval na desni nogi pod kolenom. Na kraju nesreče se je zbralo precej ljudi, ki so nudili ponesrečencema prvo pomoč. Poklicani reševalci so prepeljali hudo ponesrečenega poročnika v vojaško bolnišnico, Viharja pa so obvezali na reševalni postaji. Nesrečen padec. Na Zrkovski cesti na Pobrežju je padel včeraj popoldne 40-let-ni delavec Feliks Breznik tako nesrečno, da si je hudo poškodoval hrbtenico. Nezavestnega. so mariborski reševalci prepeljali v bolnišnico. Ponesrečen kolesar. Na Meljski c esjj je padel včeraj popoldne 52-letni sodar#” mojster Jakob Ramšak s kolesa' in se h®* do poškodoval na obrazu in na desni & ki. Prvo pomoč so ponesrečencu nudn na reševalni postaji. Policijska kronika. Aretirani so bili M6* zid. S. radi telesne poškodbe, Simon D.r®* di razgrajanja, Branko S. radi splošne?® suma, neki Ivan K. radi prevare in Mih® Š. radi potepuštva. Prijavljena pa sta1 bil® Franjo V. in Ivan Z. radi prevare. Vremensko poročilo mariborske orološke postaje. Davi ob 7. uiri je kaz®1 toplomer 9.7 stopinj C; minimalna temperatura .ie znašala 8.1 stopinj C; barometer je kazal pri 16.5 stopinjah 736, reduciran na ničlo pa 733; relativna 86; vremenska napoved pravi, da bo vreme ne' stalno. . Na XIII. Ljubljanskem velesejmu, * se vrši od 3. do 12. junija, je Radio-0”'-dajna, postaja Ljubljana pripravila v P®' viljonu »J« krasno urejeno razstavo radio aparatov in potrebščin. Vsak, ki * bo na novo prijavil kot radto-naroČn1.1’’ bo prejel brezplačno detektor s slušalk®' Brez posebnega obvestila. Umrla nam je naša ljuba, dobra zlata mamica ozir. sestra, tašča in stara mama Josipina Stoikovii v soboto, dne 10. junija 1933 ob 7. uri po daljši bolezni previdena s tolažili sv. vere v 71. letu starosti. Pogreb pokojnice bo v ponedeljek, dne 12. junija 1933 ob 16. uri iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo darovana 1 3. junija ob 7* uri v . upni cerkvi Sv. Magdalene. Maribor, Pola, Selnica ob Dravi, dne 10. junija 1933. Josip Stojkovič, soprog. _ . Karmen in Zora, Janko Škerjanc, Smiljana in Zorica, hčerki. , vnuk,n’U 2173 In ostah sorodniki. Shod državne stranke v obmejnem Št. liju Ler-a maniiestacija za nacionalno politiko. Govori poslanca dr. Pivka in domačinov. Prošnje in pritožbe kmečkega prebivalstva. Na binkoštni ponedeljek je bil v Št. liju v (Slov. goricah javen shod, ki ga je sklicala tamkajšnja krajevna organizacija JRKD. Šentiličani in okoličani so se vabilu v častnem številu odzvali. Prišlo je nad 300 resnih mož, hied katerimi je bilo nad 100 članov JRKD. Navzoča pa sta bila tudi narodni poslanec g- dr. Pivko in okrajni -glavar g. dr. Ipavic. Shod, ki je bil lep-a manifestacija za vsedržavno politično stranko ob naši severni meji, je otvoril predsednik g. Ivan M e r m o 1 j a, vodil pa ga je veleposestnik in poštar g. Gabriel S vil igo j. Po Pozdravnem nagovoru je prvi spregovoril narodni poslanec g. dr. Pivko, ki je izčrpno poročal o zakonodajnem delu v. narodni skupščini, o trošarinskem zakonu. ki je navzoče najbolj zanimal, o Prodaji vina v vinotočih in o raznih drugih zadevah. Izjavil je, da mora biti kmet Pros-t vseh šikan v svoji kleti. Poročal je tudi o notranji in zunanji politiki in so vsi navzoči njegova izvajanja z zadovoljstvom vzeli na znanje. Po njegovem poročilu se je razvila živahna debata zlasti 'glede obmejnega pro-' meta v 10 kilometrskem pasu. Navzoči so Prosili poslanca, naj bi se zavzel za obnovitev pogodbe z Avstrijo. Svoje želje s° podprli z raznimi dokazi. Avstrijci prihajajo namreč kupovat čez mejo, s če-Tnei' ie .precej pomagano našemu kmetu, obrtniku, trgovcu in gostilničarju. Prav zaradi tega pa avstrijski obrtniki z vso silo pritiskajo na svojo vlado, da prepove promet v tem prostem pasu. Iz gospodarskega stališča bi bilo koristno, če bi tudi naša oblast nekoliko popustila in ne bi tako rigorozno postopala. Ker nimamo na naši strani Mure mlinov in žag, naj bi se dovolilo našim kmetom posluževati se obojih onstran meje. Na ta način bi se omilil odpor avstrijskih obrtnikov, ki tako črno gledajo na našo stran. Resna debata se je razvila tudi pri razpravi o zakonu za zaščito kmeta. Volilei so opozorili svojega poslanca na resnost položaja kmečkega stanu. Vprašanje kme čkih dolgov je državno socialno vprašanje in mu bo morala vlada posvetiti vso pažnjo. Obdolžitev kmetov dolžnikov, da zakon zlorabljajo, ne bo držala, ker zaščiten kmet živi v negotovosti in ne ve kaj bo z njegovim gospodarstvom; daje temu tako, ni kriv zadolženec ampak dejstvo, da se predolgo zavlačuje rešitev zakona. Prav tako resna razprava je bila glede obrestne mere, ki se namerava določiti na 7 odstotkov kot minimum, kar je dosti preveč. V zaključnem govoru je predsednik g. Sviligoj ponovno poudaril nujnost in izrazil željo, naj bi se poslanec g. dr. Pivko zavzel za vse njihove težnje. Sličice iz zmedene sodobnosti »Heil Hitler!« in »Po jezeru bliz’ Triglava...!« Naši austrijski sosedje zahajajo ob nedeljah in praznikih prav pridno v gostil-in vinotoče na naši strani državne me-^ Da pa poudarijo svojo strankarsko opredeljenost, se ločijo hitlerjevci od doll-h^sovcev po strogo ločenih omizjih. Tako bilo te dni nekoč v nekem obmejnem v%toču sedem miz hitlerjevcev in eno omizje dollfussovcev. Zanimiva slika m 2?nimivo razmerje, mar ne? Da bi dali duška sovraštvu do Dollfus-s°Vega režima, so si hitlerjevci pri neki biizi dovolili tisto, kar jim je v nemški Avstriji prepovedano, zaklicali so jim: ‘Heil Hitler!« in jih pozdravili po rim-tansko. Dolliussovci na to niso reagirali, kako tudi, saj jih ie bilo dosti premalo in I11 bili pošteno izkupili- To je seveda hit-ferjevce še bolj navdušilo. Njihovo na-vdušenje se jc stopnjevalo celo tako vi-s°ko, da so čutili potrebo izraziti ga v PPsmi. ju zapeli so: »Po jezeru bliz’ 1 ribava čolnič plava sem ter tje...« in za- ključili s kitico in vzklikom: »Čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo! Heil Hitler!« Slovenski gostje so kaj čudno zijali, ko so slišali naenkrat dve tako čudoviti stvari: »Po jezeru...« in »Heil Hitler!« pa so pobarali navdušene rasistične pevce, kje in kako so se kot čistokrvni Germani tako lepo naučili pesmi Miroslava Vilharja? Odgovor pa je bil še bolj presenetljiv. Eden je dejal: »Ich bin doch ein Krainer! Krajnc sem, per mej duš!« Drugi pa je naglasil: »Ich bin aus Cilli! Celjan sem. pa sem ob prevratu ostal kot železničar v Avstriji.« In znova je zadonela v večer Slovenskih goric pesem: »Čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo! Heil Hitler!« Zanimivo, mar ne? Vse skupaj zveni tako, kakor da bi si bil izmislil humorist, da bi zafrknil blaženo sosedo Avstrijo, pa ni tako. Številne priče iz akademskih poklicev in iz kmečkih vrst, ki so prisostvovale tej zares ginljivi manifestaciji čistega hitlerijanskega režima na naši meji, so vsak trenutek na razpolago, da tudi s prisego potrdijo to kar so slišale ... Zagmela potom \ T, Oboje pospešuje zagorenje kože in zmanjšuje nost solnčarice. Pred solnčenjem se ie treba nevar-se je treba dobro namazati. Na ta način lahko uživate brez skrbi svetlobo in zrak. Zavidali vas bodo za vaš zdrav in športno sveži izgled. Nivea-crema učinkuje prhvročini prijetno n. hladeče. Nivea olje vas ščiti ob hladnih N dnevih pred velikim ohlajenjem. Obe sta nenadomestljivi, neponaredljivi, kajti le ti vsebujeta eucerit. Crema: Doza Din 6*— do 25*—, tnba Din 12-— in 17*—. Kulturne vesfg V noči od srede na četrtek je nenadoma od kapi zadet umrl v Zagrebu veliki hrvatski in največji kajksvski pesnik Dragutin pl. Domjanič-Zelinski. Rojen je bil Domjanič 12. septembra 1. 1875 v Krčih pri Sv. Ivanu Zelini. Najprej je bil gojenec zagrebškega plemiškega konvik-ta, pa tudi pravno fakulteto je dovršil v Zagrebu in se nato posvetil sodniškemu poklicu. Umrl je kot svetnik banskega stola. L. 1909 je izdal svojo prvo pesemsko zbirko v književnem štokavskem jeziku, 1. 1917 pa Laika vske »Kipce i popevke«. L. 1924. je izdala Matica Hrvat-ska njegove »Izabrane pjesme«, istega leta je izšla še zbirka »V soncu i senati«, letos pa poslednja s kratkim naslovom »Pjesme«. Mimo tega je pisal tudi prozo in sodeloval v vseh hrvatskih revijah, včasih pa celo v slovenskih, ki so rade objavljale njegove kajkavske pesmi, ki so dosti bliže slovenščini kakor srbohrvaščini. Dolgo vrsto let je bil predsednik Matice Hrvatske, član društva br-1 vatskih književnikov in predsednik hr-vatskega centra Pen-kluba. Dosti njegovih pesmi je bilo prevedenih na skoraj vse slovanske jezike, pa tudi v nemščino. Dragutin Domjanič je začel pisati s pojavom moderne malo pred I. 1900 sprva v književni srbohrvaščini, nato pa v kaj-kavskem narečju. Svoj veliki sloves si je pridobil šele s kajkavskimi pesmimi, ki so za hrvatsko in tudi srbsko slovstvo nekaj docela novega ne le po jeziku, mar več tudi po duhu in svoji globoki lirski noti. Kakor že omenjeno, je ta lirika po temeljih bolj slovenska. Zato je pa pesnik tudi vedno posebno pazljivo zasledoval slovensko slovstvo, zlasti liriko ter bil naš največji prijatelj med, brvatskimi literati. Rad je zahajal tudi med Sloven- ce in je posebno ljubil naše Slovenske gorice, sploh Prlekijo, kateri je posvetil več pesmi. Kajkavščino, ki je kot jezik leposlovja umirala in odstopala svoje me sto štokavščini književnega jezika Srbov in Hrvatov, je zopet dvignil hi ustvaril v njej bisere, ki bodo ostali vedno dragoceni. Tudi Domjanič sam je najbolj ljubil svoje kajkavske pesmi, zlasti zbirko »Kipci i popevke«. V tej zbirki je v pesmi »Za zbogom« izrekel svoje posmrtne besede, dal svoj portret človeka in odkril svoje srce: »Znam, skoro me ne bu i ja bum pozabljen, i samo popevke te male još dale se budu spominjale z vami, tak same si zvonele dale. I štel bi, da v vsaikoj živi moje srce, i štel bi, da vsaka ti vrača vsu ljubav, vse lepo, kaj ti si mi dala, ti draga, ti reč mi domača. Spomin pesnika Dragutina Domjaniča bo ostal živ, dokler bodo ostala njegova dela. Za njim, ki so ga pokopali na za-grabškem Mirogoju z vsemi častmi, ki jih narod lahko izkaže svojemu velikemu pesniku, žaluje vsa Jugoslavija. Max Hermann: Debet. Samozaložba, Gradec 1933. Mariborčan, bančni ravnatelj Maks Hermann je izdal te dni grafično lepo opremljeno, 100 strani obsegajočo knjigo »Debet«, po kateri bodo z veseljem segli vsi, ki jih zanima ta problem gospodarstva in 'enarstva. O delu bomo še spregovorili. Schmeling knock out! V New Yorku je predsinoči pred 65.000 gledalci Američan Maks Baer porazil bivšega svetovnega prvaka Maksa Schmelinga v 10 kolu knock out. Jubilej prleškega Sokolstva Tridesetletno delovanje Sokolskega društva v Ljutomeru. Omenjenega leta sc je začela tudi žen-V telovadba. Oddelek je imel osem čla-”lc> ob koncu leta 11. Radi ženske telohe jc nastal neki spor, tako da je kra-vbi šolski odbor, ki je prepustil Soko-} telovadnico, zahteval nadzorovalno ^ pri vajah ženskega odseka. V letu leti .......... Povedalo, in šele na priziv na namest- je bilo delovanje živahno, ludi iz , 1 So s** nrireiaii v razne kraje, Izle \0rmoi so se prirejali v razne kraje. IzleJ 1 ož je ptujsko okrajno glavarstvo ftvo v Gradec, je bil izlet dovoljen. *0 ha. se je s težavo izposlovala dovoli-ž v- Pa bi ga bili skoraj preprečili Ormo-Vh ki so se plašili, boječ se škandalov, . tlonstracij od strani ormoških »Germov«. Vendar pa so Ljutomerčani t^ali, ker bi preložitev izleta bila va blamaža za društvo in bi se tia-vrfchnki veselili zmage. Ta izlet se je * 10. septembra. Iž Varaždina jc pri-Varaždinski Sokol«. Sprejem za okrega Sokola« jc bil v Ormožu pred Vse 0 šolo na Hardcku, potem je šlo sDr . ^sproti »Varaždinskemu Sokolu«, stu hi se naj vršil na dravskem mo-nigL, krajni glavar v Ptuju je z orož-na i»0lh prepovedal Slovencem prehod , r^atsko, a »Varaždinskemu Sokol” vi)n^a tla. Ljudstva je navrelo nešte-k0 ’ ki je bilo radi tega nostemmia ta-da. pZhurjeno, da se jc bilo bati soopa-° energičnem nastopu br. dr. Gross- mana, staroste dr. Chloupka in staroste »Varaždinskega Sokola« dr. Pcre Magdiča je bil Hrvatom dovoljen prestop na slovenska tla, samo »Varaždinski Sokol« ni smel imeti svojih rdečih čepic na glavi. Pozneje se je vršila velika ljudska veselica pri Geršakovem hramu na travniku. Veselice se je udeležilo do 5000 ljudi. Leta 1906 so se začeli na »Murskega Sokola« tudi napadi s strani »Slovenskega Gospodarja«. Napadi so bili popolnoma neutemeljeni, kakor je razvidno iz kronike, a rahločutni starosta dr. Chloupek je zaradi napadov odložil svoje mesto. Kakor je razvidno iz zapiskov, so napadi »Slovenskega Gospodarja« trajali dalje. Leta 1907 ni hotel dr. Chloupek kljub prošnjam sprejeti mesta staroste. Starosta je bil Anton Mišja st. Tudi tega leta je bilo delovanje živahno; prirejali so se izleti. Sokolskega izleta v Prago 28. do 30. junija sc je udeležilo 16 Sokolov, med temi tudi pet telovadcev. Leta 1908 je bil starosta zopet dr. Chloupek. 'lega leta je dobilo društvo zastavo. Dne 15. in 16. avgusta se je vršilo razvitje. Zastavo je blagoslovil dekan Jurkovič. Kljub dežju se je vršila javna telovadba in je bi! obisk s strani prebivalstva prav dober. Na praporu so lepe besede: »Združitev in ljubezen.« Leta 1912 se je priredilo več izletov, nekaj bratov pa k šlo v Prago na Vse-sokolski zlet. Leta 1913. dne 4. februarja je preminil starosta in ustanovitelj »Murskega Sokola« br. dr. Chloupek. Častno je sprem- ljal na zadnji poti v Varaždinu »Murski Sokol« svojega prvega starosto. Posle je vodil dalje brat podstarosta br. Jožko Rajh. Tega leta se je proslavila 10 letnica obstoja »Murskega Sokola«, združena z zletom Mariborskega Sokolskega okrožja. Tudi se je tega leta ustanovil odsek »Sokolski dom«, ki je začel zbirati ustanovne kamne po 50 K. Ob koncu leta je bilo 40 kamnov. Sploh je bilo delovanje zelo živahno in uspešno in je na občnem zboru br. starosta izjavil, da je začelo društvo dobro gospodariti in marsikateri gospodar bi bil zadovoljen s takim lepim zaključkom, kakor so ga položili bratje društveni funkcionarji. Za društveno leto 1914 je bil izvoljen za starosto br. Jožko Rajh. Delovanje društva tik pred svetovno vojno je bilo ži vrnimo. V stalni evidenci je bil Sokolski dom in nakup* sfc bišča. Tudi so bili že v naprej določeni društveni zleti. Zadnja seja pred vojno je bila 24. maja, na kateri se jc razpravljalo tudi o udeležbi pri župnem zletu v Rušah, ki se je vršil na Vidov dan 1. 1914. Kmalu nato je izbruhnila svetovna vojna. Sovražnikom narodnega pokreta je bila dana prilika, da so z brutalno roko zatrli vse cvetoče nacionalno delovanje Sokolstva. Prapori in sokolske surke so se morali odloži ter hraniti za plačilni dan. Vodilni sokolski delavci so bili internirani po taboriščih, zastraženi in zasramovani. Tudi ikčj društvo je bilo razpuščeno. Starosta brat Jožko Rajh je moral v graške za-p„ ; kot veleizdajalec, ker je zvest svojim okolskim idealom takrat izjavil, da ne bo streljal Srbov. A seme jc rodilo sad! Iz vrst Sokolov so se polnile one junaške legije, ki so na' strani zavezniških velesil na bojiščih vsega sveta pomagale pri svetem velikem delu osvobojenja. Takratni društveni načelnik br. Jože Velnar je kot vojni ujetnik vstopil v Rusiji v jugoslovanski dobrovolski korpus. Prvi občni zbor po svetovni vojni jft' bil 12. januarja 1919, vodil ga je stari starosta br. Jožko Rajh. In solnce svobode je vzbudilo tudi v našem Sokolu novo življenje. Na novosadskem taboru se je prekrstil »Murski Sokol« v sedanje Sokolsko društvo Ljutomer. Žalosten datum v zgodovini našega Sokola je 11. oktober 1924, ko je na tragičen način preminil starosta br. JoScO Rajh. Slava mu! Krono svojega delovanja je Sokol doprinesel s tem, da si je v letih 1924 do 1926 ustvaril lasten Sokolski dom, in sedaj je v našem domu dovolj prostora za vse telesno! kulturno in vzgojno delo. Staroste po Jožkovi smrti so bili eno leto br. Miki,'tri leta br. Baukart in od 1. 1928 br. dr. Stajnko. V letu 1931 je društvo v svojem okviru ustanovilo tri Sokolske čete, in sicer pri Sv. Duhu na Stari gori, pri Mali Nedelji in na Cvenu. V Ljutomerskem okraju je sedaj 11 društev in čet. Sad svojega plodonosnega dela bo društvo pokazalo ob jubileju 30-!etnega delovanja dne 10. in 11. junija tega leta ob priliki župnega zleta v Ljutomeru. — Zdravo! Stran 3, Mariborski »V E CER NI K«’ Jutra V Mariboru, dne 10. Vi. 1933. $SHI2SSSaSiBiiai2n2K233BlKSEI Načrt zietišča za prvi pokrajinski zlet SK] v Ljubljani GLAVNA Sokolstvo Poseben vlak v Ljutomer Župni TO poziva vse nastopajoče oddelke, da se odpeljejo jutri zjutraj s prvim rednim potniškim vlakom, ki odhaja ob 5.39 iz Maribora. Dvajset minut pozneje bo odhajal iz Maribora poseben vlak, katerega se naj posjužljo vsi ostali člani in obiskovalci župnega zleta v Ljutomeru. S prvim rednim potniškim vlakom se bo peljalo na zlet tudi vojaštvo. ODHOD IZ LJUTOMERA: prvi vlak bo odhajal iz Ljutomera ob 18.36, posebni vlajt pa ob 21. uri. Prvi pokrajinski zlet SK1 v Ljubil ani Obvestila glavnega zletnega zbora in navodila. Komaj trije tedni nas ločijo od velikih sokolskih slavnosti v beli Ljubljani. V zletni pisarni je kot v čebelnjaku, vsi odseki delajo s podvojeno silo, vsi elani se zavedajo svoje dolžnosti za čim večji in sijajnejši uspeh zleta. Za zlet je veliko zanimanje v naši državi in v tujini, zlasti bratje Cehoslovaki so razvili obširno propagando za naš zlet, ki se je iz pokrajinskega izpremenil v vseslovanski sokolski zlet. Bratje Cehoslovaki ^pošljejo za naraščajske dneve 200 naraščajnikov in naraščajmo, ki bodo sodelovali pri jav ni telovadbi in sprevodu. Za glavne zlet-ne dneve pa pride članstvo s tremi posebnimi vlaki in tremi svojimi sokolskimi godbami. Članstva bo prišlo na naš zlet po dosedanjih prijavah nad 3000. Iz naše države pa se pričakuje vseh udeležencev do 30.000. Vse Sokolstvo in ostalo občinstvo opo zarjamo, da so zletni znaki že na razpolago. Zletni znak je veljaven šele od 21. junija, ko se otvori zletna razstava. Za naraščajske dneve pa daje zletni znak Članstva samo vozne olajšave na železnici, drugih olajšav pa ne. Za vodnike * naraščaja in decc, ki pridejo in se vračajo s svojimi oddelki, zadostuje naraščaj ski zletni znak. vendar pa priporočamo vodnikom naraščaja in dece, ki se nameravajo potem udeležiti glavnih zletnih dni, da si že sedaj nabavijo članski zletni znak. Za naraščaj veljajo .članski zletni znaki tudi za glavne zletne dneve. Narodni muzej in Narodna galerija bosta odprta v dneh 18., 28. in 29. junija od 9. do 13. ure. Vstop prost. V prihodnjih dneh izide posebna brošura ^Izletni spored« za izlete po končanem zletu. Izletni red, vključno izletna železniška legitimacija, staneta Din 6.-ter se naročata v zletni pisarni. Udelež bo na vseh izletih, objavljeno v »Izlet nem sporedu« je treba prijaviti zletni pisarni najkasneje do 20. junija. Opozarjamo vse izletnike, da bo vozil po zletu dne 30. junija poseben parnik iz Sušaka v Split, iz Ljubljane pa poseben vlak na Bled in v Bohinjl Vožnja na Bled in Bohinj bo po železnici tretjinska, za vse ostale zlete pa velja polovična vožnja. Vstopnice za II. predzletni dan in za glavne zletne dneve se dobivajo v Ljubljani v zletni pisarni, pri Ljubljanski kreditni banki in njenih podružnicah v Celju, Kranju, Mariboru, Novem Sadu, Ptuju, Splitu in Zagrebu, in pr'. Kreditnem zavodu v Ljubljani. Ker bo v glavnih zletnih dneh velik naval za vstopnice pri bl:.._...Jnah, opozarjamo vse obiskovalce zleta, da si nabavijo vstopnice že vnaprej. Hitite Tnrei nabaviti vstopnice, če si hočete preskrbeti len in udoben sedež na tribunah. Vse ostale informacije glede izleta se dobijo vsak dan v zletni pisarni v Ljubljani, Narodni dom, tel. 32-74, ter pri društvenih edinicah. Mednarodne rokoborbe so sinoči končale takole: Mileusnič in Girilov sta se borila neodločeno, Angelescu je zmagal v 16 minuti nad Jandero in Sclnvarzbauer pa je v 33. minuti porazil Wagnerja. Drevi se srečajo: Mrna in Girilov, Milousnič in Wagner ter Angelescu in Solrvvarzbatier. Jutri, v nedeljo pa nastopijo: Bognar in Ja-ndera, Angelescu in Wagner, kot zadnji par v odločilnem boju Milousnič in Girilov. * ASK Primorje :SK Rapid. Jutri, v nedeljo 11. t. m. gostuje ASK Primorje iz Ljubljane v Mariboru ter bo odigral proti SK Rap-idu prijateljsko tekmo. Tekma bo na igrišču SK Rapida s pričetkom ob 16.30. jugoslavija:Roniunija. V tekmovanju za balkanski pokal se bosta jutri, v nedeljo srečala v Bukarešti Jugoslavija in Romunija. Potek tekme bo prenašala radio postaja Zagreb, in sicer ob 17.30. Mednarodne motorne dirke v Mariboru. Motoklub Maribor bo priredil 15. in 18. junija na dirkališču na Teznem velike mednarodne motociklistične dirke. Za to prireditev so se prijavili najboljši evrop- • ski dirkači, med njimi Danec Niels Soerenssen, Dunajčan Killmayer, Francoz Berendt, črnec Tella iz Abesinije, Hoffman iz Nemčije itd. Na startu bo nadalje kompletna ekipa jugoslovanskih vozačev, ki so že mnogokrat tekmovali v tujini iti želi mnogo uspehov. Motoklub Maribor se ni ustrašil ne dela ne stroškov ter sestavil program tako, da se bo nudil zares prvovrstni motorni šport. Mladinski nastop šentlovreške sokolske mladine. Mladina' sokolskega društva Sv. Lovrenc na Pohorju priredi na praznik Telovega 15. t. m. ob 16. uri popoldne na šolskem vrtu svoj nastop, na katerega vljudno vabimo vse Sokole in prijatelje sokolstva. Odzovite se vsi prisrčnemu vabilu naših najmlajših! Članstvo Sokola Studenci. Legitimacije za pokrajinski zlet dobe vsi člani in vsi, ki nameravajo na zlet v Ljubljano pri društvenem tajniku br. Žerjavu. Šport Mednarodni sabljaški furnir v Mariboru VELIKE IN POMEMBNE BINKOŠTNE PRIREDITVE. Kakor smo že poročali, se ie vršil v Mariboru za binkoštne praznike veliki sabljaški turnir, ki je bil prvi v večjem obkegu in mednarodnega pomena v naši državi. Turnirja so se udeležili iz naše države: Ilirija (Ljubljana), Makabi in Concordia iz Zagreba, Obilic iz Vel. Beč kereka, Hakoah iz Subotice in mariborski akademski sabljaški kljub ter Steier-markischer Landes-Feohtklub, AGK in Grazer Turnverein iz Gradca. Vsega skupaj se je udeležilo turnirja okoli 100 sabljačev in 50 oficielnih zastopnikov dunajskih klubov, avstrijske sabljaške zveze in članstvo jugoslovanske zveze s celim svojim odborom. Prireditev je potekla v popolno zado-volstvo vseh udeležencev. Njen namen je bil mariborskemu občinstvu demonstrirati šport, ki nima ničesar sirovega v sebi in le zlasti za inteligentne poklice radi svoje gibčnosti posebno pripraven. Rezultati turnirja so pokazali, da so sabljači iz Zagreba kot centruma sabljaš-kega športa in sabljači iz Subotice in Velikega BeČkereka močnejši kot naši. Pa tudi slovenski sabljači se stalno izpopolnjujejo, v prvi vrsti člani SK Ilirije, ki jih trenira izboren sabljaški učitelj gospod polkovnik Cvetko. Rezultati, ki smo jih dosegli Slovenci v državnem prvenstvu,, so vsekakor častni. SK Ilirija si je priborila državno prvenstvo v damskem floretu in v floretu seniorjev. Mariborski akademski sabljaški kljub pa državno prvenstvo v epeju seniorjev. Poleg tega pa še več drugih in tretjih mest. Mednarodna borba proti Avstrijcem je pokazala popono utrujenost naših sabljačev. V borbah za državno prvenstvo so sc namreč precej izčrpali, dočim so bili Avstrijci sveži in neutrujeni. Zato je tudi lKMiaz sabljačev iz dravske banovine v razmerju 2:1 razumljiv. V okviru državnega prvenstva je bil v terasni dvorani hotela »Oarek slavnostni oičnb zbor JMS, kateremu je predsedova najprej senator g. dr. Ploj kot starosta, nato pa podpredsednik JMS g. Biichler v zastopstvu obolelega predsednika Zveze ministra v. p. dr. Mažuriniča. Prisotnih je bilo okoli 50 delegatov raznih sab-ljaških združenj naše države. Občni zbor je pokazal, da se sablaški šport, ki je v naši državi še mlad. stalno razvija. MASK je priredil na čast udeležencev turnirja tudi banket, ki mu je predsedo val podban g. dr. Pirkmajer. Banketa se je udeležilo 50 oficielnih predstavnikov Mednarodnemu turnirju in akademiji so prisostvovali tudi ban g. dr. Marušič in predstavniki civilnih in vojaških oblasti, Svetovna prvakinja in olimpijska zmagovalka Ellena Preisova je sicer prisostvovala turnirju in akademiji, pa ni mogla nastopiti, ker je imela od treninga za sabljaški turnir za evropsko prvenstvo (S.do 30. t. m. v Budimpešti) vneto roko. Namesto nje je na-sto-pila njena tre nerka, izborna borilka v damskem flo retu, vdova pok. svetovnega sabljaškega mojstra Neraliča ga. Neralič. Verdnikova proti polkovniku g. Cvetku (Ilirija). Ta borba je bila na akademij tudi najlepša in najzanimivejša. Akademija je zelo lepo uspela in je bila velika unionska dvorana nabito polna V borbah so nastopali letošnji državni prvaki v posameznih orožjih proti lanskim prvakom. Mariborski akademski sabljaški klub je s tem turnirjem pokazal upravičenostt svojega obstoja in delavnost svojih čla nov. Ves turnir je bij vzorno orgatnizi ran, za kar gre v prvi vrsti zasluga okrajnemu -glavarju g. Milanu Makariu senatorju g. dr. Ploju in g. dr. Picher-ju. MASK bo tudi v -bodoče ostal v ospiret ju sabljaškega športa in dvigal njegov pomen za krepitev telesa. Želimo mu naj lepših uspehov. Dokumenti »lojalnosti" naših nemških sodržavljanov Imam že nad 50 let opravka z Nemci« Saj sem že hodil v šolo v slovenskem mestu, kjer je bila na višji gimnaziji slo-enska beseda pod občutno kaznijo prepovedana. Pozneje sem imel z njimi še več opravka v trgovini, kjer sem imej veliko prilike vseskozi spoznati zlasti spodnještajerske Nemce, še bolj pa tiste prav za pr-av renegate, ki so se Šteli za hujše Nemce kakor so oni pravi iz rajba« Čisto do golega pa sem zlasti sedanje spoznal ob priliki obiskov pokojnega starega -avstr. cesarja v Celju. Maribor je zame na tem področju znanja le še neka »visoka šola«. Iz te svoje dolgoletne prakse hran^ in upoštevam posebno eno dobrodošl® skušnjo obračunavanja z , Nemci. Pred ni® treba stopiti le z brezobzirno resnico, jf1 vpliva nanje tembolj, čim globlje prikuj* iz njih lastne orožarne. V naglici za P D’1 poskus se omejim na sledeča dva dogo®' ka: Pri nas še ni bil oficielno znan izid Pr' vih za Hitlerja odločilnih volitev v Ne«1' čiji, že so se naši »lojalni« sodržavljan* naslajali nad novo izdelano kanto porazdeljene Jugoslavije, s posebnim oziroff1 na Slovenijo. »Marburg \v!eder untet G raz«. S kakšno razigranostjo so izzvenele te besede, čeprav še ni minilo h $ 20 let, odkar so morda prav isti gotov® pa večina posebno mariborskih Nemcev, Gradec preklinjali, ker je zlasti na gosP0' -danskem polju prav mačehovsko postoP*1 z njimi. Ta karta je bila na vpogled v pisarni nekega — recimo intelektualca. Neki dunajski podjetnik se je ob prveuj izbruhu sedanje avstrijske krize zaniflP. za nakup posestva v Jugoslaviji, še. b°! pa želeč zamenjave. Obrnil se je zadevP® na neko tukajšnje podjetje. Vedoč, da J® v* bližini Maribora več takih posestev, terih nemški gospodarji istotako željP tja preko -meje, se je to podjetje obrtii’0 na več takih naslovov. Obrnilo pa se P v slovenščini na naslov oskrbništva V°' sestev, upoštevajoč, da bodo lastniki s*1' mi naravnost planili po taki priliki h1 tembolj, ker je bilo po naključju znaj'®’ da tudi oni občutijo krizo, tu pa se i*1** nudi prilika za rešitev. In upoštevalo s^ je pri tem tudi, da ima vsako teh po®®' stev že v svojem lastnem interesu, ak ne naravnost slovensko narodno čute*® ga, vsaj takega oskrbnika, ki razume t®* di slovensko. ■, Pa kaj se je zgodilo? Temu bo se1d že mesec, toda doslej je izmed tolikih takoj odgovoril le eden osebno na d pisnici v dveh stavkih, v katerih P°v da ne razume slovensko. .. Zelo zanimiv in nekoč zgodov«1 . važnosti je odgovor podjetja na to »« beznivo« dopisnico. (Ta odgovor se uporabil ob prihodnji priliki.) Iz življenja v sovjetski Rusiji SLIKA MALOMEŠČANSKE DELAVSKE DRUŽBE. Docela ob strani ostalega sveta se razvija v sovjetski Rusiji novo življenje, ki bi ga mogli imenovati kolektivizacijo duha v pravcu malomeščanstva. Razvoj v to smer nam kažejo že male delavske hiše na periferiji Moskve, ki sicer zaostajajo za evropsko sodobnostjo, so pa že zasebna last boljših delavskih družin, tega osredja vsega temelja sovjetskega režima. V teh malih hišah je poleg sobe hi kuhinje tudi kopalnica, kar pomeni velik, naravnost ogromen napredek nahrani predvojnim časom, ko delavci v> Rusiji sploh niso stanovali v meščanskih stanovanjih, ampak v barakah brez vsake udobnosti. Take barake so ponekod sicer še vedno v, modi in tudi vse kleti so polne družin, toda te pripadajo le najnižjemu proletariatu in so le prehodnega značaja. Z življenjem v lastnih, kolikortoliko udobnih stanovanjskih hiši-cah, se spreminja tudi mišljenje in gledanje na svet. Stanovanja s kuhinjo in kopalnico spreminjajo ves duhovni obraz Proletarske družine. Oče je tovarniški delavec, mati gospodinja, hči — študentka- Tega v Rusiji poprej ni bilo. Višja 0uhka je bila skoraj izključno le privile-g|i višje kaste. Vse to kaže izrazito pot ^malomeščanstvo z vsemi tipičnimi znaki dobrih in slabih lastnosti. Ljubezen do drenioženja narašča. Denar nima take Privlačnosti, in sicer ne samo zaradi te-Sa’ ker nima prave vrednosti, in tudi ne' s3mo zaradi pomanjkanja obleke, obutve 'n živil, ampak v prvi vrsti zato, ker iz-Subi takoj vso svojo moč, čim se ne spremeni v blago. Stanovanje, pohištvo, Prleke — to so reči, do katerih ima no-V|' ruski malomeščan zaupanje. V soglasju z vsem tem je tudi zmago-}’iti pohod kiča, katerega se je zahodna ln srednja Evropa že otresla. Moskovske Rgovine imajo sedaj skoraj vse posebne oddelke, v katerih se prodajajo ve-‘ke množine najrazličnejših neokusnosti: u,11etne palme, papirne cvetice, cenene v^e, kipi iz sadre itd. Odjemalcev je v.edno veliko; vsi malomeščanski domo-.V| nastali iz vrst poprejšnjega zapostav-jenega proletarijata, so okrašeni s tako drobnarijo. Prav nič boljše tudi ni po-drŠtvo, katero moreš nabaviti samo s Posebno uradno nakaznico. Naposled pa S- pridružujejo še vse mogoče slike bolj-seviških voditeljev, izgotovljene v istem y(ilu kakor so bile nekoč pri nas tovarnico producirane cenene slike svetnikov. Praski so večinoma boljševiški znaki s yrpom in kladivom, podobe kmetov in ooiavcev ali pa rdečih vojakov. Neredko-kjjaj se pa izoblikuje novi malomeščanski pus tudi v protiverske simbole, gro-eskne kombinacije križev, podobe po-carskih generalov itd. Skratka, ru-p proletariat pričenja sedaj tam, kjer e bi! evropski delavec ob začetku se-danjega stoletja. In kakor je tedaj dobil ,v Rvropi stanovanja le privilegirani pro-^riat, tako jih dobiva tudi dandanes V Rusiji le protežirani. Temu materialnemu razvoju ustreza U(li duhovni. Sovjeti so izvršili to eno C'>ko delo: odpravili so skoraj popol-"diia prejšnjo nepismenost. Toda samo j^nje čitanja in pisanja še ni kultura. uhovna kultura potrebuje duhovnega L^voja, ki pa more biti le samostojen. . e£a diktatorski sistem, ki objema vse iayno življenje, ne more ne izzvati ne d°voiiti. Tak sistem ustvarja pač znanje, ?ha znanje, ki je natanko dozirano in .^oblikovano: določeni svetovni nazor n določeno, nespremenljivo presojanje I akega življenjskega pojava. Okostene-1° dogmatičen ne pozna svobode misli ” Mišljenja, zato pa enostranski fanati-ne,h- Zato ni nič čudnega, da je nova ,*Sthenost preplavila vso ogromno Rusiji 8 polovično naobrazbo. Ljudje mislijo, VH. uekaj vejo in znajo, v resnici pa ne in ne znajo skoraj ničesar, ker se u dar niso učili samostojno misliti. Nji-lotVe m's^ IX) uKlaienih in točno do-^ ®hih tirih uradno določenih kategorij. ief 'I 7hd. s katerim je obdana sov« |.eCa R,lsija, ie visok, in čezenj ne mo-(j6‘z ostalega sveta nobena knjiga in no-„alli| umetnina ali sploh duhovna dobrl-jj0’ ki ji manjka »imprlmatur« sovjetske S(p.»ode. Celo svobodna kritika v mejah St‘,a,’k.ir ] vidno že prej vtihotapili v ta namen, čez zid iz kaznilnice. S seboj so vzeli kot talca jetniškega ravnatelja in dve ženski. Na cesti so napadli več avtomobilistov, jim s silo odvzeli vozila in se odpeljali v blaznem diru. Policija, ki jih je zasledovala, se ni upala streljati na begune, ker so se ti v svojih vozilih skrivali za ugrabljene talce. K zasledovanju zločincev je bilo nato pritegnjeno tudi vojaštvo, ki pa s policijo vred doslej še ni imelo nobenega uspeha. Kakšne poklice imajo ameriške žene? Število žensk v Ameriki, ki so se posvetile prostim obrtom, se je v zadnjih letih močno dvignilo. Pred kakimi tridesetimi leti je imelo lasten poklic v Ameriki okrog 4 milijone žensk, dočirn jih izvršuje sedaj samostojen poklic že nad 11 milijonov. Posebna uradno statistika dokazuje, da se je od teh posvetilo pekovskemu poklicu 9.000 žensk, tapetniškemu 1.600, dočirn je v zlatarskem obr-tu komaj 10 zastopnic nežnega spola. Tudi gozdarstvo ni preveč všeč Američankam, ker je v vseh Združenih državah le 15 ženskih gozdarjev. V drugih poklicih je 4.000 šoferk avtobusov, 2.000 šoferk osebnih avtomobilov. 1.800 sodnic in odvetnic, 1.200 policajk, 700 detektivk, dočirn odpade vse ostalo visoko število m učiteljice, profesorice, pisarniške moči, telefonistke itd. Cinizem. Eno interesantno anekdoto izza časa* ko je nastala na newyorški borzi tista znana panika: Neka znano oseba, kateri je njen bankir sporočil, naj pošlje takoj, najdalje pa do jutri dopoldne do desetih 10.000 dolarjev, ker bo sicer prodal vse njene delnice, je takoj pohitela k predsedniku neke zavarovalnice, kjer je imela polico&a 50.000 dolarjev in zahtevala posojila 10.000 dolarjev. »Ali,« je odgovoril predsednik, »saj je ■komaj dve leti, kar ste pri nas zavarovani, in vi sami nam niste dali doslej nifc 2000 dolarjev. Na. kaj naj vam damo 10.000 dolarjev?« »To meni nič mar!« odgovori zavarovanec, »ali mi boste dali zahtevanih 10.000 dolarjev ali pa boste dali jutri moji vdovi 50.000 dolarjev.« Pravijo, da je ravnatelj zavarovalnic# takoj izplača! zahtevano vsoto. Točna ura. Ko sem bil pred nekaj dnevi na Glavnem trgu, sem pogledal na stolp, da vidim koliko je ura. A glej ga spaka. Kazi; !o je 2, bilo 12, v resnici pa je bila 10 ura zjutraj! Kaj se je zgodilo.« Nič, tu ima nekdo priliko za delo!« . .3AKDANJA ISTINITOST Okrogel, dobrodušen »prete«, italijanski /ef enlk, se v vlaku zaplete v pomenek i pisateljem. Pisatelj: »Sijajen poklic, prečastiti, posebno kot izpovednik, jeHte-? 'ikšne grehe vam moški razodevajo!« — ■ihovnik: »Ni tako hudo, dragi gospod Pri tcm*pa-5e»po •večini'.pretiravajo;« Poglavje o ženskem svetu RAZVOJ ŽENSKE V POSAMEZNIH KRAJIH IN POD UPLIVI MODERNEGA ŽIVLJENJA. Mfefrbj Mttvltt!#: OCEANOPOLIS Roman o skrivnosti človeške prošlotti »Ne odgovarja,« je dejal profesor razburjeno. »Telefon ne funkcionira.« člane ekspedicije in moštvo je prevzela nefiadna bojazen. V globini okoli tisoč metrov se je moralo nekaj zgoditi, toda kaj, tega ni vedel nihče in si ni mogel pojasniti. Silno vznemirjenje je premagal prvi inženjer Skomar. Zaustavil je spuščanje in obrnil tok kolesa na dviganje. »Kaj delate?« je vprašal kapitan. »Dvigam...« je odgovoril inženjer. Toda v tistem trenutku se mu je nenadoma zazdelo, da odpor pri dviganju ni tak, kakor bi moral biti, in v glavo mu je šinila strašna misel... »Žica se dviga brez aparata!« je kriknil in pritisnil na vzvod ter pospešil dviganje na najvišjo možno brzino. Kolo se je vrtelo vedno hitreje in vedno it ti 11111 iiiiiiiiiiiiiiiniiiii tuni Milini mn intin iiiiiinii 11 mini im tiiiiiiiiiiniiiiiiilllllllllllllllf lillltflilll I V M a> r i b o r ti, 'dne 10. VI. 1933. 7: ■..: »nun—IM— Mali o Razno IOS TICHY IN DRUG. Kniiccs. elektrotehnnično podjetje, Maribor. Slovenska Pl. 16, tel. 27—56. proizvaja tilektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga do kon- kurenc 519 POHIŠTVO lastne.ua izdelka dobavlja po okrajno zmernih cenah Zalo-Ra pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ul. 22. nasproti tvrdke V. \Veixl.____________ OBLEKE, ČEVLJE. te tudi potrebne popravila, knjige, nakit, porcelan, pohištvo, perilo, .plača najboljše ptajska starinarna. ”lrg svobode. 1662 PIJTE DNEVNO BRAZILCI ATTE-ČA J. 1 zavitek Din 5,— pri Z. An-dcrlu, Maribor, Gosooska ul. 20. 1937 RABITE DENAR? Zaupajte sploh svoje skrbi posvetovalnici »Marstan«, Maribor, Slovenska ul. 22. (Vpisnina 10 Din.) 2142 ZE V POGONU! Najmodernejši stroj za česanje žime, volne, vate in afrika z aparatom za odvajanje praha 90%. Vaša cenj. popravila in naročila izvršujem vestno, hi tro in poceni. Novak, Vetrinjska 7, Koroška 8, Glavni trg 9, 2107 SURKOL. stSurno sredstvo za pokon-Sjivanje ščurkov in rtisov. t>: TPReri.ia Kanc. 1404 SOKOLSKI KROJ. Tazlieno pohištvo, obleke itd, bneeni na prodaj. Grajska sta ijnariia. Trg svobode. 2170 Rabljena motorna .r kolesa 'l:tltig in Šport, raznih r'lanik, brez in s prikolico, na ?r°daj, ]'atra. Cankarjeva ul. 5 2ft. 1905 „ , MARTIN SAERAN. soboj, črkoslikar, pleskar in hcar, (Maribor, Slovenska ul. •6, prevzema vsa v to stroko ^Padajoča dela ter jih izvršuje ič/hro in poceni. 1664 ZASTONJ PRIDEM Pa vaša popravila in vam jih |°Pct dostavim. Sodarstvo E. $j|cer. Vojašniška 7. 2116 TRAJNI KODRI 100.— DIN z najnovejšim preparatom. Takoj valovi brez vode. Pri gledališki frizerki Marici Požar, Vetrinjska 11. 2160 Kupim MANJŠE POSESTVO v bližnji mariborski okolici in dve lepi gozdni parceli v Šmarieti na Drav. polju na prodaj. Sprejmejo se tudi hranilne knjižice Mariborske mestne hranilnice, Posojilnice v Narodnem domu in Spodnještajerske ljudske. Poizve se pri občinskem tajniku v Košakih 2127 SLADKA TRAVA IN OTAVA za letošnjo košnjo okoli 2 orala v Radvanju na prodaj. Pojasnila v trgovini Jos. Krempl. Zg. Radvanje 68. 2134 PISALNI STROJ, malo rabljen, gramofon s 30 ploščami ceneno na prodaj. Gusel, Frankopanova ul. 55. PRIJAZNA STAVBIŠčA poceni proda Sclnvarz, Pobrežje, Zrkovska 16. 2152 ŠPECERIJSKO OPREMO in pult ceneno prodam. Dravska ulica 8. 2113 KUPIM dobro ohranjeno žensko kolo. Vprašati v upravi »Večerni-ka«. 2136 ZA GOTOVINO KUPIM HIŠO na vzhodu Maribora. Ponudbe pod »Brez posredovanja« na upravo. 2150 Prodam KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ »Singer« na prodat. Roza Si-dar. Pobrežka cesta 9. 2100 HIŠE IN POSESTVA od 15.000 Din naprej prodaja Posredovalnica Maribor, Fran čiškanska ulica 21. 2152 NA PRODAJ OMARA. trdi les 250.—, postelje 70.—, dober šivalni stroj 550.—, stoli, otomana, kredenca, spalnica. Židovska ulica 8., dvorišče. 2133 BUČNO OLJE. sveže in pristno, priporoča 1. Hoehmiiller, tovarna bučnega olja, Maribor. Taborska ul. 7. 2154 Soho odda SPREJMEM SOSTANO-VALCA(KO) Vprašati Trubarjeva ulica 9, dvorišče, vrata. 30. -2-124 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, parketira no in veliko prazno sobo oddam takoj. Vprašati Aleksandrova cesta 18/11. levo. 212S DVE SOBI, prazni ali opremljeni, oddam dvema osebama. Vodnikova ulica 3, Studenci. 2147 GOSPODA sprejmem na stanovanje in dobro domačo hrano. Vprašati Židovska ulica 14/1., desno. 2149 SOBO, •opremljeno, sončno, s posebnim vhodom, električno lučjo, takoi oddam. Stritarjeva ulica 5/1. 2153 Službo išče SLUŽKINJA išče mesta pri boljši družini. Zna opravljati vsa hišna in gospodinjska dela. Nastop takoj. Naslov v upravi »Večernika«. 2118 POPOLNOMA ZANESLJIV MLADENIČ, prijeten, marljiv in pošten, išče zaposlitve kjerkoli. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Skromen«. 1500 DEKLE za pomoč v kuhinji in za ostala hišna dela, išče službo v eni Pohorskih koč. Cenj. ponudbe na upr. »Večernika« v Mariboru pod značko »Dekle 2171 V naiem IŠČEM SOBO IN KUHINJO v koroškem predmestju. Plačam 5 mesecev v naprej. Pismene ponudbe na upravo »Večernika« pod »Dve osebi«. 2125 LEPO TRISOBNO STANOVANJE s kopalnico in vsemi pritiklinami v, novi zgradbi se s 1. julijem odda. Poizvedbe v upravi lista. 2120 STANOVANJE, sobo in kuhinjo s pritiklinami, oddam v začetku julija. Ptujska c. 18, Tezno. 2138 LEPO TRISOBNO STANOVANJE. solnčna veranda, del vrta se odda mirni stranki s 1. julijem. Naslov v upravi »Večernika«. 2140 RAZNO NOVO KOHIŠTVO iz trdega lesa, primerno tudi za gostilniške prostore, mize, klopi, z lanperijo, na prodaj. Vprašati »Vinotoč Zo*rko«, Košaki. 2123 NOVOZGRADBA na periferiji z veliko sobo, kuhinjo, vel. vrt Din 22.000. Ravnotam novozgradba, 3 sobe, kuhinja, veliki vrt. Din 54.000. Hiša v centru, 4 stanovanja, hlev, #Din 130.000. Lep gozd. 56 or.,’za takojšnjo sečnjo 6000 kub. metrov, Din 95.000. Vzame vsako knjigo. Posredovalnica »Rapid«, Maribor. Gosposka ul. 28. 2161 ODDAM DOBROIDOČO MESARIJO na prometnem kraju in oprem ljeno sobo z 1 ali 2 posteljama, takoj v najem. Naslov se izve v upravi »Večernika«. 2166 Sobo išče STAREJŠI SAMOSTOJNI UPOKOJENEC z lastnim pohištvom, išče za stalno prazno, srednjeveliko zračno sobo ali 2 mali sobi s posebnim vhodom. Želi popolno oskrbo ozir. skupno gospodinjstvo. Ponudbe pod »Siguren plačnik« na upr. »Večernika«. 2156 Službo dobi PRODAM GOZD približno 7 oralov, v bližini mesta, na hranilno knjižico Posojilnice Narodni dom ter en del proti gotovini. Naslov se izve v upravi »Večernika«. 2167 ŠIVILJSKO POMOČNICO za perilo iščem. Čep, Prešernova ulica 18. 2117 PRODAJALKO, zmožno slovenščine in nemščine, sprejmem. Pismene ponudbe z referencami in zahtevami pod »Prodajalka« na upravo lista. 2157 HIŠO S TREMI SOBAMI, kuhinjo in vrtom, oddam v najem. Poizve se Dravska ulij ca 10, Benet. 2155 Stanovanje STANOVANJE. dvo- in trisobno v novi in stari hiši oddam za Din 600 in Din 700. Gostilna. Smetanova ulica 54, Maribor. 2106 ŠTIRISOBNO MODERNO STANOVANJE z vsem komfortom se odda s I. ozir. 15. julijem 1933. Naslov v upravi lista. 2114 LEPO, SVETLO, SUHO STANOVANJE, 2 sobi, kuhinja, v sredini me sta, oddam. Tavčar, Jurčičeva ulica 3. 2119 STANOVANJE, veliko sobo s štedilnikom, od dam. Pobrežje, Zerkovska cesta 33. 2135 ODDAM SOBO s štedilnikom proti odkupil pohištva. Vrbanova ulica 21. 2146 SOLIDNEGA GOSPODA sprejmem na hrano in stanovanje; Naslov v upravi »Večernika«. 2169 Pouk KLAVIRSKI POUK. vestno in poceni. Vetrinjska ulica 11/11, levo. 2023 INSTRUKCIJE iz vseh predmetov real. giiun. daje osmošolec v počitnicah in v bodočem šolskem letu proti dogovoru. Poseben prijatelj nižješolcev. Prijave na upravo pod »Soliden«. 2148 POUK. V glasbeni pouk sprejmem dečke (mladeniče) od 14,— 16. leta, ki imajo namen v vojno glasbeno šolo. Vsa pojasnila dobite pri Petroviču, kapelniku, Narodni dom. 2168 motot Samostan Vorau Meljski hrib 33. °biščete lahko tudi pri slabem vremenu. Mer Din 6-— * 1 • r?r1 iT.Ttttt rfn ti t furniTiTrD Žarnice znamke „Tungsrami‘ in domače znamke ter vse potrebščine za elektriko kupite ugodno v novi elektro-trgovini K. Florjančič Maribor Glavni trg 23 ,Be rgov dvor Pismena ali telefonična naročila se takoj izvrše. Telefon 24-28 dvovrstni muškatelec in rulandec h 5 litrov naprej prodaja Vinogradnik SPAROVITZ, Jehova 78. Steklenice se lahko oddajo v Krekovi . ulici 12, Maribor. 2172 Proizvaja zgradbe električnih central na vodno moč, elektr. omrežja vsake vrste ter hišnih in zunanjih inštalacij, stanovanjskih hiš, tovarn in drugih objektov. Dobava vseh električnih aparatov, motorjev, dinamo - generator-j e v. transformatorjev iz največjih svetovn. tvor-nic. 2017 Lastna specijalna po-pravljalnica aparatov, dinamov, elektromotorjev. transformatorjev. Prodaja inštalacijskega blaga, lestencev, svetilk, žarnic itd. — ILIČ Vladislav, elektrotehnično podjetje, — MARIBOR. Aleksandrova cesta 24. odprt Cenjeni gosti so vljudno vabljeni Vinotoč Soot Kalvarska ul. 4 otvorien m major Zenkovič Razvanje - Pivola odprt Prvovrstno blago po znižanih cenah dobite v manufakturni trgovini m Feliks Škrabi, Maribor Gosposka ulica 11 ’ podietnihi I! j. Veliko pocenitev pri gradnji malih stanovanjskih H vil itd. dosežete z novim varčnim načinom zidanja v° sistemu OPEKARNE LAJTEŠBERG pri uporabi ^{-EFORMATNE VOTLE OPEKE v 2 , 4 in 6 e'ikostj normalne zidne opeke. , Vzorčni načrti z detajliranim proračunom stroškov J1 seznamom potrebnega materijala samo Din 30’--d° Din 80’-. Zahtevajte brezplačni prospekt s seznamom tipov! »iPEKAMUl LAJTERŠPERC" H UMIK Košaki pri Mariboru. Krščansko katoliško vzgojevališče za dečke „M ARI AN UM** v Gradcu, LeonhardstraBc 116, sprejema dečke in dijake v starosti od 6 do 20 let. Obisk šole je izven zavoda. Gojencem, ki obiskujejo v bližini sc nahajajočo Elizabetno ljudsko šolo, realno gimnazijo in akademično gimnazijo, se nudijo v vseh učnih predmetih instrukcije. Pouk v glasbi v hiši.' Zavod, vodi nad gojenci skrbno nadzorstvo. Dobra in redilna domača hrana. Kopanje in pranje perila doma. Mesečna oskrbenina od 60 šilingov naprej. Sprejem od 15. julija do 6. avgusta 1933. Prospekti se pošljejo na željo. Telefon 5451. Za predstopiištvo: S. Vin. Schulz, prednica. Dečje okrevališče »Marianura« St. Leonhard. GRAZ. 2013 Otvoritveno naznanilo! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem na novo otvorila gostilno „LOVSki dORI(l v Krčevini 15. Točila bom prvovrstna domača in dalmatinska vina, imela vedno na razpolago mrzla in topla jedila. V nedeljo dne 11. junija koncertira godbeno društvo „Lira“. Postrežba točna. Za obilen obisk se priporoča 2i4i Orei Franja, gostilničarka. Preselitverso naznanilo ! Agentura in zavarovalnica Jos. Baumeister se je preselila na Aleksandrovo cesto 44 les. Baumeister, Maribor protokolirana trgovska egentura Aleksandrova cesta 20. FOSOILKSCH H. Z. ZI. P. mHRlB08 Ustanovljena i. 1882. Stanje hranilnih vlog 70 milijonov Din Rezervni zakladi 8,800.000 Din Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. — Rentni davek plačuje iz svojega. i rani blagi n koplit obleke i ;im Teksta nfckH Mariborski »VE ČER NI K« Jutra Otrokom za teiovo 45 Imamo veliko izbiro letne obutve. Za vsako letno obleko imamo ustrezajoče letne čevlje. Posebno Vašim otrokom so potrebni naši lahki in udobni čevlji. Naše otroške čevlje prodajamo po bagatelnih cenah. OBIŠČITE NAS! POSTREGLI VAS BOMO! V k ta- -143V00 V\ toplih'dnevih je potreben lahek čevelj. Izdelan je iz platna z gumijastim podplatom, tabo da se niti ne čuti na nogi. V tem čevlju nošite lufov vložek za Din 4.—. Vrsta 3162-110 Za Živahne dečke izgotovili smo visoke čevlje s trpežnim gumijastim podplatom. Potre cini za vsakdanjo nošnjo. Vrsta 4461-05 Poleti za vsako priliko bel platnen čeveljček na sponko z gmnijastim podplatom. Vel. 27— 34, Din 35.— Vrsta 5S42-4# Za deklice lakaste čeveljčke, okrašene s pravo kačjo kožo. Podplat in peta iz usnja. Otroški telovadni čevlji z elastičnim chrom-podplatom. Potrebni za telovadbo v šoji, pri Sokolu in sploh za vsako gimnastiko. Zenski Din 35.—. Vrsta 3222-00 Za živahne dečke trpežen čevelj za vsaki štrapac. Podplat in peta iz gumija vel. 35—38 Din 59.—. Vrsta 4761-74 Okusen čeveljček v veselje vašim ljubljenčkom. Izdelan iz raznobarvnega platna s crep gumijastim podplatom. Vrsta 5342-00 Otrokom za praznike najpripravnejši čevelj* ček. Enostaven in čeden, iz belega nubuka. Vrsta 5641-38 Za vaše zlate otročičke udobne čeveljčke iz telečjega boksa na sponko, v široki obliki. Vrsta 3661-00 Lepi otroški visoki čevlji iz rjavega boksa s podplatom iz -krupona. Vrsta 5844-05 Malim gospodičnami te -lahke, šivane ileksllw čeveljčke. Praktični, udobni, okusni. Vrsta 456I-29_ Za šport. Idealen in najcenejši čevelj za vse vrste športa, turizem in razne igre. Vel. 27— 34, Din 35.-—. OTROŠKE NOGAVICE: visoke bombažaste Din 8.—, 10. kratke iz sukanca Din 7.—, 9,-dokolenke Din 10.—, 12.- Selitve s pohištvenimi in odprtimi vozovi, kakor tudi vskladiščenja izvršuje najceneje Prva jugosl. transportna d. d. Schenker 6 Co„ Maribor-Meliska c. 16 tel. 2044 Javna zahvaSa tadraanski zavarovalni družbi, glavno zastopstvo v Mariboru Pred nekoliko tedni je bilo pri meni vlomljeno ter ukradeno moje kolo. Ker sem zavarovan proti tatvini in vlomu pri Jadranski zavarovalni družbi, mi je ista nastalo škodo brez odlašanja izplačala. Vsled tega smatram za svojo dolžnost, da se družbi za izredno kulantno odmero škode javno zahvalim ter jo vsakomur najtopleje priporočam. NaitrpeineJši osebni in tovorni vozovi «a naše ceste. — 2, 4, 6 in 12 cilinderski, dvojne nihaine OSI. brezokviriia šasija. TATRA-AVTO Maribor, dne 7. junija 1933. MEGLIC OTM'AR. fcw*eb, Kustošija 6, Maribor, Cankarjeva ulica 26._________Citajte „Vežernik“ S 'jMnniiiiiiiffiirMiiiiiiiuitiiiiiiiitminiiiiiiniiiniivHM1111 ...................................... si' 111 ' s ime m SME mm Centrala* MARIBOR Podružnica: CELJE .. ■■ r.i.xi —~nnln fin.nft.lr..Slovenske ulic. nasproti poit. prel IUZNOSTAJEKSKA HRANILNICA Sprejema vloge no Knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju »a- BfevJlVOlJ vama naložba denarja, ker Jamči asa vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim »gojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno m kulantno - ^ jjjj j Moško perilo (tudi po meri) Tekstilana BOdefeld* Lastni izdelki 8 Nizke cenel Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru, lis-ka Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribor*