Št. 14 (732) L. XV NOVO MESTO, četrtek, 9. aprila 1964 r.VO Občinski center klubov OZN in klub OZN PTT podjetja Novo mesto sta pripravila v soboto zvečer zanimivo predavanje o rasni diskriminaciji v Združenih državah Amerike. O zatiranju črncev in njihovi borbi za enakopravnost je pripovedoval črnec CLARENCE D. WHITMIRE, študent ekonomije iz New Yorka, ki študira v Ljubljani. Samo od dimni) živeli »Planiranje v naših razmera! usmerja in zagotavlja rela- tivno hiter in čimbolj skladen gospodarski razvoj, samo če izhaja iz bistva družbeno-ekonomskih odnosov, iz materialnega interesa delovnega človeka, njegove delovne organizacije in skupnosti, iz ustreznih objektivnih materialnih proporcev. V planiranju morajo sodelovati vsi činitelji družbene proizvodnje, na vseh ravneh, še zlasti pa delovni ljudje v delovnih organizacijah, kot osnovni nosilci družbenega procesa reprodukcije. Vsled tega sleherno planiranje s tako imenovanimi prenapetimi bilancami, ki v imenu »hitrejšega razvoja« ne računa s temi faktorji, sodi na področje etatistično-birokratskih idejnih kategorij. To neogibno pripelje do gospodarskih in političnih težav in navsezadnje do opočasnjenja gospodarske rasti.« Vsi smo iskali samo luknje v sistemu Tako je opredelila planiranje VI. plenarna seja CK ZKJ v Beogradu 16. marca 1964. ze v prvih dneh po objavi gradiva je bilo slišati v kro- gih, ki so doslej odločali o usmerjanju gospodarskega razvoja v naših komunah, izjave: »To se nas ne tiče, mi smo v posebnem položaju, Eden po delu, drugi samo po »odgovornosti«? Predvsem v manjših delovnih organizacijah se osebni dohodki vodilnih uslužbencev povečujejo mimo meril za uspešnost dela — Načela socialističnega nagrajevanja po delu morajo veljati za vse člane kolektiva, tako za delavce, kot tudi za vodilne uslužbence Razglabljamo o protislovjih, ki se pojavljajo, ko primerjamo nekaj podatkov iz Petih delovnih organizacij. Izognili se bomo naslovom, podatki s katerimi operiramo, pa so točni. V zadevi MOKRONOG: včeraj razprava o občinskem statutu Na včerajšnji dopoldanski seji, na kateri je sodeloval tudi občinski odbor SZDL, sta oba zbora skupščine trebanjske občine obravnavala statut občine. Ob tej priložnosti so navzoči slišali tudi poročilo občinske komisije za statute. Na popoldanski seji sta se oba zbora občinske skupščine spet sestala in obravnavala tekoče občinske zadeve. Med drugim je bilo treba potrditi več predlogov odlokov in sklepov k soglasju in potrditvi. Važnejše zadeve, ki so jih včeraj obravnavali, so: odlok o občinskih taksah v občini, odlok o občinskem Prometnem davku in potrjevanje zaključnih računov. O SeJah, ki sta bili v Mokronogu, bomo obširneje poro Cali prihodnjič. Posvetovanje o krajevnih skupnostih 6- aprila je bilo pri občinam odboru SZUI, v Novem mestu področno posvetovanje o krajevnih skupno-*tih in statutih teh najm-po-»rednejšlh oblik samouprave Občanov. Splošna ugotovitev Posveta je bila, da je osnov-nl koncept krajevne skupno-*tt na našem področju dokaj Počiščen in da je zato tre-J* takoj pričeti z ustanav-^■Jjem in delom. To je po kra2° toUko o0lJ- ker bodo tičnVl?6 8kuimosti s prak- služil!" M* » »odo lahko K "Stanav>j»'«ju ostalih kra-kvnih skupnosti. -» gre za osebne dohodke vodilnih uslužbencev. Morda je videti stvar nenavadna prav zato, ker so takšne razprave nekako iz mode in ker se vse bolj pomenkujemo o tem, kako odpraviti nižje kategorije osebnih dohodkov. Pet podjetij imamo v mislih: prvo je večje industrijsko iz tekstilne stroke, drugo večje industrijsko iz kovinske stroke,. ostala tri pa so obrtna (iz lesne, kovinske in olektro stroke). Prvo je s 777 delavci ustvarilo lani 4 milijarde 270 milijonov dinarjev bruto proizvoda, drugo s 1156 delavci 4 milijarde 800 milijonov, tretje s 37 delavci 268 milijonov, četrto z 58 delavci 114 milijonov in peto s 44 delavoi 109 milijonov bruto proizvoda. Prvo podjetje ima po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov najnižji osebni dohodek 21 tisoč 583 din, dejansko izplačan najnižji dohodek pa je bil 25.060 din, pri drugem (številke navajamo v enakem redu kot za prvo podjetje) 19.838 in 21.422 din, pri, tretjem 16.600 in 22.200 din, pri četrtem 20.000 in 26.000 din in pri petem 23.000 in 37.580 din. Pri prvem podjetju je najvišji osebni dohodek, ki je lahko izplačan po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov 109.628 din, dejansko pa je bilo izplačanih 107.308 din, pri drugem (tudi tokrat navajamo vse številke za ostala podjetja v enakem zaporedju) 98.475 in 104.070 din, pri tretjem 75.000 in 101.700 din, pri četrtem 52.000 in 77.000 din in pri petem 75.748 in 108.820 din. S tem smo razgrnili vse podatke, ki so potrebni za primerjavo. Kaj bomo ugotovili, če .primerjamo podatke petega podjetja z onimi od prvih dveh? Človeku zastane dih! Ugotovimo lahko zgolj to, da se je pri osebnih dohodkih vodilnih delavcev krepko uveljavila uravnilovka! Kako to, ko vendar že ves čas, odkar smo začeli uvajati nagrajevanje po uspehih dela, trdimo, da smo proti uravnilovki? KOČEVJE: danes bo sprejet občinski statut Na današnji seji obeh zborov občinske skupščine bodo razpravljali in sklepali o statutu in ga sprejeli. Razen tega bo skupščina obravnavala tudi investicijski program za novo pokopališče. Pojutrišnjem, v soboto, bo sprejela statut tudi občinska skupščina Ribnica. Pomaknimo se malce nazaj, tja v leto 1962, ko so bili osebni dohodki podvrženi družbeni kontroli. Takrat je obveljalo tiho, vendar nenapisano načelo, naj osebni dohodki po določilih pravilnikov ne bi prešli zgornje meje 100.000 dinarjev na mesec. Zdaj, po dveh letih kaže, da so direktorji manjših podjetij prav tako tiho prišli do spoznanja, da se tej meji smejo približati in jo celo rahlo preseči... Kot vidimo, pa v večjih kolektivih takrat sprejeta načela še danes upoštevajo. V razpravi okoli prejšnje trditve bi prizadeti gotovo takoj privlekli na dan cel bataljon dokazov iz zaprašene orožarne: našteli bi kopico dolžnosti, ki jih mora opravljati direktor v manjšem, obrtnem podjetju, ki ni tako dobro organizirano kot industrijsko ... »Jaz sem direktor pa tehnični pa nabavni pa prodajni, vse moram narediti sam, za vse odgovar- (Nadaljevanje na 3. str.) VREME OD 9. DO 19. APRILA Približno do 18. aprila vseskozi nestalno s pogostnimi Padavinami In ohladitvami. °kroE ik. aprila pričakujemo Janko celo sneg do nižin. j° 18. aprilu vsaj 3 do 4 dni WO in sprva hladno vreme * Jutranjo slano. Dr. V. M. takšnega stanja nismo zakrivili mi, vedno smo upoštevali direktive republike, se držali dogovorjenih planskih proporcev itd.« Takšne izjave so po svoje karakteristične, lah ko pa tudi zelo nevarne. Dokazujejo namreč, da smo vajeni dremanja, da nam je zelo všeč centralistično dirigiranje, v katerem namesto nas misli, nekdo, ki je »višji«. Takšno dremanje je prijetno tudi zato, ker je krivca za napake v centraliziranem planiranju težko najti, ker se vsakdo lahko izgovarja na vsakogar. Vsi, kd trdijo, da se to nas ne tiče, se s tem sami prištevajo med zastopnike etatistično-birokratskih teorij, kot je omenjeno v uvodnem citatu iz VI. plenarnega zasedanja. Da se bomo že takoj v začetku razumeli: ne gre za to, da bi zdaj uprizarjali »lov na čarovnice« in se poglabljali v razprave, kdo je kriv tega, kar je bilo narobe doslej. Gradivo VI. plenarnega zasedanja CK ZKJ je partijski dokument, ki zelo določno kaže, kako moramo delati v bodoče! Vsakdo, ki odklanja novo orientacijo, je hočeš nočeš pristaš etatistično-birokratskih teorij planiranja. Začetek tega pa je prav v izjavah »To se nas ne tiče!« ter v opravičevanju s poseb nostmi našega področja in našega razvoja. V razgovorih s strokovnjaki v naših podjetjih sern imel nemalokrat priložnost po-kramljatš o delitvenem sistemu. Domala vsi sogovorniki so bili prepričani, da je naš sistem zelo dober in spodbuden, da pa smo ga izmaličiU z dodatnimi predpisi. Najpogostejši argument je bil, da zakon ekonomike v našem sistemu ne deluje sproščeno, ker je približno 80 odst. vseh cen še vedno pod kontrolo. V takšnih razgovorih sem vedno zastopal stališče, da sistem ni mrtva stvar, da jo nekaj, kar oživljajo ljudje. Krivde za napake torej no moremo prtita sistemu, ampak smo krivi vsi, eni bolj drugi manj, če sistem ne deluje z vsemi pozitivnimi elementi, ki so mu jih dah sestavljava! Naši razgovori so se največkrat zapletali ob ugotovitvi, da vsi zelo prizadevno iščemo v sistemu »luknje«. Priznati moramo, spet vsi od kraja, da je to res. Zelo so se mi vtisnile v spomin besede znanca inženirja, ki je s preprostim računom dokazal, da bi lahko v tovarni, kjer dela, zgolj z gospodarnejšo porabo surovin povečali akumulacijo podjetja za vsaj 15 odst. in dobršen del tega prihranka porabili za osebne dohodke. Ta inženir je trdil, da ob vsem tem ne more razumeti strašne »hajke«, kakršno vodimo o delitvi osebnih dohodkov, in da se mu zdi, da smo za pravilnike o delitvi osebnih dohodkov brez haska porabili »morje« časa in papirja. Po njegovem mišljenju bi lahko domala v vseh naših tovarnah s podobnimi ukrepi dosegli enake učinke in odpravili nadležen problem. (Nadaljevanje na 6. str.) Zvezna poslanka Olga Vrabič je obiskala Brežice Zvezna poslanka v socia'no-zdravstvenem zboru Olga Vrablčeva j« v četrtek obiskala Brežice. S člani kolektiva brežške bolnišnice Je razpravljala o nujno potrebnem povečanju posteljnega fonda, kar Je možno le z izgradnjo novega trakta. Največje težave ' pri tovrstnih gradnjah povzročajo kratkoročna posojila in to velja tudi za Brežice. Udeležsnci tega rnzgovora so menili, da bi bilo treba nuditi zdravstvenim ustanovam ugodnejše kreditne pogoje, ker dosedanji način kreditiranja zavira razvoj zdravstveno službe. V Taspravt so obravnavali Se kadrovske probleme in nekatera druga vprašanja. Tovarlslca Vrablčeva je lmola še :stl večer razgovor z upokojenci v Brežicah. Razlagala |0 načela novega po-kojn'nskega sistema in odgovarjala na številna konkretna vprašanja v zveai z osnutkom novega zakona o pokojninah. Skupna seja obeh zborov v črnomiju N\a včerajsrfi 12. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti črnomaljske občinske skupščine so poročali o Izvršitvi družbenega plana v občini za letos-nj i prvo tromesečje. Od'cor-ntki so razen tega razpravljali in sklepali o statutu občine Črnomelj. Potnjevm'ii pa so tudi statute osrednjih osnovnih šol v občini, gimnazije, delavske univerze ln dijaško-ga doma v Črnomlju. Na dnevnem redu je bila tudi razprava in sklepanje o potrditvi pravilnika o delu občinskega sodišča v Črnomlju. Sprejeli so Se več sklepov, o čemer pa bomo poročali prihodnji teden. V ljubljanski Moderni galeriji so 31. marca odprli zanimivo razstavo pod naslovom »OTROCI GRAFIKI - OTROCI KIPARJI«, na kateri si lahko do 12. aprila ogledate 250 grafik in 150 plastik, ki so jih izdelali otroci iz vseh krajev Slovenije. Tudi z našega področja je na razstavi precej risb in nekaj plastik, skoraj desetino grafik pa so poslali otroci iz območja Pedagoškega zavoda Sevnica, Vidcm-Krško in Brežice, ki so dobili tudi nekaj največjih priznanj. O tem poročamo danes še posebej na brežiški strani našega lista. — Na sliki: takole ie učenec Stane Nose iz kočevske osnovne šole heroja Mirka Bračiča narisal skupino partizanov pri počitku in kuhanju žgancev. Njegovo risbo smo vzeli iz pionirskega glasila »Se-lest«, ki ga izdajajo pionirji in mladinci osnovne šole MIRKO BRAClC v Kočevju Ustvarjati pogoje za standard tudi v dnevni praksi Te dni so na zborih zvezne skupščine obravnavali predloge zveznega izvršnega sveta za učinkovito urejanje nekaterih problemov našega gospodarstva. Sprejeto je bilo precej ukrepov, s katerimi pa bomo dosegli želeni učinek le, če bodo učinkovito posegli na vsa področja, kjer ni vse v redu in prav. Pritrditi je treba Borisu Kraigherju, podpredsedniku zveznega izvršnega sveta in referentu na zasedanju zvezne skupščine, da na primer problema standarda ne bomo mogli rešiti, ne da bi ustvarili ustrezne pogoje v dnevni praksi in v politiki delovnih organizacij, ne ne da bi se na podlagi sodobne organizacije dela in visoke produktivnosti usmerili na odločno povečanje osebnih dohodkov. NAŠ AKTUALNI KOMENTAR Seveda bi bili daleč od resnice, če bi trdili, da so vse težave, s katerimi se srečujemo. Sele od danes. V referatu Borisa Kraigherja je bilo pravilno ugotovljeno, da so to težave, ki že leta obtežuje-Jo naš gospodarski razvoj. Cim bolj izpopolnjujemo naš gospodarski razvoj, tem ostreje prihajajo na dan vse anomalije prejšnjega sistema. Toda sedaj je naša proizvodnja že na tako visoki stopnji, da nam je lažje reševati take probleme, kot ^so^ problemi cen, osebnih dohodkov in delitve. To temprej, ker je za prve letošnje mesece značilna visoka dinamika naraščanja zlasti industrijske proizvodnje. V zadnjem času se kaže tudi težnja po naraščanju proizvodnje reprodukcijskega materiala za potrebe same industrije, kar je pozitiven premik v našem gospodarstvu, tembolj, ker so bile težave z reprodukcijskim materialom stalne spremljevalke gospodarskega razvoja. Nadaljnji pozitivni moment v razvoju industrije je tudi "pomembno povečanje izvoza njenih proizvodov. Dobra preskrb ljenost s surovinami in reprodukcijskim blagom daje lepe obete tudi za nada- ljevanje ugodnih teženj v gibanju proizvodnje, to pa je hkrati trdna podlaga, na kateri bo mogoče uspešno reševati obstoječe težave. Problemi, ki jih naša javnost največkrat obravnava, zadevajo področje standarda. Povečati je treba sredstva za osebne dohodke, predvsem na podlagi povečane delovne produktivnosti. Dosedanja gibanja kažejo, kako hitro in neposredno vpliva povečanje osebnih dohodkov na gospodarjenje in na usmeritev delovnih organizacij v gospodarjenju. Povečana materialna spodbuda je po besedah Borisa Kraigherja najučinkovitejša pot, po kateri je mogoče, doseči, da se delovne organizacije usmerijo v učinkovito, uspešno gospodarjenje, večje in donosnejše izkoriščanje notranjih rezerv. Kateri ukrepi bodo storjeni za premagovanje sedanjih težav? Iz Kraigherjevega referata na zasedanju skupščine je mogoče izluščiti predvsem tele: • Izboljšati preskrbo z mesom in povrtninami. Zvezni izvršni svet je že pred pičlim letom steril nekatere ukrepe, ki so že dali ustrezne rezultate: ustavljeno je nadaljnje zmanjševanje števila govedi. Zdaj proučujejo možnost, da bi uvedli premije za proizvodnjo govejega mesa v hribovitih planinskih območjih. — Do 20. marca je bilo sklenjeno 70 odstotkov od skupne predvidenih količin za sklepanje pogodb za proizvodnjo vrtnin in sadja. Potrebno je sodelovanje vseh, ki lahko kaj prispevajo v tej akciji, da bi v kratkem času pospešili sklepanje preostalih pogodb. • Zaostrili bodo kriterije glede kreditne sposobnosti gospodarskih organizacij, da bi preprečili negativni vpliv ustvarjanja dodatne kupne moči na trgu, ki nima kritja v blagu oziroma dohodku. Treba bo začeti proces pre-orientacdje podjetij, ki imajo Izgube, na rentabilnejšo proizvodnjo ob potrebni rekonstrukciji in modernizaciji. Reševanje problema izgub je ena izmed pomembnih nalog ekonomske politike v tem letu. • Zvezni izvršni svet je izdal nekatere posebne ukrepe, da bi preprečil nadaljnje naraščanje cen. Zavodi za cene in drugi ustrezni organi so dobili nalogo, da zaostrijo svojo akoijo, da preprečijo zviševanje cen. • Povečana bo udeležba gospodarstva v netoproduktu. V zadnjem letu je bila storjena vrsta ukrepov, da bi izboljšali materialni položaj delovnih organizacij. Sredstva federacije so se globalno zmanjšala za okrog 120 milijard, medtem ko so se sredstva ostalih družbeno-političnlh skupnosti povečala za okrog 20 milijard ob znatnem povečanju sredstev gospodarstva. • Posebno nalogo bo pomenila revizija in predelava sistema davka na promet in tudi občinskega davka na drobno, za katerega je ugotovljeno, da Je povzročil razne deformacije. Prometni davek naj bi bil predviden predvsem za finalne proizvode, po možnosti pa naj bi ga prenesli v sfero potrošnje. Treba je doseči, da bodo obresti na sklade v gospodarstvu in obresti na kredite postale osnovni instrument, ki naj vpliva na ekonomiziranja sredstev in na delitev družbenih sredstev v najrentabilnejša vlaganja. Hkrati naj bi se usmerili v postopno zmanjševanje oziroma odpravo prispevka iz dohodka, kar predpostavlja tudi zmanjševanje vseh vrst premij in regresov v gospo- darstvu. • Sedaj intenzivno preučujejo sistem razširjene reprodukcije. Izhajajo iz tega, da bi povečali delež delovnih organizacij v akumulaciji, s čimer bi se povečala vloga delovnih organizacij v razširjeni reprodukciji, zmanjšala pa vloga družbeno - političnih skupnosti v njihovih intervencijah 's sredstvi za financiranje investicij. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED V trenutku, ko se je praktično vsa Latinska Amerika osvobodila srednjeveških diktatur, je v Braziliji kasta finančnih magnatov, povezana z-vojsko, slavila svojo zmago. Pravzaprav svojo tretjo. Pred desetimi leti Je moral odstopiti Getulio Vargas.* pred petimi Janio Quadros, prejšnji teden Joao Goulart. To Je tem bolj tragično, ker Je največja država v Latinski Ameriki popustila oligarhiji brez boja, niti en strel ni počil, niti ene barikade niso postavili. Napredne sile niso bile kos -položaju, niso se niti poskusile zoperstaviti agresivnemu nasprotniku. Udar v Brazilji je bil klasičen primer latinskoameriškega udara: vojska koraka iz kasarn, nasprotniki pa ko ha šahovski tabli izračunajo svoj položaj: toliko generalov, toliko topov. Tisti, ki Je v nekoliko slabši poziciji — preda igro brez boja, brez puške in mrtve glave. In vendar so demokratske tradicije v Braziliji močne. Brazilija je lahko ponosna na to, da je uničila monarhijo in odpravila suženjstvo brez državljanske vojne, brez prelivanja krvi. V prvih letih po vojni je bila ena prvih, ki je skušala okrepiti nacionalno neodvisnost in uničiti polfevdalno veleposestniško strukturo. Vendar pa Je iniciator te politike Vargas končal tragično, bil Je prisiljen umakniti se, zato si je raje sam pognal kroglo v glavo. Prišel je novi predsednik Janio Quadros. Njegov eksperiment Je bil globlji, potegnil Je množice za seboj. Vendar je moral pred iztekom svojega predsedniškega roka zapustiti tribuno. Tri leta so bila potrebna Goulartu, da si je priboril pozicije, ki Jih je imel (juadros. Ko jih Je dosegel, ga Je oligarhija zrušila. Goulart se je moral umakniti v Urugvaj. To bi bil politični aspekt sedanje krize. Toda pogledati moramo tudi z druge plati. Brazilija je kolos, ki je z eno nogo še v srednjeveškem fevdalizmu, z drugo pa že korak v dvajseto stoletje. Dežela velikih nasprotij. Nihče ne more pričakovati, da bo v taki drža- Nemirna Brazilija vi prehod v moderno industrijsko družbo brez notranjih trenj. Brazilija kontinent na ameriškem kontinentu, peta država po veličini na svetu. Njen industrijski razvoj imponira, njena težnja, da se uveljavi na svetovni tribuni in zavzema tam samostojno mesto, Je bila vse bolj očita, postala je neoficielni predstavnik Latinske Amerike v svetu, toda naglo rastoča inflacija je pognala cene zelo visoko. Lani so narasli življenjski stroški kar za 70 %. To je vse davek, ki ga morajo plačati nerazvite dežele na račun svoje industrijske zaostalosti. Goulart je skušal rešiti potapljajočo se ladjo z reformami. To pa je bolj mobiliziralo oligarhijo na odpor kot napredne sile k obrambi. Množice niso branile Goularta, saj praktično niso imele kaj. Oligarhija je zmagala. . Gotovo Je, da le začasno. Kolo zgodovine se ne more ustaviti v Braziliji. Toda trenutno je tako, da imajo besedo tisti, ki vlečejo voz nazaj. Več mesecev je molčala Sovjetska zveza, več ni mogla, morala je odgovoriti na čedalje bolj nesramne napade Kitajske partije, prekinila jte molk. Ves sovjetski tisk je ondan objavil referat, ki ga Je imel Suslov, član pre-zidija in sekretar CK KP Sovjetske zveze na plenumu 14. februarja. Kitajski voditelji so razglasili svojo smer — piše Pravda — v kateri tekmujeta avanturizem in velikodržavni šovinizem. Kitajci žele diktirati vsemu socialističnemu taboru, svetovnemu komunističnemu gibanju, postati hočejo voditelj azijsko afriških držav, so proti mirnemu sožitju, načelu, ki ga je sprejela velika večina sveta, so direktno za vojno, permanentno revolucijo. In vendar cilj revolucije ni revolucija, cilj revolucije je lepše življenje. Hočemo več oblek, več šol, več stanovanj, več vsega — je ondan dejal predsednik sovjetske vlade Hruščov. Kaj je Vojna — se je vprašal na velikem mitingu v Miskolcu. Vojna pomeni oborožen boj proti Franciji, Zahodni Nemčiji, Italiji, Britaniji in drugim kapitalističnim državam. V teh državah pa ne žive le kapitalisti, marveč tudi delavci, kmetje, delovna inteligenca. Revolucija ni izvozno blago — je povedal z drugimi besedami Hruščov. J(RATKL I IZ RAZNIH STRANI j Na lesnem sejmu vsi V letošnjem letu bo V. mednarodni lesni sejem največja prireditev na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, saj bodo ob tej priložnosti zasedene vse pokrite in nepokrite površine sejmišča. Zanimanje pri domačih in tujih razstavljavcih je tolikšno, da so bili že februarja vsi razstavni prostori oddani. Razstavljeni bodo številni domači in tuji stroji ter o- prostori že oddani rodje za lesno predelovalno industrijo, razen tega pa sd bodo obiskovalci lesnega sejma lahko ogledali najnovejše izdelke sodobnega pohištva. Izbrali bodo res najboljše izdelke, ki so vredni, da si jih, ogledajo tudi naši potrošniki. Odprti prostor je namenjen večjim strojem in weekend hišicam, po katerih je v zadnjem času vedno več povpraševanja. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED 0 Pred dnevi je bila v Ljubljani republiška konferenca Zveze mladine Slovenije, ki se je je udeležilo 123 delegatov in 55 članov centralnega komiteja oziroma nadzorne komisije. Med gosti, ki so prispevali k uspešnemu delu konference, je bila tudi Vida Tomšič, predsednica glavnega odbora Socialistične zveze. Referat o socialistični vzgoji mladine je podal predsednik' Tone Flor-jančič, ki je v njem med drugim poudaril, da moramo iskati izvor glavnih idejnih, moralnih in političnih nerazumevanj ter odklonov mladih predvsem v osnovnih protislovjih naše sedanje družbe, v negiranju samoupravnega sistema, v omejevanju osebnosti in ustvarjalne iniciative človeka. Ena izmed osnovnih nalog Zveze mladine Je, da spremlja idejno formiranje mlade generacije, da se spoprijema z napakami in da na razne negativne pojave opozarja vse činitelje, ki so odgovorni za njihovo odstranjevanje. Mlad človek se mora ob pomoči svoje organizacije, torej v njej in ob njej, dokopati do spoznanja, da je njegova usoda v njegovih rokah In da se mora spoprijemati z življenjem, kakršno je. V razpravi se sodelovala tudi gostja Vida Tomšič, ki je med drugim izrazila zadovoljstvo zaradi tehtnosti razprav na konferenci, obenem pa je opozorila, da je treba narediti še drugi korak: probleme je treba vsestransko analizirati in jih predlagati v obravnavo najustreznejšemu forumu. Morda nekatere predloge, ki Jih bo prispevala mladina, ne bodo upoštevali. Zaradi tega mladi ne bi smeli jadikovati na svojih konferencah, češ niso nas poslušali. Ne, potrebno je predloge dobro argumentirati. Za take predloge včasih manjka jasnih, objektivnih informacij, ekonomskih analiz itd. Nekateri zaradi tega kritizirajo sistem samoupravljanja, namesto da bi se prav v sistemu samoupravljanja borili za odpravljanje napale. Tovarišica Tomšič je v zvezi s tako imenova- nim problemom »mladih« in »starih« dejala, da se družba ne deli po starosti in mladosti, ampak po tem, kakšna stališča kdo zastopa. Mlada generacija sedaj ne preveema pomembnih dolžnosti samo v mladinski organizaciji, ampak tudi na najbolj odločilnih mestih. • Izvršni svet je na svoji zadnji seji — predsedoval ji je Viktor Avbelj — razpravljal o nekaterih problemih s področja družbenih služb, zla- VAŽNA SO STALIŠČA, NE STAROST! sti o perečem vprašanju šolstva in znanstvenoraziskovalnega dela. V zvezi s šolstvom je ugotovil, da čedalje bolj primanjkuje šolskih prostorov, to pa zaradi prepočasne gradnje novih poslopij. Ker primanjkuje sredstev, zaostaja tudi nagrajevanje šolskega osebja. Rešitev tega perečega problema Je treba iskati v prizadevanjih za okrepitev materialne podlage družbenih služb in še zlasti šolstva. 0 Po novem temeljnem zakonu o volitvah delavskih svetov se razširi volilna pravica na vse člane delovne organizacije. To pomeni, da volilna pravica od.sicj ne bo več omejena samo na državljane v stalnem delovnem razmerju. V prihodnje bodo imeli volilno pravico tudi sezonski delavci, učenci v gospodarstvu (ne glede na starost), državljani, ki z zasebnim delom samostojno opravljajo kulturno-prosvetno in podobno dejavnost, člani zadrug, ld z njimi trajno gospodarsko sodelujejo, in le nekatere druge kategorije državljanov. 0 Direktorje delovnih organizacij bodo po novem zakonu določali delovni kolektivi sami, in to na predlog natečajne komisije. Zakon zagotavlja tudi vpliv družbenih skupnosti — z ustanavljanjem natečajne komisije za imenovanje direktorja. Novi zakon torej demokratizira postopek za imenovanje direktorja, hkrati pa mu nudi tudi potrebno zaščito pred morebitnimi nezakonitimi sklepi DS o razrešitvi. 0 Pred dnevi je bila v Beogradu seja organi-zacijsko-političnega sekretariata CK ZKJ. Na njej so pod predsedstvom Aleksandra Rankoviča obravnavali naloge v zvezi z izpolnjevanjem sklepov VI. plenuma CKZKJ in nadaljnje priprave na VIII. kongres. Udeleženci tega važnega posveta so med drugim poudarili, da se mora vsak član Zveze komunistov seznaniti z bistvom in težnjami dokumentov VI. plenuma. Komunisti morajo na svojih sestankih kritično obravnavati dosedanjo prakso in temeljito proučiti naloge v duhu smernic VI. plenuma CK ZKJ. , # V nedeljo je bil v LJubljani IV. redni občni zbor Prešernove družbe, ki je sovpadal z letošnjo 11 letnico kulturnega delovanja te pomembne ustanove. Po besedah predsednika Borisa Ziherla Prešernova družba ne pomeni samo nadaljevanja tradicije množične knjige na Slovenskem; njeno delo se odvija tudi ob vseh novih okoliščinah družbenega dogajanja. • Trgovska podjetja so doslej opravljala inventuri) blaga vsake tri mesece. To ni oviralo normalnega poslovanja trgovine samo zato, ker so bile prodajalne zaradi inventure zaprte. Bolj škodljivi so bili pogodbeni presledki v nakupu blaga. Trgovska podjetja so nekaj dni pred vsako inventuro omejevala nakupe blaga, kar je šlo na škodo potrošnika. Po novih predpisih bodo morala trgovska podjetja odslej opraviti inventuro blaga samo enkrat letno. Predsednik Erlc WUliams obišče našo državo. Premier vlade Trinidada in Tobaga dr. WH-llams se bo mudil v naši državi od 8. do 10. aprila. Njegov program obsega tudi sprejem pri predsedniku republike Josipu Brozu Titu na Brionih. Hruščov sedemdesetletnik. Dne 17. aprila bo slavil predsednik sovjetske vlade Niikita Hruščov svoj 70, rojstni dan. Menijo, da bodo prišli ob tej priliki v Moskvo generalni sekretarji številnih partij z vse-ga sveta. Tudi predsednik Finske Urho Kekkonen bo \ prišel na zasebni obisk, da bi osebno čestital Hruščovu. ZDA in Panama sta obnovili odnose. Ameriška in panamska vlada sta se sporazumeli, da obnovita diplomatske odnose in^ čimprej odpravita veroke, H so pripeljali do medsebojnega 6pora. Kcnnedyjevi morilci so še vedno na svobodi. Nevvvorški odvetnik Mark Lane je izjavil, da so morilci Kennedvja še vedno na svobodi. Nobenih dokazov ni - je dejal - da bi bil Lee Harwey Osvvald kakorkoli zapleten v umor bivšega predsednika. Dejal Je, da bo predložil mednarodni komisJjl vse dokaze, kar jih ima. Avstrijski podkancler v Ro- munijl. Na povabilo romunsk« vlade je prispel v Bukarešto avstrijski podkancler dr. Pit-terman. Njegov obisk je v zvezi z načrti, da bi Avstrila pomagala prt gradnji velikega Industrijskega kombinata v Ga-latzu. na Donavi. Avstrija Je zainteresirana tudi na gradnji velikega hidroglganui na Donavi. Naši parlamentarci so se vrnili lz Libije. Naša parlamentarna delegacija, ki jo je vodil predsednik skupščine BIH Bato Dugonjlč, Je med svojim obiskom v Ubili navezala stike T. najširšimi plastmi •libijskega življenja. Goveda vedno manj 6. aprila Je bil na sejmišču » Novem mestu večji sejem m prašiče in govedo. Pr»-Slčkov Je bilo naprodaj 744 In so bili vsi, razen 14, prO' dani, opaziti pa je, da je t0' veda na* sejmih vedno nianJ' Tokrat je bilo naprodaj ,fl 165 glav, odkupljenih pa Pravijo, da je to zaradi ne' urejenih tržnih cen govej* živine. Prašički so velj»» od 9500 do 14.000 din, vo« od 285 do 315 din kg, W* ve od 180 do 210 din kg. BJjJJ da živina pa od 310 do 33« din kg. Eden po delu, drugi samo po »odgovornosti«? (Nadaljevanje s 1. str.) Jam jaz, še celo plane moram delati!« bi potarnal prizadeti direktor iz manjšega obrtnega podjetja... Z vašimi ugotovitvami, tovariš so- Za konzolni most vse pripravljeno Kakor smo pred nedavnim poročali, bodo leseni most čez Krko na Loki zaradi dotrajanosti in nevarnega predela kmalu porušili; še prej pa zgradili nov most za pešce na tem področju. Most bo speljan od železniškega prehoda v Kandiji do Ljubljanske ceste na levem bregu Krke (pri stavbi Elektro), bo pri prehodu nad Krko vzporeden z železniškim mostom, na katerega bo vezan s konzolami. Te dni smo zvedeli, da ga nameravajo graditi v najkrajšem času. Načrti in sredstva so pripravljeni. Celotna ureditev konzolnega mostu in njegovih priključkov bo -veljala okoli 10 milijonov dinarjev. Matični urad Gradac V marcu je bila rojena izven porodnišnice ena deklica. — Porok ni bilo. — Umrli so: Ana Pezdirc, užitkarica iz Gradca; Marija Jelen-šek, upokojenka iz Borsta; Franc Martinkovič, užitkar iz Giršič; Marjeta Cajnar, užitkarica iz Otoka besednik, se strinjamo in zastavljamo vprašanje: kako sodite o družbeni vrednosti dela, ki ga opravlja vaš kolega v prvem in drugem podjetju, pa ima pri tem nižje osebne dohodke kot vi? Kakšno je njegovo delo in kolikšna njegova odgovornost, lahko presodite sami, saj smo postregli s številkami! In še drugo vprašanje: mar ne trobimo v svet (in to že precej časa!), da je rešitev in edina perspektiva proizvodnje v izboljšani organizaciji dela, v sodobnejših tehnoloških postopkih itd. Koliko ste naredili na tem področju? Vaša kolega iz prvih dveh podjetij sta se pri opravljanju teh nalog najbrž precej oznojila, kaj pa vi? Da ne bo razprava prehitro pri kraju in da ne bo poplava vaših ugovorov in argumentov prevelika, še eno vprašanje: na osnovi kakšne ocene so se vaši osebni dohodki povečali tako močno čez zgornjo mejo, določeno s pravilnikom, in se povzpeli celo čez 100.000 dinarjev? Katera opredmetena merila za delitev osebnih dohodkov ste uporabili pri tem v vašem kolektivu? Ali ste vsaj formalno popravili določilo pravilnika, preden ste ga prerasli? Zdaj pa se lotimo še pojava znotraj drugega podjetja. V mislih imamo večje indu- strijsko podjetje kovinske stroke. Povprečni osebni dohodki tehničnega so bili lani 88.800 din na mesec, osebni dohodki šefa proizvodnje in računovodje pa so bili prav tako 88.800 din na mesec ... Kako to? Mar so res imeli vsi trije popolnoma enak delovni uspeh? Najbrž je bilo tako: poštena, socialistična merila za oceno delovnega uspeha pri vseh treh preje navedenih so raje zamenjali z načelom »da bo mir pri hiši« in vsem trem odmerili enake prejemke ... Toda ko so pripravljah pravilnik o delitvi osebnih dohodkov v kolektivu, so se najbrž vsi, ki so ga delali, pošteno potrudili, da bo delavec plačan po načelu: »Kolikor narediš, toliko dobiš!« Pri vodilnih pa so to načelo podrli... Tudi to ni ne prav in ne pošteno! Vsako razglabljanje mora povzeti sklep. Kakšnega naj potegnemo mi? Našteti primeri dokazujejo, da se vsak administrativno določeni plafon, ki ga skušamo uveljaviti v sistemu nagrajevanja po učinku, izpremeni prej ali slej v uravnilovko. Ce nagrajujemo po uspehu dela, ne moremo postavljati meja osebnih dohodkov! To pa seveda ne pomeni, da moramo gojiti zaslužkarstvo. Ko smo pred dvema letoma delali pr- ve pravilnike o delitvi osebnih dohodkov, smo se lotili dela zelo resno. Marsikateri pravilnik je takrat nastal zelo na hitro, v marsikaterem kolektivu pa so se pogoji od takrat že močno izpremenili. Vse to je treba upoštevati. Sistem nagrajevanja ni mrtva stvar, prav tako je podvržen zakonitostim razvoja kot proizvodnja in gospodarski razvoj. V nagrajevanju moramo zavestno, dosledno in z vso skrbjo uveljavljati socialistični princip delitve: vsakomur po njegovem delu! Se ena ugotovitev se vsiljuje: vse dotlej, dokler bodo kolektivi dopuščali, da si posamezni vodilni delavci prilaščajo del skupnega truda, v naše delovne organizacije ne bo strokovnjakov! Odganjali jih bodo »praktični kadri« prav zato, ker se dobro zavedajo, da bo njihovemu zaslužkarstvu odklenkalo, čim bodo v podjetje zprišli strokovnjaki! Skrbi za načela in merila nagrajevanja torej res ne gre zanemarjati! Miloš Jakopec 0 trsnem rilčkarju - volkcu Majhen čm hrošč dela vinogradnikom na nekaterih predelih Dolenjske velike preglavice. Težko ga je zatirati, zato pogostokrat zdesetka pridelek, v posameznih primerih pa ga v celoti uniči. Vmogradruki mislijo, da povzroča škodorvvolkec samo s tem, ko žre očesca in listje trte, ne vedo pa, da delajo kar precejšnjo škodo tudi njegove ličinke, ki načenjajo korenine. Volčkova samica zaleže poleti v zemljo okoli korenovega vratu jajčeca, iz katerih se izležejo tolste ličinke. Te lupijo in obžirajo korenine, ki so v zemlji. Trte zaradi tega pogosto vidno hirajo. Volkec moramo začeti zatirati zelo zgodaj, čim trta ozeleni, in uspeh ne bo izostal. Samice, kd jih bomo uničdli spomladi, ne bodo naredile zalege. Doslej smo volkca zatirali predvsem mehanično tako, da smo hrošča zjutraj stresali s trt in jih ■pobijali. Takšna zaščita je nezadostna, uporabljati je treba tudi kemična sredstva. V poštev pride 1 do 2-odstotnl lindan prah, ki ga na-sujemo pod trto. Ko zjutraj pade volkec na tla, se strupa bodisi dotakne, bodisi ga vdiha, ker lindan izhlapeva in to ga pokonča. Volkec dela škodo predvsem ponoči, zato mu z direktnim škropljenjem ne pridemo do živega. Lahko pa mu nastavimo vabo: pripravimo jo iz 20 kilogramov otrobov, 20 litrov vode, 5 litrov melase in 1 kilograma apne-nega arzenata. Takšno vabo natrosimo pod. trto. Pri pripravljanju maramo zelo paziti, ker je arsenat močno strupen tako za ljudi kot za živali. . Se eno, zelo preprosto sredstvo obstaja: pod trto na-tresemo zvečer trtne liste; vanje se volkec, s'.:rije. Zjutraj liste poberemo in stresemo nad papirjem ter hrošča nato uničimo. M. S. POSVETOVANJE GRADBINCEV V KOČEVJU Zagotoviti osebne dohodke tudi izven sezone S statuti delovnih organizacij zaostajamo Iz poročila komisije za obravnavo in potrjevanje statutov delovnih organizacij, ki ga je na seji občinske skupščine Novo mesto 3. aprila podal predsednik komisije Miran Simič, je razbrati, da delovne organizacije s statuti močno zaostajajo. Od 110 organizacij, ki so dolžni; predložiti statute bodisi v obravnavo, bodisi v potrditev, jih je do 28. marca predložilo le 63 ali približno 60 odst. 2e poročilo opozarja na nekatere slabosti, ki so se pojavile v delovnih organizacijah pri izdelavi statutov, pa tudi odborniki so v razpravi opozorili na več pojavov, ki so vse prej kot razumljivi. Ko poročamo o tem, potekajo zadnji dnevi, v katerih bi morale imeti delovne organizacije svoje ustavne akte pripravljene, zaradi zamud, ki smo jih že omenili, pa kljub temu sodimo, da poročilo o ugotovitvah na seji ne bo odveč. Ijatl. kdo njegova določila tolmači in prilagaja novim potrebam, niti. do katerega roka ,Je treba stanje v pod'-clju prilagoditi novim statutarnim določilom. Statut delovne organizacije mora kot osnovni notranji zakonodajni akt dejanskim razmeram in potrebam konkretno opredeliti ustavna določila o upravljanju, gospodarjenju in notrnnii organizaciji ter odnosih. Hkrati s tem pa mora statut kar najbolje uresničevati druž.beno-ekonomski ' položaj delovneea človeka v delovni organizaciji. V soboto je bilo v Kočevju posvetovanje republiškega sindikata gradbenih delavcev in industrije gradbenega materiala za Dolenjsko. Posvetovanje je bilo posvečeno razpravi osnutkih statutov^grad benih podjetij in industrije gradbenega materiala. Vodil ga je direktor Opekarne Zalog pri Novem mestu tov. Cvitkovič. Udeleženci posvetovanja, ki je bilo prvo te vrste na tem področju, so posebej poudarili nujnost razvoja gradbene dejavnosti v tem delu Slovenije. Podrobna analiza dosedanjih osnutkov statutov bo vsem udeležencem prav gobovo uspešno služila pri dokončni redakciji statutov de- lovnih organizacij. Še posebej so razpravljali o tem, da bi se v statute vneslo določilo, naj podjetja ustan ivijo neobvezne sklade za -ims'te prekinitve dela, se pravi, da bi sredstva tega sklada zagotavljala delavcem osebne dohodke Uidi izven gradbene sezone. Vemo, da so gradbena podjetja močno odvisna od sezonskih delavcev in imai-i pri tem vsako pomlad pre ceijšnje težave. Če bi delavcem lahko zagotovili osebne prejemke tudi preko zima, hi s tem avtomatično odpadlo vprašanje sezonskih dO'avcev. Kazen tega so na posvetovanju precej govorili o humanizaciji odnosov v ko'ea Konec februarja> 1964). Večie število osnutkov statutov je Predloženih komtsili šele , °.ruKi polovici marca 1M4. 'o lih komislia nI mogla dovoli V'Pbinsko preizkusiti, niti dati ""volj tehtnih prloomb in predlogov z« popravo Ln dopolnitev. Komisija Je pri pregledu Predloženih osnutkov ugotovila, da kljub vsem slabostim stalutl le pomenijo kvaliteten skok v razvoju notranje zako-noclaie delovnih organizacij. Dosedanji pravilniki so bili več «H manj le predpis, ki ,'e urejal organizacijo in poslovanje Podjetja v obstoječem sistemu delitve dohodka in samouprav, linnla. Novi statuti pa »e po-5'"u!.leno ukvariajo i vsebino "•'» samoupravnih organov, z Ha k 1111 neposrednega uprav. 7,?„n!* In posvečajo posebno po-t'.,,,08* ekonomskim katcRor'-ki nal Jih. kot določa "»tava. usmerjajo organi samo-'""•'Vlranja. "■ajveft pomanjkljivosti V "?llntkih statutov je v lem. ker ""naiti ustreznih določil o k>i-^ov«ko-soc|nlnl službi, o akrhl M PiUhrano delavcev, o skrb! "''-•dnio Manovan'. « or«nrl-*oclJI Izobraževalnih centrov, o POBI družbenih organizacij v «'«ektlvu, o hlglensko-telmlč. neni In zdravstvenem varstvu, "Planiranju In programiranju "-r o odnosih med delovno or-K"»lzaeijo in občinsko skupščl-"-datek. Ob prehodu na skraj. fah delovi čas, ki bi ga bilo treba prilagoditi tako, da bi veljal skozi vse leto in da bi delavci, vzeto povprečno, res de'alj na teden le 42 ur bo treba odpravit' tudi nadurna clf io. V statutih je treba dati večji podaretk tudi nadzorstvenim organom, statuti pa naj bi tudi točno določili pogoja za sprejem delavcev. DeflaV« cu, ki ga podjetje sprejmi na novo, je treba istočasna zagotoviti tudi primerno stal. novanje in omogočiti prehran no. (fg) Poslednja elektrifikacijska dela v Suhi krajini V Suhi krajini, ki je f zadnjih letih precej vsestransko napredovala, opravljajo že nekaj časa poslednja elek« trifikacijska dela. Elektrika bodo dobile še naslednje su« hokranjske vasi: Sela, Lopa« ta, Viscjc in Vrh. Direktor »Knjigotrška« odstavljen 3. aprila je bil na seji občinske skupščine Novo ma« stov v smislu 1. točke 96. člana uredbe o ustanavljanju podjetij in obratov odstavljen Franc Lakner, poslovodja obrtne delavnice »Knjigo«, tisk« iz Novega mesta. Ima-novani je bil odstavljen, ker kot poslovodja obrtne delavnice ni upošteval določb zakona o delovnih razmerjih, ker ni posvečal pozornosti higiensko-tehničnemu varstvu in ker ni skrbel za delovno disoiplino, saj so v delavnici med delom popivali in počenjali stvari, ki so predmet splošnega zgražanja. Hkrati s tem je bil na seji za vršilca dolžnosti poslovodja imenovan Martin Pavlin. ■ Tovarna barv »Dubravka« j« s približno 30 milijoni dinarjev investicij rekonstnr.rala obrate in nabavila sodobne stroje. Medtent ko so dali stari stroji v osmih urah 100 kg barv, proizvajajo z novimi 20-krat več. Tako se bo letošnja proizvodnja povečala za S30 ton barv. lakov, firneža Iti druKih proizvodov. ■ Kot kažejo prvi podatki pokrajinskega zavoda za gospodarsko planiranje, bo v prihodnjih sedmih letih proizvodnja narasla povprečno za 18 do 1!) odstotkov, sama Industrijska proizvodnja pa zu 24 do 25 odstotkov. Odkrivanje tuberkuloznih žarišč - pogoj za izkoreninjenje tuberkuloze Z odkritjem novih, učinkovitih zdravilnih sredstev proti tuberkulozi se Je v prvih povojnih letih začela tuberkuloza res uspešno zdraviti. Nepopisno Je bilo ob tem vr-seljV do takrat neozdravljivih bolnikov, le večji polet pa so dobili zdravstveni delavci v protituberkulozni službi, ko so dobili v toke močno oroije t boju proti Piše dr. Adolf Spiler tuberkulozi. Tuberkuloza Je postajala iz dneva v dan :nanj nevarna bolezen. Vsi smo bili prežeti s prepričanjem, da bo tuberkuloza s tem močnim orožjem v prav kratkem časi; odstavljena z dnevnega reda kot resen socialno-ztlrav;t\e-ni problem. Po začetnem navdušenju pa smo zdravstveni delavci pri nas in v tujini le začeli ugotavljati, da tudi ta sredstva sama ne bodo mogla resiti problema. Vzporedno s tem, ko se je smrtnost zaradi tuberkuloze občutno zmanjšala, pa obolevanje za tuberkulozo ni in ni hotelo biti manjše. Tudi veliko število kroničnih bolnikov, ki so v dobi pred tuberkulostitiki bili obsojeni na smrt, je bilo rešenih, vendar so za proti-tuberkulozno službo predstavljali in še predstavljajo važno postavko pri oboleva-nju in širjenju tuberkuloze. Tako zdravstveni delavci širom po svetu danes lahko ugotavljamo, da letno oboleva po svetu na desetine milijonov ljudi in da terja jetika Še vedno veliko število drigo-cenih človeških življenj. Boj proti umrljivosti za tuberkulozo je bil še dokaj uspešno Izbojevan, ni pa nam še uspe- lo bistveno znižati obolevnost za tuberkulozo. Ta naloga — izkoreniniti tuberkulozo — je še pred nami. In kje naj bo začetek in najtežje breme tega boja? Jasno, da v osnovnih protituberkuloznih trdnjavah — v protituberkuloznih dispanzerjih. Ko zdravstveni delavci v dispanzerjih kritično prestajamo gibanje tuberkuloze na Dolenjskem, moramo ugotoviti, da se Je tudi tukaj, po začetnih bleščečih uspehih pred desetimi leti, umrljivost za tuberkulozo občutno zmanjšala in znaša v zadnjih letih povprečno le 2 primera na 100 obolelih. Število obolenj pa že več let ne kaže nobenega nagnjenja k zmanjševanju in oboli vsako leto na področju občine Novo mesto 80 — 100 ljudi za raznimi oblika- Dr. Adolf Špiler, upravnik novomeškega Zdravstvenega doma mi tuberkuloze. Prav dejstvo, da je obolevnost še vedno zelo visoka, nas sili k vprašanju, kaj storiti za izkoreninjenje tuberkuloze. Odgovor je jasen: zaostriti in poživiti je PISMA UREDNIŠTVU METODE SUROVE KULTURE SO TUDI NAM TUJE Tovariš urednik! V zvezi s pismom Antona Kavalarja (predzadnja številka Dolenjskega lista) se mi zdi potrebno dodati nekaj pripomb. Skupina »Pro et contra« je bila osnovana ob koncu januarja letos. Njen član je lahko vsakdo, ki čuti potrebo po skupnem delovanju na kateremkoli področju kulture in umetnosti. Ime skupine je mačasno, nekakšen delovni na-zio, dokler ne izoblikujemo določene potrebne fizionomije, M bi nam omogočila organsko vključitev v občinsko Zvezo kulturnih in prosvetnih organizacij. V organizacijskem pogledu te nekoliko neizkušeni smo ob krstu (Večer poezije) splavili tudi neka) nerodnih, vendar več ali manj neogibnih »podrsljajev. Vedeli smo sicer za ne preveč prisrčne odnose med nekaterimi slaven-tkimi poeti, nismo pa računali s tolikšnim pretiravanjem v tej smeri, ki je privedlo do nelojalnih izpadov, da bi lahko kakorkoli posredovali. Kljub temu da se zavedamo teie nekaterih organizacijsko formalnih nerodnosti, ki smo tih zagrešili, pa nas je v pitanju Antona Kavalarja vseeno neka) močno presenetilo. Resda veje med vrsticami omenjenega zapisa, vendar si nekajkrat le ne more kaj, da ne bi očitno bruhnilo na plan. Sam bi to označil za nekakšno tendenco, ki naj bi te na vs"m začetku (m prav gotovo ne izključno na podlagi organizacijskih spodrsljajev na Večeru poezije), pravzaprav brez potrebne osnovanosti, razvrednotila in napravila krti čez nadaljnje prizadevanje skupine. Po enem samem javnem nastopu oznaniti skupini, ki ima kar moč resne namene in ni nikakršna grupa zaletavih in zmedenih trdobučneiev, skaljene perspektive, je po mojem mnenju malo tvegano pa icratkovidno nasilno početje, ki nI prav daleč ob obsojane surove kulture. Ker je to tudi edini zapis (poleg prispevka izpod peresa M. J, Dolenjski list 13. februarja), - ki se nanaša na »zgrešeno« kulturno poslanstvo skupine in ker se mi po six>ji namembi zdi na moč podoben enostranskemu kritikastrstvu, kakršno se je do nedavnega javno bohotilo na straneh večine kulturnega tiska, se mi zdi potrebno dodati, kako neustrezno in netvorno je tako stališče v novonastali kulturni situaciji pri nas. Videli samo napake (In si ob tem zgraditi malone cel moraino-ettć-ni sistem), pri tem pa molčati ob kopici zares ktpečlh problemov s kulturnega področja v naši občini, je po mojem čisito navadno slepomlš-ienje in vredno prezira. PII,n» ROB AR Novi trg 9, Novo mesto treba akcijo za odkrivanje tuberkuloznih žarišč. Protituberkulozni dispanzerji odkrivajo tuberkulozna žarišča s tem, da ugotavljajo nove primere tuberkuloze. Ljudje prihajajo na rentgenske presvetljave na lastno pobudo, pošilja jih zdravnik ali pa jih poziva dispanzer, ker živijo v nevarni bolnikovi okolici. Vendar so taki pregledi bolj individualnega značaja. Splošen pregled nad žarišči tuberkuloze dobijo dispanzerji po fluorografski akciji, ki zajame vse prebivalstvo določenih starostnih skupin na določenem področju. Rezultati fluorografskih slikanj so dragoceno izhodišče za sistematično ukrepanje po odkritih novih primerih tuberkuloze. Nepogrešljiv pripomoček pri odkrivanju tuberkuloznih žarišč oziroma okuženosti prebivalstva pa je tu-berkullnski preizkus. Le-tega izvajamo predvsem pri otrocih in mladih ljudeh do 25. leta starosti. S sistematičnim tuberkuliniziranjem odkrijemo prenekatero otroško tuberkulozo oziroma obolenje mladih ljudi. Tuberkulinizaci-ja nam daje tudi dragocene podatke o prekuženosti prebivalstva z bacilom tuberkuloze. V času vse večjega preseljevanja prebivalstva pa posveča dispanzerska služba vse več skrbi In kontrole delavcem, ki prihajajo k nam i/ čisto drugačnih življenjskih in klimatičnih razmer. Znamenja kažejo, da prav ti ve--liko hitreje in v večjem številu obolevajo za tuberkulozo. S sistematično in dosledno zdravstveno kontrolo bomo pri teh delavcih lahko odkrili prenekatero žarišče tuberkuloze. Vrh tega pa je naloga dispanzerja dati našemu prebivalstvu pouk o zdravem načinu življenja, o zdravi prehrani, o varovanju pred okužbo in ga seznaniti z nevarnostmi in posledicami, ki jih pušča tuberkuloza. Prav posebna skrb pa bo veljala tuberkuloznemu bolniku in njegovi bližnji in daljni okolici. Vemo, da se precejšen del novih bolnikov rekrutira prav iz družin kroničnih bolnikov ali pa iz njihove okolice. Nanizanih je veliko nalog, ki jih ima protituberkulozna služba v boju za izkoreninjenje tuberkuloze. Vprašamo se, ali bodo poklicni zdravstveni delavci sami mogli izvršiti vse te naloge? Ne, za to delo bo treba aktivirati vse prebivalstvo. Zdravstvenim delavcem bodo morali dati vso podporo delovni kolektivi in množične organizacije. Tudi oblastni forumi bodo morali resno premisliti, kakšno materialno škOdo povzroča tuberkuloza in kaj bi se dalo z okrepitvijo protituberkuloz-ne službe in z izkoreninjenjem tuberkuloze prihraniti. Zal moramo ugotoviti, da jc organizacija Rdečega križa skoraj edina množična organizacija, ki res že vsa leta soatluje » protituberkulozno shibe in ji pomga pri reše-vai'jn težavnih nalog. Zastoj v uspehih pri zatiranju tuberkuloze nas sili k združitvi vseh moči za sistematičen boj proti tuberkulozi. Vsaka množična organizacija, vsak delovni kolektiv in sleherni občan se mora zavedati, da je tudi od njega odvisno, kdaj bo tuberkuloza kot socialno-zdravstveni problem izkoreninjena. Visoke številke o izgubljenem narodnem lohod-ku zaradi obolevnosti za tuberkulozo, veliko število novih primerov obolenj in vedno bolj naraščajoče število kroničnih (neozdravljivih) bolnikov so žalostne ugotovitve, Id nas opozarjajo, da moremo ta problem rešiti le s skupnimi napori. Sprejmimo poziv svetovne zdravstvene organizacije — »S tuberkulozo ni premirja« in učinkovito ukrepajmo! V Šentjerneju iz leta v leto uspešneje rešujejo stanovanjsko vprašanje, stanovanj pa še vedno primanjkuje. To zlasti občutijo delovni kolektivi (»Iskra-Upori«), ki ne dobe strokovnjakov, če jim ne zagotovijo stanovanja. Takile v bloki so zrasli prav zavoljo naraščajočih zahtev kadrov. Kot kaže, se jim bo kmalu pridružil še eden. Kolektivi za šentjernejski zdravstveni dom Akcija za zgraditev zdravstvenega doma v Šentjerneju je zainteresirala vse okoliške občane, organizacije in organe. Med prvimi so se odločili pomagati delovni kolektivi v tem kraju, Tako so se zaoosleni v obratih »Iskra— Upori« in »Podgorje« odločila, da prispevajo pri gradnji nujnega zdravstvenega objekta dva odstotka od svojih osebnih dohodkov, delavci kmetijskega obrata pa en odstotek od svojih osebnih prejemkov. Samo Člani kolektiva v Iskri-nem obratu bodo tako prispevali pet milijonov dinarjev. Razen njih so se odločili prispevati še obrat kmetijskega posestva v Brezovici 100 tisoč dinarjev, krajevni odbori pa dva milijona dinarjev, to je tistih sredstev, ki so bila namenjena za popravilo vaških poti v letu 1964. Krajevni odbor v Šentjerneju je prispeval še 300 tisoč dinarjev od prodaje gramoza. Krajevni činitelji bodo tako zbrali 10 milijonov dinarjev. Predračunska vrednost za zdravstveni dom je 56 milijonov dinarjev. Poleg lokalnih sredstev bo zdravstveni dom v Novem mestu dal 15 milijonov dinarjev, novomeška lekarna pa pet milijonov dinarjev. Stavba, v kateri bo šentjernejski zdravstveni dom, bo sodobno urejena. V njej bo poleg splošnih ambulant tudi zobna ambulanta ter lekarna. Zdravstveni dom bo zaposloval najmanj dva zdravnika, kd bosta bržkone stanovala kar v novih stanovanjih urejenih v tej stavbi. Kdaj bodo začeli graditi ta prepotrebni objekt, še ni znano. Nekateri zatrjujejo, da ž j letos, vsekakor pa v prihodnjem letu. Načrti so izdelani in lokacija tudi že izbrana. Akcija za zdravstveni dom je plod velike solidarnosti kraja in še posebno njegovih delovnih organizacij. To je nedvomno zgledno in spodbudno tudi za ostale kraje, ki še nimajo urejenega vprašanja sodobnih zdravstvenih uslug. V počastitev 20-letnice Rdečega križa 18. junija bo minilo dvajset let, odkar je bila v Gradcu na osvobojenem ozemlju ustanovljena obnovljena organizacija Rdečega križa. Občinska odbora RK Črnomelj in Metlika sta ustanovila skupen pripravljalni odbor, M bo poskrbel, da bomo dvajsetletnico-kar se da lepo proslavili, v V počastitev tega ^jubileja so začeli z zdravstvenimi predavanji v vseh krajevnih organizacijah RK. Predavanja S tuberkulozo ni premirja! zajemajo naslednje teme: pravilna prehrana otrok, odkrivanje in zdravljenje raka, boj proti alkoholu in higienska ureditev vasi. Razen predavanj pa bo organiziranih več tečajev. Prvi, 80-urni tečaj prve pomoči, se je v Črnomlju že začel. Obiskujejo ga člani kolektivov, ki so prispevali sredstva za organizacijo tečaja. Drugi podoben tečaj bo jeseni, medtem pa bo po vaseh pet dvajsetumih tečajev za prvo pomoč. Nedvomno je med najpomembnejšimi nalogami v sklopu proslav organizacija sistematskih pregledov šolskih otrok v vsej občini. V tej obširni zdravstveni akciji, ki ji domači zdravniki ne morejo biti kos, Je obljubil pomoč OO RK ljubljana z dvema potujočima zobnima ekipama, ki bosta na terenu popravljala zobovje šolarjev. Predviden je tudi zdrav-stvenoprosvetni seminar za prosvetne delavce obeh belokranjskih občin, enodnevni seminar za vodje podmladkov RK. Mimo teh nalog bo organizacija RK izpeljala več manjših akcij za utrditev organizacije, posebno skrb pa namerava posvetiti socialno ogroženim občanom. V ta namen bodo ugotovili točno število vseh pomoči potrebnih ljudi in naredili seznam starih in onemoglih občanov; po možnosti jih bodo v letošnjem letu obiskali in obdarili. RK bo še več pozornosti posvetil mladoletnikom, katerih starši so alkoholiki. S pomočjo okrajnega in glavnega odbora RK bo občinski odbor RK v Črnomlju organiziral v začetku junija razstavo o dejavnosti te ox-ganizaije od ustanovitve do danes. V počastitev slavne obletnice bodo ob tej priložnosti začeli z gradnjo vodovoda Črnomelj—Gradec, led bo potekal na območju obeh občin. Sredstva bosta prispevali občina Metlika in Črnomelj, pričakujejo pa tudi pomoč od GO RKS. Da bi se praznovanje RK odrazilo v čimveč krajih, je bilo sklenjeno, naj krajevne organizacije RK s sodelova- njem ostalih krajevnih organizacij poskrbe za ureditev naselij. V tem času naj bi va-ščani uredili gnojišča, pota, dvorišča, po možnosti prebe-lili stavbe in popravili vodnjake, kjer jih že imajo. Svečana proslava dvajsetletnice RK pa bo 21. junija v Gradcu. Ob tej priložnosti bo veliko množično zborovanje, zatem bo prosta zabava. Občinska odbora RK Črnomelj in Metlika bosta organizirala tudi več kulturnih in športnih tekmovanj. i Preločani bi radi televizor Prebivalci odročne vasi Preloka v Beli krajini nimajo nobenega pravega razvedrila, zato si močno žele televizijskega sprejemnika. Gasilci so skupno z mladinsko organizacijo naštuđirali dve igri: »Pavlina v stiski« in »Moč uniforme«, s katerima so se predstavili najprej domačemu občinstvu, zatem pa gostovali še v Adle-sičih, na Vinici in v Gribljah. Ves dobiček navedenih prireditev je namenjen televizorju, za katerega Je prihranjenih že okoli 50.000 din. Domačini pravijo, da bi Jim malo pomagale tudi občinske organizacije, da bi vsaj do prihodnje zime lahko nabavili aparat, ki jim bo krajšal čas. Kri, ki rešuje življenja Pretekli tedtm so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Marija Pungcrčar, član kolektiva Novo-teks, Novo mesto; Jože Bele, posestnik lz Dolnje Težke vode; Alojz Htrajnar, delavec lz Dolnje Težke vode; Franc Kastellc, člnn kolektiva DOZ, Novo mesto; Franc Kralj, delavec lz Plembcrka; Alojz Okleščen, delavec lz Verduha; Rozallja Gazvoda, gospodinja lz Dolnje Težke vode; Frančiška Sparovec, gospodinja lz Dolnjo Težke vode; Francka Doltes, gospodinja lz Crmosnjle; Terezija Kastellc, gospodinja lz Dolnje Težke vode; Matildu Kastelic, gospodinja lz Dolnje Težke vode; Jožefa Žagar, Ivan Kafol, člana kolektiva Pionir, Novo mesto: Marija PovSe, gospodinja lz Stopi«; Amalija Božič, gospodinja lz Stoplč; Franc Božič, član kolektiva GO Novo mesto; Ana na.ti.ij, delavka lz Gornje Težke vode; Majda Udovč, delavka lz Crmosnjle; Franc Hrovatlč, Ivan Kastellc, Frane Okleščen, člani kolektiva IMV. Novo mesto; Miha Tur k. Han kolektiva Vodovod: Novo mesto; Alojz Gazvoda, posestnik lz Crmosnjle; Marija Mlkllč, Stanislava K uman, Mihaela Rozman, člani kolektiva osnovne šol« v Stojnicah. Včasih je treba malo, da bi bili odnosi prisrčnejši in pristnejši xKje se dogajajo reči, o katerih je tekla beseda o pričujočem odkritem razgovoru? Tega ne bomo izdali. Pa ne zato, ker si ne bi upali. Res je, da so udeleženci razgovora prosili, naj ne objavimo njihovih priimkov in imen podjetij, kjer delajo. Obstaja pa še en razlog, zakaj ne izdamo prizadetih. Predvsem zato, ker bi radi, da bi tudi drugod razmišljali, če ni morda kaj podobnega tudi pri njih. Radi bi, da bi se povsod vprašali, če so pozorni na take drobne, a pomembne človeške zadeve. Bojimo se, da je tisto o normah, o čemer govorijo Jože, Pepca in Mirna, nekaj, kar prizadene tudi še kako drugo podjetje in ne samo tista, v katerih delajo udeleženci našega odkritega razgovora. Da bi se zavarovali pred morebitnimi kritikami, češ razgovor ostaja na obrobnih, nepomembnih problemih, naj rečemo tole: že na začetku, ko smo šele v mislih načrtovali razgovor, smo sklenili, da bo beseda prepuščena udeležencem razgovora samim. Povedali so pač to, kar čutijo in kar jih tare. Ne moremo jih predstaviti drugačne, kakršni so. Nismo jim mogli vsiljevati vprašanj o problemih, ki jih ne Vidijo in ki se jih ne zavedajo. Vse, kar smo želeli od njih, je bilo to, da naj govorijo po resnici in pravici. Razgovor smo začeli z vprašanjem o delitvi dohodka po delu. 2e prvi odgovor je pokazal, da beseda ne bo segla čez okvir nagrajevanja po normi. Sicer sem poskušal speljati pogovor na kompleksnejšo problematiko delitve po delu, vendar je vsako vprašanje zdrknilo spet nazaj na norme. Jože: Prebral sem Titovo razpravo na plenumu v Beogradu. Ko sem odložil časopis, sem dejal sam pri sebi: Kakor da bi mislil našo tovarno ... Novinar: Kako to misliš? Tovariš Tito je kritiziral razne negativne pojave. Ali se dogaja vse to tudi pri vas? Jože: Ne vse. Jaz sem pazljivo prebral samo tisto o normah. Tito je rekel, da je treba dati delavcu, kar je zaslužil. Pepca: Rekel je, da v podjetjih neupravičeno nategujejo norme... Novinar: Rekel je tole: »Ne smemo dovoliti, da bi glede norm imeli danes takšen sistem, ki je včasih obstajal v kapitalističnem sistemu, zdaj pa ga niti tam ni več. Na primer: delavec se trudi, da bi povečal svojo delovno produktivnost, in ko se do koplje do določene ravni, ko jo poveča za 10, 20 odstotkov, se zgodi, da mu rečejo: Vidiš, to je meja, do tod moraš delati za plačo, ki jo zdaj prejemaš, Prizadevaj si še naprej! — Tako ne moremo ravnati v neskončnost. Da bi stimulirali ljudi, jim moramo dati, kar zaslužijo, sicer ne bodo imeli nikakšnega interesa, da dobro delajo, to Pa je škodljivo tako za delavca, kot tudi za skupnost kot celoto.« Jože: prav je_ da si to Prebral... Naj ti takoj povem: pri nas nam rečejo to ze Pri 10 odstotkih. Postavijo normo, trudiš se, da bi jo presegel, in ko ti uspe, pridejo in rečejo: »Norma je prenizka ...« Človeku de to kot mrzla Prha. Potem gruntaš in si Jmslis: Jok, drugič me že J!e boste! Delal bom tako, * J° bom komaj presedal a* ćornu Di se napre-doin , pa od teea nimaš Mi haska? PophTJV ,Ce sam tega ne li ?runtaš, te bodo spravi- mflp.at»eti drugi... sumemnar: Tega Pa ra' Minia: No, ja, zgodi se, r* Pnde ta ali ona k tebi b 11 reče: »Ali bi rada, da rn,.narn spet dvignili nor-'•■< Moraš biti presnelo P^unien, da boš navzlic _*K.m opozorilom še na-PreJ gnal svoje... Novinar: Kaj pa se lah , Mirna: Vse bi rrie gleda e Po strani aH pa se celo „„ rn hotele družiti z ma-°: T° Je huda kazen. Jo«e: Povejte, ali Je to potrebno? Norme naj bodo pravične in naj vodilnih ne srbijo prsti, če delavec preveč zasluži... Novinar: O tem vendar ne odločajo vodilni. Saj imate delavski svet. Kaj pa ta reče na vse to? Jože: Saj sem tudi jaz v delavskem svetu. Enkrat, če se prav spominjam, je bilo to lansko poletje, smo govorili o tem, pa so nas prepričali, da so norme prenizke in da nam pretirano preseganje norm žre sklade. Ker pa imamo kopico načrtov za rekonstrukcijo, nam seveda ni vseeno, kolikšni so skladi. Novinar: Kaj pa se potem razburjaš? Iz tega, kar si pravkar povedal, sklepam, da je pri vas z normami vse v redu in prav. Mar ni tako? Pepca: Jožetu sem že po seji delavskega sveta rekla, da niso pravično odločili. Jaz se ne razumem na računovodske številke, toda po pameti sklepam, da preseganje norm ne gre na škodo skladov. Saj vendar ne dobimo vsega, temveč le delček preseženega. Cim bolj bo delavec stimuliran, tem bolj bo delal, več bo naredil in od tega bo imelo koristi tudi podjetje kot celota. Mirna: Ne vem, kako je v Jožetovem podjetju, za naše pa lahko trdim, da delavec nikoli ne ve, pri čem je. Kar naprej spreminjajo norme. Me vprašujemo: Ali bo ta stalna? Čeprav vemo, da so norme" le začasne. V osmih urah moram narediti 47 kosov in za en kos mi priznajo 11 točk. Sprva norme ne morem niti doseči, a kaj da bi jo presegla. Cez čas, ko se privadim stroju, mi to uspe. Zjutraj, ko pridem na delo, se nič ne obotavljam: stroj poženem raje kako minuto prej. Malico skrajšam na nekaj minut. Ko se ob dveh oglasi zvonec, sem še pri stroju. In rezultat mojega naprezanja: po enem mesecu naredim že 65 kosov in zaslužek se mi povzpne že na trideset... Tako tri me sece. Ves ta čas si nisem mogla očitati, da živim na račun prenizke norme. Narobe: po svoji utrujenosti sem sodila, da je presežek plače prigaran. Morate si misliti, kako sem bila razočarana, ko so mi sporoči li, da je v prihodnje treba narediti v osmih urah kar 61 kosov in da mi bodo priznali samo 8,5 točke za en kos. Tako, sem rekla sama pri sebi, sedaj pa imaš svoje garanje! V novo normo so »vkalkulirali« tudi del moje malice in »za kazen« še čas, ko pri-četka in konca moje izmene nisem uravnavala po zvoncu... Kaj porečete na to, tovariš novinar? Novinar: Pomolite Jim pod nos izrezek iz časopi- sa! Predlagajte, naj bo seja delavskega sveta posvečena enemu samemu vprašanju: Ali se resnica, ki jo je povedal Tito na plenumu, tiče tudi vašega podjetja? Na sejo naj gredo tudi prizadeti člani kolektiva ... Ustvariti je treba pogoje za sodelovanje Nato smo se pogovarjali, kako je s sodelovanjem članov kolektiva pri razčiščevanju in urejanju problemov, ki zadevajo koristi vsega kolektiva oziroma posameznih enot. Čeprav sem vnaprej vedel, da se s takim razgovorom ni mogoče dokopati do globljih spoznanj oziroma ugotovitev, sem bil vseeno prepričan v iskrenost in koristnost mnenj (čeprav tudi zelo subjektivnih) udeležencev razgovora. Mirna: Najbolj zanimivi in koristni so razgovori v oddelku. Na takih sestankih nas je malo, zato smo lahko sproščeni. Res pa je, da na takih sestankih ne obravnavamo najpomembnejših stvari. Pogovarjamo se o delu, pomanjkljivostih, disciplini in podobnem. Mislim pa, da ni v tem nič takega, čemur bi se reklo odločanje. To je drugje... Novinar: Kje? Mirna: Na delavskem svetu. Novinar: Na njegove odločitve mora imeti vpliv ves kolektiv. Ivanka: (ta je doslej molčala, sedaj pa se je začuda razživela): S tem pa je tako: če hočeš bistveno vplivati, moraš nekaj vedeti. Zase lahko rečem, da premalo vem o podjetju, delitvi dohodka, proizvodnji, prodaji naših proizvodov in še o drugem. Rekli bo ste — pa se zanimaj! To lahko reče nekdo, ki ne pozna razmer v našem podjetju. Treba Je biti v naši koži, da bi lahko razumeli naš položaj in naše težave. Prav te dni je bil sestanek izmene. Rekli so, da bomo razpravljali o osnut ku statuta. »To je zelo važen dokument,« so dejali, »zato je treba sodelovati pri njegovi izdelavi.« Nihče pa se ni vprašal, ali so ustvarjeni pogoji za to. Res je: nihče nam ni branil so delovati. Ne, celo pozivali so nas k sodelovanju. Toda to je bilo na sestanku v proizvodni hali, kjer je bilo vsega dvajset stolov, nas pa petkrat toliko. Osem ur sem stala pri stroju, sedaj pa naj stojim še na sestanku ... Pepca: Vseeno je ostalo nekaj stolov praznih. Zakaj? Večina nas je ostala pri vratih. Nekateri so rekli: »Če ni dovolj stolov za vse, pa še mi ne bomo sedeli...« Jože: Pepca, roko na sr- ce! Precej je tudi takih, ki ostanejo pri vratih, da bi jo pobrisali, še preden je sestanek končan. Pa ne le zaradi utrujenosti in pomanjkanja stolov. Tudi zato, ker jim je prihodnost podjetja deveta briga, če pa je v kuverti premalo, se jezijo na vse druge, samo sebe ne vidijo... Mirna: Tudi takih je. Ivanka: Taki so- predvsem delavci s kmetov. Nič ne rečem, da niso pridni. Tudi poleti, ko pridejo nekateri v podjetje naravnost s košnje, je med njimi malo takih, ki bi lenarili. Res pa je, da se premalo brigajo za podjetje. Vse se jim zdi odveč: sestanki, statut, ekonomske enote... Zelo radi pa kritizirajo. Samo ne tam, kjer je treba. Odnosi morajo biti zares pristni in manj formalni Ta del razgovora se mi je zdel najvažnejši. Čeprav so bila mnenja udeležencev preprosta, so vendar opozorila na to, da odnosov v kolektivu ni mogoče omejiti le na formalne, take, ki se odvijajo samo v okviru vnaprej postavljenih organizacijskih shem. Tudi v podjetju mora stopati človek v normalne odnose. To pomeni, da potrebuje človek širše odnose, kot pa so tisti, ki so mu predpisani. Treba je računati s tem, da bi se delavci radi pogovarjali s članom delavskega sveta ali direktorjem tudi v ožjem krogu, morda v času malice ali na dvorišču, ko je konec izmene. Najbrž preveč absolutizdra-mo klasične oblike množic- ODKRIT RAZGOVOR nih sestankov, shodov, ki so ie redkokdaj zares delovni in ustvarjalno kritični. Nekatere oblike sodelo vanja ljudi pri razčiščevanju in urejanju problemov bi morale rasti tudi iz neformalnih, naravnih skupin. Tem so najbrž najbliže ekonomske enote, ki pa marsikje, žal, premalo odločajo ali vsaj vplivajo. Jože: Meni se ne zdi prav, da vodilni človek v podjetju dopušča tožarje-nje. Najdejo se taki šefi, ki uveljavljajo svojo avtoriteto na ta način, da so zmeraj na tekočem o vsem, kar se napačnega zgodi v oddelku. To je grdo. Ljudi bi morali navajati na to, da si povemo vse iz oči v oči, ne pa, da se tožarimo za hrbtom, če ne bom očistil stroja, že se bo našel nekdo, ki bo stekel k mojstru ... Nekateri tožarijo za vsako figo. Včasih izvira sla po tožarjenju tudi iz nevoščljivosti. Ako več naredim kot sosed, bo iskal dlako v jajcu, da bi zmanjšal moj uspeh, namesto da bi si prizadeval narediti še več in bolje... Mirna: Pri nas pa ni tako. Sef našega oddelka je zares poštenjak. Zelo se razburi, Če pride kdo to-žarit. Največkrat ga zavrne, rekoč: »K njemu pojdi in mu povej v obraz ...« Pepca: Meni se zdi, da se od strokovnjakov zahte va predvsem le strokovno znanje. Jaz pa pravim takole: strokovno znanje je zares nujno, a potrebno je še nekaj več — potrebna je tudi sposobnost občevanja Vlado Lamut: DEKLETA IN RIBE z ljudmi. Danes ni mogoče priganjati ljudi samo s paragrafi. Tudi nagrajevanje po delu ne deluje avtomatično. Treba je biti sposoben pridobiti si človekovo naklonjenost. Ljudem je treba vsak dan otipljivo dokazovati, da delajo zase. Vodilni človek v podjetju mora biti tudi priljubljen, če bo imel nekdo še tako močne argumente, če ni pri-, ljubljen, ne bo uspel. Tega se nekateri premalo zavedajo ... Ivanka: V vsakem podjetju morajo biti tudi ljudje, ki organizirajo delo. Ne zdi pa se mi prav, da se nekateri obnašajo kot vodilni. Ne glede na to, kakšen položaj ima kdo, bi se moral obnašati kot človek. Mojster naj se ne obnaša kot mojster, temveč kot človek. Jože: Treba je iti večkrat skozi obrate, spregovoriti kako besedo z delavci, prisluhniti njihovim mnenjem ali pa se vsaj pošaliti s kom. Le zakaj si nekateri posamezniki toliko prizadevajo zgraditi jez, ki jih loči od podrejenih? Pepca: šefa ne sme biti sram prijeti za kakršnokoli delo. Naš šef oddelka je tak: če bo treba, bo priskočil na pomoč, popravil stroj ali kaj drugega. Ljudem je treba zaupati! Nadaljnji razgovor je izzvenel v mnenje, da je tre ba ljudem bolj zaupati. Odnose je treba graditi na občutku medsebojne pripadnosti, ta pa je v tesni zvezi z medsebojnim zaupanjem. Pepca: Pri nas je delavsko samoupravljanje. To ne pomeni, da vsak lahko počne, kar se mu zljubi. Ob šojam tiste, ki izrabljajo našo demokracijo za to, da grabijo koristi predvsem zase. Sem prištevam tako tiste, ki izrabljajo samo bolniško, kot tudi one, ki poneverjajo, kakor večkrat beremo v časopisu. Vsaka stvar se začne pri malem, morda pri kili žebljev, konča pa se pri velikem ... Mirna: Tega seveda ni mogoče posplošiti, če posamezniki simulirajo bolnike, ker želijo opravljati kmečka dela, to nikakor ne pomeni, da ne smemo zaupati nikomur več. Tako, kot se je zgodilo neki naši delavki, ki se je vsa zvijala v krčih, ker jo Je bolel želodec, zdravnik pa ji je rekel, da se je najedla krofov. Ali pa drug primer: v istem času, se pravi o pustu, je bila neka mlada delavka na zabavi skupaj s šefom sosednjega oddelka. Skupaj sta se zabavala. Delavka je to izrabila. Potožila mu je, da mora zjutraj na šiht. On JI je rekel: »Dovolim ti, da greš na delo v popoldanski izmeni, če ti bo kdo kaj rekel, kar reci, da sem ti jaz dovolil.« šef našega oddelka je moral zaradi tega izvršiti nekaj zamenjav pri strojih, ker bi bil sicer en stroj stal... Ivan: Varnostni tehnik je tudi včasih bolj žandar kot pa strokovnjak za vprašanja varnosti pri delu. Neki naši delavki je padel zaboj na nogo. Tehnik ja začel vpiti nanjo, da je ne-roda, namesto da bi jo lepo poučil. xxx Razgovor se je zavlekel dolgo v noč. Moram reči, da nismo premlevali velikih problemov. Beseda je tekla pač o tistem, kar žuli ljudi. Včasih so to zelo drobni problemi, vendar dovolj veliki, da nemalokrat zagrenijo življenje in pokvarijo ozračje človeških odnosov. Ko obravnavamo tako imenovane velike probleme, često pozabimo, da nastajajo v življenju tudi taki, čisto človeški, pa vendar zelo važni problemi. Kadar načrtujemo, kako bomo v formalnih organizacijskih okvirih speljali tako ali drugačno akcijo, ne smemo pozabiti, da živijo ljudje tudi izven takih okvirov, človek je osebnost, te pa ni mogoče v celoti zajeti z vnaprej postavljenimi organizacijskimi shema-I mL Samo od dimnikov ne bomo boljše živeli (Nadaljevanje s 1. str.) Vse se začne pri človeku in pri človeku tudi konča Tovariša inženirja sem vprašal, zakaj v njihovem podjetju ni začel s takšno akcijo. Bil je začuden, zmajal je z rameni, nemočno razširil roke in dejal: »Le kdo bi me poslušal in kje so ljudje, ki bi ml pomagali! Našega delavca bi težko prepričal o tem!« S takšnim odgovorom nisem bil zadovoljen. V sebi ima delček zanikanja delavčeve zavesti in dostojanstva. Tak odgovor namreč, tako sodim jaz, vnaprej odreka delavcu kot osnovnemu ustvarjalcu v naši družbi pravico, da sodeluje pri organizaciji in upravljanju dela. To pravico pa mu zagotavlja 10. člen ustave, ki pravi: , »... Organizacija dela in upravljanje v delovni organizaciji morata delovnim ljudem omogočiti, da na vsaki stopnji in v vseh delih delovnega procesa, ki pomenijo celoto, kar najbolj neposredno odločajo o vprašanjih dela, urejanju medsebojnih razmerij, o delitvi dohodka ter o drugih vprašanjih, ki se tičejo njihovega ekonomskega položaja, hkrati pa morata zagotoviti najugodnejše pogoje za delo in poslovanje delovne organizacije kot celote.« Tu se že srečujemo s človečnostjo v naši družbeni ureditvi. Nova ustava postavlja povsod v ospredje č 1 o v e k a, kot ustvarjalca proizvodnje, kot uresničevalca določil ustave in kot tistega, komur so težnje po razvoju in dosežki na vseh popri ščih namenjena. V tej opredelitvi s« te srečujemo s procesom osvobajanja dela, ka je v tem, da delavec proizvaja, da pa si hkrati s tem ustvarja pogoje ra sodelovanje v organizaciji in v upravljanju dela. Zgrešeno investiranje Dosedanji način investiranja je bil v popolnem nasprotju s človečnostjo te vrste. Bes je, zaradi čezmerne ielje povečevati proizvodnjo smo vsi iskali »luknje« v si-•ternu. Hiteli smo z elaborati. z načrti in programi in se zelo trudiH, da bi »povečali« proizvodnjo mimo delavca, ki je osnovni ustvarjalec, torej mimo človeka, zgolj s tovarniškimi stavbami, dimniki in stroji... Pozabili smo celo to, da so vsi ti napori, da je proizvodnja namenjena človeku. Saj smo stroje kupovali vendar zato, da bo proizvodnja večja, da bo na tržišču več izdelkov, da bo od tega naš državljan več imel, mar ne? O tem, na žalost, nismo razmišljali. Komaj smo na pol dogradili eno tovarno in izračunali, koliko bruto proizvoda bo vrgla, smo že hiteli z načrti za drugo in tretjo in četrto tovarno. Denar, ki smo ga na kakršenkoli način dobili, izpulili ali izsilili na natečajih in zanj katerokoli že banko »okoli prinesli«, se nam je zdel prisvojen. Pozabili smo, da smo tudi ta denar v nemajhni meri ustvarili v naši proizvodnji in ga po veljavnih instrumentih odvedli višjim teritorialnim enotam. Nekaj, kar ni bilo kratkotrajen vihar Ko je v aprilu 1962. leta CK ZKJ izdal znano pismo, v katerem je obsodil škodljive pojave v naši družbi, so mnogi ljudje po prvotnem navdušenju nad odkrito besedo zama hovali z roko, češ: »To je samo kratkotrajen vihar! Nič ne rečem, vse, kar je povedano, drži. Spremenilo pa se ne bo nič ali pa vsaj veliko ne!« Kljub takšnim črnogledim na-, povedim pa se je veliko spremenilo! Pismu CK je sledil plenum, pa drugi plenum in še več plenumov. Vsi so s komunistom lastno odkritostjo opozarjali na napake in nakazovali nove, pogumnejše in bolj ravne poti v izgradnji in razvoju. Vrnimo se v leto 1962 in se vprašajmo: Koliko smo upali reči takrat o vsem, kar se nam ni zdelo prav? In vprašajmo se zdaj, koliko si upamo reSi danes. O čem in kako smo razpravljali na zborih volivcev, na posvetih, sejah in raznih sestankih pred dvema letoma in kako o tem razpravljamo danes? Velika pot je za nami in to pot je vklesal prav tisti »kratkotrajni vihar«, kot so rekli Vlado Lamut: GREŠNA KOZLA pismu CK mnogi v letu 1962. Po tej potd — vse bolj široka in vse bolj ravna je — pa hodi naš človek, ki vse bolj in bolj postaja ustvarjalec nove družbe in novih odnosov v njej. Z ustvarjalnim delom v proizvodnji in s hkratnim prizadevanjem za ustvarjanje pogojev za svoje sodelovanje v organizaciji in v upravljanju dela, postaja ta človek največja vrednota v naši družbi. Novomeška občina: iz leta v leto manj za negospodarske investicije V začetku sestavka smo se pomudili pri planiranju. Dolgi ovinek in kramljanje - o človeku ter investicijah nista bila 'odveč. Vse, kar v naši družbi gradimo, je namenjeno človeku. Tega ne bi smeli nikdar pozabljati. Razgrnimo letošnji družbeni plan novomeške občine. Izbrali smo ga zato, ker je pri roki, domala takšni pa so vsi plani ostalih občin, kar se tiče odnosov, o katerih bo tekla beseda. Letos (o tem smo v našem listu že poročali) bomo v novomeški komuni porabili za gospodarske investicije 5 milijard 926 milijonov, za nego spođarske pa 1 milijardo 369 milijonov dinarjev. Gospodarske in negospodarske investi cije so v odnosu'81,2 odst. proti 18,8 odst. Lani so bile v družbenem planu novomeške komune v odnosu 79,6: : 20,4, predlani pa v odnosu 78,5 : 21,5. Republiški družbeni plan namenja gospodarskim investicijam 65 odst. sredstev, negospodarski pa 35 odst. Zakaj smo pri nas z gospodarskimi investicijami zajedli negospodarske? Šolstvo in zdravstvo sta slabše razvita kot drugod, stanovanj nam primanjkuje bolj kot drugod, gradimo pa jih manj, odliv prebivalcev v mesia je veliko večji kot drugod itd. Mar na ta način ne zaostrujemo vprašanja standarda? 2e zdaj se 21 odst. delavcev v novomeški občini (to Je približno 2500 ljudi) vozi na delo več kot 5 km daleč. Kdo skrbi za te ljudi, ki vstajajo uro ali dve prej, se vozijo z vsakovrstnimi prevoznimi sredstvi na delo in prihajajo uro ali dve pozneje domov? Kako naj se delavec, ki se vozi na delo, vživi v kolektiv, kako naj sodeluje v procesu osvobajanja dela? Kako naj bo deležen pravic samoupravljanja, kako naj sodeluje v organizaciji in v upravljanju dela? Zanj imamo največkrat le omalovažujočo opazko, da »ni zrel«! Ali smo mu pomagali da bi dozorel? Spet gradimo nove tovarne, namenjamo novo milijarde za investicije, dosedanje zmogljivosti pa niso izkoriščene. Izkoriščene niso ne organizacij- sko ne tehnično, hi tudi človek, ki v njih dela, jih ni zmožen izkoriščati tako, kot bi jih lahko sicer, če bi živel v boljših pogojih. Bruto proizvoda ne more nihče jesti Investiramo milijarde, pa ne vemo, koliko tovarn, ki jih že Imamo, dela v eni, v dveh in v treh izmenah. Ne vemo tega, koliko bi jih lahko delalo v dveh ali treh izmenah in kako bi se to izplačalo. Raje hitimo graditi nove tovarne in pri tem sdromašimo človeka, človeka, kateremu je vse, kar gradimo, namenjeno. Naši družbeni plani nastajajo iz predlogov podjetij, iz predlogov strokovnjakov in s sodelovanjem večih organov. O njih ne razpravljajo zbori volivcev, sprejemajo pa jih občinske skupščine. Investicije, in ne skrb za človeka pa postajajo pri tem naša strast. To smo si dovoljevali pri nas tako kot drugod, vendar bi si pri nas, ker smo nerazvito področje, to najmanj smeli dovoljevati. Naš človek, to vemo zelo dobro, požanje najmanj uspehov svojega dela. Imamo slabo razvito šolstvo, nerazvito uslužnostno obrt, premalo stanovanj, zelo malo kulturnih ustanov, premalo kino dvoran, malo namenjamo za človekovo počutje, za varstvo otrok in družine, za razvedrilo ljudi, za zdravstvene in socialne potrebe. Vedno smo dajali prednost razvijanju gospodarstva in proizvodnje, češ da nam bo to dvoje ustvarilo pogoje za standard. »Treba je dohitevati razvitejša področja!« smo trdili in gradili tovarne. In kaj imamo od tolikih tovarn? Le manjšemu krogu prebivalcev se je zaznavno povečala življenjska raven, kupna moč večine prebivalcev pa je še zelo majhna. Nimamo pregleda nad gospodarjenjem V naših občinah najbrž ni organov, ki bi imeli pravi pregled nad tem, v koliko delovnih izmenah delajo posamezne delovne organizacije Najbrž se ni nad tem še nih če zamisUl, čeprav bi delo v več izmenah lahko marsikje nadomestilo znatna investicij ska sredstva, ki smo jih porabili. Prav gotovo niso o tem resneje razmišljali niti v delovnih organizacijah. Ce so se kjerkoli začeli s tem ukvar jati ali računati, koliko bi bilo prihranjenega, če bi namesto v eni ali v dveh delovnih izmenah delali v treh, so kaj hitro s tem nehali. To ni lahka stvar: potrebne so podrobne študije, pojavijo se ozka grla, nastane problem prevoza delavcev in kopica podobnih težav. Te težave bi bile kratkotrajne, če bi se Jih resno lotili, toda se pre- Vlado Lamut: Mlin ob Krki prosteje je naročiti elaborat in začeti boj za novo investicijo. Spet bo zrasel dimnik več, spet bomo dobili nekaj novih strojev, zgradili nekaj proizvodnih dvoran, toda človek bo imel od tega zelo malo haska. Povečal se bo le bruto proizvod ... To počnemo, namesto da bi se poglobili v proizvodnjo in tako, kot je povedal moj znanec inženir, iskali v njej skrite rezerve. Ne oziraje se na to, zakaj smo počeli tako ter kateri instrumenti in sistemi so tega krivi, takšno početje ni gospodarno in je celo obsojanja vredno. Nagrajevanje po delu je povečalo delavčevo zavest »Morje papirja in časa smo porabili brez potrebe za pravilnike o delitvi osebnih dohodkov in za razprave o tem,« je dejal moj prijatelj inženir. Ni imel prav. Z razpravami o delitvi dohodka in o delitvi osebnih dohodkov smo v povojnem razdobju prvič resneje usmerili delavčevo pozornost v gospodarjenje v podjetju. S tem da smo konkretizirali njegovo pravico do udeležbe v dohodku, ki je nastal z njegovim osebnim delom, smo mu dali veliko spodbudo za upravljanje. Njegovi osebni dohodki so postali odvisni od uspešnosti njegovega dela ln od uspešnosti gospodarjenja v delovni organizaciji. V delavcu je zrasla zavest, da prispeva k družbenemu razvoju ■ in da ima pravico reči svojo bese do, kadar se deld to, kar je pomagal usbvaribi. Zanimati se je začel za marsikaj, kar mu prej ni bilo mar, vprašuje, si ustvarja svoje mišljenje in odloča razumneje kot prej. »Morje papirja in časa,« ki smo ju porabili za to, pa sta bila uporabljena prav s tem namenom. Sklep, da v bodoče ne bomo več investirali v proizvodnjo in da bomo gradili le stanovanja, otroške vrtce, zelenice, parke in podobno, bi bil enostranski in površen. Tuđi VI. plenarno zasedanje CK ZKJ ni zastavilo bodočega gospodarskega razvoja tako. Se bomo dograjevali in gradili proizvodnjo, vendar drugače. Bodočnost gospodarstva Je samo- v modernizaciji ln v najsodobnejših postopkih proizvodnje. Oboje pa zahteva sposobnega in izobraženega delavca. Delavec bo lahko sposoben in izobražen samo, če bo živel v primernem okolju in če bo njegova življenjska raven vdšja kot doslej. Sodobni proizvodnji smo torej iz-podkopavali tla pod nogami prav s tem, ker smo preveč namenjala za proizvodnjo in premalo za človeka in njegov standard! Ce bomo imeli pred očmi določila ustave in vse, o čemer je tekla beseda, bomo doumeli tudi to, da se stališča VI plenarnega zasedanja CK ZKJ zelo tičejo tudi nas in da se nas še posebej tičejo! £ Tudi tega ne gre pozab- 0 ljati, da bodo v bodoče 0 pri investiranju odpadli 9 vsi izgovori na sistem. NI 9 torej dvoma o tem, da 0 bo treba posvečati veliko 0 več pažnje skrbi za člo- 0 veka. Pri vseh lnvestici- 9 jah bosta odslej na teht- 0 nioi dve vrednosti: v eni 0 skodelici bo;lo sredstva, v \ 0 drugi pa to, kar bo inve- 0 stioija prispevala človeku! 0 Praksa je namreč pokaza- 0 la, da je samo bruto pro- 0 izvod utež brez prav« 0 vrednosti! Miloš Jakopec Krosnjarstvo s suho robo Je bilo vse doslej v lesni domači obrti glavna pogonska sila za celotno proizvodnjo in njeno rast kot najvidnejša sestavna stroka noše najbolj obsežne in množične ljudske dejavnosti, ki je uživala vso prostost razpečavanja lesnih izdelkov skoro po vsej srednji Evropi. Po rešetnrjih se Je Izdelovanje f/popolnjevalo z novimi predmeti po krajevnih zahtevah in željah ljudi, s katerimi so ribniški zdo-marji prišli v poslovne stike. Rešetarstvo-krošnjarstvo su Je rodilo iz življenjske nuje, ker se je zd omar ju izplačala pot le, če si je oprtal krošnje z obodni, podni in vitra-ml ter je sita in rešeta sproti izdeloval po željah kupcev, kakor jih še danes. Poleg teh izdelkov si je naložil v krošnje se drugih, ki so Jih izdelovali sosedje. Do pred zadnja vojne so Izdelovalci nosili postorjeno robo na redne tedenske sejme v Sodrailco, da so si Jo adomarji med seboj zamenjavali ali kupo- Dovoljenja za krošnjarje s suho robo vali, v trgovini so si nabavili žimmatih in žična tih poden. Rešetarje-krošnja.rje pa Je treba vrednotiti tudi kot potujoče obrtnike za svojo stroko. To Je zlasti samotnim, pa tudi revnejšim domačijam v znatno korist, če zdumar prešije rešete ali rajte z novo vitro, vtesni škafu novo dno ali dogo in senčnim vilam pritrdi nov palčnlk ali grab-IJiun Izpolni škrbine. VsaK rešetar to zna ln ima svoje določeno področje, vsd ljudje ga poznajo in cenijo kot vesčaka, ki jim lahko samo pomaga. O tem pričajo številna pisma rešeta .njem iz domačih krajev ln tujine, zakaj da jih ni več, ko jih čakajo za nabavo novih potreb-sčn in s popravili starih. Po sadnji vojni so se t« razmere močno preobrnile. Rednih tedenskih sejmov v Sodra; i.o! m nabavo suhe robe ni več, že zaradi upadle proizvodnje. Zdomarji si iščejo potrebno robo neposredno pri izdelovalcih. To pa danes nI v skladu z zahtevami občine, da Je treba plačati pri nakupu predpisani davek v višini nad 25 odstotkov, ki ga domača obrt prej ni poznala in se ga branita tako izdelovalec kakor krošnjar. Črnomaljski okraj ga v svojem področju pri izdelkih domačo obrti ne zahteva, zato pa belokranjska domača obrt napreduje, ker je nihčo ne ovira s podobimi zahtevami. Povojni časi so prinašali lesni domači obrti težka razočaranja ln neprilike. Sprva nI bilo krošnjarjem v kočevskem okiraju dovoljeno obnavljati svoja stara zdo-marska pota. Milica Jim Je po železniških postajah odvzemala krošnje, oblast Jih Je nato povrhu se kaznovaia in vsi ukrepi so imeli ta cilj, da se krosnjarstvo sploh ukine. Kmalu so se pokazale občutne gospodarske posledice, ki Jih je bilo potrebno omtliti. Krošnjarjem Je bilo nato dovoljeno razpečevati suhorobarske izdelke, toda samo lastne proiaivodnje. Obodarji naj bi prodajali le obode za sita in rašeta, pod-narji le vitrasta podna, škafarji posodje, žUčarjl le lesene žilice dn kuhavnloe, kar je sicer še danos v veljavi, čeravno Je neizvedljivo in proti vsem krošnjarskim svoboščinam, ki so vsaj tako stare, kakor Je suhorobar stvo. Zgornja Izvajanje v znatni meri potrjuje članek v 8. St. Dolenjskega lista dopisnika »-r«. ki zelo odkrito kaže na neurejene razmere v lesni domači obrti. Ribniška občina J« v tem pogledu selo ozkosrčna, ker zahteva od krošnjarjev s suho robo kol-kovane proftnje za Izdajo dovoljenja, s točno navedbo obsega zemlje in gozcia prosilca, po'.eg časa. ki ga porabi za izdelovanje in prooajo svojih izdelkov, ln sicer dokaz, da Je to glavni vir njegovih dohodkov aa preživljanje. Vsaka domača obrt, tako tudi suhorobarstvo, je Izrazita ljudska svojina, kl si ni nikdar izbirala samo revnih domov, ker so Jo gojili splošno, vsaj na ribniškem področju, skoro v slednji hiši. S takimi zahtevami se domača obrt samo ponižuje, ker Jd s tem jemlje njen zgodovinski, gospodarski in kulturni pomen. Zdomiirjem dele Članek ve'.iko krivico, ker Jih enostavno šteje med »prekupčevalce« ln »špekulante«, ki teh naslovov nikakor ne zaslutijo. Ce si po svoji pradavni pravici nabavljajo potrebno robo neposredno pri izdelovalcih, zakaj je to danes prekupčevanje in špckulantstvo, prej pa nikdar nI bilo? Ali morda zato, ker si danes lasti nakup in prodajo sulie robe izključno ne-domnča trgovska ustanova in njej v korist naj se odrečejo domuči krošnjarjl vseh svojih prastarih pravic? Živimo v dobi socializma, ki delovnemu človeku zagotavlja vs* življenjske pravice! Ce ji lesna domača obrt * Ribnl.šOi dolini prepuščen* sama sebi, noj se ji vsaj n* delajo s takimi r tudi nakup ln pnniajo suh0' robarskih tadelkov tako, kakor sami mislijo, dn Jr! najbolje! Krošnja pa naJ ostano Se naprej simbol s0' horobarstva. Nikar je ne dirajmo in ne uničimo. **J J« svetel simbol cel"'1* Ribnice! J. Trw* Sentjernejski „UPORI" navznoter in navzven ni. Ne da se trditi, da tretja izmena ne da pravega haska, res pa še ni popolnoma utečena. Za nočno delo nimajo vse delavke ustreznih kvalifikacij oziroma pogojev. Proces prilagojevanja nočnemu delu je zapleten, dolgotrajen, ker so v tretji izmeni tudi šolah. Izobraževanju posvečajo veliko pozornost. Najboljšim delavcem, ki so voljni študirati, je omogočeno, da dobijo primerno Izobrazbo. Ko sprejmejo v kolektiv nove delavce in delavke, morajo ti v posebno šolanje. Opraviti morjao tako imenovane uvajalne tečaje za đelo na delovnem mestu. Priprava na dokončen O koncu prvega tromesečja je delovni kolektiv šentjernejskega »Iskrinega« obrata »Upori« s 100 odstotki uresničil četrtletni proizvodni plan. S tem je dokazal, da je sposoben reševati vedno večje in zahtevnejše naloge, z uspehom pa je prav gotovo na čelu kolektivov, ki obetaio v naslednjih tromeseč-jih doseči še boljše rezultate. »Iskra« - »Upori«, Šentjernej, hiti k tretji milijardi — 120 milijonov dinarjev za Izvoz — Delovna sila šentjernejskega območja je izkoriščena — že lani so odprli tudi tretjo (nočno) izmeno, tako da poteka proizvodnja zdaj neprekinjeno Sentjernejski obrat je letos znatno povečal proizvodnjo, tako da se bo v bruto produktu zelo približal tretji milijardi. Ob tej priložnosti Je zanimivo pregledati uspehe zadnjih let, iz katerih je razvidno, kako je nastajal novi dolenjski milijarder. Najvažnejša pri tem je ugotovitev, da nimamo opraviti s porastom v desetinah odstotkov. Pravzaprav je za vse »Iskrine« obrate na Dolenjskem značilno, da so šli s proizvodnjo naglo navzgor, pri čemer so njihova letna povečanja izražena v 200,. 300 ali celo 400 odstotflcih. Tudi v Šentjerneju ni bilo drugače. Ce primerjamo samo lansko proizvodnjo, ki je dala 1 milijardo 227 milijonov bru-toprodukta, z letošnjo, ki predvideva 2 milijardi 700 milijonov brutoprodukta, ugotovimo povečanje za 220 odstotkov. Seveda je treba upoštevati, da so ti obrati nladi, da se že izgrajujejo in da imajo za rast morda najboljše pogoje. Skladno s porastom proizvodnje so v Šentjerneju čedalje bolj dozorevali pogoji za izvoz. Lani jo pripravili za tuja tržišča veoie količine uporov v skupni vrednosti 30 milijonov dinarjev. Po letošnjem planu bod d lotos namenili za tuja tržišča šnrikrat več izdelkov, oziroma to znašala njihova izvozna vrednost 120 milijonov dina.jev. Perspektiva zaposlenim je zagotovljena Človek pravzapra.' osupne cb številkah, s katerimi v Šentjerneju označ-ijejo industrijsko pospeševanje. i"*e r.e bi poznal okoliščin, ki na to pospeševanje vplivajo, bi hitro sklepal, da gre v marsičem za neke vrste baharijo. Toda vrsta drugih činiteljev je, ki vsakogar odvrača od takega sklepanja. Skupek takih činiteljev je sflej ko prej v samem podjetju, v njegovi organizaciji dela, tehnološkem postopku, stalno naraščajočem številu delovne sile, izgrajevanja, skratka v izkoriščanju zmogljivosti. Od začetka preteklega leta do L aprila letos je v obratu »Upori« dobilo zaposlitev 312 n°vlh delavk, število zaposlenih se je tako povečalo že na 535; predvidevajo pa, da »odo do konca 1964 odprli delovna mesta še za nekajkrat Po'deset delavk in delavcev. Proizvodne naloge so sc že , Povečale, da so že lani "ul,r>< tretjo - nočno Izme-™°- Ta izmena je postala popolna šele letos. Kolikor lah-«0 govorijo o boljšem izkoriščanju strojev, saj teko ti ves teden brez prestanka, pa *e ne morejo zadovoljiti z vsemi rezultati v nočni izme- matere z majhnimi otroki. Kljub težavam, ki jih ni malo, pa delavke v tej izmeni prav tako dosegajo in ce1o presegajo norme. Naloga, ki si jo je zastavil obrat s tem, da je napel plan do skrajnosti (to so narekovale potrebe), ni rešljiva le z odpiranjem novih delovnih mest. Vodilni ;n odgovor.oi se zavedajo, da je treba <".b povečanju proizvodnje ter števila zaposlenih (naj omenimo, da je šenijeinejsko -b močje že izcrpo.no, kar se liče delovne sile) nisli'n na splošno izgrajevanje oziro.na na dograjevanj 'povečani^) proizvodnih nusi. V ta na men so že mgažirana več;a investicijska sredstva. Pre'.ež-ni del bodo porahili za na bavo dodatne >n nove opreme in izpopolnjevali avtomatiza cijo. Kljub izpopolnjeni mehanizaciji, ki oo znatno vpli vala na porast proizvolnj* pa ni bojazni. I i bi števili delavcev ostalo nenadmn brez posla. Perspektiva zaposlenih je zagotovljena ke; bo mehanizacija omogoči, t proizvodnjo novega asor'i-menta. Ta bo r^hteval vr-'o del, ki na strj.e ne bodo vezana. Znanje — večja proizvodnja — boljši dohodki Drugače je r. kadrom, kadrovanjem In izobraževanjem. Kader je eno najšibkejših mesl v strukturi delovnega kolektiva. Tudi sicer ne kaže. da bo vprašanje motno reftitl v doglednom času. Vsakdo, kogar ga vabijo v Šentjernej, postavi /a pogoj stanovanje. Stanovanjsko vprašanje pa je znano ln tako kot v drugih krajih, kjer Imn -Iskra« svoje obrate. Doslej Je obrat »Upori« zgradil 12 stanovanj za svoje uslužbence. Tudi v bodoče bo 5e gra dll stanovanja ■>& svoje čl.-ue. vendar gre vse preponu Ne mogoče pa Je pomanjkanju kadrov prllagojevati prot/.vodnlo. ker bi ta obrat bržkone ostal na repu med Industrijskimi ob- 1 tati. Vprašanje je pereče, četudi to v zadnjem ftaini na pravili vse potrebno da ;e k.i dTVSka problematika mV.vži. Mol drugim je lentj«rnc -ki kolektiv razpisal v šolst.-m 'e-1U 1964 65 « štipendij /h MiuU.1 na fakultet) ln 6 na srodni h sprejem v delovno razmerje traja okrog 70 ur. Potem ko je tak delavec ali delavka na delovnem mestu, spoznava osnove organizacije podjetja, delavsko samoupravljanje, zakon o delovnih razmerjih, notranje življenje v kolektivu in podobno. »Krst« Je dejansko končan šele tedaj, ko se novinec začne prištevati med proizvajalce in upravljavce. Tak način ni samo v skladu 7. zahtevami obrata, ki proizvaja na industrijski način, ampak mu ne gre oporekati tudi s stališča splošnih družbenih norm. Povsem na mestu je želja kolektiva, da poveča svoje vrste z dobrimi močmi, ki njegovega dosedanjega ugleda ne bodo kalili, ampak ga še utrjevali. To pa bo doseženo samo z vestnostjo in marljivostjo vsakega posameznika. Seveda se vse to pozna ludi v proizvajalčevi denarnici. Da se stanje iz dneva v dan izboljšuje, pove med drugim podatek, da znaša mesečno pov-prečje dohodkov na zaposlenega 33.000 dinarjev in da je le 2 odstotka tistih, ki imajo osebne dohodke do 23.000 dinarjev. Vse to so znaki dobrega gospodarjenja in prizadevnosti slehernega posameznika. To pa še nI zadnja beseda. Pričakujemo lahko, da bo kolektiv prebil tudi te meje. Smer je že nakazal . . .» Kolektiv krepko pomaga domačemu kraju če je bilo do zdaj predvsem govora o kolektivu navznoter, je treba sdaj ustreči ti-di drugemu delu naslova. Spregovoriti je torej treba o kolektivu, kakršen je po svojem delu predstavljen kraju, kot. ga vidijo Šentjernej-čani in okoličani. 0 Kadarkoli smo pisali o 0 šentjemejskih »Uporih«, 9 snio skoraj vedno poudar-0 .jali, da kolektiv tega obra-0 ta ni zaprt sam vase, am-0 pa k da uspešno rešuje tu-0 ili prenekatera krajevna 0 vprašanja. K temu bi to 0 krat dodali nekaj najno-0 vejših podatkov: Ko se je v Šentjerneju začela akcija za zgraditev zdravstvenega doma, se v »Is-krinem« obratu niso pomišljali: enoglasno so sprejeli sklep, da prispeva vsak zaposlen član kolektiva 2 odstotka od svojih osebnih dohod- kov. To znese okoli 5 milijonov dinarjev! Ob nedavnem dnevu žena je kolektiv obdaril s praktičnimi darili partizanske matere, v počastitev 8. marca pa je uprizoril dnevu primerno odrsko delo »Sa-morastniki«. Delo, ki ga Je režirala učiteljica Eta Durja-va, so uprizorim delavci in delavke sami. Zelo spodbudno je tudi reševanje vprašanja družbene prehrane. Kolektivu je veliko do tega, da osnuje obratno menzo, v kateri bi se lahko hranili tudi delavci in delavke, ki niso zaposleni pri »Uporih«. Čedalje bolj dozoreva tudi možnost, da uredi vprašanje otroškega varstva. 0 Kazno je, da stoji šentjer-0 nejski kolektiv na pravimi 0 relaciji do družbe. Kot tak 0 skrbi za povezavo družbe-0 nili organov in družbenih 0 služb, pri čemer se v ne-0 majhni meri posveča re-0 sevanju krajevnih zadev. 0 Občani okolišnega območ-0 ja gradijo za to na njem 0 svojo boljšo prihodnost. I. Z. Pogled na novo stavbo Iskrine tovarne kondenzatorjev v Semiču. Gradbena dela bodo v 14 dneh končana. Kolektiv se bo nato začel iz dosedanjih močno tesnih prostorov seliti v novo, svetlo dvorano, ki ima več kot 2000 kvadratnih metrov površine. EN DINAR NALOŽB BO DAL TRI DINARJE V PROIZVODNJI Zdrava rast semiške „ISKRE" V ISKRIM tovarni kondenzatorjev v Semiču bodo 1. julija začeli delati v novih prostorih — Sodobnejši proizvodni postopki bodo brez posebnega povečanja delavcev omogočili znaten skok proizvodnje — Strokovnjaki in stanovanja — obojega je premalo — so zdaj prvo in najvažnejše »Vesoljna Iskra« je v Sloveniji že postala pojem sodobne proizvodnje. Veseli smo lahko tega, da njene tovarne in obrati na našem področju napenjajo vse sile, da bi šli v korak s takšnimi težnjami. Mednje šteje tudi tovarna kondenzatorjev v Semiču. Tu je pred leti začela peščica delavk, zbranih iz naselij na Semiški gori, v lesenih provizorijih, z nepopolno opremo izdelovati prve kondenzatorje. Obrat se je razvijal in prerasel v pravcato tovarno. Lani je 400-elanski kolektiv naredil za 1 milijardo 328 milijonov dinarjev vrednosti. Letos bodo, kot upajo, ustvarili za več kot 2 milijardi. Posredi je investicija. Nekaj več kot 400 milijonov dinarjev bo vloženih v gradnjo nove stavbe in porabljeno za nakup nove opreme. Gospodarnost naložbe je razvidna tudi iz odnaša med sredstvi, porabljenimi za stavbe, in onimi za strojno opremo. Semiška tovarna bo porabila polovico naložbe za stavbo in drugo polovico za strojno opremo. Ce upoštevamo, da« mo na našem področju lani porabili kar 72,3 odst. razpoložljivih investicijskih sredstev za stavbe in le 27.7 odst. za strujno opremo, je treba investiciji v Semiču priznati, da .V gospodarna. Najeta posojila bodo br« posebnih težav vrnili v rt letih Zh letos se bo zaradi naložbe povečala proizvodnja od hnske 1 mihjarde 328 mili onov dinarjev na več kot 2 rniJljardi. Ker bo v novih prostorih in z novimi stroji stekla proizvodnja šele 1. ^u-lija •(. bodo toraj v polovici lela pcveoali za okrog 700 mili). no\ To pomeni, di bo 1 dlnai naložb že letos vrni' 3 1 dinarja v prolzv sinji Proj7v. f.nja se bo slkoV-vito povrčeviua še naprej, čs-ira\ bodo •. bodoče na novo ja-p.islii: le malo delavce/. Tovarna si jo s to naložbo us-t\a>ii» pogoje za II. .tupn/o rekonstrukcije, s katero bodo začeli v naslednjih letih. Ce obiščete Vrtačo v teh dneh si baste oblat'.lj če^je do viha ln še čez. Ko bo gračn.a končana, se fco ko-lekti'. Mil urejanja oi It.tovarne. Asfaltirali bodo dvorišče in poti med stavbami, zasadili drevje in' dosedanje zidane stavbe preuredili vcb-rat družbene prehrane. Elektroindustrija ne prenese prahu, blato, ki je posledica gradnje in deževja, se bo umaknilo lepo urejenemu okolju. , Strokovnjaki in stanovanja — to je zdaj najvažnejše Nekoliko teže je s strokovnjaki. V kolektivu, ki šteje 400 ljudi, jih je zdaj sorazmerno premalo. 27 jih štipendirajo na srednjih in višjih šolah, letos pa bodo predlagali štipendije za novih 25 strokovnjakov. Prihajali bodo postopoma, tako da v proizvodnji ne bo težav. Hkrati s strokovnjaki pa nastaja vprašanje stanovanj zanje. Tem stanovanjem pravijo v Semiču »kadrovslca stanovanja«. Tovarna razpo aga s 6 družmskirni stanovanji in 4 garsonjerami. 25 stanovanj bi potrebovali kar takoj. Če bi upoštevali kadrovsko zasedbo, kakršno bi v tovarni morali imeti, bi morali imeti takoj 35 stanovanj. L3tos Jih bodo zgradili 10, prih'>dhie leto prav toliko. Izmed 400 delavcev prosi stanovanja le dvajsete.rica, marsikdo izmed njih pa bi z veseljem sprejel kredit za ureditev stavbe ali za individualno gradnjo. Avtomatizacija, 25.000 na mesec in 42-urni delovni teden Če vprašate, 'rako t>»io razprave o 25.000 dinariih kot spodnji meji osebnih dohodkov, povedo, da o tem iot.o razpravljajo. Lani so znašali povprečni osebni dohodki v tovarni kondenzatorjev ?.0.f.00 dinarjev na mesec. V januarju in februarju je bilo le 40 delavk, ki so imele manj kot 25j000 dinarjev. Med njimi je največ takšnih, ki se proizvodnji priučujejo in so torej manj kot 3 mesece v to- varni. Kar je ostalih, morar jo majhne osebne dohodke pripisati svojemu delovnemu uspehu. Organizacija dela in tehnološki postopek sta izpeljana tako, da osebni dohodek priučene delavke ne more biti manjši od 25.000 na mesec, če se trudi doseči normo. Tudi o 42-umem delovnem tednu že razpravljajo. V nekaterih Iskrinih obratih v Sloveniji so ga poiakusno že uvedli. V Semiču sodijo, da je prvi korak k 42-urnernu delovnemu tednu zagotovitev osebnih dohodkov nad 25.000 dinarjev. Organizacijske in tehnološke izboljšave v proizvodnji, ki zagotavljajo takšen osebni dohodek, so prva stvar pni uvajanju 43jurnega delovnega tedna. Pri njih bo k temu pripomogla tudi avtomatizacija proizvodnje, s katero bodo začeli že letos. Na- vljalni avtomati in več drugih strojev avtomatov bo sprostilo približno 50 delavk. Ne bodo jih odpustili, pač pa jih bodo razmestili na nova delovna mesta, ki bodo nastala v povečana protovodnji. Prihodnje leto bodo o skrajšanem delovniku resno razmišljali in že ukrepali v tem smislu. Lahko bi že letos, saj so zdaj, ko bo zaključena prva stopnja rekonstrukcije, najugodnejši pogoji za to, vendar je povpraševanje po izdelkih tako veliko, da bodo to raje odložili. Tako Je v semiški Iskri. Gospodarna investicija bo vrnila vložena sredstva, hkrati s tem pa ustvarila pogoje za večje osebne dohodke in za skrajšani delavnik. Tu ne bo odvečnih težav, prav zato si želimo Se već takšnih investicij pri nas. Mladina stopiške šole pred poklici m„., oiesecu poklicnega uspori ja se je deI° * leR" j( ,.r°oja na naši šoli zelo po- Ra i' Na P°dlaKi načrta, ki & J* dostavil Zavod za za-r^lovanje delavcev, vključu-j,mo Poklicno vzgojo v šol-*6 Predmete, zbiramo gradi-" 0 Poklicih in se pridno (..Povijamo na Javno odda- ivi 0,0 ln P°klic!,<' Balr0 J« razdeljeno med po- ,„7^8 skupino učencev, ki laJi * Jo rofcrate ntt Pod-tol~đ0stavyenega gradiva za ftbla °VanJe mcd osnovnimi c6v M° poznavanju pokli-tolfm šolskem zbirnem Dro, !VanJu b°do določeni glavniki ekipe za Javno S problematiko usmerjanja mladine seznanjajo starše, člane šolskega sveta in vse, ki jim Je bodočnost mladine pri srcu, na razrednih in skupnih roditeljskih in drugih sestankih. Pri tem nam koristijo radijsko in televizijske oddaje, razna predavanja ter članki v časopisu. V zvezi z Izbiro poklica pišo mladina naloge, ki Jih bo poslala zavodu za zaposlovanje delavcev. Do sedaj smo obiskali tovarno obutve in tekstilno tovarno »Novotoks«. Prijetno presenečeni nad prijaznim sprejemom ln skrajno potrpežljivostjo in razumevanjem tovariša Danila Kovačiča, glavnega tehnika te tovarne, smo več kot v dveurnem obhodu ob strokvni razlagi spremjali potek dela v predilnici, tkalnici ln oplemenje-valnici. Učenci so z velikim zanimanjem poslušal!" izArpno razl.igo tovariša tehnika, občudoval: so delovno disciplino ln spretnost delavcev pri strojih in z nepozabnimi vtisi odhii.i.V.i. Za lepo doživetje v tovarni Novotcks m uspešno ekskurz'jo se tovarišu Ko-vačk'u Se enkrat najlepSe zahvaljujemo. Želimo, đa bi nam povsod, kamor nameravamo še iti, vcepili toliko volje in ljubezni do poklicev kot je to storil on, ko nam Je dal več, kot smo pričakovali. NITI LITER VINA NA LETO... Po sklepu lastnikov in izdajateljev Dolenjskega lista se zaradi dražjega tiska, večjih poštnih in vseh drugih stroškov poveča naročnina našega domačega pokrajinskega glasila SZDL od 900 na 1200 dinarjev za leto 1964 — Zaradi katerih vzrokov smo bili prisiljeni list podražiti? — Od nas vseh je odvisno, ali bomo še imeli Dolenjski list ali pa ga bo treba zaradi pomanjkanja denarnih sredstev ukiniti V soboto so se na pobudo kolektiva uredništva in uprave tednika zbrali v Novem mestu lastniki in izdajatelji DOLENJSKEGA LISTA, od-govorni predstavniki občinskih skupščin in občinskih odborov SZDL iz Brežic, Črnomlja, Kočevja, Metlike, Novega mesta, Ribnice in Trebnjega, medtem ko so tovariši iz Sevnice svoje stališče sporočili pismeno. Lastniki lista so tokrat sklepah, kako pokriti primanjkljaj, ki je nastal pri sestavljanju predračuna za izdajanje našega časnika v letu 1964. Po domače povedano: stroški za tiskanje in razpošiljanje Dolenjskega lista so se zadnja leta tako povečali, da dosedanji dohodki ne zadostujejo več. Že tri leta nismo podražili našega lista niti za dinar Februarja 1961 smo sporočili našim naročnikom, da je bilo treba zaradi višjih cen tiskarniskih storitev in materiala dvigniti letno naročnino od dotedanjih 600 din na 900 din. Po malem pa so različni strofiki v zadnjih treh letih vedno naraščali. To kaže tudi naslednji podatek: . en izvod Dolenjskega lista nas Je stal leta 1960 (torej pred 4 leti) 33,98 din, leta 1961 že 43,37 din. leta 1962 49,63 din, lani pa je znašala polna lastna cena za 1 izvod našega domačega tednika 52,48 din. Zaradi izredno nizke režije in visoke naklade (zdaj tiskamo na teden po 24.500 Dolenjskih listov) so stroški za naš časnik še sorazmerno nizki, posebno če Jih primerjamo z nekaterimi drugimi sorodnimi časniki. Naročnik pa je prispeval zadnja leta nespremenjeno vedno po 900 dinarjev za celo leto — ah za vsako številko samo po 17.30 din. Lani smo morali torej vse razliko med dejariskirni stroški za 1 izvod, ki znašajo nekaj več kot 52 dinarjev, in med naročnikovimi 17 dinarji pokrivati sami z oglasi, s tiskovnim skladom in z dotacijo, ki so jo listu prispevale občine in okraja Ljubljana in Celje. Od lanskih skupnih dohodkov, ki jih Je bilo 56,516.627 din, so naročniki dali za izhajanje lista skupno 16,981.752 din v obliki naročnine, v trafikah in drugje pa smo na drobno prodali še za 775.540 din našega tednika. Vso preostalo razliko pa Je bilo treba pokriti z drugimi dohodki. Da so stroški za tiskanje Dolenjskega lista v zadnjih letih naraščali tudi zaradi večjih naklad, večjega obsega in povečanega števila zaposlenih novinarjev ter uslužbencev v upravi lista, Je prav tako razumljivo. Se ve- dno pa je v uredništvu premalo ljudi, saj imamo v redakciji le 4 časnikarje, na terenu (v Brežicah in Kočevju) pa 2 stalna dopisnika. Storilnost novinarjev pri Dolenjskem listu zadnja leta iz meseca v mesec presega slovensko povprečje pišočih novinarjev tudi do 100 odstotkov in celo več! Občinska vodstva zahtevajo od nas čedalje več prispevkov, sami pa prav tako želimo pisati vedno bolj aktualno in zanimivo. To se nam dostikrat ne posreči, ker nas je za delo pri hiši — premalo No, pa o tem le mimogrede, čeprav je za naš kolektiv tudi to vprašanje zelo pomembno. Vsi vemo, da so življenjski stroški zadnja leta na- ln še: večji poštni izdatki Mnogi naročniki verjetno ne vedo, da naša uprava namesto njih plačuje tudi dostavnino na dom. Poleg tega, da plačamo 80 par za vsak naslovljeni izvod že v Ljubljani, je treba za to, da dobite časnik na svoj domači naslov v hišo, plačati na leto še 120 dinarjev PIT podjetju, ki ima z razpošiljanjem časnikov veliko izgubo. Radi verjamemo, da uslužbenci PTT podjetij niso veseli, ko morajo razpečevati tolikšne količine časnikov, pa pri tem njihovo delo ni dovolj plačano. Na Dolenjskem imajo uslužbenci naših pošt še posebno »nagrado« za svoje delo: so med najslabše plačanimi v Sloveniji. Zakoni »nerazvitega področja« se tu spet očitujejo. Skupnost PTT podjetij Slovenije pa nam je konec marca poslala v podpis tudi nova pogodbo o pobiranju časopisne naročnine. Medtem ko smo doslej plačevali poštam za izterjavo naročnine povprečno oz. pavšalno na leto po 180.000 dinarjev, bo treba od 1. marca 1964 dalje plačati za pobiranje naročnine od vsake naše položnice po 20 dinarjev. Letna razlika ■ in stalnih sodelavcev, kar vse spet vpliva na večje honorarje. Ne smemo pa tudi pozabiti, da so lani prispevale naše občine za obstoj lista 4,409.750 din, letos pa naj bi mu dale 19.100.000 dinarjev. To pa je dobre 3,300.000 din manj dotacij, kot smo jih dobili lani; letos sta namreč okraja Ljubljana in Celje izjavila, da je vzdrževanje medobčinskih (lokalnih) listov stvar občin samih. Na okrajne dotacije torej ne moremo več • računati. Odkrita beseda: poslej polletna naročnina 600 din namesto dosedanjih 450 din Vse to so lastniki in izdajatelji našega tednika v soboto dobro premleli in pregledali. Dejstvo je, da že tri leta naročnine za Dolenjski list nismo spremenili, da pa tako ne more ostati. Predstavniki občin so odkrito povedali, da razen obljubljenih dotacij za 1964 ne morejo več prispevati. Razliko med dohodki in izdatki, ki znaša po sedanjih povišanih stroških pribl. 12 in pol milijona dinarjev, mora delno pokriti tudi zvišana naročnina. Lastniki Dolenjskega lista so zato sklenili, da se naročnina za leto 1964 poveča za 300 dinarjev. Poslej bo znašala polletna naročnina 600 din, celoletna pa 1200 dinarjev. Tako bomo mogli list še nadalje obdržati pri življenju, več mihjonov, ki nam še manjkajo, pa bo treba do konca leta nekako zbrati. raščali, prav posebno pa zadnje mesece. Tu so se ustavile tudi naše dobre želje, ki smo jih napovedali lani 30. decembra, ko smo zapisali, da »cene za zdaj ne bomo zvišali«. Lastnikom Usta smo prejšnji teden sporočili, da novih obremenitev, za katere smo pravkar zvedeli, kolektiv uprave in uredništva sam ne more več prenesti. Od 1. aprila dalje: dražji tisk Znano vam je, da tiskamo naš tednik v ljubljanski tiskarni »Delo«. V resnici nam tiskarna zadnji dve leti ni bistveno zviševala cen ca svoje storitve, čeprav Je morala medtem podražiti vse tisto, kar Je izven njenih moči (dražja elektrika, prevozi, tiskarska barva ln drugi pripomočki). Ker smo v zadnjih letih povečali naklado od prejšnjih 17.000 izvodov na teden na sedanjih 24.500 Izvodov, moramo zato seveda vsak teden plačati za papir in tudi za delo spričo večjega obsega lista precej več kot nekoč, kar Je seveda razumljivo. Splošni življenjski stroški, ki so se zadnja lota močno dvignili, pa vplivajo tudi na ceno storitev, ki Jih po našem naročilu izvršuje tiskoma za Dolenjski list. Zato nam Je preteklo sredo sporočila, da nam bo od 1. aprila letos dalje zaračunavala svoje storitve za pribl. 12 odstotkov (samo na delo) dražje kot doslej. Vsak teden bo treba odšteti tiskarni pri obsegu 24 strani Dol. lista zdaj še 64.000 din več kot doslej, pri 16 straneh pa 57.000 din več kot do zdaj. Morda vas zanima, koliko nas stane tisk ene številke našega tednika? Prosim, nekaj podatkov: Povprečno plačamo za delo lo papir ene številke Dolenjskega lista na 24 straneh 712.000 dinarjev, če je Številka na 16 straneh, pa 470.000 dinarjev. Vse klišeje (slike), odpremo iz LJubljane, poštne stroške, vso režijo, osebne dohodke in honorarje tujim sodelavcem plačujemo seveda še posebej. V gornjih številkah so zajeti samo čisti tiskarski stroški. Podražitev tiskarskih uslug je zaradi naštetih činlteljev verjetno upravičena, saj nam tiskarna zadnji 2 leti ni podražila svojega dela. — Mica, kaj pa razsajaš, če se je Dolenje podražil za tistih 300 dinarjev?! Deset jajčk bom oddala zdajle v zadrugo, pa ga bomo spet celo leto brali... Ker pa bo tudi sedanja podražitev samo delno pokrivala izgubo, ki jo naš list ima, bo veljala celoletna naročnina (1200 din) za vse leto 1964. Naročniki, ki so medtem že plačah dosedanjo polletno naročnino (450 din), bodo letos doplačali še 750 din; kdaj in kako, o tem bomo v kratkem obvestili vse naročnike. Priznati moramo, da dosedanja naročnina 900 din na leto res ni bila velika. Dohodki so se zadnja leta vsem bistveno spremenili, zato pričakujemo, da nas bo množica dosedanjih dolgoletnih naročnikov in bralcev našega domačega tednika podpirala tudi naprej in listu ostala zvesta. Prosimo vas zato, da Dolenjskega lista ne odpoveste; če bo veliko odpovedi, bodo stroški za izvod spet večji in bo treba naročnino še povečevati. Gre za liter vina na leto ali za 10 jajc... Podražitev za 300 dinarjev na leto spričo opisanih razmer in večjih stroškov, ki jih imamo z izdajanjem našega pokrajinskega časnika, v nobenem pogledu ni pretirana. Zato prosimo vse naše naročnike: OSTANITE LISTU ZVESTI TUDI OB SEDANJI PODRAŽITVI! Z novo naročnino nam boste omogočili, da vsaj del povečanih stroškov pokrijemo sami, uprava lista pa si bo tudi v bodoče prizadevala, da zbere kar največ oglasov, naročenih reportaž, malih oglasov in drugih dohodkov. S temi željami Vas po- zdravlja KOLEKTIV UREDNIŠTVA IN UPRAVE DOLENJSKEGA LISTA bo znašala pri sedanji nakladi pribl. 800.000 dinarjev. Kaj vse je še dražje? Po tem, ko smo decembra sestavih prvi osnutek predračuna naših dohodkov in izdatkov za 1964, še nismo vedeli, da bodo z novim letom večji izdatki za socialno zavarovanje, prispevek za Skopje ln nekatere druge manjše podražitve oz. usluge. Večji obseg tednika in višja naklada seveda prav "tako prispevata, da bo stroškov več kot lani. Ker Je v upravi lista zdaj že dvakrat po 24 tisoč kartotek, smo morali tu zaposliti novo uslužbenko, s pridružitvijo NOVIC v Kočevju pa imamo od 1. Januarja dalje tudi enega časnikarja več. Po novem letu imamo tudi več dopisnikov Obvestilo naročnikom Dolenjskega lista v krški občini V soboto so lastniki in izdajatelji Dolenjskega lista v Novem mestu ob navzočnosti tovariša Slavka Smrde-Ija, člana izvršnega odbora ObO SZDL iz Krškega, razpravljali tudi o vprašanju izgube, ki jo ima naš tednik pri naročnikih v krški občini. Dejstva so takale: En izvod Dolenjskega lista nas stane lani 52 dinarjev in še nekaj čez. Naročnik prispeva zanj samo 17.30 din ali le malo več kot eno četrtino. Pri 3.000 naročnikih (vzeli smo okroglo številko zaradi lažjega računa) v krški občini, pri 52 številkah na leto in pri znesku 52 din za 1 številko imamo letos samo v tej občini pri celoletni nakladi 8,012.000 dinarjev bruto izdatkov. Od 3.000 naročnikov pa bi dobili pri sedanjih 900 dinarjih letne naročnine komaj 2,700.000 dinarjev dohodkov. Ciste izgube imamo torej pri naročnikih v tej občini letos po gornjem računa kar 5,312.000 dinarjev. Občina Krško pa, kakor jc znano, ni podaljšala pogodbe o solustništvu pri našem medobčinskem glasilu SZDL. Medtem je začela izdajati tudi svoje tiskano glasilo, ki izhaja enkrat na mesec, za Dolenjski list pa je pri* pravljena letos prispevati po izjavi tovariša Smrdelja 600.000 dinarjev. Za tako simbolično vsoto, ki ne pokrije niti izdatkov za tisk ene same številke, seveda ne moremo letos več sodelovati s Krškim, kot smo doslej. Ker so za Dolenjski list usahnili tudi drugi dohodki iz te občine (naročene reportaže, večina oglasov in pod.), druge" občine nikakor ne morejo plu-čevati svojih dotacij za to, da bi naročniki Dolenjskega lista v krški občini dobivali tako poceni naš domači tednik. Lastniki lista so zato v soboto sklenili, da nni uredništvo tednika seznani bralce Dolenjskega lista v občini Krško z gornjimi številkami. Hkrati so sklenili, da se v maju 1964 preneha pošiljati Dolenjski list vsem dosedanjim naročnikom v tej občini. Vsak dosedanji naročnik našega lista iz krške občine pa bo Dolenjski list lahko dobival tudi vnaprej, če bo plačal zanj polno naročnino; le ta znaša 2700 dinarjev no leto. To naročnino pa bo prav tako treba plačevati polletno vnaprej, saj bodo z njo kriti vsi izdatki, ki jih ima uprava lista. Žal nora je, da moramo to neprijetno vest sporočiti našim dolgoletnim naročnikom in bralcem v krški občini. Nismo želeli in ne pričakovali, da bodo stvari potekale tuko, kakor so. 2al pa Časopisa brez denarja ne znamo izdajati, niti ne bi bilo prav, da bi drugo občine omogočale, da bi bralci Dolenjskega lista v krški občini dobivali naš tednik za četrtinsko ceno. i UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA Vlado Lamut: BRALKA Na sledi neurejenim razmeram dijaške prehrane Doraščajoči organizem potrebuje dosti hrane v raznoličnem sestavu, predvsem pa rednih, toplih obrokov hrane. To vedo dijaki, vedo starši, ve šola, vedo vsi — vendar ... Pokazalo se je, da del dijaške mladine v Novem mestu nima redne hrane v zadostni količini in da ima dijaška kuhinja vedno manj abonentov. Zanimivo je, da dijaki s podeželja v mestu ne kažejo lakote, ko pa pridejo domov, planejo v shrambo in jedo ko mlatiči. Zakaj? Pred kratkim sta bili v Novem mestu dve posvetovanji, na katerih so razpravljali o prehrani Šolske mladrlne. Zbrani prosvetni in javni delavci ter predstavnika občin so ugotovili, da imajo cd vseh srednješolcev zadostno ln pravilno prehrano pravzaprav le dijaki domačini, razen teh pa tudi dekleta iz Internata Majde Sile v Šmihelu. Velik del fantov in deklet iz vseh novomeških šol, ki stanujejo v bršhnskem internatu ali zasebno, pa prehrane nimajo urejene. Za nekatere sploh ni mogoče ugotoviti, kje se hranijo. Da bi po eni strani nekako vplivali na boljšo prehrano dijakov, po drugi strani pa dijaško kuhinjo postavili na nege, so na posvetovanju sklenili, naj na vseh šolah ukinejo enolončnice, razen za vlakarje, dijake pa naj napotijo v dijaško kuhinjo. Toda pokazalo se je, da stvar nI tako preprosta, kot se nemara zdi na prvi pogled, in da jo bo treba reševati drugače. Vsak človek raje dobro je kot slabo. Možak pri šestdesetih pa se bo, če je postavljen pred izbiro med donro hrano in obleko, nedvomno odločil za prvo, medtem ko mlado dekle ne bo niti trenutek ponvšljalo za nekaj dni zategniti pas, če potrebuje nove nogavice. Tako je že od nekdaj in je še danes. Toda ali je to lahkomišlje-nost? Da bi ugotovili, kako se hrani mladina, kako porabijo Študentje denar, ki jim ga daje družba v obliki štipendij ali na drug način, in zakaj se branijo menze, oz. si ne privoščijo redne hrane, smo obiskali dijake na gimnaziji, učiteljišču in srednj/i eko- -nomskn šoli, da bi tudi njihove izjave pomagale osvetliti ta pereči problem. Še bi jedli, če bi imeli... 0 Gimnazijec Viljem Lu- žar, odličnjak II. b razreda: - Sem brez staršev, živim v internatu. Po očetu dobivam 8.000 din pokojnine. Za internat plačam 3.000 din, kosilo in večerjo imam v dijaški kuhinji, za zajtrk pa zmanjka. Ce dobim kak dinar od brata, zavijem naravnost v pekarijo. Lahko izračunate, »oliko mi ostane za obleko H1 vse ostalo. Skoro nič! Ven-dar z menoj še ni najhuje. Vem za primer dijaka v Internatu, ki po ves mesec nima plačanega niti enega kosila, niti ene večerje! Nimam! 0 Uflitcljisčnica Milena Zaletel je doma iz Cerkelj, šola pa se v Novem mestu. - Dekliški internat stane srednje šole, je povedala tako: - Doma sem z Dolža. Oče je upokojenec, otroci smo štirje, zato od doma ne morem zahtevati nikake pomoči. Socialno zavarovanje mi daje štipendijo. Letos prejemam po 8.000 din, prej pa sem do- Od 282 le 113 dijakov in dijakinj ueiteljisca Po podatkih o prehrani, ki so jih v zadnjih dneh zbrali na novomeškem učiteljišču pod vodstvom dijaka Liparja, je stanje tako: Vseh učencev je 382, od teh ima celotno oskrbo s tremi dnevnimi obroki hrane 96 gojenk internata v Šmihelu in 17 dijakov v zasebnih gospodinjstvih. Po dva obroka hrane na dan (kosilo ta večerjo) prejema 32 dijakov, 8 fantov in deklet pa ima samo enkrat na dan toplo hrano. Vozačev je na učiteljišču 94, od teh ima enolončnico v šoli le 33 dijakov. Za 35 dijakov in dijakinj pa ni bilo mogoče ugotoviti, kje se hranijo in kolikokrat na dan. Spričo navedenih številk, ki so jih zbrali dijaki sami, komentar ni potreben. volj denarja zanjo. O večini mladine pa ne moremo reči, da bi lahomiselno trosila denar. Narobe! Vsak odvečni dinar nese v pekarno. Ukrep, po katerem je bila enolončni. ca v šolah ukinjena, razen za vlakarje, je torej mnoge zelo prizadel. Dijaki, ki že prej niso zmogli več kot 65 din za topel obrok hrane, so zdaj toliko na slabšem. Ostane jim dvoje: ali plačati še enkrat dražje kosilo in se odpovedati vsemu ali pa stradati na račun prekratkih hlač ali pretesnih čevljev. Ce bomo hoteli dijaški mladini zagotoviti pravilno in zdravo prehrano, ki je pogoj za telesni in umski razvoj, potem spričo dejstev, da je ta mladina zvečine zelo slabo založena z denarjem, pri sedanjih štipendijah ne moremo niti pomisliti na ekonomske cene. Že tako ugotavljajo statistike, da je na srednjih in visokih šolah vse premalo kmečke in delavske mladine Če bomo z visokimi cenami ali drugimi ukrepi stvar še zaostrili, bo položaj še slabši; študirali bodo lahko le otroci uslužbencev in dobro situiranih' staršev, kar pa je v nasprotju z načeli, pridobljenimi v naši ljudski revoluciji. 0 Družba je zainteresirana 9 na tem, da bobi zdrave in 0 dobre strokovnjake, zato % se moramo torej odločiti $ ali za višje štipendije ali 9 pa za -izdatnejšo pomoč $ dijaški kuhinji, da bo $ lako nudila ceneno in do- # bro hrano vsaj socialno $ šibki mladini. Brez tega ® pa verjetno ne bo šlo, 0 kajti od lepih besed in © dobrih nasvetov še nihče 9 ni bil sit. Ria Bačer »Rešitev vidimo v večjih štipendijah!« Kakšno je stališče občinske skupščine do vprašanja prehrane in obstoja dijaške kuhinje, smo zvedeli pri treh najodgovornejših tovariših: predsedniku Sergeju Thorževskem, podpredsedniku Andreju Grči in tajniku Franciju Kuhaju: — Problem mladinske prehrane dobro poznamo, saj smo o njem že večkrat razpravljali. Menimo, da ne bi bilo prav, če bi dali dijaški kuhinji kakršnokoli dotacijo, ker bi s tem podprli vse abonente, tudi otroke dobro situiranih staršev iz Novega mesta, ki se tam hranijo. Prav gotovo pa je, da bo treba čimprej urediti vprašanje prehrane dijaške in vajenske mladine nasploh. Rešitev vidimo samo v večjih štipendijah! Dijaška kuhinja naj bi postavila realne cene za boljšo hrano, kot jo je nudila doslej, dijaki pa naj bi jo s pomočjo večjih štipendij plačevali v celoti. Najbolj bodo prizadeti dijaki in dijakinje gimnazije iz drugih krajev, ki večinoma ne uživajo nobene družbene pomoči. Te bi morali podpreti, vendar bi morali primere reševati posamezno, ne pa po nekem enotnem sistemu dodeljevanja podpor, kajti zaslužki staršev so zelo različni. Ni pa samo družba dolžna skrbeti za študij mladine, to starši vse preradi pozabljajo! če bi imele šole organizirano socialno službo, po kateri se kaže vedno večja potreba, bi se vse to dalo lepo urediti. Z našimi sredstvi smo pripravljeni dijaški kuhinji pomagati le toliko, da bi morda plačevali kvalificirani moči na podoben način, kot jih plačujemo za otroške varstvene ustanove. To pa je stvar dogovora." Vajencem se godi nekoliko bolje 11.000 din mesečno. Tega moji starši ne bi zmogli kljub temu da dobivam 6.000 din štipendije. Doma sta še dve sestri in moram biti skromna. Stanujem zasebno. Poslej nisem bila nikjer abonirana na hrano. Zjutraj ne jem, namesto kosila sem v šoli jemala enolončnico, zvečer pa sva si s sošolko napravili kavo ali čaj. Tudi precej drugih dijakov iz naše šole je živelo tako. Pred kratkim, ko so enolončnice ukinili, sem vzela bloke za kosilo po 180 din v delavski restavraciji. V dijaško kuhinjo me ni volja iti. V ceni je le malenkostna razlika, razen tega v delavski re-stavraoiji hrano čez nedeljo lahko odpovem, v dijaški kuhinji pa ne. Zakaj bi plačala kosilo, ki ga ne jem? Ob sobota hodim namreč domov, kjer se pošteno najem, prinesem pa s seboj tudi kak priboljšek. Prehrana, kakršno sem si oskrbela, mi zadošča. Seveda bi tudi Jaz raje pošteno jedla trikrat na dan — tod če ni, ni! 2e prej mi je malo ostalo za obleko, zdaj pa, ko plačujem za kosilo še enkrat več. kot sem plačevala za enolončnico, si ne bora mogla nič več kupiti. 0 Marija Dragan, dijakinja bivala le 5 tisoč na mesec. S tem denarjem internata ne morem plačevati, zato sva sa s kolegico Marijo najeli sobo. Imava štedilnik in si kuhava sami. Nekaj časa sem hodila jest v dijaško kuhinjo, a m: ni bilo všeč. Najina hrana se mi zdi boljša, pa tudi cenejša. Od doma prinesem zelenjavo, ostalo kupiva. Od l.do 15. v msecu izhajava s 4.000 dinarji, ki jih Marija dobi cd doma, od 15. dalje pa z isto vsoto, ki jo prispevam jaz od svoje štipendije. Za stanovanje plačam 1.500 din. elektriko posebej, razen tega moram kupovati še vse šolske potrebščine. Za obleko in obutev, za kino in vse ostalo mi ostane, okoli 1.000 din na mesec. Malice v šoli ne jemljem, je predraga zame. Moje sošolke in dekleta iz drugih razredov so večinoma na hrani v dijaški kuhinji. Ce rečem, da so na hrani, pomeni le, da imajo kosilo, v najboljšem primeru še večerjo Za tako, ki bi imela plačane vse tri obroke hrane, ne vem! Samo dve možnosti Imamo Kot so pokazali odgovori dijakov, bi se nihče ne branil dobre hrane, če bi Imel do- Včasih je bilo za vajence najslabše poskrbljeno. Razen mojstrovih klofut so morali dostikrat trpeti tudi lakoto in mraz. V letih po vojni so se njihove razmere postopoma izboljševale. Danes dobivajo vajensko nagrado. sicer skromno, a vendarle nekaj svojega denarja, s katerim lahko razpolagajo. Posebno pridni lahko tudi »po urah« še kaj zaslužijo. Kako žive bodoči obrtniki, ki se šolajo v novomeški vajenski šoli, sta povedala Vinko V klic in Ivan Konda. Finomehanični vajenec pri zasebnem obrtniku Josipu Bi harju v Novem mestu je povedal: — Okoli 7000 din imam vsak mesec svojega denarja. Dobivam vajensko nagrado pa tudi doma mi pomagajo, če res potrebujem. Stanujem v Crmošnjicah. 4000 din pla čam vsak mesec za kosilo v dijaški kuhinji, zvečer jem doma, zjutraj pa, kakor je Ce imam čas, zajtrkujem, ka dar pa sem pozen, grem od doma tešč in dopoldne mali cam, Stanovanja mi ni treba plačati, tako mi ostane okol: 3000 din. Redno kupujem TT in Dnevnik, včasih grom v ki no, v gostilnah me pa ne bo ste videli. Za skromno življe nje je ta denar kar dovolj, seveda, za obleko in obutev bolj malo ostane. Vinko Vidic je avtomeha-nični vajenec pri KZ Sevnica Kadar sem v šoli v Novem mestu, .stanujem v bršlinskem internatu, jem pa v dijaški kuhinji, kjer imam plačane vse tri obroke hrane. Mesečno dobivam 6000 din vajenske nagrade, porabim pa precej več. Kar zmanjka, dodasta mama in sestra, ki me vzdržujeta. Spominjam pa se pripovedovanja fantov lani, da jedo v šoli le enolončnico in da je to vsa hrana, ki jo uživajo. Nekateri vajenci pri podeželskih mojstrih niso dobivali niti vajenske nagrade, pa so se bali to povedati. Meni je hrana v dijaški kuhinji kar všeč. Slišal sem tudi že pripombe, da nekateri fant je v dijaški ne morejo jesti, pa se mi zdi, da je to le izgovor. Najbrž nimajo denarja in jim je nerodno. Le zakaj? Na šoli smo pri učiteljici Berti Dinčič zvedeli še to, da vsi vajenci te šolske izmene prejemajo toplo malico v šoli. 2e prvi dan pouka so razposlali okrožnico, s katero so učencem sporočili, da je malica pravzaprav obvezna. Vod Sivo šole smatra, da 500 di narjev na mesec za toplo ma lico v dopoldanskem času res ni preveč in da to vsoto vsakdo lahko prispeva. Ta ukrep so uvedli tudi zato, ker so nekateri fantje doma dobivali denar za šolsko malico, namesto nje pa so raje kupovali c;garete. Tako bo manj kajenja, hkrati pa bo poskrbljeno vsaj za dopoldansko prehrano vajenske mladine. RAZMERE UREDITI! MARIJA PRAH, predsednica sveta za socialno varstvo in varstvo družine občine Novo mesto, je a prd» blemu mladinske prehran« takole izjavila: — Ves denar, ki ga vlagamo v prehrano otrok, je ena najkoristnejših družbenih investicij. Mislim, da o potrebi obstoja dijaške kuhinje ni vredno izgubljati besed, saj je menda vsem jasno, da mora poslovati. Razmere v tej kuhinji pa bi bilo treba čimprej urediti, da se dijaki ne bi več pritoževali. Na kak način bomo to uredili, je treba razmisliti, mislim pa, da za izplačilo podpor socialno šibkim dijakom iz proračuna socialnega varstva ni nobenih stvarnih možnosti. Dijaški kuhinji bije plat zvona Namesto 300 zdaj le 180 abonentov v novomeški dijaški kuhinji — Dijaki kuhinjo žal niso zadovoljni — So res tako izbirčni ali je vzrok drugje? Namesto 300 lc 18(1 aboiien-Wv v novomeški dijaški ku-JUnJi. Dijaki s to kuhinji,, „i-»o zadovoljni! So res luko čni ali jr vzrok Irinjie? Dijaška kuhinja posuuje v petnih prostorih osemletke J* vrsto let. Skraja je bilo > tko interesentov, da so jih rali sklanjati, zadnja le-&Bpj?? je položaj bistveno »»ST Kdor Ie m™- s' Dreri ^ano dru«Je, zato je dal" nedavnim prišlo tako tj da se je začelo govori-ria-t l,lltinttvi te ustanove. V rav,v j kriti,,nih dneh Je upnica dijaške kuhinje o tem Povedala: HaBi i 11 let -ic "bčinu dajala Dom iuhir>Ji 300.000 din letne leuh v' vendar v zadnjih dveh 1960 'mixA* ni izpolnila. I-cta luo'oon'"0, doblli <*» le vsote "W h- ' leU 1963 P» 200 <£u Cene ilvil 80 v ten1 »noč, "f^Je-tno iKHfcofiHe. po-•' ltK- je vedno manj, zato je Jasno, da ob povečanih stroških in manjši pomoči družbe ne moremo nuditi več tako dobre hrane. Ko so v Sulah zaceli kuhati enolončnice, Je bilo pri nas vedno manj abonentov. Za topel obrok dobre hrane so dijaki v šoli plačah le 65 din, pri nas pa je stalo kosilo še enkrat več. Sole so lahko nudile dobro jed za tako ceno, ker je šolska kuhinja dobivala občutno pomoč ia proračuna šole, nam pa ni nihče nič daJ. Prizadevali srno si, kolikor smo mogU. vendar Je tudi pri nas luko, dn Je za nuilo domu-)a malo muzike. Tristo tisoč Je l>red leti *e nekaj pomenilo, pil »edanjlli oemih ln letnem prometu 8 milijonov pa pomnnl lanska druz.bona pumo* kapljo v morje. Upravni odbor »cm na vse te težave opozorila. Pretresli smo več možnosti, da b| kakorkoli tlzboljlall krirltoJ polo/.nl. žal Uhoda njuno nasu. odiooiu smo se za delegacijo, kj Je tla na občino, da bi s pristoj- nimi tovariši prišli do pametnih sklepov. Nalo je občina sklicala posvet z ravnatelji Sol in drugimi javninij delavci, ki se ukvarjajo t mladino. Sklenjeno je bilo le to. da bodo na šolah ukinili enolončnice za vse liste. Id stanujejo v Novom nvesui, povedali so nam. da na denarno pomoč s strani občine ne smemo računali ln da je to pravzaprav vse. kar lahko storijo za nas. Predvideli smo, da bodo v&l srednješolci, ki so bili ob šolske enolončnice prišli v našo kuhinjo, pri tem pa smo se poMeno zmotili. Nekateri so se res vrnili k nam. precej pa se jih Je odločilo kljub višjim cenam za obrat družbene prehrane aH si pomuKajo na drug način. Poizkusili bomo še t posvetom nbonemlov ln kolektiva naše kuhinje, da bi se o vseli ležavnh In morebitnih nepravilnostih odkrito pomenili. GLASNA IN JASNA BESEDA ABONENTOV Posvet je bil nedavno tega nekega večera v dijašiki kuhinji. Udeležilo se ga je okoli 50 mladincev in mladink Iz vseh srednjih sod, kolektiv kuhinje, zastopnik občine Ivan Grašič in še nekaj drugih gostov. V uvodnem referatu je upravnica kuhinje povedala nekaj podatkov o poslovanju v preteklem letu, nato pa večkrat pozvala dijake k odkriti besedi, kritiki in predlogom. 2e je kazalo, da so pravzaprav vsi zadovoljni, saj se prve pol ure nihče ni oglasil, zaem pa se je sprožil plaz. K besedi so se oglašali dijeki kar po vrsti, posebno učiteljiščriiki. Izkazalo se je. da jim v dijašiki kuhinji ne gre v račun predvsem to, da morajo p'ačevati hrano tudi za tiste dneve, ko je ne uživajo. Prav zaradi tega so se nekateri raje odločili za obrat družbene prehrane Diug problem, ki je na tem posvetu v vsej grenkobi planil na dan, pa so nizfte šii]>emdlje, zaradi katerih dijaki -te jemljejo vseh treh obrok i v hrane temveč samo en^en ej1 dva M:sli so se kresi'e vsevprek, padali so predlogi, končno pa so se zeoMnlli za naslednje: vodstvo kuliln'e ,,e pristalo na to, da :)odo ubo- nenti ob nedeiljah lanko h.ra no odpovedali, sicer ne v celoti, vendar na ta način, da bodo plačali le ležiisfce stroške, stroške za tivila pa bodo odšteli. Etafeeci tega b'.Jo v bodoče dijaki jod.'Aovaji \.x\ sestavi jedilnikov, iz vsake šoli' po eden. Sprejeli so iu di predlog, naj bi na vsaki šo i delovala po«bn i komisija; ta bo naredila seznam vseh dijakov n dijakinj, ki ne morejo plačal vseh "'•h obrokov hrane. Sezname Vodo predložili socialnemu skrbstvu posameznih pristojnih občin, da bi s primernimi podporami pomagali siromašnim dijakom. Seveda pa je veliko vprašanje, če ne bo ostalo le pri seznamih, saj vemo, da socialni službi že tako primanjkuje denarja za reševanje lastne problematike. Čeravno bi vse te predloge uresničili, še vedno ostane odprto vprašanje kvalitete hrane v tej kuhinji, ki je o!la povod za pritožbe dijakov. S povečanim številom abonentov bi s:oer nekaj pridobili, vendar tsko malo, dR to kuhinje ne bi rešilo težav. Dokler bo kolektiv dijaške kuhinje navezan na ista sredstva, i kakršnimi je razpolagal doslej, ne bo mogel nuditi boljše hrane, četudi ima še tako dobro voljo. Ce občina tudi poslej ne bo pripravljena primakniti kaj več iz svojih sredstev, preostane samo še zvišati cene. Do tega bo najbrž moralo priti, saj kuharice ob napor* nem delu in 15 tisočih mesečnih prejemkov niso zadovoljne. Mimo teh pa bi nujno potrebovali vsaj eno kvalificirano moč. Kaj torej storiti? Vsekakor bo treba najti nov vir dohodkov! Vsi, ki se bodo poklicno ubadali s tem problemom, naj to store z največjo mero odgovornosti. Zavedati se moramo, da bodo slabo hranlenl dijaki čez nekaj let na svo..ih delovnih mestih malo odporni delavci. Ne smemo se čuditi, če bodo tedaj na račun te ali one bolezni kot posledice nezadostne hrane v doraščajoči dobi izgubili toliko in toliko delovnih dni. St' U (732) DOLENJSKI LIST 9 PROF. JANKO JAR.C: stvkti vWmyn mestu 14 12. novembra 1865 je na občinski seji J. Arko predlagal »Rudolfovo«, vendar je felel vedeti Se za mnenje Zgodovinskega društva in fcrugih avtoritet. Končno e obveljalo »Rudolfovo«, teveda le v uradnem jezi-oi, narod je ostal pri svo-em udomačenem nazivu. >o kakih smešnosti je ta iprememba imena privedla v uradnem dopisovanju podeželskih občin z mestno, kaže npr. dopis ajdovske £boine z naslovom: »Naj prejme Gospod Novamei-Ikd župan v Rudolfovo«. P. Hicinger je v zgoraj omenjenem dopisu grajal, da ni bila ob petstoletnici izdana nikaka spomenica, jn ponovno predlaga, da bi bilo dobro izdati vsaj spo-fninski album s kratkim pregledom mestne preteklosti in pri občen jem važnejših listin iz mestnega arhiva ter opisom jubilejnih svečanosti, kar je ostalo zopet brez odmeva. Zgodovino Novega mesta je šefe petindvajset let kasneje napisal prof. IvanVrhovec. če na kratko povzamemo predloge in načrte, ki ■p jih meščani stavili občanskemu odboru *v izvedbo V zvezi s petstoletnico me-»ta ali pa jih je občinski Ebor pripravljal sam, momo najprej ugotoviti, da f vseh treh letih razpravljanja, kaj naj bi bilo me-ftu in njegovim prebival- 3. izdaja kratke zgodovine Novega mesta z objavo najvažnejših zgodovinskih dokumentov. Denarna sredstva za uresničenje vsaj nekaterih teh predlogov naj bi vrgla lo t eri j a, oziroma naj bi se natekla v posebnem fondu s podporami dežele in Kranjske hranilnice. Dovoljenje za loterijo pa naj bi izprosila posebna deputacija pri cesarju. Namesto deputacije je bila odposlana le pismena prošnja, loterija je bila sicer dovoljena, a nikdar izvedena, prošnje za podpore, ki naj bi se zbirale v posebnem fondu, pa so ostale brez odgovorov. Temu primerno je bilo tudi uresničevanje predlo gov in načrtov: od predlogov, navedenih pod 1., ni bil uresničen niti eden; od predlogov pod 2. so izvedli samo preimenovanje uradnega naziva mesta; pod 3. navedeni predlog je bil uresničen toliko, kolikor je Zgodovinsko društvo za Kranjsko v LJubljani v svojem glasilu objavilo zbirko dokumentov, ki zadevajo zgodovino Novega mesta, in ob lastnih stroških oskrbelo njihov ponatis v posebni brošuri. Ta objava je še danes toliko pomembnejša, ker je večina dokumentov, ki so jih pred sto leti še videli v novomeškem mestnem arhi- prinesla novomeškemu družabnemu življenju samo škodo, češ »veliko društev, mnogo stroškov in malo prave družabnosti«. V sredi septembra je pripravljalni odbor izpopolnil vrnjena pravila, jih v so boto, 23. septembra, sprejel potrjena, naslednjega dni pri Brunerju sklenil takoj pričeti z nabiranjem članov in jih takoj prvega dne nabral 46. 11. oktobra 1865 so »Novice« priobčile vabilo »začasnega odbora društva narodne čitavnice« na ustanovni občni zbor 23. oktobra, na katerem je bil za predsednika izvoljen dr. Josip Rozina, ki je bil že leta 1848 predsednik »Slovenskega društva«. Novomeško družabno življenje je bilo v zimi 1865/66 že pod vtisom prireditev čitalnice, ki je tako resnično ostala edini spomin na petstoletnico, postala matica vseh novomeških narodnih društev in ob svoji desetletnici sebi in Slovencem zgradila prvi — Narodni dom. Narodna čitalnica je v začetku sedemdesetih let kupila tri hiše ob današnji Sokolski in Cvelbarjevi ulici in sklenila na teh stavbiščih sezidati »Narodni dom, ki bo središče za narodno gibanje na Dolenjskem«. V letaku z naslovom »Način, po katerim se zida Narodni dom v No- Novo mesto iz zraka (leta 1938) — v ozadju še nezazidana »Kolonija« pam v trajno korist in pomenilo obenem napredek Rovega mesta, ne moremo jasleditl kakega resnično trdnega načrta, ki bi ga tudi dosledno izvajali oziro-6ia stremeli za njegovo uresničitev. Predlogi so padali od leve in desne, iz leta v leto so jih spreminjali ali dopolnjevali, pri tem pa se razburjali predvsem okoli vprašanja nekaterih formalnih korakov, ki bi jih bilo treba napraviti zato, da bi si mesto ftekako pridobilo finančna Sredstva, ki bi potem omogočila izvedbo vsaj nekaterih načrtov oziroma predlogov. Ti predlogi sestavljajo v glavnem tri skupine: 1. zgraditev mestne bolnišnice, razširitev gimnazijskega poslopja, razširitev rotovža, ureditev prostorov za dekliško šolo, ustanovitev hranilnice, ureditev mestne hiralnice in zgraditev vodovoda; 2. pomnožitev učil in namestitev novih učnih moči za proste predmete na gimnaziji, poimenovanje Ulic ln trgov in ureditev ulične razsvetljave ter preimenovanje Novega mesta po ustanoviteljevem imenu oziroma obnovitev starega, že po Jožefu II. odpravljenega mestnega naziva; vu in so pred dvema desetletjema bild še ohranjeni, za vedno izgubljena. V Novem mestu se torej razen triletnega besednega boja in tridnevne veselice ter pred rotovžem posekanega kostanja ni izvršilo nič, kar bi spreminjalo podobo mesta. Če so propadli vsi načrti in predlogi, ki so nastajali v zvezi s petstoletnico, se je uresničila vsaj sanja peščice novomeških rodoljubov: narodna čitalnica. 27. avg. 1865 se Je zbralo 20 meščanov, ki so se posvetovali o novem društvu ln sklenili čimprej predložiti pravila oblasti. Lajbaherica Je pisala 6. septembra, »da v Novem mestu od jubilejnih slav-nostl dalje resnično datira nova era. Do sedaj tako mirno In družabno mestece je naenkrat razklano na dva tabora.« »Tu Kasino!«, »Tu čitavnica!« Je njuno geslo. Pravila da so že predložena oblasti, in ker je na Dunaju tako imenovano grofovsko ministrstvo, hočejo seveda tudi Novomeščani za predsednika »aristokrata« (namiguje na Franca Viktorja Lan-gerja pl. Podgoro). Zgražajoč se, da so glavni organizatorji čitalnice kaki trije državni uradniki, meni, da bo ustanovitev čitalnice načrt, Je zdaj izvršeno, še več pa tega, o čemer takrat niti slutnje ni bilo. Novo mesto je ujelo korak s splošnim napredkom in razvojem pri nas, raste po številu svojih prebivalcev in se po svoji zazidani po vršind vedno bolj širi. Vrsta zavodov in ustanov, od prosvetno-kulturnih, social-no-zdravstvenih in gospodarskih do podjetij in uspešno razvijajočih se tovarn daje Novemu mestu večjo pomembnost v okviru celotne Dolenjske kot samo njegova upravnopoli-tična funkcija središča novomeške komune. Pri tem pa je treba na g pragu šeststoletnega jubileja Novega mesta budno paziti na ohranitev najpomembnejše dragotine, ki si jo je naše mesto ohranilo iz davne preteklosti: čuvati in ohraniti je treba zunanjo podobo zgodovinskega mestnega jedra z vsemi značilnimi pogledi nanj. Več kot jasno je, da nihče ne zagovarja brezpogojne ohranitve vsega, kar je dotrajalo in je zapisano razpadu. Nasprotno, najnujnejše Je, da se v vseh predelih zgodovinskega jedra mesta, t. j. na področju med Vrati in okljukom Krke, nujno izvrši obnova in asanacija vsega, kar ne ustreza ne higiensko-zdrav-stvenim zahtevam ne zahtevam količkaj ustreznega stanovanja, potrebno je nadaljevati s sodobno ureditvijo cestišč in komunalnih naprav itd. Ob vsem tem delu in zlasti načrtovanju teh del pa je treba imeti tenak posluh za vse, kar tvori prirodno in zgodovinsko vrednost mesta, s tem pa tudi njegovo turistično zanimivost in privlačnost. vem mestu« pravi čitalnični odbor, da je namenjena nova stavba za sledeče ustanove: »Ustanovila se bode v njem slovenska ljudska knjižnica, dolenjska hranilnica, narodno gledališče, dolenjski muzej, in šola za narodni jezik, slovstvo in zgodovino, kakor i drugi, za prospeh narodnega zavedanja in napredka, pak tudi materialnega blagostanja velevažni zavodi«. Temeljni kamen za novi dom je župan Dominik Riz-zoli položil leta 1873, dve leti kasneje Je bil pod stre ho in deloma uporaben, deset let zatem — 1885 — pa povsem končan. V lasti Narodne čitalnice Je bil vse do njenega prostovoljnega razida 1925, nakar Je kot Sokolski dom prešel v last novomeškega Sokola. Po osvoboditvi je postal last Partizana, v njem pa je urejen Dom ljudske armade. , Ce primerjamo današnje stanje Novega mesta z onim pred sto leti, je spre memba očitna, kot bi to morali ugotoviti pri vseh naših naseljih, krajih in mestih. Marsikaj, kar Je pred stoletjem ln še dolgo potem bilo samo meglen Posvetovanje o štipendijah Predstavniki Kluba ribniških in kočevskih študentov so predlagali pristojnim organom v obeh občinah razširjen posvet, ki bi se ga razen predstavnikov kluba in občine udeležili tudi zastopniki gospodarskih organizacij — štipendistov. Posvet Je nujen glede na sedanje stanje štipendistov s tega območja. Študentje se zavzemajo aa hitrejšo rast štipendij, ki naj bi se vsaj deloma približale potrebnemu življenjskemu minimumu študenta, je sedaj že nekje okrog dvajset tisoč dinarjev, če naj študent v redu študira, mu je treba zagotoviti potrebna sredstva, sicer se mora zaposliti honorarno. Prav pri honorarnih zaposlitvah študentje izgubijaj o dragocene dneve in leta. Na tem posvetovanju, AKADEMSKI SLIKAR Vladimir Lamut Rojen 19. avgusta 1915, umrl 11. marca 1962, vrnjen domači zemlji 9. aprila 1962. »Težko je vsako slovo, še težje zadnje slovo, od mladega ustvarjalca, kot si bil Ti. Kot začaran si z neverjetno zagrizeno delavnostjo ustvarjal in odkrival skrivno lepoto te pokrajine in jo ohranjal v svojih podobah. Bil si poln ljubezni do te prelepe dolenjske deželice, do našega Novega mesta, do vse intimne, svojstvene lepote, posejane tod naokrog. Tvoj opus ie izredno bogat in dragocena zapuščina, posvečena Dolenjski in prav Novemu mestu, ki si mu ohranil njegovo najbolj tragično'podobo iz dni, ko so ruševine še vsepovsod preživo spominjale na trdo pest okupatorjev. Ti so tudi Tebi prizadajah gorje in še poglobili težko usodnost Tvoje nature. 2al. p režal, da za vedno odhajaš prav sedaj, ko je po muk polnem nezadržnem iskanju postala Tvoja umetniška izpoved umirjena in prečiščena in si nam prav v zadnjem času dal svoje najboljše stvaritve. Pred Teboj se je odpirala Tvoja najboljša ustvarjalna era — pa je Tvoje občutljivo in izmučeno srce, kot da bi zadnje sozvočje z ljubljeno zemljo dolenjsko iskalo, omahnilo v objem tiste temne in skrivnostne Krke, ki si ii posvetil največ ljubezni. Novo mesto. Dolenjska, naša slovenska umetnost Te ie mnogo prezgodaj izgubila. Ob težki in skoraj neumljivi usodnosti, ki ogrinja Tvoje slovo, so blede vse besede velike zahvaile za vse stvaritve, ki si nam jih dal. V njih začenjaš živeti svoje pravo, neumrljivo življenje. Tvoj nemimi, izmučeni duh pa naj najde pokoj v ljubljeni domači zemlji.« (Božidar Jakac, Slovo ob odprtem grobu Vlada Lamuta) ki naj bi bilo do konca aprila, bi se pogovorili o višini štipendij — te naj ne bodo več socialna podpora Jtudentu — o večji načrtnosti štipendi- ranja ter o tesnejši povezavi med štipendisti ln štipenditorji (prakse med počitnicami, nagrajevanje študenta za opravljene Izpite itd.) Novomeški B r c k okoli leta 1900 OB KULTURNIH STVARITVAH PRETEKLOSTI GLEDAMO V SEDANJOST IN BODOČNOST Poročali smo že, da je bil 27. in 28. marca v Ljubljani IV. kongres Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije, na katerem so delegati in gostje razpravljali o problemih kulture v našem družbenem razvoju. O tem je najprej poročal predsednik zveze Branko Babic, dopolnili pa so ga delegati s primeri iz prakse naših prosvetnih društev, kakor tudi gostje, ki so zlasti prispevali k razčiščevanju pogledov na naš kulturni in družbeni razvoj. Da je kongres dobro uspel, gre zahvala tudi obsežni razpravi o tezah in novem statutu pred kongresom. — Kongres je s svojim delom resnično pripomogel, da so se izoblikovala jasnejša stališča, da bodo prosvetne organizacije v novih pogojih dobile ustrezno mesto in svojo vlogo v skupnih naporih za lepše in bogatejše življenje človeka. Uvodno poročilo predsednika Branka Babica je postavilo kongresu vprašanje, kako si lahko amaterske kulturne organizacije zagotovijo mesto in vlogo v našem družbenem življenju. Predsednik Zveze Svobod je pri tem dejal: »Kulturno-prosvetna dejavnost Svobod in prosvetnih društev, vse številnejši klubi, ki že marsikje rastejo v samostojne kulturne ustanove z bogatim sporedom tako po vsebini kot raznovrstnosti kulturnih dejavnosti, razne oblike organizacij in dejavnosti ljubiteljev glasbe, filmov in likovne umetnosti, pričajo, kako široko je torišče zanimanja in aktivnega udejstvovanja ljudi na raznih področjih umetnosti in kulture. Vse to pa hkrati kaže, kako pomembna je ta dejavnost za razvoj splošne kulture najširših ljudskih množic. Mnenje o tem, da so amaterske kulturne organizacije le nadomestilo dejavnosti poklicnih kulturnih ustanov, ne vrednoti pravilno mesta in vloge teh organizacij v našem družbenem življenju. Nedvomno pomenijo te organizacije mnogo več kot samo to, čeravno je tudi ta element važen.« Tov. Babic je nato dejal, da nam te organizacije pomenijo možnost za široko angažiranost ljudi na vseh področjih kulture, ne glede na to, na kakšni ravni in v kakšnih oblikah se te želje pojavljajo. Seveda pa je stopnja teh možnosti in teženj odvisna od tega, kolikor naš revolucionarni družbeni proces sprošča iniciativo in ustvarjalnost najširših ljudskih množic. Proces osvobajanja človeka oblikuje tudi miselnost, hotenja in čustvovanje naših občanov Predsednik Babic je nato opisal, kako poteka proces osvobajanja človeka, ki jene-nehoma-in čedalje bolj v položaju, da svobodno in samostojno odloča o svoji sedanjosti in prihodnosti. Nova družba seveda ni brez protislovij in spopadov; opraviti imamo z birokratizmom, s poskusi monopoliziranja raznih družbenih dejavnosti, tu so ostanki starih odnosov in mišljenj, nenehna malomeščanski vplivi in končno še vse tiste zakonitosti družbenih protislovij, ki jih povzroča, prinaša in razpleta socializem sam. Vse to seveda ne spreminja bistva naših socialističnih družbenih odnosov, ki se prav v spopadih s takimi idejnimi ostanki preteklosti in tudi s težavami sedanjosti razvijajo in krepijo. Prav ti novi družbeni odnosi in nenehno prizadevanje za uveljavitev novega in naprednega oblikujejo tudi miselnost, hotenje ta čustvovanje sodobnega človeka, razvijajo težnje po sprostitvi in osvoboditvi, ustvarjalnosti ta uveljavljanju njegove osebnosti. Ob vsem tem se spreminjajo tudi družbeni odnosi na vasi. Socializacija vasi ta z njo nova miselnost si vedno bolj utira pot. Včerajšnji kmet se čedalje bolj spreminja v modernega proizvajalca, vse to pa bistveno spre minja položaj in miselnost vaškega prebivalstva. Zato pomeni vztrajati na tako imenovani »vaški kulturno-pro-svetni politiki«, ki se druži 20 let partizanskega invalidskega pevskega zbora Z naredbo Glavnega štaba Narodnoosvobodilne vojske ln partizanskih odredov Slovenije Je bil 21. 4. 19*4 ustanovljen Parti-zanski invalidski pevski zbor z nalogo, da siri partizanske borbene ln narodne pesmi med borci v partizanskih bolnicah, na borbenih položajih, kakor tudi na mitingu na osvobojenih ozemljih Sirom po Sloveniji. - Tako se Je zbrala v vasi Planina nad Črnomljem skupina tridesetih borcev, zbranih lz raznih partizanskih bolnic, ki so bili zaradi poSkodb, dobljenih v borbi, izločeni lz borbenih enot. Ta grupa je pod vodstvom prof. Karla Pahorja, znanega skladatelja partizanskih in borbenih pesmi, začela z delom. Borci pevci so pod strokovnim vodstvom hitro napredovali ln so do osvoboditve 1945 nastopili na 122 koncertih. Peli ■o po partizanskih bolnicah, na Položajih v gozdovih, kakor tudi na proslavah in mitingih. Poleg navedenega prvega dirigenta prof. Karla Pahorja so v zboru sodelovali se dirigent prot. ^avel Slvic, Ciril Cvetko In Drago Korošce, vsi znani skladatelji partizanskih pesmi: Malo pred koncem osvobodilne Vojno Jo bil zbor poslan i letalom v Bari v Italiji. Tu Je prlre-i" Jugoslovanskim partizanskim borcem In zavezniškim borcem koncerte partizanskih peaml. Nastopil je se. v drugih italijanskih mestih, ln to v Altamuri, Trani, Barlettl, Andril ln Oravlnl. Povsod, kjer Je nastopil, J« tel veliko prlznanaj ln navdušenja med poslušalci zaradi kvaUtsnega ln skrbno pripravljenega programa. Po turneji v Italiji Je bil »bor poslan v balmacijo, kjer Je na-etopal v Splitu ln drugih mestih. Kmalu i« osvoboditvi Je ponovno zaoel z Intenzivnim dolom, »prva pod vodstvom prof. Pavla Sivica, kasneje pa pod vodstvom prof. Radovana Gobca, popularnega skladatelja partizanskih borbenih ln narodnih pesmi, ki Se dane« vodi zbor s velikim uspehom. - Od 1945 pa do 1964 Je Partizanski invalidski zbor nastopil na približno 1000 koncertih in drugih proslavah. Zaradi uspešnega dela pri gojenju In Širjenju partizanskih pesmi ter visoke kvalitete, Je bil večkrat pozvan, da sodeluje na svečanih sprejemih tujih državnikov in delegacij, tako npr. ob obisku cesarja Etiopije Haile Sela-sija, predsednika ZAR Naserja, nalnim zborom, tako po svoji interpretaciji, kakor tudi po svoji kompleksnosti. Zbor je gostoval z več koncerti tudi v Italiji, in sicer v Trstu in v bližini Trsta. Tudi na tem gostovanju je zbor žel mnogo priznanj ter Je bil povsod nadvse lepo sprejet. Po osvoboditvi je gostoval po vseh bratskih jugoslovanskih republikah, kjer je žel navdušeno priznanje. Nastopil Je tudi pred predsednikom republike Josipom Brozom-Tltom in drugimi visokimi državnimi funkcionarji. NE ZAMUDITEI V ponedeljek, 13. aprila, bo v novomeškem Domu ljudske prosvete ob 20. uri koncert Partizanskega invalidskega pevskega zbcrra. Prebivalce Novega mesta In okolice opozarjamo na to izredno gostovanje popularnih partizanskih pevcev, ki so ponesli slavo naše borbe In pesmi daleč v širni svet in po domovini! predsednika Indonezije Sukama, romuruk« partijske in državne delegacije Itd. Zbor Je bil povabljen na turnejo v Romunijo, kjer Je bil tri tedna, i velikim uspehom Je nastopal na 12 konoartlh v Bukarešta ter v drugih mestih Romunije. Vec koneortov J» bilo po tovarni, tklh delovnih kolektivih. Ob tej priliki je dobil mnogo priznanja In pohvale, da J« kot amaterski pevski zbor enakovreden profeslo- Clanl zbora so v pretežni večini Invalidi narodnoosvobodilno vojne Ob ustanovitvi zbora 1944 sodeluje v nJem nepretrgoma Se 12 tovarišev. Zdaj SteJe (55 aktivnih čianov, poleg teh io v zboru Se prof. Janez Kuhar, solist, ln Van-da Ziherl, solistka, članica Opere. Za zasluge pri Širjenju partizanskih In borbenih pe^mi Je predsednik rojiubllke zbor odlikoval z . visokim jugoslovanskim odlikovanjem. z nekdanjo kmečko idilo, samo zadrževati proces miselne preobrazbe vasi. čas terja od nas sodobno kulturno izživljanje, zato so vsakovrstne šablone samo škodljive človek v mestu ta na vasi išče ta zahteva sodobno kulturno izživljanje, v katerem bo našel samega sebe ta se oblikoval. To hkrati pomeni, da ne zanikamo kulturnih vrednot preteklosti, marveč da sprejemamo dediščino, se ob njej oplaja-mo ta pri tem gledamo pogumno v sedanjost ta prihodnost. Zato je nesmiselno, če bi danes naše kultumo-prosvet-ne organizacije vztrajale na stališčih čitalništva ali razredne kulturne vloge Svobod. To bd pomenilo, da ne razumemo, kaj nam je revolucija prinesla v našo stvarnost. Zato je treba odpreti vrata vseh naših kulturnih organizacij za najrazličnejše kulturne potrebe, želje ta interese. Premagati bo treba pri tem krizo določenih slabosti in idejnih ostankov preteklosti v našem amaterizmu, pri tem pa bo treba upoštevati širok program, ki nam ga lahko nudijo tako dramske predstave, glasba, film, radio, televizija, kakor tudi magnetofon, dobra knjiga, naš dnevni in drugi tisk ter vse druge oblike kulturnega življenja -in izživljanja. Pri tem kulturne organizacije ne smejo pozabiti na mladino in njene potrebe, iz prakse naših poklicnih ta nepoklicnih kulturnih delavcev pa morata izginiti ljubosumnost ta medsebojno podcenjevanje. Vsa prizadevanja na kulturnem in prosvetnem področju pa ne smejo biti odtrgana od življenja in ljudi, hkrati pa jim je treba zagotoviti trdno ta stalno materialno osnovo. Seveda si bodo naše organizacije priborile ugled in podporo oblasti ter delovnih organizacij predvsem z idejno jasno izdelanimi programi, ki bodo usmerjeni v sodobne probleme. Ugled jim bodo dvigale tudi kraju in času primerne konkretne oblike dejavnosti, v katerih se bodo zrcalili interesi občanov. Nujno potrebno bo tudi večje sodelovanje z" drugimi kulturnimi in družbenimi činitelji v občini. Z vsem tem bodo naše organizacije lahko izoblikovale svoje mestp ta vlogo v kulturnem življenju občine. Kongres Zveze Svobod ta prosvetnih društev Slovenije je jasno podčrtal: ČLOVEK JE SUBJEKT SVOJE SEDANJOSTI IN ZATO AKTIVEN SOUSTVARJALEC KULTURNEGA 2IVLJENJA. — Razprava in sklepi kongresa bodo omogočili kulturno-prosvetnim organizacijam, da bodo s svojim vsestranskim delovanjem podprle poglabljanje družbenega samoupravljanja ta tako sredi življenja in potreb rtaših ljudi prispevale svoj delež pri krepitvi kulturne dejavnosti. Vlado Lamut: BRST (linorez, 1960-61) mmmmmmi\mmwmmm mmmmmummmmmmmmmmmmmm Nepozaben Kosovelov recital Interpretacije posrečenega izbora iz poezije Srečka Kosovela so bile ob odlični glasbeni opremi ljubljanskega klavirskega tria bratov Lorenz v ponedeljek zvečer v novomeškem Prosvetnem domu doživetje, kakršnih ne nudi vsaka prireditev. S Kosovelovim recitalom si je skupina Pro et contra nedvomno pridobila nove simpatizerje, sočnih moči in dober signal, kaj pripraviti za občinstvo in kako stopiti predenj. Večer, posvečen prezgodaj umrlemu poetu Krasa, Sre. čku Kosovelu, je v skrbni izvedbi izzvenel dovolj prepričljivo in je kot" tak dostojno osvetlil delo in pomen velikega pesnika. Za to so poskrbeli dobri interpre-tatorji Kosovelove besede: Andrej Bartelj, Zlata Zerajič, Franc Moie in Franc ErpiS ter Nma Golei, ki je brala vezni tekst. Recitatorji so bili študentje in dijaki novo. meške gimnazije. K izboru iz Kosovelovega dela se je prilegala glasbena spremljava, s katero je večer popestril klavirski trio bratov Lorenz. Ob odlični izvedbi del Bedriha Smetane, Josepha Heydna, Petra I. Cajkovskega in Sergeja Rah-maninova je prireditev dosegla pravi umetniški vrhunec. Na popolno doživetje je ob izkoriščenih svetlobnih efektih vplivala tudi odrska scena. če bi se o večeru hoteli izraziti z besedami prepro. stega poslušalca, bi rekli: še več takih večerov! I. Z. POPRAVEK Partizanski invalidski pevski zbor (aprila 1964 — ob 20. obletnici ustanovitve) Prof. Ema Muser, direktorica MZPPS v Novem mestu, nas je opozorila na nekaj pomanjkljivosti v dveh sestavkih, v katerih je naš poročevalec netočno povzel nekaj misli iz njenih razprav. Ker povzetki spreminjajo smisel razprave prof. Muserjeve, or> javljamo naslednje pojasnilo: Dolenjski list je 5. marca 1964 v članku »Z združevanjem sredstev v hitrejši razvoj« poročal o seji občinske skupščine v Noveim mestu. Članek ima tudi vmesni naslov »Kombiniran pouk bomo odpravili le z večjim številom predmetnih učiteljev«, o čemer pa prof. Muserjeva v svoji razpravi ni govorila. Število predmetnih učiteljev namreč ne more direktno vplivati na odpravljanje kombiniranih oddelkov, ker v leten poučujejo razredni učitelji. 2. aprila je naš tednik objavil članek s posvetovanja komunistov dolenjskih občin. Tudi tu je poročevalec DL v povzetku razprave prof. Eme Mu3or zakrivil več netočnosti, ki bistveno spremene vsebino enoga dela njfne razprave in bi v taki interpretaciji pomenile zagovarjanje nazadnjaških pojmovanj. Povsem netočno in nepravilno je povzet stavek: »V Šolstvu smo torej l novim sistemom naredili korak nazaj, namesto korak naprej.« Kdor bi stvari tako razlagal, bi pač ne sodil niti v vrste naprednih prosvetnih dalavoev. še manj pa v vrste članov ZK. V raapra- vi prof. Muserjeve je bila po-- udarjena tale misel: »Ali do-mo zaradi nezadostnih sredstev v občinskih skladih za šolstvo morali ukinjati vse višje ln dopolnilne oblike dela šol, ki smo Jih že razvili, in s tam storili korak nazaj? V ilustracijo naj navedem primer: pred nekaj dnevi je osnovna organizacija ZK neke osnovne šole raapravljala o finančnih sredstvih šcCe in o tem, naj 6e rja šoli ukinejo vse dopolnilne dejavlnosti, ker ni več sredstev na razpolago, kot le za redne osebna dohodke prosvetnih delavcev.« To pa izzveni seveda bistveno drugače, kot je poročal naš dopisnik z omenjene seje. Sistem financiranja šolstva prav gotovo pomeni velik napredek v razvijanju šole kot samostojne dnižbene ustano. ve ln prosvetnega delnve:* kot svobodnega ustvanjataega družbenega delavca. Seveda pa je treba zagotoviti steUof-nejši vir d oh od kov občinskih družbenih skladov za šolstvo in spremer.::ti instinmente dp-1'jtive narodnega dohodka t korist komune, k?/r 'e pruf. Muserjeva ob zakd> i.*.t ivnle razprave na posvetovanju 30. marca tudi poudarila. Opravičujemo se tov. prof. Musccjevi zaradi opisanih netočnosti, poročevEilca z obeh sej pa je uredniški odbor našega tednika medtem že opozoril na pomanjkljivo poročanje. UREDNIŠTVO DOLENJSKO. GA LISTA Robert Merit; SMRT JE MOJ POKLIC 17 Rekel je, da so se grelne naprave pri kopalnici pokvarile in da bodo zdaj zdaj popravljene. Medtem sem iudi jaz prispel na dvorišče. Takoj sem zapovedal, naj prinesejo vedra vode in 2ide napojijo. Nato sem obljubil, da bodo kruh dobili po kopeli. In telefoniral sem še Hagemanu, naj pripelje svoj taboriščni orkester, v katerem so igrali jetniki. Nekaj minut pozneje je orkester že prispel. Muzikanti so se stisnili v kot dvorišča ter pričeli igrati dunajske valčke in poljske pesmi. Ne vem, ali jih je pomirila glasba sama ali jim je naše namere do kraja prikrilo to, da so muzikanti igrali domače napeve. Naj je bilo tako ali drugače, množica se je umirila, Židje se niso več razburjali, in že sem bil prepričan, da mi jih ne bo težko spraviti v podzemsko slačilnico, ko bo prispel Him-niler. Manj pa sem bil prepričan o mirnem prehodu iz slačilnice v »dvorano s prhami«. Odkar sta bila dvojna krematorija narejena, sem za poskušnjo že napravil nekaj specialnih akcij in dvakrat ali trikrat se je zgodilo naslednje: v trenutku, ko je množica pričela odhajati v »dvorano s prhami«, jo je obšel preplah in je z vso silo pritisnila nazaj. Umik smo seveda preprečili z biči in psi. Rep črede je tedaj planil naprej, pomandral veliko žensk in otrok, skratka, ves postopek so spremljali kriki in batine. Seveda bi bilo več kot nerodno, če bi se kaj takega pripetilo med uradnim obiskom in Himmler-ju pokvarilo vse veselje. Razmišljal sem, a nisem vedel, kako naj odpravim to napako. Nisem in nisem mogel doumeti, čemu drugemu naj pripišem tisti nenadni odpor in umik, če ne instinktu, kajti v »dvorani s prhami«, ki je bila navidezno opremljena z zapletenim sistemom cevi, z odtočnimi žlebovi in s številnimi glavicami prh, ni bilo prav nič takega, kar bi lahko vzbujalo sum. Naposled sem se odločil, naj na dan Himmlerje-vega obiska stopijo z jetniki v »kopalnico« tudi Schar-fuhrerji ter jim razdelijo koščke mila. Hkrati sem dal tolmaču tudi povelje, naj vest o tej novici raztrosi že v garderobi, medtem ko se bodo jetniki slačili. Dobro sem namreč vedel, da jetnikom vsak najmanjši košček mila pomeni pravi zaklad, zato sem računal, da bom tako uspaval njihovo bojazen. Moj bojni načrt se je v celoti posrečil. Brž ko je Himmler prispel, so se scharfurerji z velikimi škatlami v rokah pomešali med množico, tolmači pa so po zvočnikih razlagali, za kaj gre, in jetnike je zajel val zadovoljstva. Slačenje je poteklo v rekordnem času in židje so se v radostni nestrpnosti sami pognali v plinsko celico. Morilec milijonov v tovarni smrti Si li.nt iirerji so se počasi umaknili in se zunaj prešteli. In Pick je za transportom zaprl težka hrastova vrta. Povabil sem reichsfiirerja, naj pogleda skozi lino. Sklonil se je, jaz sem se odmaknil in v tistem hipu je iz plinske celice privrelo zamolklo rjovenje, razleglo se je razbijanje po sten*h. Himmler je pogledal na uro, si s roko napravil senco na lini in nepremično gledal noter. Njegov obraz je bil brez izraza. Ko se je nagledal, je namignil oficirjem iz svojega spremstva, naj pogledajo še oni. Nato sem ga odpeljal na dvorišče krematorija in mu pokazal betonske dimnike, skozi katere smo metali v notranjščino »kopalnice« kristale ciklona B. Za nama je prišlo še Himmlerjevo spremstvo in potem sem vse skupaj odpeljal v kurilnico, kjer sem nadaljeval svojo razlago, čez nekaj časa je neki zvonec rezko zadrdral in rekel sem: »To je Pick, ki naznanja, da je treba pognati ventilatorje. Postopek s plinom je končan.« — Predstojnik tehničnih naprav je premaknil neko ročico, ozračje se je streslo od zamolklega hrumenja. Himmler je znova pogledal na uro. Odšli smo k plinski celici. Pokazal sem na vrsto •tebrov iz preluknjane pločevine in pri tem nisem pozabil omeniti, da se imam za to zamisel zahvaliti Picku. Jetniki iz sonderkommanda, obuti v visoke gumijaste škornje, so grozde trupel polivali z močnimi curki vode. Hhnmlerju sem razložil, zakaj ta postopek. Neki oficir iz njegovega spremstva je za mojim hrbtom porogljivo rekel: »No, navsezadnje pa le dobijo prho!« — Odgovorilo mu je nekaj pritajenih smehov. Himmler se ni ozrl, njegov obraz je ostal brezizrazen. Povzpeli smo se po stopnicah in prišli v prostor s pečmi. Hkrati z nami je prišlo dvigalo štev. 2, vrata so se avtomatično odprla in jetniki iz sonderkommanda so začeli trupla nalagati na vozičke. Vsak voziček je nato zapeljal najprej h komandi, ki je snemala prstane, nato h komandi brivcev, ki so strigli lase, in h komandi dentistov, ki so ruvali zlate zobe. četrta komanda je metala trupla v peči. Himmler si je ogledal vse faze postopka, ne da bi rekel besedico. Malo dalje je postal pri drntistih: delali so s čudovito spretnostjo. Naposled sem odpeljal Himmlcrja v sedmice in raziskovalne laboratorije krematorija I. Dobro sem vedel, da se reichsfiihrer silno zanima za znanost, zato sem te prostore uredil s posebno skrbjo. Oprema secirnic in laboratorijev bi lahko delala' čast vsakemu najmodernejšemu medicinskemu inštitutu. Itciilisfiihrer si je z velikim zanimanjem ogledal vsako podrobnost, pozorno poslušal mojo razlago, a tudi zdaj ni ničesar pripomnil, njegov obraz je ostal zaprt. Ko smo stopili iz krematorija, je Himmler pohitel naprej in posvetilo se mi je, da ne namerava obiskati taborišča. Hodil je tako hitro, da Je njegov glavni štab zaostal in tudi jaz sem ga komaj dohajal. NE POZABIMO ZVERSTEV NEMŠKIH NACISTOV! »GOSPODARSKA PODJETJA SS« Pod tem naslovom je pred nsaavnim izšla v Stuttgartu v Zahodni Nemčiji knjiga, ki jo je spisal Enno Georg. V tej knjigi najdemo zanimive podake, ki kažejo, kako je nacistični režim s skrvjo in prisilnim delom neštetih »sužnjev« (beri: žrtev nacizma) služil milijone. Tukaj navajamo nekaj takih podrobnosti. Proti koncu vojne je štela SS 38 divizij. Podrejena so ji bila in so zanjo delala vsa koncentracijska taborišča. To je znano, vsaj doslej pa je manjkal zaokrožen prikaz razpredenosti mreže v gospodarstvu in (drugod. SS je imela svoj policijski aparat, SD (Sicherheitsdienst) pa je bila njena obveščevalna služba. SS je vplivala na komunalno, politiko, imela je raziskovalne inštrtuite (kjer so nedolžne žrtve mučili in morili v »znanstvene« namene — op. urea'.) ter svojo zdravstveno službo in lastno sodstvo, število podjetij in industrijskih obratov, ki so jih na Himmlerjev ukaz bodisi ustanovili, bodisi odkupili, predvsem pa z ukano ali s SKRIVNOSTNA EKSPLOZIJA V ZRAKU Dva pilota čezoceanske družbe sta poročala o skrivnostnem letečem predmetu, ki je eksplodiral v veliki višini nad Atlantikom. Tudi kapitan Botthos, ki je bil na poti iz New Yorka v Frankfurt, je opazil leteč; objekt. »Nenadoma je z velikim plamenom eksplodiral!.« Nekaj podobnega je opazil tudi pilot Morrisson, ki je letel iz Londona. Nekdo, ki je prav tako videl leteče telo, je dejal, da bi to utegnila biti raketa satelita. Iz Kap Kennedvja so sporočili, da se je izgubil eden izmed njihovih satelitov. Okvara, ki je nastala v rake-'ti, je morebiti povzročila, da je satelit zgrešil krožno pot in zgrmel v Atlantik. Čelado proti boleznim Bruselj imenujejo »glavno mesto iznajdb«. Tam vsako pomlad priredijo mednarodni sejem iznajdb, kjer je mogoče najti najrazličnejše nove pripomočke, od majhnih gospodinjskih potrebščin pa do naprav, s katerimi se naučimo branja :n pisanja ali pa twista. Ena najzanimivejših iznajdb na letošnjem sejmu pa Je plastična čelada, ki varuje glavo pred vremenskimi ne-prilikami. Napravo je izumil Parižan Jean-PhUippe Crou-zet, ki trdi, da se z njegovo napravo obvarujemo približno osemdesetih bolezni in njihovih posledic, ki jih povzroča prehlad... silo odvzeli, torej ukradli ali oropali, je leta 1944 znašalo 150. SS je imela vse, od kamnolomov in granitolomov (preživelim taboriščnikom so še v najslabšem spominu — op. ured.) do cvetočega vrta začimb pri koncentracijskem taborišču Dachau; od vrelcev slatine, ki je popolnoma gospodarila, do tovarn porcelana, od živilske do lesne in tekstilne industrije. Nastal je koncem, podrejen glavnemu uradu za gospodarstvo in upravo, ki ga je vodil SS— Obsrgruppenfuhrer Oswa!d Pohl. Koncem je rasel, čim večje je bilo število tistih, ki so delali v njem kot sužnji. S koncentracijskim: taborišči je začela SS razvijati svojo moč v nemškem gospodarstvu; mnoga taborišča so nastala tam, kjer je kazalo, da bo mogoče na tlaki zasnovati donosno kupčijo; kamnolom v Flossenburgu, granitolomi pri Mauthausnu, Gross-Rosnu in Natzvveilerju, tovarna klin-kerja v Neuengammu, gramozna jama pri Auschwitzu. Potem ss je SS-ovska mreža razširila na trgovino z vrtninami in na industrijo pohištva; pod nazivom »Ostindu-strie GmbH« so se skrivala tista gospodarska podjetja, ki jčh je imela SS predvsem v getih, židovskih mestnih četrtih v vzhodnoevropskih deželah. V geto in v koncentracijsko taborišče je segla SS s svojo drugo podobo, s slom po dobičku — piše Enno Georg. Ali naj Zid, ki je kvalificiran kamnosek, zaključi življenj- kompas VABI NA IZLETE PRVOMAJSKI IZLETI PO SEVERNEM JADRANU — Tridnevni tradicionalni izlet s posebno ladjo — Reka — Mali Lošinj — Sušak — Rab—Crikvenica—Reka; odhod iz. Ljubljane 1. maja: povralek 3. maja; prijave do 20. aprila. RAB — Tridnevni Izlet z ladjo; odhod iz LJubljane 1. maja; prijava do 20. aprila. IZLETI V BENETKE Od aprila do oktobra stalno prirejamo za delovne kolektive in organizacije dvodnevne avtobusne izlete v BENETKE. Po želji vključimo v program tudi ogled Padove, Trsta ln Gorice. Prijave za Izlete sprejemajo vse poslovalnice KOMPASA, kjer so no razpolago tudi programi osla. lih Izletov. Itd Jih KOMPAS prireja po domovini ln v Inozemstvo. Programe liletov in informacije na željo dostavimo tudi po pošti. Sporočite Vaše želje na naslov: Turistično podjetje KOMPAS, Ljubljana, Titova eesta 12 ali KOMPAS — poslovalnica NOVO MESTO. Za nagrade še ni prepozno! Mnogi naročniki nas sprašujejo, kaj bo z nagradnim žrebanjem. Nekateri zmigujejo z glavami, češ »nič ne bo«. Drugi nam spet pišejo, če niso morda prekasno vplačali polletne naročnine. — Vsem odgovarjamo takole: Vsi, ki so po svojem pismonoši ali sami vplačali vsaj po 450 din naročnine za leto 1964, bodo sodelevali v razpisanem nagradnem žrebanju. Kdaj bo žrebanje, bomo pravočasno sporočili, saj moramo zdaj v upravi lisla preknjižiti s poštnih odrez-kov na kartice naročnikov skoraj 23.000 vplačil. Zato prosimo: po vpile še malo! UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA sko pot v plinski celici? Ali je treba mlade, spretne jetnike strokovno usposabljati (zaradi profila) ali pobiti? Malo je tistih, ki so prišli iz tega pekla zato, ker je SS cenila njihovo strokovno delo, dejstvo pa je da je marsikateri jetnik ušel smrti v zaporih SS prav zaradi SS kot dobička željne »delodajalke«. Sto in sto milijonov letnega dohodka je imela SS, ki Ji v »podjetjih« ni bilo treba plačevati mezd, kajti — »delo je edino, kar suženj sme in tudi mora«. Režijskih stroškov ni bilo: stražarje, ki so sužnje priganjali pri delu, je kot člane SS plačevala država. V gospodarstvu je SS izkoristila vse možnosti, ki jih je imela zaradi svojega dvojnega položaja: kot državna institucija vojaške tovorne liste in transportna sredstva, kot gospodar koncema pa zase ugodna določila civilnega prava. Gospodarski mogotci SS so nastopali kot zasebniki, če je naneslo, da so izjemoma kje .tudi kupili in plačevali tovarno, obrat ali podjetje, potrebno za »zaokroženo gospodarsko dejavnost« SS. Posebno dobre odnose so imeli z d^esdensko banko, v katere predsedstvu so sedeli H m-mlerjevi osebni prijatelji, mnogo milijonov kredita so dobili tudi od nemškega Rdečega križa, kar ni prav nič čudno, če vemo, da je bil šef koncema SS Osvald Pohl hkrati tudi generalni pooblaščenec za premoženjske zadeve nemškega Rdečega križa. Z ukano in s pritiskom, prikrito in z darili si je SS kot »prvi steber rajha« utrjevala tudi položaj »prvega med lastniki premoženja«, ki so ga s suženjskim delom ustvarili milijoni jetnikov v koncentracijskih taboriščih. Zvonko Veljači*: DEČEK DUB V VESOLJU 10. Toda ta st£npostaJa je že postala tesna in nesodobna. Na njej ne mg*0 vec opravljati vsega, niti misliti pa ni, da bi začeli tu» z fradnjo vesoljskega zrcala. Svetovna vlada je namreč penila, da bo postavila v vesolju orjaško zrcalo, kateregt'fjmer bo 150 km. Lovilo bo sončne žarke in jih usmerjalo *u/*mlJo- Kjer bo potrebno, bo spreminjalo zimo v poletjfrjP"0 bo led na polih itd. Zgradili ga bodo s skupnimi moC vsi narodi sveta. 41. Tudi Dub se je prijavil za gradnjo nove vesoljske postaje. Pripravili so dve vesoljski ladji, ki bosta položili »temelje« novi postaji. To sta »Sirius« in »Vega«. Obe sta enako veliki visoki blizu 60 metrov, približno kot 18-nadstropna hiša, široki pa 19 m. Duba so dodelili posadki rakete »Sirius«. — Najprej je poletela z veliko hitrostjo. Za seboj je puščala ognjeno sled. 42. Raketa je bila sestavljena iz treh delov. Ko je prvi, spodnji in največji del porabil pogonsko gorivo, se je odločil, raketa je postala lažja in je nadaljevala let z gorivom v svojem drugem delu. Ko je zmanjkalo tudi tega goriva, je. odpadel drugi del rakete. V tretjem, najmanjšem delu std posadka in material za gradnjo. Motor tega dela je tekel le kratek čas. Raketa ima že tolikšen zalet, da je Zemlja ne privlači več. Zato je kapetan ustavil motorje. Trije gangsterji iWi v bitki Po napadu na neko blagovnico je chicaška policija zasledovala in v boju zdesetkala tolpo gangsterjev. Tri gang-sterje so policisti ubili, četrti pa je ušel. Priče trdijo, da so videle, kako je pobegnil tudi peti gangster. Policija ni imela izgub. Roparski napad na veleblagovnico so gangsterji izvedli nekaj minut zatem, ko je oklopni avtomobil pripeljal v trgovino več zabojev z denarjem. Policija je roparski napad pričakovala in je okoli trgovine razpostavila detektive. Ko so roparji vdrli v veleblagovnico, so detektivi obvestili policaje: le-ti so pridrveli kar v taksijih. Gangsterji so z orožjem v roki prisilila uslužbence, da go jfl izročili 6000 dolarjev. s pIPom so se nameravali UIjJjMti v -avtomobil, ki jih ie JiKu v bližini, tedaj pa so pojiti začeli streljati. Dva garf^Ja sta bila takoj j^rt* tretji se je nekaj časa 6e iFal, četrtemu pa se je poS^ilo pobegniti. CPelin se vrača tf** ladje, ki jih bo m#ie spravljati, bodo letuje vr*Ua bodočnosti. To sUl^ * Pred kratkim zav- ,jenin.grajska Pravda in -p/Ua, da v Sovjetski zve-Sj'So resnostjo mislijo na to * bi zopet uvedli v pro-L'(t(racne ladje, kakršne so „it^Pelini. Prvi tak pro-■ že pred uresničitvijo. ^„P majhna, približno 50 it/? dolga ladia z nosilno-st^100pg. ■ Upravljala jo hosC^va pilota. Predvidevajo * oceansko zračno ladjo, {a*sPreJela 300 potnikov in wAela plesno dvorano ln ^ služila bo lahko tudi za ^.sanatorij. SfHinski kovanec i^amerama zelo kratkem j^80 v ZDA dali v promet *o« Poldolarski kovanec s Jh Pokojnega predsed-fy ^ohna Kennedyja. 22. je padel predsed-^»t 4rU;V morilske roke, „ jr1&rJu je zakon o novem Prešel vse stopnje v)£eresu, u. februarja so ^Z"1 osnutek, te dni pa se t*iit kovanec so izdali v rfjTfv spomina na velike-£f**clnika. Takole sta dva dni stara jagenjčka, ki so ju dobili pri Harovčevih v Jugorju pri Gabrju, prejšnji teden prvikrat stopila na travo in se prav ljubko pretegovala na toplem soncu (FOTO: Lojze Medle, Fotoklub Novo mesto) DOLENJSKE NOVICE Tone Ožbolt: 1 NOČI MED ME'VEDI POLITIČNI PREGLED 0 Državni zbor je končal kratko, neplodonosno življenje v zadnjem zasedanju. Odgođen je do nekako srede aprila. Storilo se ni prav čisto nič. In dokler misli vlada iti preko Cehov in drugih Slovakov ter v vsem ustrezati le Nemcem, tako' dolgo tudi ne bo miru in reda, razen če si vlada pomaga s pomočjo § 14., kar ji bo pa gotovo spodneslo tla. 9 Prav čedne stvari se ču- jejo spet iz Italije. Bivši laški minister Naši je — po domače povedano — državi ukradel, nad en četrt milijona lir (približno toliko kron). Porfe-rejal je tudi podpise ter živel več let jako potratno in razkošno. Ker ni klerikalec, ampak pristaš prostozidarstva, zato skušajo vso stvar prikriti. Zaradi lepšega ga bodo tudi postavili pred sodnijo, a lasu mu pač ne bodo skrivili, ker so si precej vsi enaki in podobni, da molzejo državo, kar se da. © Na Balkanu še ni miru, ampak teče kri. Nasilnost turških vojakov, počasnost turške vlade, prizanesljivost »krščanskih« vlad: to so vzroki balkanskih zmed, katere so vedno hujše, čim bolj se bliža pomlad. Trebalo bi odločne roke, da preseka ta vozel. DOMAČE VESTI 0 V odborovd seji narodne čitalnice v Novem mestu dne 27. marca 1904 se je sklenilo vstanoviti poseben fond, lz katerega -se bo spopolnjeval oder in tega potreben inventar. V to svrho določil se je za vporabo čitalniškega odra stalen tarif, po katerem se ima plačata za vporabo odra vedno gotova svota, če tudi je dotična prireditev posvečena dobrodelnim namenom. Tarif je dvojen: za prireditve gledališčnih predstav ima kot najnižji znesek 10 K in kot najvišji znesek 30 K, za prireditve koncertov pa ima kot najnižji znesek 5 K, kot najvišji pa 15 K. Višina doneskov za vsak posamezen slučaj se določi z ozirom na število vaj, dolgost prireditve in množino uporabljenega inventarja. Za vporabo dvorane in druaih prostorov pa se bode pobiralo vsakikrat posebej še znesek od 10 do 25 K; ravno tako se bodo stroški za kurjavo in svečavo, kakor tudi nagrada za slugo še posebej zaračunali. 0 (Podgradom) je najden srebrn amulet z emajliranimi spominčicami in z graviranim imenom »Eduard«. Kdor je zgubil, javi naj se tamošnjemu šolskemu vodstvu. O Japonski debeli kostanj (maroni) prenaša, kakor skušnja na kmetijski šoli na Grmu uči, dolenjsko zimo. Zato kaže ta kostanj na navadni divji, toda užitni kostanj, ka-koršnega je po Dolenjskem dosti, cepiti. Cepiče oddaja prav po ceni kmetijska šola v preteklih tednih, smo z osmimi gonjači, psi in številnimi streh medvede pregnali,« sem ugovarjal čuvaju, stimec pa zavoljo doživetij še nekaj naslednjih dni ni mogel mirno spati. Kljub vsemu sem se odločil in to noč krenil s čuvajem proti medvedjemu krmišču nad Belico. Po ozki stezi sva z rahlimi, skoro neslišnimi koraki okrog 18. ure dospela na gornje njive, 100 m stran od medvedjega krmišča, in posla. Noč je bila temna, mirna ln tiha. Na jasnem nebu so se iskrile redke zvezde. Iz pol kilometra oddaljene vasice je bilo slišati pasji la-jež. Stala sva ln napenjala ušesa proti medvedjemu krmišču, cas je naglo mineval. Na krmišču ni bilo slišati ničesar. Ze sva mislila kreniti dalje, a glej, oglasili so se medvedi. Začelo se je pihanje in puhanje, rohnenje in ren-čanje, ki je v nekaj minutah preraslo v silno rjovenje, da Je odmevalo po vsej dolini. CuvaJ Toni je postal nestrpen. Najraje bi bil pobegnil. Na to sem računal. Le Večerno sonce je tonilo za Sveto goro onstran reke Ca-branke. Sončni žarki so lezli navzgor po strmih hribih in na vrhu izginili med orjaškim drevjem. Nad dolino Cabranke ln Kolpe se Je ne opazno usedal mrak in jo kmalu napolnil do poslednjega kotička. Z lovskim čuvajem Antonom Sblmcem sva v kuhinji sedela za kmečko mizo in se menila o medvedih. Oče Ivan je nekajkrat kresnil na vžigalnik in prižgal petrolejko, ki je v mraku medlo brlela. Mati Frančiška Je postregla s črno kavo, pomila kozico in Jo poveznila na zapeček. Bila je nedelja, 17. novembra 1963. Čeprav utrujena od celodnevne hoje in lova na divje prašiče, sva se s Stim-cem odloččla da greva čez noč nad Belico opazovat me- dvede ki prihajajo h krmišču. Lovska družina Osilnica Ima veliko medvedov gotovo od družinskih lovišč največ, pa tudi naravni pogoji za gojitev in prehrano medvedov so tod zelo ugodni. Ima kar tri krmišča, ki Jih vse leto skrbno zalaga. Čuvaj Toni nii Je pripovedoval, kako J« na enom izmed teh pred nekaj dnevi celo noč opazoval medvede, ki so se vrstili tt1 čez noč pospravili celo okrog 450 kg težko kravo. Šele drugI dan zjutraj ob pol sedmih je odhlačal zadnji. Tedaj Je lovec ves premražen zapustil zaprto visoko prežo. ZatrJ6" val je, da krmišče redno obiskuje Sest aH sedem medv*' dov, ki imajo nedaleč stran brloge. V tem predelu lovišča, j*' meri okrog 200 ha, smo pre* ^fafo Pogone na div-Ui Pr«,Ta lov smo pova-frC^nika !judske ft0. ki lvana Mačka-jjf1 vefLf4- septembra 1?> merJašc«£a merjasca. Star dvT?1 »a sta pri- ^* Vratarja, «1 &karPoi,,edon velik in J^.daije ea Psi ln gonjači ^ Sačl c A% «0 hi *° Pripovedo- f^{lil,J£M 80 ^ po ^Jtoi^ikai' . 6d metlvedi /*>■ i^} tr»P enajstih rff>e1 metrov stran polnoma prenovljenim, dobro zaprtim in prostornim vozom ljudi do vsacega odhajajočega vlaka (razven k zjutraj&njem vlaku le na zahtevanje) in od vsacega doSlega vlaka ob vsakem vremenu in sicer pravočasno in točno tako, da je po moji krivdi ZAMUDA DO VLAKA POPOLNOMA IZKJU-CENA. Na vedno razpolago sem tudi za posameznike s konji in kočijo za vožnjo na deželo itd. — Prevažam nadalje vsakovrstno blago, hišne oprave itd. na blizo in daleč, ter jamčim za nepoSko-dovanje mej vožnjo. Priporočam se torej slav-občinstvu v prav obilna cenjena naročila s zagotovilom najboljše ln točne postrežbe, ter jako niskih cen. Velespo&tovanjem ANTON MEDVED, Novo mesto, Na Ločenskl cesti Najmodernejši teleskop v Evropi Najmočnejši teleskop v Evropi bodo postavili v Italiji, ln sicer pri Sirukazah. Teleskop, ki bo dolg 12 metrov m katerega premer bo 3 me tre, bo stal približno milijardo lir. Teleskop bo pripadal novemu astrofizičnemu observatoriju, katerega načrt je izdelan že več kot 5 let in katerega izvedba bo stala 2 milijardi in pol lir. Cvetke iz tujih logov Zgodovinar Gibbon je bil nizek mož z okroglim obrazom, v katerem je njegov mali nos skoraj zginil med debelimi lici. Na svojem potovanju v Pariz je obiskal tudi slepo markizo Du Deffand, katere salon je bil tedaj duševno središče Francije. Lepa markiza je imela navado, da je z rokami otipavala obraze slovečih oseb, da bi si lahko predstavila njihove poteze. Tudi Gibbon je bil takoj pripravljen na to. Markiza je z roko narahlo otipavala njegov veliki okrogli obraz, vedar ni čutila pod prsti nič drugega kot velikanska napihnjena lica. Nenadoma se Je zdrznila ln zavpila: »Kakšne nesramne šale pa si dovoljujete tu z menoj?« K slovečemu astronomu Herschlu je prišel kralj Geor-ge III. in ga blagohotno pozdravil z besedami: »Nu, dragi Herschel, kaj je novega na nebu?« Ta pa je nekam nasajeno odgovoril: »Ali je vašemu veličanstvu vse staro že znano?« Angleški »čudežni« zdravnik doktor Abemethv je s svojimi bolniki kar hitro opravil, posebno s tistimi, ki so si le domišljali, da so hudo bolni. Med njegovimi pacienti je bila tudi dama, ki si je vtepla v glavo, da jo boli želodec. Nenehoma je nadlegovala zdravnika z vprašanji, kaj sme Jesti, katerih jedi se mora ogibati in podobriirni. Aber-nethy je nekaj časa potrpežljivo poslušal njena vprašanja ln tarnanje, naposled pa je odločno odgovoril: »Rad bi vam nekaj povedal, gospa. Jeste lahko vse, samo motik in mehov ne. Motika je namreč pretrda, da bi jo prebavili, meh pa človeka preveč napenja.« Kralj George IV. je bil velik veseljak in je rad videl, če je bilo pri mizi vse neprisiljeno. Ko je bil prestolonaslednik, je priredil pojedino v izbranem krogu. Ob tej priložnosti je polkovnik Hamlyn pripovedoval zgodbo, v kateri je ugleden dvorjan igral zelo čudno vlogo. Kralju pripoved očitno ni bila všeč, ker je na koncu zgodbe zlil polkovniku kozarec vina v obraz, rekoč: »Hamlyn, nič niste vredni, ker pripovedujete take reči.« V grobni tišini, ki Je nastala, se je moral polkovnik naglo odločiti. Kralja ni mogel poklicati na dvoboj, ker bi bila to veleizdaja, žalitve pa spet ni mogel požreti. Tedaj mu šine v glavo misel. Napolni svoj kozarec do roba, se pokloni princu in zlije vino svojemu sosedu v obraz z besedami: »Napitnica njegove kraljevske visokosti, prosim, naj gre naprej!« Bistroumni dovtip je pretvoril zadrego v navdušenje, gostje so si z veseljem vlivali vino v obraz, prestolonaslednik pa je vojvodi iskreno nazdravil. — Magdalena, na pomooooč! Vedel je: za tastovim tramom... Milan Repar, 33-letni kopač v rudniku Zagorje, je vedel da ima njegov tast Jože Klun spravljen denar v vinski kleti v Kališevcu. Ker je potreboval denar, je 21. oktobra lani v zgodnjih jutranjih urah s cepinom odprl vrata, ki so bila zabita z žeblji in za tramom vzel spravljenih 84 tisoč dinarjev. Kmalu nato Je kupil harmoniko, preostali denar pa so miličniki, ki so tatvino odkrili, skoro v celoti našli pri njem. Repar je zagrešil. tatvino, preden mu je potekla pogojna kazen zaradi podobnega kaznivega dejanja, zato mu je novomeško okrožno sodišče izreklo enotno kazen — eno leto zapora. Na razpravi je Repar skušal tatvino prikazati v drugi luči. Tvezil je, da mu je bil tast dolžan 46.400 dinarjev, in ker mu jih ni vrnil, si jih je vzel sam, v naglici pa pri tatvini ni utegnil šteti denarja. Vzel Je skoro še enkrat toliko, kolikor naj bi mu bil tast dolžan! Izkazalo pa se Je, da s tastom nista imela nobenih neporavnanih računov. Štedilnik, ki ga Je Repar kupil, in pustil v tastovem stanovanju, bi lahko kadarkoli odpeljal, za 25.000 dinarjev, ki jih Je obtoženec prispeval za nakup opeke, pa sta bila dogovorjena tako, da jih mora Jože Klun vrniti, če Repar ne bo prevzel posestva po njegovi smrti. Pri odmeri kazni je senat okrožnega sodišča upošteval nekatere olajševalne in obte-žilne okolnosti. Na eni strani dejstvo, da mora skrbeti za družino, in obtožencevo bo-lehnost, po drugi strani pa tr da obtoženi Repar ni prvič sedel pred sodniki zaradi tatvine. Sodišče je smatralo, da ga bo izrečena kazen spametovala in da bo poslej skušal pošteno uravnati svoje življenje. Zadrugo je hotel ogoljufati Pred novomeškim okrožnim sodiščem se je moral zagovarjati Janez Trdič iz Dol. Suhorja, zdaj na prestajanju kazni v ljubljanskih zaporih, ker je lani ob odkupu krompirja ogoljufal črnomaljsko zadrugo oziroma njeno poslovno enoto v Dragatušu. Trdič je v Draga tuš pripeljal 217 kg krompirja. Odkupovale« Je krompir že stehtal ln dal potrdilo za blagajno, med potjo v pisarno pa je prebrisani Trdič napisal pred omenjeno število še enico, računajoč, da bo zadruga izmišljenih 1000 kg brez nadaljnjega plačala. BlagajnL čarka je Trdiča videla, ko je pripeljal v vas krompir, in tudi to, da voz ni bil poln, zato ga je pri prevzemu denarja vprašala, če je res toliko pripeljal. Ko je Trdič zatrdil, da je bil voz poln in da Je imel na vrhu krompir naložen še v vrečah, mu Je izplačala kupnino za 1217 kg krompirja. Nedolgo zatem pa je prišel v pisarno odkupova-lec, katerega je blagajničarka Začelo se je s pismom Na 4 mesece zapora in plačilo 11.470 din je bil nedavno na občinskem sodišču v Novem mestu obsojen Stanko Udvanc, kmečki delavec iz Mršeče vasi, ker je z nožem ranil Janeza Janežiča Letos februarja je Janez Ja-nežič prišel v Kirarjevo hišo po neko pismo, prisotni Stanko Udvanc pa mu ga ni ro-te: izročiti. Zadela sta se suvati in se medtem zvrnila po tleh Ze tedaj je Udvanc pokazal nož, vendar ga je na opozorilo prisotnih spet spravil. Videti je bilo, da sta se fanta pomirila, in Janez je mirno odšel z drugimi iz hiše Toda Udvanc je prišel za njim, ga najprej udaril, nato pa ga vrgel na tla. Pri tem je napadeni opazil v Udvan-čpvih rokah nož, to pa se Je Ž3 pobral, je opazil prerezano bundo na levi st.-ani prs in rano, iz katere ie ekla kri Stanko Udvanc ja bi: ie ka;j:ovan, kot kaže pa se še m spametoval. Nova kazen, fc jo je prejeli za ta pretep, je \ ponovno opozorilo, da je » socialistični družbi pretepom med vaškimi fanti od-klenkalo in da tako obračunavanje vsa javnost obsoja. PRETEP BREZ VZROKA 2. februarja je na poti med Dol. Grčevjem in Starim gradom čevljarski pomočnik Stanko Gotlib v spremstvu žene Frančiške napadel Mihaela Jermana in ga udaril po glavi, da je dobil lažje telesne poškodbe. Ob srečanju ga Je najprej Gotlibova zmerjala z grdimi psovkami, beseda je dala besedo, dokler ni prišlo do udarcev. Stanko Gotlib je bil obsojen na 6.000 din kazni, njegova žena Frančiška pa na 8.000 din. Razen tega morata plačati oškodovancu 4.000 din za bolečine in 900 din za stroške, ki jih je imel ob zdravniškem pregledu. 0 nesreči pri Ratežu k' M J* zgodila lani oktobra, Je razpravljalo okrožno sodišče v Novem mestu ln spoznalo za krivca Antona Dularja, strojnika s Tolstega vrha, ter ga kaznovalo na 4 mesece zapora, pogojno sa 2 leti. Dular se Je 7. abtobra na motorju vozil s sopotnico Marijo F'anko iz Novega mesta proti Ratežu. 500 m pred omenjeno vasjo se Je pri veliki hitrosti znašel preblizu vpreinega vozila pred seboj in ga hotel prehiteti. Pri ostrem zavoju v levo pa Je padel. Pri tem ■1 Je Marija Franko poškodovala glavo, si zlomila levo TtljuCnlco ln nogo, kar sodi med hude telesna poškodbe. Obtoženec J* skušal del krivde zvrniti na voznika vprege, čet da Js vozli po sredini ceste, priče pa so trdile, da Je bila ob času nesreče vprega na skrajnem desnem robu cestišča, zato sodišče Dularju nI moglo verJeM. Ker Je poškodovana sopotnica kasneje postala obtotenčeva žena, odškodnine nI terjala, vseeno p« mora obtoženi Dular na podlagi sodbe plačati Komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje 14.927 din stroškov, H Jih Je Imelo z zdravljenjem njegove žene. Pri Majerju ni šio za silobran Na 4 mesece zapora je bil nedavno tega obsojen pri Okrajnem sodišču v Novem mestu Jože Majer, kmet iz Dol. Križa, ker je hudo telesno poškodoval svojega bratranca Janeza Majerja. Pred letom dni je Janez Majer pod domačim kozolcem čistil fižol, v bližini pa je oral njegov bratranec Jože. Ker sta, obe družini v bolj slabih odnosih, sta se tudi bratranca med deloim izzjvala z žaljivkami. Jožeta je neka b»seda tako p;>gre!a, da je pustil p!ug ter se napotil proti kozolcu, pobral kol in t nllm udaril Jožeta tako močno, da je *e -pri prvem udarcu obležal na tleh. Ležečega na tleh je še dalje topel s kolom, tako da mu je zlomil podlahtnlco in ga ranil tudi na glavi,, kar Je ocenil pristojni zdravnik za hudo telesno poškodbo. Jože Majer je skušal v zagovoru navesti, da je bil napaden in da Je bratranca Ja-neoa poškodoval v silobranu, sodišče pa je bilo mnenja, da v tam primeru o silobrami ni mogoče govoriti. Razen tega je bil obtoženi že kaznovan. Oškodovani Janez Maler Je zahteval 100.000 din odškodnine, vendar ga je s tem zahtevkom napotilo na civilno pravdo. takoj vprašala, kako je s Tr-dičevim odkupom. Goljufijo so takoj odkrili! Trdiča so našli še v vasi, ga privedli v pisarno ln pred pričami sestavili zapisnik, katerega so vsi podpisali. Hkrati pa Je moral Trdič vrniti prigolju-fanih 20 tisočakov za 1000 Kg krompirja. Na glavni obravnavi je vse to zanikal, češ da m ponaredil potrdila, niti da ni vrnil nobenega denarja. Ker Je podpisal zapisnik tako v zadrugi, kot tudi ob zaslišanju na sodišču, se je izgovarjal, da sploh ni pogledal, kaj Je podpisal. Spričo številnih nasprotnih dokazov sodišče tako iz trte izvitemu zagovoru seveda ni moglo verjeti in Je Trdiča obsodilo na 4 mesece in 15 dni zapora. Sodišče Je ob izreku kazni upoštevalo kot obtežilno okolnost to, da je bil Trdič že kaznovan, kot olajševalno pa skrb za družino. Pozabili so na kretnico Pri železniški nesreči, ki se je nedavno pripetila na železniški postaji v Trebnjem, je bila laže poškodovana avstrijska državljanka Her-mina Ludel. Do nesreče je prišlo, ko se je potniški vlak, ki pripelje iz Sevnice po 13. uri, zaletel v naložene tovorne vagone. Službujoče železniško osebje trebanjske postaje ni pregf.edalo kretnic, zato je osebni vlak zavil na tir, ki ni bil prost. Materialno škodo so ocenili na šest-sto tisoč dinarjev. Spet prevelika hitrost 7.9.1963 je z motorjem vozil is Metiike proti postaji 24-leitmi predilec Jote Gerkšii. Vozil je hitro, vidljivost je bila slaba, cestišče spolzko, zato ga je začelo zanašati takoj, ko je zavrl zaradi dveh žensk, ki jih je zagledal pred seboj. Izgubil je oblast nad krmilom in se zaletel v Marico Bučan in Ivanko Klobčar. Prva Je bila pri nesreči huje,' druga pa laže poškodovana. Te dni je o nesreči razpravljalo okrajno sodišče v Novem mestu. Motorist je dejanje in krivdo v celoti priznal. Sodnišče je Jožeta Ger-kšiča spoznalo za krivega, da je iz malomarnosti povzročil prometno nesrečo, in ga kaznovalo na 4 mesece zapora, pogojno za 3 leta in plačilo 206.617 din Zavodu za socialno zavarovanje. Bučanova, ki Je bila hudo telesno poškodovana, je zahtevala še 503.000 din odškodnine, vendar Ji je sodišče nasvetovalo, naj znesek iztoži s oivilno pravdo. Zaradi ljubosumnosti nož v src 2. aprila okoli 17. ure se Je pripetil na poljski poti med Poklekom in Premogov-oi zločin, ki je terjal človeško življenje. S kuhinjskim nožem je Janko Dragozet (40) Iz Pokleka št. 2 vzel življenje svoji 35-letnI ženi Mari in hudo ranil Katico Živoder. V past se je ujela V obratu Iskre, v Semrjer-neju je večkrat kaj zmanjkalo in nikdar niso mogli odkriti tatu. Vodstvo podjetja se Je odločilo za poizkus, ki naj bi nepridiprava izdal. V delavsko garderobo so nas ta. vili dve halji, v njih pa manjše vsote denarja, ki Je bil zaznamovan s srebrnim nitratom. Ko so šli delavoi z dela, so Jih pregledovali, sledovi srebrnega nitrata pa so se pokazali! le na rokah snažilke Marije Hočevar. Pred kratkim je občinsko sodišče v Novem mestu ta primer obravnavalo in ugotovilo, da je Marija Hočevar lz modre halje v garderobi res vzela 1.100 din. iz bele halje pa 300 din, medtem ko Je bila krivde za ostale' domnevno tatvine oproščena, ker zanje ni bilo dokazov. Obtoženka je tatvino priznala, in ker dosedaij še m bila kaznovana, skrbeti pa mor« za dva otroka, JI Je sodišče izreklo dokaj milo kazen: plačilo 5.000 din, pogojno za dve leti. MALI OGLASI V NAŠEM LISTU VAM PRINESEJO ZANESLJIV USPEHI Mara Dragozet je obležala na mestu mrtva, ker jo je mož zabodel naravnost v srce. Katico Živoder so odpeljali v zagrebško bolnišnico. Podrobnosti o uboju še niso znane, prav tako še ne vedo, kaj je moža privedlo do uboja. Po nepotrjenih podatkih naj bi prišlo do tragedije zaradi nesoglasja v družini. Mož se je v zadnjem času zadrževal v tujini, ko pa se Je vrnil domov, je zvedel, da je bila žena nezvesta. Zaradi tega naj bi storil dejanje, po katerem je pobegnil. Janka Dragozcta so miličniki postaje LM v Brežicah izsledili že naslednji dan. Bil Je skrit v slami na gospodarskem poslopju v Pokleku. Zadevo še raziskujejo. Za večjo prometno varnost Spričo nenehnega in hitrega povečanja števila motornih vozil na cestah je vse bolj možno, da pride tudi do prometne nesreče. Zavedajoč se tega, imajo komisije za varnost prometa in vzgojo velike in odgovorne naloge. Te odgovornosti se v polni meri zaveda tudi ustrezna komisija pri črnomaljski občinski skupščini. člani črnomaljske komisije so prišli do sklepa, da brez nenehnega in organiziranega dela na terenu ne morejo doseči vidnejših uspehov v prometni vzgoji. V ta namen Je komisija na svoji seji 27. marca sprejela plan dela in letošnjih akcij. Razen zvezne akcije »Skrbimo za brezhibno in pravilno uporabo svetlobnih teles na vozilu!«, ki je od 1. aprila do 31. junija letos, nadaljevala pa se bo še v drugi polovici leta, je komisija sprejela še svoj interni program. Tako bo že maja v Črnomlju javna oddaja »Pokaži, kaj veš o prometu!«, testiranje voznikov motornih vozil itd. V sodelovanju z organizacijami ZSAM in AMD pa bo med letom organiziranih več spretnostnih voženj, na cesti pa bodo občasni pregledi vozil. Za voznike, šole in uporabnike javnih cest bo več predavanj s filmi. Člani komisije so do zdaj izdelali nad 20 diapozitivov, ki jih redno prikazujejo v črnomaljskem in semiškem kinu. V Črnomlju bo v kratkem odprta stalna razstava slik o prometu. Te bodo služile tudi propagandi na podeželju. Za prometno preventivo v delovnih organizacijah bodo skrbele tam ustanovljene podkomisije. V podjetjih bo šip teže, ker mnogi menijo, da jim taka komisija ni potrebna. Da bi komisija zastavljene naloge opravila, je predlagala svetu za notranje zadeve pri občinski skupščini, da bi zamenjali nekaj članov. Imenovani so bili novi člani ter nekaj takih, ki imajo že po službeni dolžnosti opraviti z vozili in cestnim prometom. F. K. Radodarni »novinar« .leseni 1963 se je v okolici So-jtnic pojavil možak z aktovko ln pripovedoval ljudem, da gre t novinarskega tečaja ln da bo odslej tudi on »čečkaril po časopisih«. Neka ženska je možaka povabila v hišo, mu ponudila pijače in ga nagovarjala, naj bo pri svojem delu pošten, če je že novinar. Neznani moški je v vsem pritrjeval, se tudi sam navduse-va. nad poštenostjo v tem poklicu, potem pa odšel. Aktovko Je kasneje podaril Anžlovarjevemu sinu s Čateža, zatem pa Je btlo ime skrivnostnega novinarja kmalu odkrito, ko so spoznali, da je aktovka last Smoletove hčerke iz Ravnika. Možak ni bil nihče drug kot /a sedemkrat kaznovani Ant. Brand-štetar iz Gor. vasi pri Trebnjem. Na Ravniku je videl na oknu Smoletove hise ključ, s njim odprl vezna vrsta ter v stanovanju vzel aktovko s šolskimi potrebščinami, v kateri Je btlo tudi nekaj denarja, copat«, ruto in 2 robca. Vse stvari Je stlačil v aktovko in se napotil po vaseh . . . drugi del zgodbe pa smo že prej opisali. Zaradi te tatvine s* je moral Brandštetar zagovarjati pred okrožnim sodiščem v Novem mestu. Obtoženec se na razpravi kaznivega dejanja sploh ni spominjal. Senat mu Je zaradi velike tatvin« odmeril 1 leto in 2 meseca strogega zapora, pri odmeri kazni pa upošteval, da Je bil že prej zaradi podobnih kaznivih dejanj večkrat kaznovan, na drugi strani pa verjetno vinjenost in zmanjšano prl-števnost. Obesila se je 5. aprila se je v Repčah pri Trebnjem obesila 23-letna Amalija Udovč. Udovčeva je bila zaposlena kot delavka pri mizarskem podjetju v Trebnjem. Vzroke njene smrti še raziskujejo. Trikrat na vročem štedilniku! Dvainpolletni Ladislav Mo-har iz Zavinka pri Skocjanu je trikrat padel s peči na vroč štedilnik. Zadnjikrat se je to zgodilo 13. marca, nakar je 14. marca otrok hudim opeklinam podlegel. Dve nesreči sta bili torej staršem premalo pretresljiv pouk! Prepoznani utopljenki V Kostanjevici so prepoznali trupli obeh utopljenk, ki Jih Je Krka nosila s seboj že več tednov. Ugotovili so, da Je ena izmed teh Frančiška Fink iz Irce vasi, ki Je v jesenski nočd preteklo leto padla v vodo in utonila, druga pa Angela Perušek iz Struge. Peruškovo so pogrešali od 19. ure 12. marca letos. Franoisko Fink so petegnili lz vode 23. maroa dopoldne. Na sebi Je še imela nahrbtnik s steklenicami. Kot je znano, se Je usodnega dne Finkova vračala domov v čolnu, ki pa se je prevrnil. Ostali so se iz Krke rešili, nje pa zaradi teme in megle niso mogli najti. 75-letno Angelo Perušek so našli v Krki pri Kostanjevici 4. aprila. Peruškova j)e bila gluhonema oskrbo van ka in šivilja v Strugi. Zakaj se je odločila za smrt v vodi, sedanja poročila ne navajajo podrobno. V zdravniškem poklicu naglica ni opravičljiva Na podlagi obtožbe okrožnega javnega tožilca je pred kratkim . novomeško okrožno sodišče obsodilo zaradi nevestnega zdravljenja dr. Branka HrSIča in dr. (Urila Dcrea-nija. oba zdravnika iz Črnomlja. Lani konec aprila, ko Je v Črnomlju in okolici razsajala gripa, je oče pripeljal v ambulanto zdravstvenega doma v Črnomlju svojega 6-letnega sinka Jožeta Zupaniča iz Vranovič. Zdravnik dr. Uršič je v hudem navalu bolnikov posvetil vsakemu le malo časa, prav tako malemu Jožku. Na hitro ga Je pregledal, zapisal zdravila in naročil, naj se vrneta, če se bo ool "zen poslabšala. Otrok pa je začel vedno bolj otekati v glavo, trebuh in noge, tožil je o bolečinah, zato »e je oče naslednji večer napotil po de- žurnega zdravnika. Dežurni zdravnik dr Dereani je menil, da gre za gripo, razen tega se je zanesel na pregled prejšnjega dne, zato Je spet zapisal samo tablete in odklonil obisk, misleč, da je nepotreben. Trotji dan pa Je že zgodaj zjutraj Jožkov oče spet prišel v Črnomelj. Jožko je bil že na koncu moči. Tretji črnomaljski zdravnik Je ugotovil hudo srčno obolenje in otroka takoj napotil v bolnišnico, vendar Je bilo prepozno. Jožko je kmalu hudi bolezni podlegel. Sodni isTvedenec dr. Borut Furlan, ki je bil na razpravi prisoten, je povedal, da Je obdukcija pri otroku pokazala še enkrat večje srce in da Je otrok nedvomno imel že pri prvem pregledu vse znake hudega srčnega obolenja, ki bi ga moral vsak ■dčtvntk že pri po/prečno veitnem pregledu odkriti. Naglasi! je, da ima po statističnih podatkih za ozdravljenje v tej bolezni bolnik le 30 odstotkov možnosti za ozdravitev, vendar nima nihče pravice te možnosti bolniku odrekati. Ce bi bil obrok pravočasno poslan v bolnišnico, bi možnost ozdravljenja obstajala. Sodišče je oba zdravnika spoznalo za kriva in ju ■obsodilo: dr. Uršiča na 1 leto ln 2 moseca zapora, dr. Dereani-ja pa na 10 mesecev zaiix>ra, oba pogojno za dobo dveh let Pri odmeri kazni pa je upoštevalo hudo obremenjenost zdravnikov v Beli krajini že pri normalnem dc'u. toliko bolj v času ep'demije gripe. Razen tega Je štelo kot olajševalno okoliščino to, d* doslej še nista bila kaznovana, pri dr. Dereanlju pa so upoštevali tudi njegova leta in bolchnost. — Sodba le ni pravnomočna. Posavska revija kulturnih dejavnosti 1964 Ko smo v dneh pred IV. kongresom Svobod in prosvetnih društev, ki je bil ob koncu marca v Ljubljani — na njem je bilo sprejeto novo ime: Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije — razpravljali o delu v štiriletnem obdobju med obema kongresoma, je bilo Izrečenih veliko misli in pohval za uspešno delo v preteklosti. Se več pa je bilo načrtov in misli o tem, kakšno mesto naj imajo v bodoče naša amaterska društva v mestih, industrijskih naseljih ln na vasi. Lete namreč niso več take, kot starelih primitivnosti in dile-tantstva in ko priznavamo edino možno merilo, tj. kvaliteto vseh stvaritev, ki jih lahko naša amaterska društva postavijo na oder, bodisi dramska dela, pevske zbore ali podobno. Kljub mnogim pripombam na račun preživelosti klasičnih oblik amaterske kulturne dejavnosti moramo še vedno priznavati, da so prav te klasične oblike dolgo širile izobrazbo (knjižnice) in vzgajale preprostega človeka ter mu nudile tudi redko in zato toliko bolj potrebno razvedrilo. Množičnost, ki je PROGRAM REVIJE KULTURNIH DEJAVNOSTI 1964 V BREŽICAH 16. IV. Koncert pevskih zborov 17. IV. Sartre, Spoštovanja vredna vlačuga — PD Krško 18. IV. Bevk, Bedak Pavle - PD Sevnica Manica Lobnik, Tri dni direktor — PD Leskovec 19. IV. Dve klubski prireditvi (dopoldne) Kekec, mladinski film (prva verzija) — dopoldne Grabnar, Mimo načrta — PD Artiče — popoldne 20. IV. Eduardo de Filippo, Filumena Mar- turano — Svoboda Brežice 21. IV. Večer zabavnih ansamblov Ves čas trajanja revije bo odprta razstava spominkov v klubski sobi.' so bile pred desetletji, kajti tudi kmet se danes spreminja v modernega proizvajalca. Razvoj znanosti in tehnike povzroča naglo dviganje splošne izobrazbe prebivalstva, šolstvo, tisk, radio in televizija neverjetno hitro bogate sodobnega človeka. Pri tem kulturnem bogatenju pa ima hi bo Se imel pomembno mesto tudi amaterizem, kakršnega pojmujemo danes, ko smo se otresli za- pri taki dejavnosti nujna, je tudi odlika dosedanjega dela. Jasno je, da ne moremo danes mimo radia in televizije. Tudi ta množična raz-širjevalca kulture sta postala na vasi nujna, da ne govorimo o potrebnosti in vplivu filma. Morda je zato kar nujno, da so npr. v brežiški občini najprej začeli z delom klubi na vasi. Le-ti namreč lahko združujejo vse železne oblike kulturne de- javnosti, saj se lahko tam pogovore gledalci televizije o zanimivi drami, ki so jo ravnokar videli, ah pa poslušajo popevkarsko oddajo, jo kritično ocenijo, zavrnejo ali kaj dobrega tudi sprejmejo. Ni mogoče, da se tudi zametki dramske dejavnosti razvijejo prav iz navdušenja nad kako dobro dramsko stvaritvijo. In če mladina želi zaplesati ob prijetnih zvokih radia ali celo magnetofona, naj ji bo to dovoljeno, saj se bodo mladinci prav gotovo zbrali tudi k predavanju ali razgovoru o sodobnih družbenih problemih, če bo to potrebno. Če bo med člani kluba skupina, ki sestavlja zabavni kvintet, bo zaigrala kako poskočno, prizadevni recitator pa bo povedal kako pesem itd. Vse to in še mnogo drugega sodi v okvir ljubiteljstva kulture. Kaj vse je vsebina amaterskega dela na področju treh BREZI ŠK VESTI-" ; posavskih občin: Sevnice, Krškega in Brežic, hoče prikazati Posavska revija kulturnih dejavnosti 1964 v Brežicah. Okrajni odbor SSPD iz Celja je poveril tudi letos organizacijo revije Brežičanom, ki so ohranili na tem področju že tradicionalni koncept. Zato bodo obiskovalci te revije, ki se bo odvijala od 16. IV. do 21. IV. 1964 v Prosvetnem domu v Brežicah, lahko poslušali mladinske in moške pevske zbore in reci-tatorje, gledali pa bodo komedijo Tri dni direktor Mamce Lobnikove, Sartrovo Občudovanja vredno vlačugo, Grabnarjevo delo Mimo načrta, Bevkovo pravljično igro Bedak Pavlek ter de Filip-povo dramo Filumena Mar-turano.; Poleg tega bodo lahko prisostvovali dvema prikazoma klubske prireditve in V Skopicah se zbirajo ob televizorju Vas Skopica ima 177 hiš in 510 prebivalcev. Domačini običajno s tema Številkama dokazujejo, kako potrebna bi bila v vasi trgovina. V njej bi nakupovali tudi ljudje iz Vihar in Mrtvic. Zahteva po trgovini Je upravičena ln pred vojno so imeli celo dve boij majhni. Domačini se zavedajo, da trgovina ne bi bila posebno donosna, vendar menijo, da bi se stroški poslovanja s prometom pokrivali. To so povedali na zadnjem pboru volivcev in kmalu po listam so sa tam sestali i predstavnikom trgovskega podjetja KRKA in predsednikom občinske skupščine. Trgovsko podjetje KRKA tz Brežic Je pripravljeno oa-protl v Skopicah svojo poslovalnico ln Jo opremiti, ce občani poskrbijo za lokal. 2 al prostora za trgovino v vasi ni in v tem Je tudi največja ovira. Lokal, ki ga Je prva leta po vojni uporabljala za trgovino kmetijska zadruga, Je preurejen v stanovanje m edina možnost j«, da dogradijo prosvetni dom ln del prostora namenijo trgov mi. Pot do cilja bo nekoliko daljša, kot če bt bil prostor na razpolago. Sicer pa temelji na dom že stojijo. Zgradili ao Jih vaščani sami s prosto-l ■ iiim delom in prostovoljnimi prispevki v denarju in materialu. Na zadnjem zboru so vo-Idvcl predlagali, naj bi Jim pri gradnji priskočila na pomoč občinska Skupščina. Dom bi nujno potrebovali, oa bi v njem čimprej uredili dvorano, klubski prostor ln še kaj. Za silo so si vaščani uredili prostor za sestajanje v gasilskem domu. Oder so provizoriono zaprli z lesonitom in tako prišli do prostora za vaške organizacije, za ogled televizijskih oddaj, za vaje dramske sekcije in podobno. Prostor Je pozimi mrzel, a vaščani so se v njem kljub temu zelo radi zbiral:, zlasti ob sobotnih in nedeljskih večerih. Pri televizorju vedno radi posedajo mlajši in starejši. Kakih 30 se jih redno nabere, če pa televizija prenaša kak zanimiv program, pa tudi 70 ln več. Kulturni spored za proslavo dneva zdravja v Brežicah Na pobudo občinskega zdravstvenega centra vBre-žlcah bo nocoj v Prosvetnem domu slovesna proslava svetovnega dneva zdravja. Na proslavi bo govoril upravnik zdravstvenega doma Brežice dr. Milan ši-kovc, nakar bo kulturni program. Gostovali bodo solisti ljubljanske opere. Prebivalci bodo spet Imeli priložnost slišati priljubljene operne arije. Začetek ob 19.30. Organizacija RK bo v okviru gesla »S tuberkulozo nI premirja« priredila po vaseh vrsto predavanj o tej nevarni bolezni. Za predavatelje bo poskrbel zdravstveni center. V Skopicah so delovne vse organizacije: Socialistična zveza, mladinski aktiv, prosvetno društvo in še prav posebej gasilci. O njihovem delu pa prihodnjič. Matični urad Artiče V marcu ni bilo rojstev Izven porodnišnice. — Poročil« »t» »e: Kar Kos, kovaški pomoćnik, ln Jožefa Llpej, uslužbenka, oba tz Dec-nih sel. l mrli so: Frano Urek, posestnik ii Dolenjo vasi, 79; Marija Zorčlč, preužltkarica it Arnovih ael, 86; Marija Zorko, p:eužitk»rica iz Tre-beža, 86; Jera florlšek, prciižftkart-ca iz Dolenj'; vasi. 82; Jožef PirS, delavec tz f:ebeža. 53; Marija Ur lop preuiitkarlca iz Kraž, 82. Matični urad Pišece V marcu ni bilo rojstev izven porodnišnice. Poročili so se: Janez Kink, delavec lz Pisec. In Antonija Travni-kar, liiiiniiivalk.il lz Podgorja prt Pisecah; Franc Podgoršek, pol Jede lec lz Podgorja, ln Antonija <>go-rtve, poljedelka z Blzeljskega; Andrej Bortlč. kmetovalec lz Podvinj Kapele, ln Neža Preskar, driavka lz Breilc. Umrli so: Barbara Radanovlč, Si vil ln lz Pisec. 82; Jožef Soteliek, kmetovalec lz Blatnega. 64; Franc Agrež, soc. podplranoc lz Blntnegn, Matični urad Dobova V marcu nI bilo rojstev Izven porodnišnice. — Porok nI bilo. Umrli ao: Franc Antolovlč, kmet Iz Mthalovca, 68; Julljana lUwilk, gospodinja lz oMsteca, 88; MIha Vučajnk, kmet Iz Rlgonce, 78; Anton ii:.i kmet lz Sela pri Do-bovi. 88. Matični uraJ Cerklje ob Krki V mnrcu js bila Izven porodnišnic« rojena sna deklica. Poročili >o se: Anton Vodoplvec, »•'fer ;* \v.ike vaal, ln IVrurlJa Iorbar, kuharica iz Dolenjih Rko-plo; Jan« Kodrtč, strojnik lz Brezja v Podbočju, ln Ljudmila Ziobko, poljedelka lz Crcinllc pri Cerkljah: Adolf Kodrlč. ključavničar ti Dolenje p ... •• In Terezija Vldenič, otroAka negovalka lz BreAlo. Umrli ao: Karollna Pelegc. gospodinja Iz C&rkelJ ob Krki, 77; Naia Soflanc, upokojenk* lz Dolenjih Skoplo. 78; Termlja It« filč, gospodinja Is Zasapa, 79. za zaključek tudi zabavnim ansamblom. Kakor lansko leto bo tudi letos za ogled vseh predstav uveden abonma, ki bo znatno cenejši, kakor bi bile vstopnice za posamezne prireditve. Sindikalne podružnice se že sedaj zanimajo za nakup abonmajskih vstopnic, da bodo tako omogočile članom svojega kolektiva ogled predstav. 2ivo se zanima za organizacijo revije tudi občinski odbor SZDL, ki spremlja in požrtvovalno sodeluje pri pripravah. V času revije bo odprta obsežna in bogata razstava turističnih spominkov, ljudskih ročnih izdelkov s področja treh posavskih občin, ki jo z vso vnemo organizira prof. Miro Kugler. Uspelo mu je nabrati že okoli 400 različnih primerkov. Koliko tega bo moglo na razstavo v klubski sobi Prosvetnega doma, še ni znano. Vse tri posavske občine so prispevale tudi dokajšnje vsote za nagrade najboljšim izdelkom. Vsekakor se tudi letos obeta ob Posavski reviji kulturnih dejavnosti v Brežicah dovolj kulturne hrane za vse, ki si tega žele. Priznanje otrokom iz Spodnjega Posavja Društvo likovnih pedagogov Sloveniji prireja v Ljubljani vsako drugo leto veliko republiško razstavo otroških likovnih del. Za letoSnjo razstavo so značilna predvsem gra fična in kiparska dela, zato nosi naslov "-Otroci grafiki — otroci kiparji«. Razstava je bila odprta 31. marca v Modemi galeriji in bo trajala do 12. aprila. Svoja dela razstavljajo učenci osnovnih šol iz vse Slovenije. Iz raznih krajev so poslali prirediteljem okoli 1000 del. Žirija je izbrala 250 grafik in 150 plastik. Posavje je na razstavi dobro zastopano s 23 grafikami in eno plastiko. Otroci iz območja Pedagoškega zavoda Sevnica, Videm-Krško in Brežice so osvojili področno nagrado v znesku 60.000 dinarjev. Priznanja so prejeli tudi posamezniki: Milena Vrtačnik (Cerklje), drugo največje priznanje in medaljo srebrnega meseca; Slavka Cerov-šek (Veliki Trn) tretje največje priznanje in medaljo srebrne zvezdice; Miha Ogorevec iz Pisec tretje največje priznanje in medaljo srebrne zvezdice; Ivana Kostanjšek iz Koprivnice četrto največje priznanje. Prireditelji rastave so izdali tudi obsežen katalog, v katerem je Posavje zastopano kar s 13 reprodukcijami. Praznik kulture in prosvete v Artičah Artiče so znane po kultur-no-prosvetni tradiciji. Ze pred II. svetovno vojno so Artičani sodelovali v prosvetnem odseku takratnega So-kolskega društva. Imeli so dramsko družino starejših in sokolske deklice. Dobro se še spominjamo, ko so v protest takratnim političnim razmeram uprizorili Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi« in z njo na željo gostovali tudi v Brežicah, ko so v Brežicah uprizorili aktualno dramo »Boj za kmečko svobodo« in ko so se pripravljali zaradi brežiških kudturbundovcev na dramo »Stilmondski župan«, ki pa ni bila uprizorjena, ker jih je prehitela II. svetovna vojna. Poleg dramske dejavnosti so imeli tudi godbo na pihala, tamburaški orkester ter moški, mešani in ženski pevski zbor. Aktivni so bili ves čas do II. svetovne vojne in isto aktivnost so pokazali takoj po osvoboditvi, ko so ustanovili KUD »Oton Zupančič«, ki se je pozneje preimenovalo v Prosvetno društvo. Po 33 letih delovanja pa so se Artičani ■•govorili, da bodo organizirali krajevno revijo, Id naj prikaže celotno njihovo dejavnost v tem letu. Prireditev bo trajala od 15. do 29. marca. Pokroviteljstvo je prevzel predsednik obč. odbora SZDL tov. Vlado Dr-žič. Kot uvod v revijo so postavili na oder dramo iz NOB »Mimo načrta«, ki je v. spretni režiji tov. Vlada Podgorška prav lepo uspela. Po predstavi Je bila v Soli otvoritev likovne in foto razstave, na kateri Je posebno izstopal amater Lenart Poljšak. Zelo so ugajali tudi foto izdelki Martina in Darinke Zupančič ter Viktorja Zemljaka. 19. marca hi morala biti uprizorjena mladinska Igra »Izlet« v priredbi mladinskega dramskega krožka in v režiji Ane Zorko. Zal Je morala biti predstava zaradi obolelosti v Igralski skupini preložena ln si bomo to delo ogledali v nedelk), 12. aprila. 22. marca je bil koncert pionirskega, mladinskega in moškega zbgora. Pionirski in moški zbor Je pripravil tov. MIha Haler, mladinski zbor, ki *teje 90 pevcev, pa Vlado Podgoršek. Prisrčni so bili mali pionirji, zvočno Je zapel mladinski zbor, moški »bor pa Je tudi prav lepo in skladno zapel, posebno če upoštevamo, da Je prvikrat nastopil na proslavi B. marca. Med odmori sta zaigrala mala hamiontkaša, učenca aru tke osnovne sol«, ki obiskuj«- ta tudi glasbeno šolo v Brežicah: Jože 2agar in Zdravko Cerjak. 28. marca je aktiv ZMS Artiče uprizoril komedijo »Kadar se ženski jezik ne suče« v skrbni režiji Mire Žgalin. 29. Marca popoldne je bila prireditev »Pokaži, kaj znaš!« v izvedbi Prosvetnega društva Artiče in s sodelovanjem ostalih prosvetnih društev. Bilo je prav prijetno popoldne, ker so se vsi sodelujoči močno potrudili. Posebno so ugajali: Kobler iz Dobo-ve s svojimi spevi ob spremljavi orkestra ^ovarne Celuloze, reoitatorka Darinka Zupančič, dijakinja brežiške gimnazije, dobro je zapel tudi Tone Volčanšek ob spremljavi brežiškega orkestra. Po objavi rezultatov in podelitvi nagrad je bila prosta zabava, ki je potekala v priletnem vzdušju. Ob koncu moramo povedati, da je vsa teža pri pripravah za to kulturno revijo v glavnem slonela na učitelj-stvu osnovne šole. Zal niso te kulturne prireditve v Artičah obiskali stanovski tovariši iz okoliških šol in povab- Prašičji sejem v Brežicah Na sobotnem sejmu v Bre- žiciii je hiio napredaj iieo pujskov, od katerih so jih 980 prodali. Za manjše so zahtevali do '•:>» din za kg žive teže, večji pa so bili prodani po največ 330 din kg. ljena PD. 22. in 29. marca so bile izvedene po programu revije tudi športne prireditve in tekmovanja: streljanje z zračno puško, namizni tenis, šah, spretnostna in hitrostna vožnja z mopedi in motorji. Tekmovanje letalskih mode lov pa je preprečilo slabo vreme. Prosvetnemu društvu »Oton Župančič« lahko ob doseženih uspehih samo čestitamo in mu želimo še lepih uspehov, prihodnje leto pa naj nas zopet preseneti tako, kot nas je letos. v. e.-^ AGR0SERVIS NIMA USTREZNIH PRCST0R0V V Agroservisu Brežice so letos vso zimo delali tudi zunaj, čeprav ob zelo neugodnih pogojih. Zaradi tega raz-, mišljajo o gradnji novega poslopja. Pri tem računajo na pomoč Agrotehnike iz Ljubljane, del sredstev pa bi dobili s prodajo sedanje zgradbe, v kateri delajo. Prostori so veliko premajhni in neustrezni. V obratu je zaposlenih 73 delavcev in 14 vajencev. Izdelujejo kabine ln priključke za traktorje, popravljajo vso gozdno in kmetijsko mehanizacijo ter avtomobile. Upajo, da bodo letošnji plan dosegli, čeprav ne bo šlo lahko. V marcu so zabeležili veliko izostankov zaradi bolezni, predvsem gripe. Vse to je nekoliko zavrlo normalno delo. Odborniki občinske skupščine Brežice so glasovali za statut 7. aprila je bila v Brežicah skupna seja občinskega odbora S/ih, in obeh zborov občinske skupščine. Na dnev-iirm redu je bila ruzpruva o statutu občine, ki ga je skupščina sprejela po skupni seji. /.a odbornike je bil to slovesen dogodek, (ilusovali so /.i občinsko ustavo, h kateri je vsak med njimi nekaj pri' ipeval. To Je akt vseh občanov, kt so ga le ii na /borih /e sprejeli ln dopolnili s svojimi predlogi. Naj-važnejše pa se s sprejetjem statuta srle začenja, namreč uresničevanje njegovih načel v praksi. Po sprejetju statuta Je skupščina obravnavala In sprejela šr odlok o spremembi odloka o stopnjah občin-sKe doklmlr na dohodke otl kmetijstva, odlok o uvedbi krajevnega prispevka xa gradnju prosvetnega doma hi osnovne šole v Veliki Doli' ni, spremembo in dopolnite* odloka o ustanovitvi mUIh* da m komunalno dejavnost' spremembo in dopolnitev od' loku o določitvi cest IV. (** da v občini, odlok o prežo" uinskein varstvu kmetov, od-lok n ustanovitvi sklada preži« ninsko varstvo knirto* in odločbo o soglasju 11 spremembi posebne PTT W rlfe Podjetja za PTT prodi« Novo mesto. Skupština je »»' dalje razpravljala o prev/*' mu poroštev nekaterim »'<" lovnim orgaul/.utijam i"' ll.ljelpi posojil. Seje se Jr udeležil tu«' /vezni poslanec KergtJ Kr* gher. DOLENJSKI LIST v vso*0 hISo Bele kiajlne. Spo* Poiavjo In 0olen|sk«!^ SPODNJE ZAPIS IZ OBRTNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA V BOŽTANJU Proizvodnja prodana za leto dni vnaprej Komunalno obrtno podjetje Boštanj se je osamosvojilo septembra 1960. Prvo poslovno leto samostojnega poslovanja so ugodno zaključili in naložili v sklade šest in pol milijona dinarjev. S povečanjem števila zaposlenih so planirano realizacijo presegli za več kot 100 odstotkov in ustvarili namesto predvidenih 42 milijonov kar 96 milijonov vrednosti. Letošnji plan znaša 100 milijonov in je bolj ustaljen kot lanski. Trenutno ima podjetje 80 zaposlenih. V prvem tromesečju je delovni kolektiv izpolnil plan z 22 odstotki, kljub temu da so januar, februar in marec vsako leto najslabši meseci. Sezona se začenja šele v aprilu in ta čas je tu. Z izpolnitvijo plana ne bodo imeli težav. Proizvod' njo imajo prodano za vse leto naprej. - Obrat za cementne izdelke proizvaja vse vrste zidakov in opeke ter betonske cevi. Tovrstne izdelke prodajajo v domačem okolišu in na Hrva; škem. Betonske cevi odkupuje veletrgovsko podjetje za prodajo gradbenega mal >ria-la v Ljubljani, nekaj jih prodajo v Sevnici, nekaj pa celo v Istri. Za stresno opeko je povpraševanje izredno veliko in vse, kar izdelajo, poide V domačem okolišu. To je ra-sjumljivo, ,ker je cementna SEVNICA: statut občine sprejet Na torkovi seji sta oba zboru občinske skupščine v Sevnici po krajši razpravi sprejela statut občine. Odborniki 8o zatein obravnavali osnutke nekaterih delovnih organizacij, ki jih je občinska komisija že pregledala. Spričo ugotovljenih pomanjkljivosti in nerodnosti v statutarnih določilih je občinska skupščina nekaj delovnim organizacijam naročila, naj znova izdelajo statutarne osnutke. Na seji so sprejeli tudi novo lestvico občinskih doklad iz kmetijstva ln drugih virov. Lestvica je znatno nižja od posedanje, a v skladu s kmetijskimi pogoji v Posavju. O seJi bomo več poročali prihodnjič. Motični urad Boštanj Rojstev Izven porodnišnice v pre-»*lem masecu ni bilo. — Porok ' Boštanju ni. — Umrli so: Malj* Sotlar, upokojenka lz Bošta-JJa, 71; Jozera Lisec, preuiitkarica ■ Preske, 7C; Ana Zore, gospodinja iz Loga, 69; Helena Selak, upo-JpJenka iz Konjskega, 84; Janez Novsak, kmet lz Konjskega. 84; {■arija Avsec, gospodinja lz Dol. **tanja, 82. Matični urad Sevnica Izven porodnišnice Je bila v j^cu rojena ena deklica. — Po-'"flla sta se: Danijel Starman, j"1"- pravnik lz Sevnice, ln Vida rjtan. študentka prava lz Zagorja * Savi. 1'nirll so: Katarina Konec, go-jp°dln|a ir Šmarja pri Sevnici, 80; •J^IJ* Mlinaric, preuiitkarica iz Jakovega dola. 79; Kari Završnik. Sirski molstor Iz Orehovega, 68; Jnuic Janclč, Čevljarski mojster lz ■**>!<*, 81. Matični urad Šentjanž . y marcu so bile izven porod-™wice rojene S deklice — Porok ? bilo. - Umrli »o: Helena Ciu-S*, pruuzilkartca lz Budne vasi, ff: Prano Razpet, preuzltkar iz «Un.'i, 86; Ljudmila Tratar. otrok P Svinjskega, 2 meseca, Jožefa Jpniljanc, soc. podplranka Is Gll-78. Matični urad Tržišče J[ m.« .-u sta bila rojena Izven "°: Mihael Jazbec, zaseben '« Vidmu Kriketa. Jo4e Iv zasebnik lz VdmnKrlkegs, M:ircliC. zlvllja U Vid •v i?*6!«, 4«; Prano LevlCar, te-Vk Co*- r-ljnvlkiga, Rl; Ana K%|T' kniotinalka Iz Gunt. M: lunine, znselmlca Iz IJlme, Oij^^Ja nizjsk, gospodin!« 1» •imr4*; 44: Ona Pegam, gospo-** ■ Starega grada, 61. opeka zelo poceni. Kos cementne opeke stane 42 dinarjev, kos glinaste opeke pa 70 dinarjev. V kamnolomu pridobivajo enajst vrst peska Enota zase je kamnolom in peskokop. V kamnolomu pridobivajo 11 različnih vrst peska: pesek za beton, f esek za zidanje, za cementne izdelke, za zidni omet in drugo. Izkopavajo ga na Logu na zemljiščih zasebnikov in plačajo ra vsak kubični meter 20 d;nar-jev najemnine. Zemljišča bodo prokušali odkupiti. Letos nameravajo izkopati 13.000 kubikov peska. To je precej več kot lani, ko so ga pridobili le 7.800 kubičnih metrov. Kupcev zanj je največ v okolici Sevnice in v Celju, če jim bo uspelo pridobivanje peska še povečati, ga bodo dobavljali tudi v Ljubljano. Letos so raziskovah zaloge jn ugotovili, da ga je še okoli 500.000 kubikov. Najmanj Je sivega peska, ki ga uporabljajo za beton. Cenijo ga na 30.000 kubikov, kar bodo iz- črpali v petih letih, če ne bodo našli novih najdišč. Izredno iskan material je prirodna mivka (kremenčev pesek), zato bodo usposobili dve nahaijališči v Lončarjevem dolu. Mivko so lani dobavljali vsem gradbenim podjetjem v Sloveniji. Prodaja je zagotovljena tudi za letos. Gradbena enota opravlja razna preureditvena dela in gradi tudi nove objekte, pri katerih predračunska vrednost za gradbena dela ne presega vsote 10 milijonov dinarjev. V okviru komunalnega podjetja v Boštanju je še mizarstvo in tapetništvo. Tapetnlki izdelujejo vse vrste tapetniških izdelkov za trgovsko podjetje v Sevnici. Letno jih napravijo za okoli 25 milijonov dinarjev. Cene so nizke in jih že tri leta niso spremenili. Režijsko uro zaračunavajo po 400 dinarjev, kar je izredno malo. Ce upoštevamo, da opravljajo to delo kvalificirani in visokokvalificirani delavci, to res ni veliko, saj znaša v podjetju ura za nekvalificirano delo 380 dinarjev. Mizarski obrat se je že specializiral Mizarstvo izdeluje sekalne klade in narezne deske za industrijo usnja. Kot surovino uporabljajo lipov in gabrov les. Obojega je težio dobiti. Potrebe po lipovem .esu krijejo le delno iz okoliša Sevnice (15 do 20 odstotkov), ostalo pa uvažajo iz "Jo«ga Čada. Za gaber ni tako kritično, približno polovico ga dobijo doma, a polovico iz Hrvaške. Sekalne klale in narečne deske delajo od Um-skega aprila dalje in oskrbu- jejo z njimi vso ugoslovan-sko usnjarsko industrijo. To so glavni izdelki mizarskega obrata in ogrodje za tapecirano pohištvo izdelujejo le v toliko, da zapolnijo morebitne vrzeli. V sklopu mizarstva je tudi žaga, ki jo uporabljajo za lastne potrebe, za manjše usluge in za razre-zovanje železniških pragov. Dejavnost Komunalnega obrtnega podjetja Boštanj je res izredno pestra in za sev-niški okoliš vsestransko dobrodošla. Kaže, da se podjetje uveljavlja vsepovsod, da pa zaradi omejenih zmogljivosti ne more kdove kako širiti tržišča. JT. l!!ii«lll!im!lllllliill!!ll!llia]»llll|!ii!BIHB!BIIl!ll«B!!llillira Prosvetni delavci o idejnih problemih pouka na šoli V ponedeljek, 6. aprila, je bdi v Brežicah sestanek aktiva članov Zveze komunistov, ki delajo v prosveti. Obravnavali so idejne probleme pouka na šoli in vlogo prosvetnih delavcev, vlogo samoupravnih organov pri upravljanju šol in uresničevanja sklepov razširjenega plenuma občinskega odbora SZDL. V razpravi je sodelovalo veliko diskutantov, ki so se omejili predvsem na idejne probleme pri vzgoji mladine. ■ Na Reki so pred kratkim splavili najsodobnejšo ladjo trgovske mornarice »Viševi«, ki ima 7500 ton nosilnosti in 50 potniških postelj. Ladja Je dolga 150 m ln široka 20 metrov. Vozila bo i hitrostjo 18 vozlov na uro. Kako poteka arondacija v sevniški občini Kmetijska zadruga Sevnica in kmetijska zadruga Krmelj naj bi po letošnjem planu pridobili z arondacijskrm postopkom 161 hektarov kmetijskih površin. Te naloge sta se obe zadrugi lotili z vso resnostjo. Površina pridobljenih zemljišč je do konca marca znašala 50 hektarov, Ce bo tudi nadaljnji potek aron-dlranja takšen kot doslej, si kmetijci obetajo, da bodo pravočasno izpolnili predvideni plan. Pred nedavnim je občinska skupščina Sevnica sprejela tudi odlok o preživninskem varstvu kmetov, ki oddajajo svoja zemljišča v dnižbeno last. Za sedaj Je sklad namenjen le tistim kmetom, pri katerih vrednost oddanih zemljišč zagotavlja preživnino. Temu bi lahko rekli tudd ekonomske preživnine, ker nI potrebno, da bi občina prispevala zraven so svoja sredstva. Območja, ki so v občini Sevnica predvidena za družbeno kmetijsko proizvodnjo, so točno zarisana in Jih Je 1250 hektarov. Kmetje vedo, kje potekajo njihove meje. V poštev pridejo v glavnem ravninski predeli. To so katastrske občine oziroma deli katastrskih občin Loka, Sveti Jurij, Kompoljo, Boštanj, ?.igaT.s3d vrh, Blanca ln Kla-djo na območju kmetijske za- Matični urad Mirna peč V februarju ln marcu ni bilo rolnlcv Izven porodnUr.loe. Pravtnko ludl nI bilo porok. V februarju sU umrla: Ann Kotnr. gn«r>odlnta lz Jordanka-In, 73; Frnne KovnrIC prciizlt-kar lr. florHke vn^l, 74. V marcu so umrli: Janez Cervan, preutltkar lz Goriško vasi, 70; Joto Dragan, prcuf.lt-kar Is Šentjurja. 71; Marila Pu-Kolj, pmiMtkarlca I Velikega Kutn,78; Janez K-HBtellc. pre-UtMfcar Iz Pol'an. 8J: Alo'r. Pate, otrok Iz Dok-njvga Kamenja. I mesece. druge Sevnica, in Šentjanž, Pijavice, Gobji dol in Tržišče na območju kmetijske zadruge Tržišče. ArondacijsUti proces naj bi se na omenjenih površinah končal do leta 1970. Na območjih, ki niso predvidena za družbeno kmetijsko proizvodnjo, bosta zadrugi organizirali pogodbeno sodelovanje c tamkajšnjimi kmeti. Letno poročilo o dejavnosti Dolenjskega lista za I. 1963 Glede na določalo 33. čl. Zakona o tisku in drugih oblikah informacij in v zvezi z 49. čl. Temeljnega zakona o časopisnih podjetjih in časopisnih zavodih objavljamo naslednje letno poročilo za leto 1963: V letu 1963 ie Dolenjski list, medobčinsko glasilo odborov SZDL za Dolenjsko in Spodnje Posavie. izdal 52 številk svojega tednika (od tega dve dvojni številki). Skupna naklada je znašala lani 1,007.935 izvodov časnika, povprečna tedenska naklada pa je bila 20.158 izvodov. Najnižja tedenska naklada je znašala lani 19.300 izvodov, najvišja pa 25.200 Izvodov. Skupna realizacija je dosegla lani vsoto 56.516.627 din. Od tega znašajo dohodki iz naročnine 18.981.752 din. od reklamnih in malih oglasov smo zbrali 12,382.547 din, 7 občinskih odborov SZDL (lastaikov lista) pa ie dotiralo časniku 4.409.750 din. Okraja Ljubljana in Celje sta prispevala dotacijo v skupnem znesku 17.998.550 din, drugi dohodki tiskovni sklad in kolportaža) pa so znašali 4,744.028 din. Poslovni stroški (tisk lista, klišeji, od-prema. PTT stroški in dr.) so znašali lani 36,986.137 din. osebni dohodki zaposlenih 11.508.733 din in honorarji za prispevke sodelavcem 3,999.971 din. V neobvezni rezervni sklad ie bilo konec leta dotirano 1,500.000 din (za stanovanjsko izgradnjo), po naročilu lastnikov lista pa ie bil formiran tudi poslovni sklad, kateremu le bil dotiran znesek 2,280.903 din. Po zaključnem računu za leto 1963 znaša vrednost poslovnega sklada Dolenjskega lista 5.607.196 din, neobvezni rezervni sklad pa ima 4.835.038 din. Upravnik Usta: JULIJ SCHMIDT. 1. r. Glavni urednik: TONE GOSNIK. 1. r. Prizorček iz »REZERVISTA« Celjani spet v Kostanjevici Ves ansambel Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja bo v soboto, 11. aprila, ob 19,30 gostoval v Domu kulture v Kostanjevici z duhovito francosko komedijo Aleksandra Rivemala Rezervist. Komedijo je zrežiral Miran Her-zog,' sceno je oskrbel akademski slikar Avgust Lavren-čič, kostume Alenka Bartlo-va, glasbo Henri Betti, lep in tekoč prevod pa Andrej Inkret in Stanko Potisk. Premiera je bila v celjskem gledališču 31. januarja tega leta. Vodilne vloge so zasedli: Mija Mencejeva, Jana šrnldo-va, Marjana Krošlova, Marjan Breznik, Sandi Krosi, Volod-ja Peer, Marjan Dolinar, Pavle Jeršin, Janez Skof, Janez Bermež, Jože Pristav in drugi- Rezervista je napisal avtor, ki so je rodil na koncu prve svetovne vojske in je do druge prav toliko zrastel, da je lahko šel v prve linije. To dejstvo ga je obogatilo s posebnim izkustvom, ki ga ta Inteligentni francoski inženir geologije in doktor političnih ved vsestransko upošteva v svojem delu, v svoji groteski vojsktnega zla. Rivemale nam v Rezervistu prikazuje svet z aspekta spopadov od leta 1870 pa vse do razdeljenega Berlina z vsemi njegovimi nasledki. V vsaki vojski so bi- li heroji in vsaka naslednja vojska se je norčevala iz odlikovanj prejšnje, če ne celo kaznovala zanje. Toda ta cinizem se ni ustavil samo na odličjdh, prav tako (če ne še bolj) je zaničeval nosilce teh odiičij, tiste, ki so krvaveli, ki so bili v prvih črtah, ki so dajali življenja za cilje voju-' jočah se sil. Sam avtor pravi o svojem dela tole: »Rezervist je komična zgodba, na videz absurdna, v bistvu pa zelo preprosta, ker je to večna zgodba o nedolžne-žu, ki ga zelo logično izrabljajo v absurdne namene. Pod šaljivostjo situacij in dialogov se skriva tragična resničnost vojne. Ce se bo občinstvo od srca smejalo Amede-jevim nezgodam, si bomo pisali piko v korist zoper napihnjene bedake, če bosta pa v razrušenem mestu Amede in Roza zaustavila smeh, da bi se identificirala z mladino vsega sveta, ki bi hotela živeti in se ljubiti, bomo zmagali s celo igro.« Rezervist spada med naj. boljše storitve Slovenskega ljudskega gledališča v tej sezoni. Tako bo tudi po tej plati nudil resničen umetniški užitek, zato vabimo k števil ni udeležbi. LADO SMREKAH V JUG0TANINU so presegli trimesečni plan V Jugoteninu (Sevnica), ki je od prvega januarja dalje obrat KONUSA v Slovenskih Konjicah, so marca presegli tromesečni plan. To Je toliko bolj razveseljivo, ker je v Januarju ln februarju primanjkovalo surovin ln proizvodnja ni stekla tako, kot bi bilo treba. Preskrbo s surovinami si Je Jugotanln zagotovil s priključitvijo h Konusu. Specializiral se je na pridobivanje tanina lz kostanjevega lesa, v Majšperku, ki je prav tako obrat Konusa, pa proizvajajo tanin iz drevesne skorje in hrasta. Tak način specializacije Je možen le v okviru enega podjetja, kjer se eden od obratov po dogovoru lahko odloči za bolj donosno proizvodnjo tanina iz kvalitetnejše surovine; drugi pa za proizvajanje manj kvalitetnega tanina iz druge vrste lesa. In kar je' najvažnejše: na lesnem tržišču drug drugemu ne hodita v zelnik. Kopitarna povečuje osebne dohodke delavcev Kopitarna v Sevnici je v prvem tromesečju letošnjega leta napravila za 112 milijonov izdelkov, prodala pa jih je za 108 milijonov dinarjev, čisti dohodek znaša po bilančnih izračunih ca omenjeno obdobje 48 milijonov. Toliko je podjetje v dobrih mesecih ustvarjalo ob polletju. Vsekakor lep uspeh, čeprav v podjetju menijo, da ne kaže hvaliti dneva pred večerom. Tudi osebni dohodki se zvišujejo. Povprečen zaslužek t prvih mesecih je bil 29.000 dinarjev. Manj kot 20.000 Je v februarju zaslužilo 18 delavcev, 23 odstotkov zaposlenih je prejelo od 20.000 do 25.000 dinarjev, ostali pa nad 25.000. Osebne prejemke nameravajo že v prvem polletju zvišati za 20 odstotkov, prejemkov pod 20.000 dinarji pa ie prihodnji mesec ne bo več. Kaj se vsak tei'en zgodi - pri nas, vam pove j DOLENJSKI LIST! ~< POSAVJE ,ZORA' NA PRAGU NOVEGA OBDOBJA Gripo, ki je razsajala v Črnomlju, so občutili tudi v Italiji, Angliji, Rodeziji in Ameriki. Črnomaljska ZORA je zaradi nje v letošnjem prvem tromeseč-ju izvozila le za 27.186 dolarjev blaga. »Zora« pa s polno paro gradi dva nova obrata in se razen tega pripravlja na združitev s semiškim »Agromelom«. Lesna predelovalna industrija v Črnomlju lepo napreduje že nekaj let. Lani je izvozila v 4 tuje države za 133.598 dolarjev rezanega lesa (hrasta in bukovine), razen tega pa nešteto ročajev za žage in čopiče, noge za fotelje in mize, kakor tudi poličke vseh vrst Tudi letos »Zora« izvaža, vendar je v prvih treh mesecih izvozila dosti manj, kakor so predvidevali, to pa zato, ker so člani kolektiva skoro dva meseca bolehali za gripo. Pogodbe za izvoz so sklenjene z Anglijo, Italijo, Švico, Rodezijo in USA v glavnem za isto blago kot lani, vendar za večjo količino. Letošnji izvozni plan je za okoli 40.000 dolarjev večji od lanskega. Pri izvozu imajo največ težav s posameznima posredniškimi izvoznimi podjetji, ki na različne načine zaračunavajo svoje usluge, po drugi strani pa jim dela težave izvoz bukovine, če podjetje izvozi surov bukov les, ima po predpisih priznane 26 odst. davčne olajšave od polne pro dajne cene, medtem ko pri proizvodih iz istega lesa ni nobenih ugodnosti. Tako se — žal — veliko bolj izplača izvažati les, kot ga predelovati v končne izdelke. Na domači trg pošilja »Zora« največ stavbenega pohištva, notranje opreme in ro- čajev za žage. Pri proizvodnj; za domači trg dela kolektivu največ preglavic pomanjkanje kvalitetnega smrekovega in borovega lesa za izdelavo stavbenega pohištva, mimo tega večkrat zmanjka okovja za okna in vrata. Cene tem artiklom pa nenehno naraščajo. Na domačem tržišču se tovarna, kakršna je črnomalj- Bo res za 1. maj? Nedaleč od sedanjih proizvodnih in poslovnih prostorov gradi »Zora« novi obrat lesne galanterije in žagarski obrat. Leta 1962 izdelani investicijski program je bil lansko jesen toliko spremenjen, da so se hkrati z žagarskim obratom lotili tudi gradnje novega obrata oziroma tovar- Ljudje in zaslužek V črnomaljski lesnopredelovalni industriji je zaposlenih 155 ljudi, od tega 30 odst. kvalificiranih, 20 odst. polkvalificiranih, ostalo pa so nekvalificirani delavci in delavke. Razen teh imajo 15 visokokvalificiranih mojstrov, 3 tehnike in 1 inženirja. Delavci v proizvodnji so lani zaslužili povprečno 26.000 din mesečno, vendar je med njimi še 24 takih, ki zaslužijo manj kot 20 tisočakov in 37 delavcev in delavk, ki morajo živeti z mani kot 25 tisočaki. Najnižji zaslužek je okoli 18.000 din, najvišji pa 74.000 din. okoli 150 milijonov. Za prve mesece proizvodnje novih obratov so surovine že.na mestu. Ogromne skladovnice hlodov se že zdaj kopičijo okoli obeh gradenj. V zadnjem času je vedno pogosteje slišati, da se bosta združila »Zora« in mizarski obrat Agromela iz Ljubljane, ki deluje v Semiču. Kaj več o tem v »Zori« še nočejo povedati, zvedeli pa smo, da Je imenovana posebna komisija s strani predstavnikov obeh podjetij in občinske skupščine, ki proučuje možnosti združitve, in da bo v enem mesecu glede tega prišlo do končne odločitve. Movrinov ata iz Dolenjcev pri Adlešičih je nedavno tega peljal domov seno, ki ga je kupil v Bed-n.ju. Kljub temu da ima pet otrok, sta ostala z ženo na stara leta sama. Vsi so odšli po svetu: dva sta V Kanadi, trije v okolici Ljubljane. Takih kmetov, ki so kljub številni družini ostali sami na borni zemlji, je v Beli krajini več. Kdor ima razen kme- Štipenditor - štipendist tudi v Črnomlju ska »Zora«, zelo težko uveljavi zaradi močne konkurence sorodnih podjetij. Kupca je moč privabiti samo še z boljšo kvaliteto blaga in pravočasno dobavo naročenih izdelkov. Kljub vsem tem nevšečnostim pa so za prvo polletje že vse pogodbe sklenjene in deloma že uresničene, pogodbe za drugo polovico leta pa pred dokončno sklenitvijo še proučujejo. Direktor »Zore« inž. Stane Pečavar nam je povedal, da so projektanti vredni kritike, ker se dostikrat premalo po-globe v delo, zato pride do popravkov in neažurnega poslovanja, ki povzroča »Zori« in investitorjem nemalo težav. ne lesne galanterije. Vreme je v minuli zimi gradnjo zelo oviralo, vendar skušajo zdaj zamujeno nadoknaditi. Obrat galanterije že stoji, stroje imajo že kupljene na Rakeku in pravijo, da bodo 1. julija že začeli obratovati v novi tovSrni. Žagarski obrat, za katerega je predvidena železna konstrukcija, šale raste iz tal, kljub temu v podjetju zatrjujejo, da bodo po prvomajskih praznikih v njem že delali. Vsa investicija velja 26. marca je bilo v organizaciji Kluba belokranjskih študentov srečanje štipenditorjev in štipendistov iz področja Bele krajine. Srečanja so se udeležili poleg skromnega števila študentov štipendistov še predstavniki črnomaljske in metliške občine, kakor tudi predstavniki Bel-ta, Belsada, Beti m Kometa. Sestanek je bil zamišljen kot prenos velike aktivnosti študentov na tem področju — tudi v Belo krajino. Uvodoma je predsednik KBS Tone Vivoda podal nekatere osnovne teze o problematiki študentov in štipendiranja, nakar se je razvila razprava, ki je bila zaradi skromne Obrtni servis v Semiču se seli v nove prostore Obrat lesne galanterije že stoji. Zdai urejajo proizvodno halo in pripravljajo prostore na dovoz strojev, ki bodo veliki, dolgi stavbi vdihnili življenje Nova stavba, v kateri bo dobila prostore kleparska delavnica Obrtnega servisa iz Semiča je skoraj dograjena. Obrtniki hitijo z zadnjimi deli, in kot vse kaže, bo do 1. maja mogoče kleparje preseliti. Kleparska delavnica se je do zdaj stiskala v tesnih prostorih, kjer ni bilo mogoče pravilno razporediti strojev, pa tudi organizacija dela se ni mogla razmahniti. Stroji bodo po preselitvi boljše izkoriščeni, skladiščna služba pa bo bolj v redu. Razen z Iskro v Semiču bodo lahko navezali kooperacij-ske odnose tudi z drugimi podjetji. Pogajajo se z Iskro Videm-Dobrepolje, z Zavo- 0 ČEM SE POGOVARJAJO VINIĆANI 0 Viničarji so za krajevno skupnost, vendar menijo, da je treba zanjo zagotoviti sredstva. Ce bi komunalna uprava Črnomelj prepustila viniSki skupnosti sejmišče, bi bilo nekaj sredstev takoj zagotovljenih, razen tega pa menijo, naj bi krajevna skupnost dobila tudi prispevke od turistične takse. Ob ustanovitvi krajevne skupnosti so se pokazale tudi težave s kad Ti. Težko je dobdti sposobnega tajnika, ki bo vodil vso administracijo in poslovanje, naloge krajevne skupnosti pa ie čakajo na uresničitev. V prvi vrsti naj bi krajevna skupnost poskrbela za ureditev pokopališkega zidu ln nabavo mrtvaškega voza. VI-nlčanl menijo, da je to najbolj potrebno, ker morajo pokojne tudi lz oddaljenih krajev nositi na rokah na viniško pokopališče. Cj> Ker je na Vinici frizer najbolj potreben obrtnik, so ■vaščani v dogovoru z nekim fantom, ki je pri vojakih. Pravijo pa, da s tem problem ni rešen, kajti bolj kot moS-' ki si frizerja žele ženske. Kaj ros ni nikogar, ki bi poskrbel za kodranje in striženje las na Vinici? Saj bi nedvomno dobro zaslužil! 4) »Kar delajo s kruhom, je kriminal,« je povedal v če trtek na krajevnem uradu starejši možak. Na Vinico vozimo kruh lz Bosiljevega in iz Črnomlja. Kruh vržejo v vrečah na avtobus, iz avtobusa pa vreča dostikrat žileti na tla, če ni primernega prostora drugje. Včasih sta bila na Vinici dva peka; oba sta dobro izhajala, danes pa, ko je potrošnja kruha večja, ni nobenega peka v kraju. O tem ljudje mnogo govore, rešitve pa sami ne morejo po-g run tati. 0 Vinir.ini so na več sestankih zahtevali zobozdravnika v vlni.ško ambulanto, vendar Jim Je bilo pojasnjeno, da teh strokovnjakov manjka ln da Je bolje, če hodijo oni v Črnomelj. Na zboru volivcev je bilo Vliiičanom zagotovljeno, da bodo Imen v črnomailjskl zobni ambu lanti ob sredah prednost S tem so se na sestanku strinjali, ko pa v zdravstvenem donvi zahtevajo prednost, je nihče ne upošteva. To pa J.'h bolt In so zaradi tega spet nezadovoljni. o konca maja pa nni bi se občani dokončno [zrekli /a ustanovitev krujevnib skupnosti na svojih področjih, rnzen t$f(l v tem času izdelali osnutke statutov. Rezerv ni - rezerve so (pa še veliko jih je) — Kako pa je z notranjimi rezervami pri nas, kako jih kaj odkrivate? — Takšno vprašanje je pravzaprav neprijetno. Največkrat nam hite zatrjevati, da rezerv ni, da so že preiskali vse, pregledali vse kote v tovarni, da, celo za dimnik so pokukali, in vendar jih niso našli. Skratka, rezerv ni, in vendar so — prav povsod, v vseh tovarnah in proizvodnih obratih jih je dovolj! Osebne dohodke bomo lahko zvišali in uvedli 42-urni delovni teden, če bomo poiskali rezerve. Ne, za dimniki in V tovarniških kotih jih res ni, zelo rade pa se skrivajo v organizaciji dela in v tehnološkem postopku. Da je res tako, nas bo prepričalo to, kar so storili v Lesnopredelovalni industriji na Suhorju. Tudi na Suhorju so kupili nove stroje, preuredili tovarno in rekli: »Tako, zdaj je vse v redu, zdaj bo šlo!« Kmalu so ugotovili, da ni tako. Spodbudila jih je razprava o spodnji meji osebnih dohodkov, ki naj bo pri 25.000 dinarjih na mesec. Pri doseženi storilnosti so delavci imeli lani 21.500 dinarjev poprečnih osebnih dohodkov na mesec. Kako Jih povečati? Samo s povečanjem storilnosti, z boljšo organizacijo dela in s spremembo tehnološkega postopka, so ugotovili. V začetku letošnjega leta So naredili poskus. Ker so dali do zdaj osem izdelkov, se je tehnološki postopek v proizvodnji večkrat izpreme-nil. Kadar so ga prilagodili novemu proizvodu, sta minila vedno mesec ali dva, preden je proizvodnja dosegla zadovoljivo raven. Poskus Odkup je le za malo večji kot leta 1962 ' Kmetijska zadruga Metlika le lani odkupila za 244,165.000 dinarjev kmetijskih pridelkov, med katerimi je bilo največ prašičev, goved in krompirja. Odkup je bil le za malenkost večji, kot je bil v letu 1962. Prašičev so odkupili za polovico manj kot predlani, kmetje pa pravilo, da jih ne redijo, ker Se ne splača. Lesa je zadruga odkupila za 65,148.000 dinarjev. Približno tretjino sredstev, K' so jih dobili kmetovalci s Prodajo pridelkov zadrugi, So porabili za nakup reprodukcijskega materiala. Vsega le bUo lani prodanega za lft4.465 dinarjev, med njimi največ umetnih gnojil in se-men, nekaj pa tudi cementa *n ostalega materiala, vendar {"anj kot ostala leta, ker je '*nl obojega primanjkovalo. Obnova vinogradov na Vinomeru se nadaljuje vinonicrskem področju *° začeli letos na lani zri-*«lanem 20-hektarskcm kom-Pleksu saditi trto, preostaja « hektarov na področju '""»Ičev pa je pripravljenih J* rI«olanje. Teh 40 hektarov °nd» letos zrlgolali in pri-Pravili za sajenje v letošnji Jeseni au v prihodnji po-"»adi. Čeprav je bilo lani, ko so z obnovo v okolici VI-nomera začeli, mnogo nepotrebnih prerekanj m uplra. nja, so priprave na področju Vldošičev stekle brez •adržkov. To kaže, da no kmetovalci le razumeli, da ■nia metliško vinogradništvo "odočnost samo v velikih, "•»njenih kompleksih, ki bo- 0 deležni sodobne obdelave. je bil v tem, da so eno delovno enoto ločili od ostale proizvodnje. Skupina 13 delavcev je začela 1. januarja delati ročaje za čopiče in dela to še danes. V treh mesecih so se dohodki v tej skupini povečali za povprečno 3000 dinarjev na mesec in so že blizu 25 tisočakom. Vsak mesec izdelajo 55.000 ročajev v vrednosti 2,550.000 dinarjev. V vsakem ročaju predstavlja vloženo delo 60 odst., surovina pa 40 odst. vrednosti. Dohodek podjetja je bil prej pri Matični ivad Metlika V marcu sta bila rojena izven bolnišnice 1 deklica in 1 deček. Poročila sta se: Ivan Vodopivec, upokojenec iz Metlike, in Frančiška Ribič, bolničarka iz Ljubljane. Umrli so: Katarina Rezek, gospodinja iz Bojanje vasi, 78; Katarina Slmonič, gospodinja iz Drasič, 83; Franc Jenič, posestnik iz Dolnje Lokvice, 53; Anton Kostelec, posestnik iz Krmačine, 86; Ivan Vo-ljavec, upokojenec iz Metlike, 70; Ana Zevnik, upokojenka iz Metlike, 83; Neža Pezdlrc, oskrbovanka iz Metlike, 78; Marija Bajuk, gospodinja iz Radovice, 63; Ana Savor, gospodinja iz Radovice, 74; Ana Jurejevič, gospodinja iz Rosahvc, 77; Miko Jakljič, posestnik iz Ro-salnic, 71; Marija Molek, gospodinja iz Slanine vasi. 78; Barbara Smautc, gospodinja iz SvrŽakov, 83; Marija Poljak, užitkarica iz Skemljevca, 73; Marija Plese, gospodinja iz Vidošič, 68. vsakem ročaju en dinar, zdaj pa je 2,80 din (v mislih imamo tisti del čistega dohodka, ki ga odvajajo na sklade!). Ko so razmišljali, kako doseči to v celotni proizvodnji, so ugotovili, da imajo strojev dovolj. Lotiti se Je torej treba organizacije dela. Eno delovno enoto so lahko izvojevan, toda kako omogočiti vsem, da bodo delali vedno na isti delovni operaciji? Tovarna dela osem izdelkov in prav zato morajo večkrat iz-premenlti tehnološki postopek. Da bi se temu izognili, bodo opustili štiri izdelke izmed osmih še v tem polletju, pozneje pa še dva. Nato bodo delali samo nadstropne otroške postelje in stelaže, pa tudi ročaje za čopiče. Sled- nje bodo obdržali zato, ker jih Izdelujejo iz odpadkov. Zakaj so se odločili za otroške postelje in stelaže? Ta dva izdelka nudita največ dohodka. Kaj pa 42-urni delovni teden? Lahko bi ga uvedli v poizkusni enoti, ki dela ročaje za čopiče. Tehnološki postopek je tam že toliko izpolnjen, da bi brez večjih težav lahko odpravili vse nepotrebne zastoje. O 42-ur-nem delovnem tednu bi lahko resno razpravljali tudi v ostalih proizvodnjih enotah, saj je v kolektivu zelo malo delavcev, ki bi bili vseh osem ur, ki jih vsak dan preživi v tovarni, res nepretrgoma zaposleni. Kljub temu sodijo, da je treba najprej ustvariti pogoje za osebne dohodke, ki bodo višji od 25.000 dinar jev na mesec, in šele nato začeti z ukrepanjem za 42-urni delovni teden. Organizacija dela je rezerva, ki jim bo omogočila oboje. Oboje, tako skrajšani delovni teden, kot višji. osebni dohodki, je v rekah delavcev. Ti to vedo, zato v kolektivu ni neupravičenih zahtev po povečanju osebnih dohodkov in skrajševanju delovnega časa, pač pa mnogo resnega razmišljanja in zavestnega dela. V Lesnopredelovalni industriji na Suhorju pod Gorjanci postaja čas zlato. Gostovanje v Metliki V četrtek zvečer so igralci novomeškega gledališča Svobode »Dušan Jereb« gostovali z Budakovo komedijo KLOBČIČ na metliškem odru. Domačini so se gostovanja in prijetnega večera zelo razveselili. Napolnili so dvorano in novomeškim igralcem ob zaključku igre podarili cvetje z vabilom, da bi se še srečali. Dobro zaigrana komedija je zapustila pri obiskovalcih najlepši vtis. Vse kaže, da bi v Metliki takih gostovanj zares radi videli še več. METLIŠKI TEDNIK Kako bo s pitanjem živine in s cenami? Kmetijska zadruga v Metliki ima 210 hektarov lastnih zemljišč za družbeno kmetijsko proizvodnjo. Lani so na teh površinah pridelovali največ žitaric (37,5 hektarov) in krniske rastline (86 hektarov), na preostanku pa deloma poljščine. Posestvo KZ Metlika se je ukvarjalo najved z živinorejo. V domači čredi so imeli lani 52 krav mleka-ric, ki so jih redili zaradi telet za pitanje. V pitalisču so 1964 zredili 258 glav spitanih goved v skupni teži 39 ton. Proizvodnja posestva je bila lani aktivna, saj je zaključni račun pokazal 360.000 din dohodkov. Letos se posestvu in pitališču obetajo veliko bolj črni dnevi kot lani. Izračunali so, da bi imeli 20 milijonov dinarjev izgube, če bi obdržali čredo molznic in če bi spitali toliko goved kot lani. Vzroke je treba iskati v uradno določenih cenah za mlada in spitana goveda. Zaradi nizke uradne cene za mlada goveda, teh ni naprodaj. V metliškem primeru je treba upoštevati še bližino hrvatske meje, ki na cene mladih goved zelo vpliva. Kmetovalci zahtevajo za kilogram teže mlade živine od 300 do 330 dinarjev. Vsak kilogram pitanja stane posestvo 505 dinarjev, spitano ži-vinče pa lahko proda po največ 365 dinarjev kilogram s premijo vred (v tem znesku je že vračunanih 80 din premije na kilogram). Ce kupi posestvo 100 kilogramov težkega telička in ga dopita do 300 kilogramov teže, dobi zanj v najboljšem primeru 109.500 dinarjev, pitanje pa stane 101.000 dinarjev (505 dinarjev kilogram). Da bi posestvo shajalo brez izgube, bi torej smelo plačati telička, težkega 100 kilogramov, največ 8500 dinarjev. S podobnimi težavami se ukvarjajo vsi živinorejski obrati .Mlade živine po uradnih cenah ni na prodaj, meša je na trgu vedno manj, zato vse kaže, da bo v zvezi s cenami živine treba resno ukrepati. Kaj pa statuti delovnih organizacij? V trebanjski občini je 23 delovnih organizacij, ki so dolžne izdelati in sprejeti svoje statute. Občinski komisiji do zdaj nista predložili svojih osnutkov le kmetijska zadruga in pekarija v Trebnjem. Osnovne šole so najprej izdelale svoje osnutke, vendar niso bili v skladu s predpisi, ki so kasneje izšli. Zavoljo tega statutarni osnutki šol do danes še niso bili predloženi občinski komisiji. Komisija je podrobno pregledala vse predložene statutarne osnutke. Obširneje je na včerajšnji seji obeh zborov občinske skupščine v Mokronogu poročala zlasti o statutih večjih gospodarskih organizacij, pri čemer je obravnavala celo posamezna poglavja. V njenem poročilu je med drugim omenjeno, da so bile pomanjkljivosti, ki jih je komisija opazila pri pregledu, odpravljene v sodelovanju s komisijami za statute v delovnih organizacijah. Občinska statutarna komisija je priporočila odbornikom skupščine, naj glasujejo za to, da bi take delovne organizacije svoje statute lahko sprejele. Med te spada tudi tovarna šivalnih strojev »Mirna«, za katero menijo, da je dobro opravila statutarno nalogo. Delavski svet podjetja Kemo-oprema je statut sprejel že 28. marca 1963, ker pa ta statut ni bil usklađen z ustavnimi določili, je občinska komisija naročila, naj ga ustrezno popravijo. Več osnutkov, zlasti -pri manjših podjetjih, premalo govori ali pa naka- zuje premalo možnosti o prehodu na 42-urni delovni tednik. Osnutki manjših podjetij so neoporečni. O razpravi na seji občinske skupščine bomo obširneje poročali prihodnjič. Matični urad Mirna V marcu nI bilo rojstev izven bolnišnice. — Porok ni bilo. -4 Umrli so: Ignac Kmet, delavec t Mirne, 70; Anton Uhernik, ulitkaf iz Brezovice, 78; Marjeta Kenda, upokojenka z Mirne, 80; Marija Stare, užitkarica lz Selske gore, 75. Matični urad šentrupert Rojstev izven porodnišnice » marcu ni bilo. — Poročila sta se: Anton Jerina, upokojenec, ln Justina Koblar, kmetova!ka. oba iz Zaloke. — Umrli so: Ludvik Tomšič, krojač lz Slovenske vasi, 73; Ana Slapsak. užitkarica iz Hlastnega, 83; Uršula Skarja, užitkarica z Ravnika, 85. Matični urad Velika Loka Rojstev v marcu Izven porodnišnice ni bilo. — Porok ni bilo. -» Umrli so: Marija Vrhov it k, kmetova! ka iz Mačjega dola, 83; Angela Hudorovae, delavka iz Male Loke, 54; Ana Andolšek, soc. pod-p:ranka lz Trnja, 83; Marija Ger-din, delavka Iz Zagorice pri Čatežu, 69; Anton Rakar, kmetovalec iz Sentlovrenca, 87. Matični urad Trebelno V marcu Je bila Izven bolnišnice rojena ena deklica. — Porok lik smrti nI bilo. MIRNA: za otroški vrtec in še kaj... Na Mirni, kjer splošen napredek ne pozna predolgih korakov, je čedalje bolj pereče vprašanje otroškega varstva. O tem so v zadnjih letih precej govorili, ustrezne rešitve pa še niso našli. Zadnje čase, ko se je število prebivalstva še povečalo in ko so nastale nove delavske družine, pa je povsem jasno, da Mirna brez otroškega vrtca in otroških igrišč ne bo mogla biti. Krajevne družbene in politične organizacije s krajevnim odborom na čelu so v prvi vrsti zainteresirani, da rešijo vprašanje. Kot kaže, so v ta namen že narejeni prvi koraki. Menimo pa, da bi za začetek postavili nekakšen provizorični vrtec na Roj ah. Ce pa bo Mirna dobila novo šolo, o čemer se vedno bolj govori, bi imela lahko otroška varstvena ustanova svoj sedež v sedanjem šolskem poslopju. Gradnjo nove šole na Mirni narekuje vrsta nerešenih zadev, ki onemogočajo sodoben pouk šoloobvezne mladine. Število šoloobveznih otrok se naglo povečuje, šolsko poslopje pa Je že pretesno. Tega ne morejo rešiti niti z organizacijo pouka v izmenah, niti s tem, da so že odprli rezervno učilnico v nekem drugem poslopju. Spričo tega Je razumljivo, zakaj je Miren-čanom ln prebivalstvu celotnega okoliša do toga, da se čimprej zgradi nova šola. O tej pa že resno govorijo. Veljala naj bi 70 milijonov dinarjev, gradili pa bi jo postopno. Za prvo fazo bi potrebovali 35 milijonov dinarjev. Čeprav še ne vedo, kje bodo dobili sredstva, niti tega, kdo bi jim morebitno gradnjo kreditiral, pa ljudje čakajo samo na to, kdaj bo zasajena prva lopata za novo šolo. Cemu bo služilo staro šolsko poslopje, se nihče ne boji, ker čaka na vselitev poleg otroške varstvene ustanove še vrsta krajevnih množičnih organizacij in društev, ki zdaj vedrijo po raznih ko-■ tičkih ali pa pod strehami zasebnih lastnikov. V teh prostorih bi zlasti lahko zaživela dejavnost ljudske tehnike, ki Je dobila na Mirni že obilo navdušenih sodelavcev in pristašev. Posebno veseli bodo lahko tudi bralci in ljubitelji knjig, ker bo v stari šoli dovolj prostora tudi za ljudsko knjižnico. Med važnejšimi razpravami, ki se na Mirni najčešče pojavljajo, so pogovori o organizaciji dobrega, sodobnega trgovskega omrežja in preskrbi potrošnikov. Doslej so ustrezna prizadevanja obtičala bolj pri dnu, vendar kaže, da bo to vprašanje letos resneje načeto. Samemu prebivalstvu ni toliko do tega, kdo bo to urejal, bolj ga zanima, kdaj bodo lokali sodobno urejeni in zagotovljena izbira. Rešitev je trenutno še na mrtvi točki. Resne razprave, ki teko o tem v zadnjem času, pa dajejo slutiti, da bo vprašanje prva začela reševati občina. Ta ima namen na Mirni zgraditi eno ali dvoje stolpnic, kjer bi bili spodnji prostori rezervirani za trgovino. Potrošniki pa želijo, da bi svojo obljubo izpolnila tudi »Dolenjka« iz Novega mesta ter dokončno uredila lani prevzeti lokal na Mirni. OB ZAKLJUČKU GRADBENE SEZONE STARA UGOTOVITEV: Pomanjkanje strokovnega kadra Značilno za manjša grad bena podjetja je, da nimajo dovolj strokovnega kadra ln da to najčešče ugotavljamo ob začetku gradbene sezone. Tudi v gradbenoopekarskem podjetju na Mirni ugotavljajo to v času, ko so že sprejeli naročilo za nekaj največjih Pogled na eno izmed »Pionirjcvih« gradbišč v Trebnjem, kjer bo letos postavljen nov zdravstveni dom. Zemeljska dela so, kot vidimo, že skoraj pri kraju. Zdravstveni dom bo med svojimi vrstniki v drugih krajih eden izmed najbolj sodobnih. gradbenih del v trebanjski občini. Med drugim bo podjetje zgradilo novo proizvodno dvorano za destilacijo »Dana« na Mirni in šeststa-novanjskl blok v Mokronogu. Samo ti dve gradbišči povečujeta dela mirenskega gradbenega podjetja za sto odstotkov. Zastavlja se vprašanje, sli bo ob pomanjkanju strokovnjakov — sezonske delovne sile ne bo manjkalo — podjetju uspelo do rokov (15, sebtembra in 15. ok tobra) opraviti nalogo dovolj kvalitetno, zlasti, ker so zah teve sodobnega gradbeništva precej večje od obrtniškega načina gradenj. In Se1 ali bo podjetje lahko tudi vnaprej Matični urad Dobrnič V marcu nI bilo rojstev Izven porodnišnice. — Poročila sta se: Jože Zadravee, šofer, ln Zora Sta-rlč, trgovska pomočnica, oba Iz Dobrniča. — Umrli »o: Alojz Medved, kmetovalec lz Rožemplja. f>H; Marija Mestnik, upokojenka iz Rde-fega Kala, 78; Franc Poie*, kmetovalec in kroja* lz Gor. Selca, II; Marija Tomšič, snažilka lz Občin, 86: Nikolaj i>-ivoc, kmetovalec Iz Vrbovca, 71. konkurenčno? Nedvomna J« sprejemanje del, kot je gradnja nove proizvodne dvorane, zahtevna naloga za podjetja, ki za to ni dovolj pripravlje. no. Ce se je podjetje odločile) za Izpolnjevanje obširnejšifl in zahtevnejših nalog, bd moV ralo kmalu urediti vprašan,,©: TREBANJSKE NOVICE strokovnega kadra. To Je tre^ ba podčrtati posebno v zvezj z ugotovitvijo, da ima podjet« je vedno več ponudb za opra« vijanje večjih gradbenih deli Ne trdimo, da mirensko gradbeno podjetje kljub vs*( mu ne bo sposobno izpolni ti svoje naloge zadovoljivo", ker se je menda tudi že prt zahtevnejših delih dobro ob* neslo. V korist podjetja pa bo, da ob vstopu v prlhott ji j o gradbeno sezono ne bo več zaskrbljeno zaradi po« manjkanja gradbenih strokovnjakov. St- I« (732) K* Metlika kupuje mehanizacijo tliki ^ska 7-udruSa v Me- SS ^e lotos dobila veliki l5U" k°mbajn, treba pa bo PrilVii Se 2 traktorja, več ho i , nlh str»Jev in most-Rti 'ltnl(-'o v skupni vredno-Jev 10 milijonov dinar- or^, vse ostale kmetijske uika a ue tudl dri kz mc' kretiu BJO na razPis novih »kih ..V 20 nakuP kmetij-strojev, ker Je slišati, da bo udeležba pri novih razpisih od dosedanjih 50 odst. znižana na 25 odst. Kombajn, ki Je že prispel, bo z dosedanjima dvema manjšima veliko zalegel, vendar bo moralu zadruga zaradi velikoga povpraševanja po strojnih uslugah pri žetvi tudi letos najeti nekaj kombajnov Iz p'' nja iz Borovca - Jožeta; Oven, !;.:m... -.-...i lz Kočevja Marjana; Danica VrhovSek Iz * crvja Marjana. ,. V Ljubljani su rodili-: Draga Z»' darilc lz Kočevja - Iztoku; *» Oolob ii Kočevja - Marka; »»»j, ja Androjna lz Koma vasi — w J"110- j„k. Poročili so k: Mlliui ,di profesor iz (iorenje vasi, in MoJ Imuniek, usluzbenku Iz KoccVJ"- V Ljubljani ao sc poroilUljjr milo Možina, mizarski poin<** In Justina Bačn'k. oba I« s" ,„ vasi; Danilo Vuclč Iz Bugojno- ,. Veronika Jeric. med. sestra Iz ko vasi .,[• Umrla Je: Marija Poje, Preu^ , kurlca iz Morave, 93. Matični ivad Kostel Izvon porodnišnice Je bila » »'"Ji ou rojena ona deklica. — '°\„e-Dllo. - Umrla Je: Neza f.lad, * lovalka Iz Banja Loke, "°- Zanimivo povest. Id godi i LJubljani med »» pačijo, je pod '"V*1"'" »ANIIRKJ IN KATJA« •»» pisal ,lo*e Dular Matog Dolenjska založba-jO v vseh knjigarnah. 20 DOLENJSKI LIST si. u 0'iZ) Statut krajevnih skupnosti »V razvoju krajevnih skupnosti zapažamo tudi nekatere deformacije — tako v njihovem delu kot tudi v odnosih z občinskimi skupščinami. Imamo pojave, da smatrajo organe družbenega samoupravljanja v krajevnih skupnostih kot nekakšne ekspoziture občinskih skupščin, sekretariate krajevnih skupnosti pa kot njihovo administracijo. To je resna nevarnost za razvoj in krepitev družbenega upravljanja, za močnejše angažiranje občanov pri organiziranju življenja ljudi na določenem območju — ne le krajevne skupnosti, marveč tudi občine ...« ("■Krajevna skupnost in dvig življenjskega standarda-. OBČAN št. 7) Minulo soboto je bilo v Ribnici na pobudo okrajnega odbora Socialistične zveze posvetovanje o statutih krajevnih skupnosti. S tem da Je občinski statut napravljen, lahko v prihodnjem obdobju Posvetimo več skrbi in časa °trn boljši sestavi in čim bolj množičnemu razpravljanju o statutih krajevnih skupnosti. Pri tem nam bodo prav gotovo zelo dobrodošle vsakovrstne izkušnje, ki snto si jih nabrali v dosedanjih ustavnih in statutarnih razpravah. Rrve krajevne skupnosti bodo v ribniški občini ustanovljene do konca maja, "stale pa do konca oktobra, kakor je že bilo predvidelo. To predvsem zato, ker je "*ba temeljito razmisliti o različnosti pogojev in o nalogah, ki jih bodo krajevne skupnosti določile v svojih statutih. V pogovoru so udeleženci posveta izrazili miš-j-jenje o nekaterih določilih, *> naj jih imajo statuti. Ta- ko naj statut krajevne skupnosti ne'obravnava kot edino obliko neposrednega sodelovanja občanov pri zadovoljevanju skupnih potreb le zbora volivcev. Podrobno mora obdelati vlogo zbora občanov, posvetovanje organizacij in društev, razne strokovne razprave, ki jih organizira KS, pogovore s predstavniki hišnih svetov ipd. Občinski statut vsega tega ne določa podrobneje; o tem naj konkretneje spregovori krajevni statut in te oblike dela postavi na svoje mesto. Na ta način bi pritegnili k sodelovanju prav vse občane, predvsem pa mladino. V kratkem bo o problemih krajevnih skupnosti razprav* ljal tudi organizacijsko-poli-tični zbor skupščine SRS; ta je formiral začasno komisijo, ki naj prouči gradivo o teh vprašanjih. Naloge krajevnih skupnosti so kaj razčlenjene in vsestranske in so splošno nakazane že v ustavi. Na krat- Družbena odgovornost odbornika Kljub slabi udeležbi smo * zborom volivcev v Ribnici la*«w> »»dovoljni, to pa pred-^Se,n po zaslugi živahne, konstruktivne razprave. Obdani so dali k osnutku občinskega statuta precej pripomb. Največ so govorili o "^Posrednem samoupravljahu občanov, zborih voliv-Cev. krajevnih skupnostih, referendumu, obveščanju ob-r*nov, o nalogah in vlogi od-"»mikov v krajevni samo-"Pravi, kajti noben odbornik te8a območja ni bil nazbo-J™ volivcev. V centru občine ?J?reč prisostvujejo zboru j*11 Predsednik skupščine, se-r^ar, predsednik ObO SZDL, *fadi česar se nekako zmanj-I* družbena odgovornost od-°°rnika. Ce je na takem se- 1*"*« recimo kdo od vodil-°Jn, družbenih delavcev v ob-vsi mislijo, da je on K'avni«, »odgovornejši«, bolj POkhcan za prenašanje nji- »vih predlogov in želja "«upsčini itd., kar seveda ni Pravilno; predsednik ObS aH J«« drug je na zboru voliv-Jj? navaden občan; član te ouvne enote, tisti, ki posre- uJe med občani in skupšči-jo. pa je prav odbornik, je tu center občine, za- 'taja tudi aktivnost krajev-?b faktorjev za drugimi računajoč pač, da »bo !* občina«, »saj je tu obči- J^anl so se zanimali tudi, "C d8le občinski statut le Vn* smernice o kulturni dejavnosti, športu ipd. in zakaj ne spregovori o tem jasneje, konkretneje, kar pa je, popolnoma pravilno, prepuščeno statutom krajevnih skupnosti. Člani sveta stanovanjske skupnosti so na zboru spregovorili o problemih, ki so jih že sami obravnavali (družbena prehrana, otroško varstvo, kako organizirati čim širšo razpravo o imenovanju ulje v Ribnici), o krajevnem samoprispevku v okviru krajevne skupnosti, o povezavi le-te z volivci in drugih podobnih vprašanjih. Volivci so predlagali tudi, naj statut konkretneje določi način obveščanja občanov, za reševanje krajevnih problemov pa naj bi se posluževali tudi zborov volivcev v gospodarskih organizacijah, ki bi morale med seboj tesneje sodelovati. Gospodarske organizacije bi morale prek svojih predstavnikov večkrat poročati na zborih volivcev o svojih problemih (npr.: »Tujec mc vpraša, kako je z gradnjo restavracije, pa mu ne znam odgovoriti, ker sam ne vem.«) Zbor volivcev v prihodnje ne bi smel biti razdeljen na poslušalce ln »pojasnjeval-ce«, kakor so predlagali občani, ampak naj bo to res sestanek občanov, ki se pogovarjajo o svojih proble-""h ter skušajo nejasnosti tudi sami raztolinačiti. To je zanimivejše In vsekakor privlačnejše, (g) °^NEK: močvirje namesto ioga c«^6^ log je bil kraju v ^ei-n ler nl t*™ stekla spoUkrT °osla- 1)41168 J® v "-Jem. ^»in kvari z razdeja-kle »P00-«!*) doline. Videti »o lom,1^ kritega materiala, vo. Prvt so dosegli gol Novomešča- DOM JLA BREŽICE ra*PlsuJe % JAVNO LICITACIJO V najem daje prostore za kavarno In restavracijo ■ Potrebnim Inventarjem Javna licitacija bo na pod-JjB ustnih ponudb dne «• aprila 1964 ob 8. uri ^lutraj v prostorih Doma t1**- ' Brežicah. Vse po-.rebne podatke glede lici-dobite v pisarni "?ma jla v uradnih dne-m °d 8. do 14. ure. nI s strelom Jerkoviča, vendar so igralcem iz Podpeči do polčasa rezultat izravnali. V začetku drugega polčasa so domačini napadli z vso silo, hoteč si zagotoviti zmago ie v začetku, vendar so gostje kaznovali neopreznost domače obrambe z zadetkom lz hitrega protinapada. Domačini pa kljub prejetemu golu niso popustili ln Vukšinlč Je Izenačil, potem ko Je blatna ln spolzka žoga ušla vratarju gostov lz rok. Kmalu nato pa je dosegel gol še Cekič ln tako zapečatil usodo gostov. Do konca tekme sta se obe strani zaman trudili, da bi spremenili rezultat. Eianovcl bi lahko zmagali še z večjo razliko, vendar napadalci zaradi spolzke toge ln nespretnosti niso znali najti poti do gola. Omeniti velja Mrrarja na desnem krilu, ki Je soigralcem poslal pred gol več uporabnih tog. Skoda Je Ie, da je Ml premalo Izkoriščen ln Je na koncu prešel preveč v sredino. Vsi ostali so Igrali dokaj solidno, če upoštevamo težko ln mokro igrišče. -al Učenci in učenke 7. b razreda osnovne šole v Šentjerneju so 1. aprila preživeli tri ure dopoldanskega pouka ob motikah in lopatah. »Namesto telovadbe se pa takole razgibamo,« je povedal njihov sošolec, ki menda zelo rad stresa šale. Prvak med novomeškimi srednješolci je že znan? Po tretji disciplini srednješolskega prvenstva Novega mesta je zmagovalec domala ie znan. Gimnazijci Imajo skoraj tristo točk prednosti in le malo je verjetno, da bi v nadaljevanju kdo to razliko lahko nadoknadil. V nedeljo je bilo na sporedu streljanje za fante ln dekleta. Na tržnici smo bili priča hudim ln Izenačenim bojem, ki pa so se v obeh konkurencah končali z zmago gimnazijcev. Rezultati so bili naslednji: Moški: SSD gimnazija 315 krogov, SSD učiteljišče 304, SSD Katja Rupe na 283 ln Srednja kmetijska šola 270 krogov. Za zmagovito ekipo so prispevali: Picek 70, Smodej, 69, Moravec 65, Duh 58 in Uhan 53 krogov. Ženske: SSD gimnazija 143 krogov, SSD učiteljišče 130 in SSD Katja Rupena 103 kroge. Za gimnazijsko ekipo sta streljali Kot-nlkova ln Mirtičeva, ki sta zadeli 73 oziroma 64 krogov. Zanimivo je, da se je od posameznikov najbolj izkazala Urhova lz učiteljišča, ki je zadela kar 83 krogov, pa tudi Kotnlkova je bila boljša od vseh fantov. Po tej disciplini je skupni vrst. ni red naslednji: SSD gimnazija 550 točk, SSD Katja Rupena 275, SSD učiteljišče 212,5 in Srednja kmetijska šola 87,5 točke. Grajati pi je treba ekipo ekonomske šole, ker se ni udeležila tekem v nobeni disciplini ln je seveda brez točk. Partizan 57, Spodnja Šiška 47 Novomeški košarkarji so tokrat zeigrall mnogo bolje kot v prejšnjih tekmah in zasluženo premagali nasprotnika, s katerim se bodo letos še dvakrat srečali. Zanimivo je, da je tokrat igral tudi Kopač, ki je sicer pri vojakih, kjer redno trenira. Zato ni čudno, da je igral zelo dobro in bil eden najzaslužnejših za zmago: Novomeščani so igrali v naslednji postavi: Petrič, Polenšek, Uhan, 9, Kopač 16, Knoll 12, Blažlč, Potrč 4, Goleš 6, Splihal 10. Partizanove! so bili v vodstvu od prvega sodnikovega žvižga pa do konca tekme. Zato so tudi menjali moštvo, ker so skušali se- staviti najboljšo petorko, saj Je prvenstvo že pred vrati. Skoda je le, da tokrat ni igral Set ina. Na zadnji tekmi se Je posebno izkazal Blažič, tako da je trenutno n&jresnejši kandidat za mesto branilca. Novomeščani morajo do konca zimske lige odigrati le še eno tekmo. Prva ekipa je ie sestavljena. Tvorijo jo naslednji igralci: centri Knoll, Setina, Franko ln Potrt ter zunanji igralci Petrič, Polenšek, Uhan, Blažič, Goleš, Splihal ln Bele. Razveseljivo Je, da bo spet začel igrati Bele, kar bo prav gotovo povečalo možnosti Novomeščanov za dobro uvrstitev na prvenstvu. -al PRVO ŠPORTNO IGRIŠČE V METLIKI Metlika je dobila športno igrišče, ki je hkrati edino urejeno športno igrišče v vsej občini. Pri domu TVD Partizan so šolski otroci odkopali približno 250 kubičnih metrov zemlje in uredili ravnico, na kateri je asfaltirano rokometno igrišče. Zaenkrat je pokrito samo z grobim asfaltom, ki ni najboljši, zato si vsi želijo še asfaltno prevleko. 400.000 dinarjev za asfaltiranje je prispevala Okrajna zveza ca telesno vzgojo iz Ljubljane. Okoli igrišča že urejajo stezo za teke, skoke in ostale zvrsti lahke atletike, igrišče pa bi radi podaljšali za 4 metre. Tu imajo težave z lastništvom. Na sliki: fantje iz osemletke tik pred začetkom rokometnega nastopa za vajo V SLOVENSKO LIGO! Pred začetkom letošnje košarkarske sezone so se košarkarji novomeškega Partizana pretekli petek zbrali na občnem zboru. Prisotni so se pogovorili predvsem o finančnem stanju društva, ki ni nič kaj rožnato. Mnenje navzočih Je bilo, da bi tudi prvo moštvo končno moralo dobiti poklicnega trenerja ter da bi morala biti vsa trenerska mesta plačana. Trenutno je najbolj pereč problem prvega moštva, ki sploh nima trenerja, čeprav bi bil za uvrstitev v slovensko ligo nujno potreben. Na občnem zboru so košarkarji menili, da bi bilo v bodoče potrebno več resnosti in prizadevanosti na treningih ln tekmah, kar bi prav gotovo obrodilo lepše sadove. Obenem so sklenili, naj vse ekipe dobe nujno potrebne rekvizite za nemoteno delo (žoge, copate, drese), ki pa naj se uporabljajo Izključno le za košarko, kar do sedaj ni bUo ravno v navadi. Tudi letos bo novomeški Partizan organiziral slovensko prvenstvo za mladince ali mladinke, da bf s tem le bolj propagiral košarko. Mladinci, mladinke ln pionirji se bodo udeležili slovenskega prvenstva, člani pa bodo igrali v dragi slovenski ligi ter se skušali uvrstiti v slovensko ligo, za kar so po mnenju vseh navzočih ugodni pogoji. Živahna debata Je Izzvenela v misli, da se bo posrečilo dobiti v Novem mestu še več pristašev košarke. Za enkrat bodo napeli vse sile za to, da bodo košarkarji prisil v slovensko ligo. Uprava društva Je skleni, la, da bo prizadevnim košarkarjem pri tem nudila kar največ pomoči. . —al Podjetje »OPREMA« - KOČEVJE proda stroj za Izdelovanje vzmeti (Slaraflje) Prednost pri nakupu imajo gospodarske organizacije. Komislja za sklepanje ln odpoved delovnih razmerij "ELEKTROTEHNA« — Ljubljana, Pannova 33 razpisuje delovno mesto namestnika poslovodje za prodajalno v Novem mestu Pogoj: kvalificiran delavec v trgovini. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja. Stanovanja niso na razpolago. Razpis velja IS dni od objave oglasa. Osebni avto v razbitinah Na avtomobilski cesti pri Dr-novem se Je 2. aprila ob 15.40 pripetila huda prometna nesreča švicarskemu vozniku Michclu Ama-cherju, ki Je z osebnim avtomobilom BE-53060 potoval proU ZagTe-bu Ko Je hotel Švicar prehiteti tovornjak LJ-185-80, ki ga Je vozil Slavko Urttč lz Kamnika, Je njegovemu vozilu nenadoma počila zračnica. Osebni avto se Je prevrnil, zatem pa prišel pred tovornjak, tako da ga Je ta potiskal pred seboj še kakšnih 80 metrov. Pri nesreči Je bilo flvlcarjevo vozilo močno rverlteno ln so škodo na nJem ocenili na voč milijonov dinarjev, sopotnik Henrjr Abela pa težko ranjen. Popravilo tovornjaka bo voljalo okrog 150.000 dinarjev. Maček povzročil nesrečo Da Je res tuko, priča tale prometna nesreča lz Kočevja. M. A. Je peljal h kolesom po Reški oestl proti domu. Pred odcepom h Kovinarju Je hotel zaviti n ceste domov, ko Je skočil pred kolo maček. Da ga ne bi povozil, se mu je Izognil In pndel v obcestni Jarek. Ponesrečenca ko odpeljan v novomeško bolnišnico. RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 23.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. PETEK. 10. APRILA: 8.30 Do mače melodije. 9.25 Pomladne slike ... 10.35 Novost na knjižni polici. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — Inž. Jože Sile: Jaro krmno tlto: oves ali Ječmen. 12.28 Domače pesmi ln napevl. 13.30 Opravki za virtuoze . . . okrog Llszta ln PaganlnlJa. 14.35 Češkoslovaške, poljske ln sovjetske popevke. 15.15 Napotki za turiste. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Iz ilvljcnja ln dela Antonlna Dvorska. 18 45 Iz naših kolektivov. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Poljak« zabavna glasba. SOBOTA, 11. APRILA: 8.05 Ve dre metodlje za konec ledna. 9.45 Zabavna glasba vrhodnonemškega radia. 10.15 Domače vlis v Instrumentalni Izvedbi. 11.00 Pozor, nima) prednosti! 12.15 KN — Jože Kregar: S čim naj lotos okrasimo mejita In vasi? 13.30 Glasbeni sejem. 14 35 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo. 15.19 Zabavna !■:.■•■ >i.i 1600 Vsak dan rs vas. 17.05 Gremo v kino. 18.45 Novo v znanosti. 19.05 Glasbene razglednice. 21.00 Sobotni ples. NEDKIJA, 12. APRILA: 8.00 Mladinska radijska Igra: Šerif Trepetlika ali Zgodba o dobrem volku. 9.05 Naši poslušalci česti tajo ln pozdravljajo — I, 10.00 Se pomnite, tovariši... 11.50 Godala v ritmu. 12.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — II 13.30 Za nato vas. 14.10 Po galeriji glasbenih portretov. 15.05 Radi bi vas zabavali. 16.00 Humoreska tega tedna — V. Alcnin: Psiholog. 17.15 Radijska Igra -Lcck Fischer: Večno breme. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Izberite svojo popevko. PONEDELJEK, 13. APRILA: 8.55 Za mlade radovedneže. 9.25 Pojeta mezzosopranlstka Marjana Radev ln basist Miroslav Canga-lovič. 10.15 Poljudna domača koncertna glasba. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — inž. Mihael Leonardi: Follarno gojenje vinsko trte — izkušnje drugod ln pri nas. 12.25 Popevke in melodije vzhodnih dežel. 13.30 Glasbeni sejem. 14.35 Naši poslušalci čestita jo ln pozdravljajo. 15.45 S knjižnega trga. 18.00 Vsak dan za vas. 18.10 Zvočni mozaik. 19.05 Glas-licno razglednice. 20.00 Skupni program JRT — studio Beograd. TOREK, 14. APRILA: 8.35 Ne ka) domačih. 9.25 Zabavne melodije. 10.15 Sovjetske In bolgarske popevko. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — Inž. Miloš Kus: Neopazni prenašale! izrojevanja krompirja. 12.25 Domače pesmi ln napevl. 13.30 Baletni intermez-zo. 14.35 Pesmi ln priredbe Zorka Prelovca. 15.30 V torek na svidenje. 16.00 Vsak dan za vas. 17.03 Koncert po željah poslušalcev. 18.45 Na mednarodnih križpotjih. 16.05 Glasbene razglednice. 20.20 Radijska igra — Hans Friedricn Kuhnelt: En dan z Edvardom. SREDA, 15. APRILA: 8.55 Pisani svet pravljic ln zgodb. 9.25 li Jugoslovanske produkcije vokalns in instrumentalne zabavne glasbe. 10.45 Človek in zdravje. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — Inž. Tone Robič: Sodelovanje med zadrugo ln živinoreje!. 13.30 Romanske ln slovanske skladbe. 14.35 Slovenski pevci zabavne glasbe. 15.15 Zabavna glasba. 16.00 Vsak dan za vas. 17.35 Iz fonote-ke Radia Koper. 18.45 Ljudski parlament. 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Med deli Ludjana Marije Skerjanca. ČETRTEK, 16. APRILA: 8.05 S koncertov ln opernih odrov. 9.25 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe 10.15 Pihalni orkester Ljudske milice. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — dr. Franc Rigler: Zakol v stil. 13.30 Glasbeni sejem. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravliajo. 15.15 Zabavna glasba. 16.00 Vsak dan za vas 17.15 Turistična oddaja. 18.10 Topevke in melodije vzhodnih dežel 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov. V TEM TEDNU VAS ZANIMA t10. aprila — Meliti Id a , 11. april* - Filip i, 12. aprila — Lazar •Ijek, 13. aprila — Ida 14. aprila — Valerija 15. aprila — Helena Četrtek, 16. aprila — Božislav* ČESTITKE Alojziji Jordan iz Zg. Vodal •4. zeli za 81-letnico Se nadaljnjega zdravja ln Jo lepo pozdravlja hčerka Jožica z družino - ostalim pa lep pozdrav. * Milenki Jenlč iz Novega mesta za njen petnajsti ro;stnl flan vse najlepše, predvsem pa Zdravja, žeU Tine* Avsec, 34 IIawtgton Gardens, London S. W. 7. Njeni mami pa lep po-tdravi Dipl. inž. Marici Berce iz Novega mesta za diplomo čestitajo Niljskovi z Vrha. PREKLIC Neža Hrastar iz Stranske vati pri Novem mestu preMicu-jein vse. kar sem govorila o Nikolu Marjanovifh Iz Novega Atesta. Nad mlini 23, Najditeljema moje denarnice t večjo denarno vsoto in osebno legitimacijo, tov. Janezu Finku in njegovi ženi Greti z Broda 13 pri Novem mestu, izrekam Javno zahvalo. Naj bi bila za zgled poštenosti vsem ob podobnih primerih. Jože Drobnič Ob bridki izgubi naše ljube, dobre ln nepozabne mame MARIJE M U R G E L J, roj. Doberdrug z Daljnega vrha še zahvaljujemo vsem. ki ste jo obiskali, tolažili ter lajšali eadtvja dni njenega življenja, fcahvaljujemo se dr. Miru Vod-ttfku ln dr. Božu Oblaku za ftjun trud in požrtvovalnost. Posebno zahvalo smo dolžni č. f. župniku Valentinu Tomanu ZA ganljive poslovilne besede. Prav lepa hvala vsem sosedom ln vaščanom. ki so ji darovali venca in jo pospremili na poslednji poti. Žalujoči: hčerka Mioi ln Jože z družino ter Ani in Zali z družinama Ob boleči Izgubi mojega mola IVANA LAVRENCICA lz Smihcla •e zahvaljujem primari.'u dr. Koscu in strežnemu osebju za potniško oskrbo. Enako dr. Spl-terju, dr. Jenku za požrtvovalnost v težki bolezni. Lskrena ti hvala ge. Milki ter družini Jerčin, ki so mi v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujem se Gasilskemu društvu Bmlliel ter častiti duhovščini, Vsem. ki so darovali vence in Ovetje, vašftanom. ki so ga kro. fclli ln v velikem številu spremili na zadnji poti, vsem govornikom za ganljive besede ob Odprtem grobu in za vsa preleta pismena sožalja. .Justin i Lavrenčič PRODAM vinograd v dobrem stanju na Maverlenu — sončna lega. Vprašati pri Jožetu Lileku, Jernejev* vas 17, p. Črnomelj. PRODAM bencinski motor -Saks«, zmogljivost 8 1/3 KM, za pogon kmetijskih strojev. Dolnje Kameno« 13, Novo mesto. PRODAM motor -Prima- 150 ccm. Naslov v upravi lista. (228/64). DETELJO, seno in otavo prodam. 2užemberk 33. UGODNO PRODAM razno pohištvo, štedilnik. 12-cevni ra. dio, šivalni stroj, fotoaparat, harmoniko, vespo in razne motorne dele. stroj za sušenje ter drugo. Dam tudi za ček. Paderšičeva 1, Novo mesto. PRODAM postelji, 2 omari, mizo ln kuhinjsko pohištvo. Po-renta. Ma'đe Sile 16. Novo mesto. OSEBNI AVTO Volks\vagen, letnik 1955, ln motor Puch-To-mos-SV 175 ccm, letnik 1960, proda Picek, Ribnica 50 a. PRODAM tridelno kuhinjsko kredenco. Zorko, Jerebova 20, Novo mesto. PRODAM pribl. 3000 kg dobrega sena. Valant, Ločna 23, Novo mesto. PRODAM sobno pohištvo. Jože Gazvoda. Paderšičeva 13, No. vo mesto. UGODNO PRODAM skoraj nov pralni stroj Alba-Svgnus v brezhibnem stanju. Dam tudi na ček. Naslov v upravi lista. (213/64). HIŠICO, malo njive, travnika, gozda ob cesti ugodno prodam. L. Golob. Selo 2, p. Mirna. PRODAM dobro ohranjeno klavirsko harmoniko — na 40 basov, naslov v upravi lista. (210/64). PRODAM moped - dobro ohra. njen. Naslov v upravi lista. (234/64). DESKE LN PLOHE vsake vrste kupimo. Ponudbe na naslov Franc. Cvelbar. Prekopa 28. Kostanjevica. Prav tam dobite tudi seno po 20 din in deteljo. ENO ALI DVOSOBNO stanovanje kupim v Novem mestu. Naslov v upravi lista. (216/64). SPREJMEM takoj pošteno dekle do 16 let za pomoč v gospodinjstvu, pozneje možna izučitev za šiviljo. Julka Ra-jer. 2abja vas 37, Novo mesto. GOSPODINJSKO POMOČNICO (lahko začetnica) sprejmem takoj. Hrana in stanovanje zagotovljeno. Plača po dogovoru. Roman Brodar Novo mesto. Kette.'ev drevored 6. SPREJMEM GOSPODINJSKO POMOČNICO, kasneje možnost zaposlitve v tovarni. Frančiška Kajzer. Podgora 24. Ljubljana-Sentvid. VAJENCE SPREJMEMO. Pogoj: 8. razredov osnovne šole tn 6tanovan|e v Ljubllanl. Elek-troinštalacije — Pavel Bohinc, LJubljana. Samova 22. GOSPODINJSKO POMOČNICO išče štiričlanska družina. Dobra plača. Pogoji ugodni. Na. slov: prof. Sonja Klabiis. Ljubljana, Svetosavska 14, Bežigrad. POHIŠTVO ZA SPALNICO ln dnevno sobo vzame v najem za eno leto pofljetj« v Novem mestu. Naslov v oglasnem oddelku. RAZGLAŠAMO, da bo 26. 4. 1964 ob ». uri Javna dražba hiše in gospodarskega poslopja z vrtom, 50 a n'iv, 3 ha gozda. Nakup ugoden, ker je možnost plačila tudi na obroke do i let. Dražba bo pri Mihu Cimermančiču, Hrib 3, p. Stopiče. ZA ENOSOBNO STANOVANJE ali sobo v Novem mestu ali bližnji okolici nudita zakonca 50.000 din nagrade. Naslov v upravi lista. (231/64). DEKLE, vajeno kmečkih del, iščem za pomoč na manjši kmetiji v bližini Kranja. V primeru kasnejše zaposlitve v tovarni nudim stanovanje. Igor Jamnik, Zabnica 8 pri Kranju, p. Zabnica. ŽENSKE ROKAVICE - izgubljene pri bencinski črpalki 2. 4. 1964 - vrnite proti nagradi v pisarno osnovne šole. Novo mesto. Brežice: 10. ln 11. IV. ameriški film »Vojni heroj«. 12. in 13. IV. francosko-italljanski barvni film »Kartuša«. Dobrepolje: 11. in 12. IV. italijanski film »Maščevalec Drakut«. 15. IV. španski film »Nagajivec lz Tormesa«. Dol. Toplice: 13. in 14. IV. slovenski film »Srečno, Kekec«. 16. in 17. IV. francoski film »Resnica«. Kočevje — Rudnik: 11. in 12. IV. nemški film »Ponarejevalec iz Londona«. 16. IV. francoski barvni film »Zgoraj nebo — spodaj blato«. Kočevje — Jadran: 8. in 9. IV. italijanski film »Smrt prihaja iz vsemirja«. 10. in 12. IV. francoski barvni film »Preganjani ljubimci«. 13. in 14. IV. francoski film »Lola«. 16. in 16. IV. švedski film »Divje jagode«. Kostanjevica: 12. IV. ameriški film »Plavi angel« 15. IV. poljski film »Mati Ivana Angelska«. Metlika: 11. in 12. IV. ameriški film »Toby Tavlor«. 15. ln 16. IV. ameriški film »Beli Sejk«. Kokronog: 11. ln 12. IV. itaU-jansko-francoskl film »Benetke, mesečina ln ti. . .« Novo mesto — Krka: Od 10. do 13. IV. ameriški barvni film »Razkošje v travi« in sovjetski barvni film »Kraljestvo krivih ogledal«. 14. IV. gostovanje Mestnega gledališča lz Ljubljane. 15. ln 16. IV. angleški film »čas brez usmiljenja«. Novo mesto — Dom JLA: Od 9. do 12. IV. ameriški film »Topovi iz Navarona« — traja 3 ure. Od 13. do 15. IV. nemški fttai »Skrivnost ipsilon«. Od 13. IV. dalje bo začetek kino predstav spet ob 18. in 20. uri. Osilnica: 12. IV. italijanski film »Prekleta sleparija«. Predgrad: 12. IV. ameriški barvni film »Dvomi norec«. Sevnica: 11. in 12. IV. jugoslovanski film »Samorastniki«. 13. IV. argentinski film -Ti smem reči mati?« Sodražica: 11. in 12. IV. ameriški film »Zadnji voz«. Stara cerkev: 11. ln 12. IV. italijanski film »Bila Je noč v Rimu«. Straža: 11. in 12. IV. jugoslovanski film »Tovariš predsednik centerfor«. Trebnje: 11. ln 12. IV. italijanski barvni film »Sin Rdečega gusarja«. Brod na Kolpi: 11. in 12. IV. ameriški film »Drevo za obešanje«. MATIČNI URAD NOVO MESTO Od 30. III. do 6. IV. je bilo rojenih 14 dečkov in 13 deklic. Poročili so se: Franc Sašek. upokojenec iz Gabrja, in Ana Ka-stelic, gospodinja iz Pangrč grma: Venceslav Pate, delavec iz Vinje vasi, in Jožefa Murn. snažilka iz Mirne peči; Janez Pelko, poljedelec, in Marija Medle, kmetovalka, oba iz Radovlje; Milan Miklič, poljedelec lz Dol. Kamenja, ln Justina Plavac, poljedelka iz Vr-hovega; Anton Hočevar, kmetovalec, tn Ana Cešnovar, kmetovalka, oba iz Goriške gore. Umrl je: Jože Hladin. rudar v pokoju iz Kala pri Šentjanžu, 71. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Ivanka Žagar z Vrha pri Pahl — Jožeta, Ana Radelj iz Dolnjih Ponikev — Silvo, Alojzija Plesač iz Jurovskega broda — Stcva. Marija Cvetan lz Cerove* — Darka, Ana Lindič lz Gabrijel — Viktorijo, Metoda Rebolj lz Benečije — Aleša. Jožefa Progar iz Mirne peči — Dušana, Marija Derganc lz Podgore — Ml-rico, Stanka Pezdirc iz Slanine vasi — Martina. Tončka KOmlJa-nec lz Stare Bučke — Marijo, Justina Znidaršič z Jezera — M:rka, Milena Potočar s Trške gore — Lilijano, Jožefa Kralj z Mirne — Andreja, Marija Bahor iz Goleka — Zdravka, Stoika Bakšc iz Ml-hovice — Greto, Terezija Arh lz Kobilja — Ladislava. Marija Opa-ra lz Gornjega Medvedjega sela — Anico, Ana Hrovat Iz Rajnušč — Jožico. Vida Klobučar Iz Butora-Ja — Borisa. Francka Longar Iz Sahovca — Vero, Ana Mlrtek lz Mačkovca — Anico, Ivanka Jane-Slč Iz Spodnjih Vodal - Toneta, Jožefa Pire Iz Blške vasi — Darinko, Ana Glavan iz žvlczneg* — Bojana, Marija KumclJ lz Soteske — deklico, Dragica Nonadlč Iz Boštanja — deklico. Jožica Kolone lz Križa - dečka. Jožef* Meglic lz Grobelj — dečka, Anic* Jaklič i Dvora — deklico, Marta Golob lz Rodln - dečka. Slefka Korelc lz Gorenje vasi - dečka. Iz brežiške porodnišnice Pretekli leden so v brežiški porodnišnici rodile: Rozallja Kerln Iz Velikoga Podloga — Branka, Anic* Planine Iz Šentjanža — Alenko, Dragica Pili lz Laduča — Dražena, Ana Hurapln iz !.n.w — Nado, Marija Krulič Iz Kršita vasi — Romano, Olga Sllvšek lz Crnca — Suzano, Elizabeta Stopat Iz Crešnjevc* — Jožeta, Marija Zvcgllč Iz Strtišč* — Roman*, Hermlna Alba ii Vidma — Krškega, Vladlslava, Marija Podgoršek iz Križa - Jožico. Pretekli teden so so ponosre. čili tn iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Ivana Mrak, gospodinja lz Kočevja, so je • sekiro usekala v lovo roko; Jote Murn, ključavničar lz Malkdvca. Je padel s kolesa In si poškodoval glavo; Jože Somrak, upokojenec s Broga. Je padel ln al poškodoval desno nogo: Kula Gorše, gospodinj* lr Goleka, Je padla ln al zlomila desno nogo; Ivan Gtnipelj, posostulk lz Kolinike. «1 J« pri dolu i vinogradu s lopato poškodoval desno nogo; Franc Jarc. delavec lz Velikih Brusnic, je padel s kolesa in si poškodoval glavo; Aleksander Zivanovič, delavec iz -Semiču, je z boso nogo stopil na pločevino. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoč v brežiški bolnišnici: Arh Marij«, gospodinja lz Cerkelj, se Je pri pranju z bencinom opekla po obeh rokah; Venceslav Pire, vnuk posestnik* iz Ravni, si je na žagi poškodoval levo nogo; Franc Zaje, sin posestnika iz Stare vasi, se je pri streljanju s karbidom poškodoval po glavi; Viktorja Taškarja, delavca lz Koprivnice, so v rudniku stisnili vagončki in mu poškodovali levo nogo; Jože Ogorelc, upokojenec lz Rlgonc, je padel ln si poškodoval glavo; Stjepana Vlaši-č«, upokojenca Iz Pušče Donje Je nekdo napadel in mu poškodoval glavo; Franc Klavžar, rudar lz Mrčnega sela, si je v rudniku po-škodoval levo roko; Milan Zmavc, sin posestnika lz Vltne vasi. Je padel s podstrešja in si poškodo- OBVESTILA " Obvestilo Komunalnega podjetja v Novem mestu Komunalno podjetje Novo mesto obvešča, da je skupščin* občine Novo mesto sprejela ODLOK o upravi, uporabi in vzdrževanju kanalizacije v občini Novo mesto Ta odlok je začel veljati z dnevom objave v »Glasniku« uradnem vestniku okraja LJubljana, ln je bil objavljen 24 . 3. 1964. S tem odlokom je poleg ostalih posebnosti o kanalizaciji tudi določen prispevek, ki g* plačujejo uporabniki kanalizacije, maša pa 25 odst. vodarlnr, določene ta uporabo vode iz vodovoda, oz. 10 din na osebo, če nI vodovoda. Komunalno podjetje Novo mesto je pooblastilo Komunalno podjetje »VODOVOD«. Novo mesto, d* pobira prisjievrk obenrin z vodarlno. OBVESTILO Pozivom stranke, naj do 1. I. 1964 prevzamejo vsa očala oziroma ure. ki so v popravilu že dalj časa. sicer zapadejo. Matija Vahter, Novo mesto. Gostinsko podjetje »PUGLED«, Kočevje, razpisuje Gostinsko podjetje "Pugled« v Kočevju razpisuje za kavarno -Zvezda« prosta delovna mesta: 1. delovno mest« poslovodje 2. dve mesti natakaric Pogoji: pod 1. kvuliriciian gostinski delavec - plača po pravilniku pod.'etja, družinsko stanovanje preskrbljeno: pod 3. kvalificirani gostinski delavki, nanisko stanovanj« preskrbljeno. Rok prijavo 20. 4. 1964. Razpis za samostojno prodajalko kruha Upravni odbor - PEKAKNE IN si \ j i' \ii\i■.«, Novo mesto, razpisni« prosto deilovno imr-lo samostojne prodajalke krulu za poslovalnico št. 4 v Straži pri Novem mestu. Pogoji: kvalificirana trgovska delavka ali delavka sorodne živilske stroke. Biti mora zdrava in Imeti smisel za čistočo. Stanovanje mora Imeti v Straži. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop službe takoj. Pismene ponudbe pošljite UO podjetja. Razpis delovnega mesta MIZARSKA DELAVNICA TREBNJE razpisuje prosto delovno mesto ohratovodje. POGOJ: Delovodska šol* ali njej enaka šola z nekaj prakse. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osobnih dohodkov. Nastop službe po dogovoru. Ne jezite te, če ga v trafiki zmanjka: DOLENJSKI LIST si naročite na svoj naslov! DOLENJSKA TURISTIČNA ZVEZA, Novo mesto razpisuje delovno mesto za ADMINISTRACIJO IN KNJIGOVODSTVO Pogoji: končana srednja ekonomska šola aH administrativna Šola s prakso na ustreznih delovnih mestih. Osebni dohodki se določijo po dogovoru. Pismene ponudbe z navedbo šolske Izobrazbe ln delovnega staža pošljite -na naslov: Dolenjska turistična zveza, Novo mesto, p. p. 58. ZAHVALA — Ob izgubi nepozabnega očeta, starega očeta In strica J02ETA ŠP0RARJA borca in aktivista NOV iz Dobličke gore se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, pri jateljem, soborcem, družbenim organizacijam ln ZB Črnomelj ln Maverlen, kolektivom, ki so nam nudili pomoč, izrekli sožolje, podarili vence ln ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala sosedom za pomoč med njegovo dolgoletno ln zahrbtno boleznijo, vsem trem govornikom za poslovilne besede ln godbi iz Črnomlja. Žalujoči družini: Sporarjcvl In Zcvnlkovl Maverlen, Ljubljana, Poljane, 23. apr. 1904. PERSONALNA UPRAVA DRŽAVNEGA SEKRETARIATA ZA NARODNO OBRAMBO je razpisala NATEČAJ po katerem bo v šolskem letu 1964/85 štipendirala dijake gimnazij, srednjih tehničnih šol tn učiteljišč, ki bodo stopili v naslednje vojaške akademije: 1. Vojaško akademijo 2. Letalsko vojaško akademijo 3. Vojaško-tehnično akademijo 4. Letalsko-tehnično akademijo 5. Vojaško-tehnično akademijo - oddelek za zveze tehnične službe Natečaja se lahko udeležijo dijaki, ki bodo podpisali pogodbo, da bodo po končani šoli stopili v eno izmed navedenih akademij, pri čemer morajo seveda izpolnjevati tudi ostale pogoje natečaja. Za vstop v vojaško akademijo lahko konkurirajo dijaki vseh razredov naštetih šol, kakor tudi tisti, ki še obiskujejo osemletno šolo in se nameravajo po dokončani šoli vpisali v eno izmed naštetih šol. Za letalsko vojaško akademijo lahko konkurirajo samo dijaki 2. in 3. razreda omenjenih šol; za vojaško-tehnično akademijo in za vojaško-tehnično akademijo (oddelek za zveze tehnične službe) pa lahko konkurirajo samo dijaki 3. in 4. razreda srednje-tehničnih šol (strojni oddelek in avtoprometmi oddelek — za vojno tehnično akademijo, z oddelka za šibki tok pa za vojaško-tehnično akademijo — oddelek za zveze tehnične službe). Za letalsko-tehnično akademijo lahko konkurirajo samo dijaki 4. razreda srednjih tehničnih šol (strojni oddelek). Podrobna obvestila o pogojih natečaja za vsako izmed naštetih akademij, kakor tudi vse druge podatke lahko dobe interesenti pri organih za narodno obrambo najbližje občinske skupščine ali pa na komandi najbližjega vojaškega odseka. Natečaj bo trajal do 31. oktobra 1964. IZ PERSONALNE UPRAVE DSNC Podjetje »KREMEN« NOVO MESTO bo odprodalo osnovna sredstva: — več elektromotorjev od 1,4 do 22 kW, — 2 pogonska dirslova motorja tipa Aran 7 do 9 KM, — kompresor in štedilnik Gorenje na dražbi, ki bo v soboto, 11. aprila 19(34, v mehanični delavnici v Novem mestu, Partizanska cesta št. 16, ob 8. url za socialistični sektor, ob 10. uri pa ra privatni sektor. Mladega FANTA - DELAVCA ta pomoč v trgovini in razvažanje blaga takoj sprejmemo. — Za samsko stanovanje Je preskrbljeno. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Veletrgovina »MEBCATOR«, P°" slovna enota »spc>cerlj»<' LJubljana, Prisojna ul. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATElJI: občinski odbori SZDL Brežic«. Črnomelj, Kočevje. Metlika, Novo mesto, M* nioa, Sevnica ln Trebnje. UREJUJE UREDNIŠKI ODfldR: Tone Golnik pcy in rvan Zoran. IZHAJA vsak četrtek - IMsanvzna številka 30 dln - Letna naročnina 900 din. polletna 450 din; plačljlv» i* vnaprej. Za Inozemstvo: taoo din - Tekoči r.ifun pri podr. NB v Novem mestu: 608-11-808-9 - NA.'4L"* UREDNIŠTVA IN UPRAVE- Novo mesto. Glavni - Poštni predal 13 - Telefon 11-127 - Rokopl1 "V,* fotoRT.tflt ne vračamo - riRKA: Časopisno podiei. DF.I.O v MuNlani.