Leto LXX Stev. 104 a V L]ubl]anl, v sredo, 6. mala I942-XX BpandoM ta Poitnlna pltiau t goto rini Prerzo —Cena 10.70 Naročnina m««ečno 13 Lir, ca inozemstvo 20 Lir — nedeljska iodaja celoletno 34 Lir, tt Inozemstvo 50 Lir Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10349 ca ioacrat«. Podrti tnloai Noro meri«, Izključna pooblaičenka za oglaSevanJe Italijanskega bi tnjega izvora: Unione PubbliciU Italiana S. A^ Milana VENEC Izhaja vsak dan chitraf mm poaed«l|ka tn dnava po praznik«. S Uredništvo t* spravni Kopitarjev« 6, Lfablfana. g § Redazione, Amminlatrazkmci Kopitarjev« t, Loblana. | i TaUion 4001—4005. i Abbonamenti: Mc 12 Lir«; Estero, m 20 Lir«, Edizion« domenica, anno 34 Lir«, Estero 50 Lir«. C. C Pj Lubiana 10.650 per gli abbo-namenti: 10.349 p«r U inserzioni. Filial«! Noto mesto. Concessionaria eselusiva per la pubblicita di provemenza italiana ed eatera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Vojno poročilo it. 703 Letalski napadi na Aleksandrijo V Cirenajki delovanje oglednlc Glavni- Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: V Cirenajki delovanje patrol. N'" ko angleško letalo, ki se je udeležilo napada na B e n g a z i, se je zadeto od protiletalskega topništva zrušilo v plamenih. Dva člana posadke, ki se jima je posrečilo rešiti se, sta bila ujeta. Napad? italijanskih in nemških letalskih oddelkov na Malto so imeli za cilje letališča v Mifcabbi, G u d i j i, Hal Farju ter skladišča v Floriani. V bojih z nasprotnimi lovskimi l tuli je neka naša skupina zbila dva »Spitfireja«, ki sta strmoglavila v morje. Osna letala so spet bombardirala Aleksandrijo v Egiptu ter so uspešno zadela železniške in pristaniške naprave. Nad Egiptom je neko nemško letalo uničilo sovražno štirimotorno letalo ameriškega tipa. Vzhodno bojišče, 5. maja. AS. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča, da je letalstvo italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji doseglo novo bleščečo zmago nad sovjetskimi lovci. Patrola italijanskih lovcev, ki je v višini 3000 metrov krožila nad prostorom, zasedenem po Nemcih, je zapazila sovjetska letala, ki so obstreljevala nemške čete. Italijanski letalci so se takoj spustili v boj z boljše-viškimi letalci, ki so imeli letala vrste »Super Ra-tac. Zasledovali so jih nad 20 km daleč nad sovražne bojne vrste. Sovjetski lovci so se izogibali boja ter ee umikali nad sovjetske bojne črte. Italijanska letala so jih zasledovala, napadala in jih razpršila. Kmalu se je prvo sovjetsko letalo zrušilo. Tudi drugo letalo, ki je bilo večkrat zadeto, je strmoglavilo na tla. Tretje letalo je skušalo pristati, kar se mu verjetno ni posrečilo. Bitka, ki se je začela nad nemškimi postojankami, je izzvala veliko občudovanje in navdušenje pri zavezniških nemških vojakih. Nemško vojno poročilo Izboljšanje nemških postojank na vzhodu — Neuspel napad na nemški konvoj — Nemška letala bombardirala Eastbourne in Cowes Hitlerjev glavni stan, 5. maja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na vzhodnem bojišču so razni_ napadi omogočili izboljšanje nemških postojank. Krajevni napadi močnih sovražnih sil niso rodili uspehov. V Severni Afriki majhno obojestransko izvidniško in topniško delovanje. Pristanišče La V a let t a in letališča na otoku Malti so bila uspešno bombardirana. Pri vhodu v Rokavski preliv so v noči na 4. maj iskalci in čistilci min odbili napad torpedov in topništva angleških hitrih čolnov na nemški konvoj. En sovražni hitri čoln je bil poškodovan. Nemške pomorske edinice so 4. maja sestrelile 2 angleška bombnika. I,ahke skupino nemških bojnih letal so podnevi učinkovito napadle železniške naprave v angleškem obalnem mestu Eastbourne u. Angleško letalstvo je včeraj zgubilo nad Rokavski m prelivom v letalskih bojih in v bojih s protiletalsko obrambo 18 letal. Močne sknpine nemških bojnih letal so preteklo noč obmetavale z razdiralnimi in rušilnimi bombami angleško pomorsko oporišče Cowes. Angleški bombniki so izvedli celo vrsto ne-načrtnih napadov na nezaščitena manjša mesta in podeželske občine r jnžni in jugozahodni Nemčiji ter na stanovanjske četrti v Stuttgartu. En angleški bombnik je bil sestreljen. Admirala Nomura in Abe prispela v Berlin Vichy, 5. maja. AS. Načelnika japonskega odposlanstva pri mešanih komitejih trojne zveze v Berlinu in Rimu, admirala Nomura in Abe, sta danes zjutraj z letalom odpotovala iz Vi-chyja v Berlin. V soboto sta japonska diplomata prispela iz Madrida v Vichv, kjer sta se ustavila in opravila vljudnostni obisk. Tako na japonski, kakor na francoski strani zatrjujejo, da njun obisk ni imel posebnega namena. Mednarodni letalski promet z Romunijo Bukarešta, 5. maja. AS. S 1. junijem se bo obnovil civilni mednarodni letalski promet z Bukarešto na sledečih progah: Bukarešta—Bdl- Srad—Zagreb—Benetke—Milan in Bukarešta— htnaj—Berlin. S 15. junijem se bo obnovil tudi letalski promet na progi Bukarešta—Sofija—Solun—Atene. Roosevelt zahteva nove milijarde Buenos Aires, 5. maja. AS: Iz Washingtona se je izvedelo, da bo Roosevelt zahteval na prihodnjem zasedanju ameriškega kongresa obnovitev nadaljnjih 35 milijard dolarjev za vojne izdatke. Tako se bodo stroški zadnjih dveh let za ameriško vojno proizvodnjo dvigoiil na 190 milijard dolarjev. Anglija ne more sprožiti druge fronte Lisbona, 5. maja. AS. »Daily Telegraph« 6e bavi z »drugo fronto«, o kateri še vedno živahno razpravljajo v londonskih političnih in časnikarskih krogih. List takole piše: Vsi se strinjamo s tem, da je napad najboljša obramba, toda strinjamo se tudi v tem, da 6e zavezniki ne morejo izkrcati ter poskusiti z invazijo, ki bi se prav gotovo končala z neuspehom. Ne smemo namreč pozabiti, da so Osne podmornice zdaj zelo močne, kar nam jasno dokazuje naraščajoče število potopljenih ladij. Novi kolumbijski predsednik * Buenos Aires, 5. maja. AS. V Kolumbiji so izvolili novega predsednika Alfonza Lopeza. Med volilno borbo so bili le trije mrtvi in trije ranjeni. Te številke so izredno nizke spričo tistih, ki so v Kolumbiji v navadi. Kacioniranje sladkorja v USA Bnenos Aires, 5. maja. AS. Včeraj so v Združenih državah stopile v veljavo določbe o racioniranju sladkorja. Za prihodnje tri dni so šolske proetpra jasedli uradniki, ki razdeljujejo knjižice Berlin, 5. maja. AS. Zadnjo noč so angleška letala spuščala razdiralne in zažigalne bombe na stanovanjske četrti mest v južni Nemčiji, zlasti nad Stuttgart. Med civilnim prebivalstvom so bili mrtvi in ranjeni. Po dosedanjih poročilih je bilo sestreljeno eno napadajoče letalo. Berlin, 5. maja. AS. Uradni viri poročajo, da je imelo angleško letalstvo v ponedeljek nove velike izgube nad Rokavskim prelivom. Malo po deseti uri dopoldne so prileteli angleški bombniki v spremstvu 50 »Spitfirejev« proti francoski obali. Nebo je bilo oblačno in takoj so se spustili z njimi v boj nemški lovci, ki so v 5 minutah sestrelili 7 »Spitfirejev«. Večina sestreljenih letal je popadala v morje pri Le Havreju. Osmi »Spitfire« je sestrelila letalska obramba pri Cherbourgu. Popoldne je skupina kakih 50 »Spitfirejev« poskusila z novim napadom. Nemški lovci so sestrelili nadaljnih 7 angleških letal, ostala pa so se morala vrniti. Tako je angleško letalstvo v razdobju petih ur zgubilo nad Rokavskim prelivom 15 letal, na nemški strani pa se le dvoje letal ni vrnilo. Berlin, 5. maja. AS. Nemška uradna poročevalska agencija je zvedela na pristojnih virih, da so v tednu od 26. aprila do 2. maja Sovjeti izgubili 285 letal, Angleži pa 126. Od začetka vojne pa do konca aprila je nemška vojna mornarica skun-no z letalstvom potopila Sovjetom 79 vojnih ladij in 145 parnikov. in bone za sladkor. Vsak, ki dobi knjižico, mora navesti podrobne podatke o svoji družini, ime, višino, težo, barvo las in oči in razne druge znaike. Madagaskar — nova žrtev angleškega nasilstva Rim, 5. maja. AS. Po poročilu angleške uradno poročevalske agencije 60 ee danes zjutraj angleške pomorske aile pojavile ob obali otoka Madagaskarja. Berlin, 5. maja. AS. Tukajšnji krogi so brez vsakršnega presenečenja registrirali poročilo, da 6e nahaja neka angleška pomorska skupina v vodah otoka Madagaskarja. Rim, 5. maja. AS. Angleška poročevalska agencija javlja, da so se danes zjutraj ob zori pojavile »zavezniške« pomorske sile na obali otoka Madagaskarja, da bi »prehitele« izkrcanje Japoncev na tem francoskem pomorskem oporišču. Vojno ministrstvo Združenih držav pa je s svoje strani objavilo, da je bil v ponedeljek zvečer francc ;ki poslanik v Washingtonu obveščan o stališču vlade Združenih držav. Vichy, 5. maja. AS. Ameriška vlada je naročila svojemu zastopniku pri vichyjski vladi, naj sporoči Petainovi francoski vladi, da vlada Združenih držav odobrava zasedbo Madagaskarja s strani angleških sil. Zmaga švicarske vlade Bern, 5. maja. AS. Včeraj so imeli po vseh švicarskih kantonih glasovanje o iniciativi za pre-osnovo narodnega sveta. Predlog za preosnovo je bil odbit s 408.848 glasovi proti 219.405 glasovom. Listi pišejo, da pomeni izid glasovanja uspeh za vlado in njeno politiko. Novi japonski uspehi v Birmi Japonske čete v Birmi nezadržno napredujejo v dveh kolonah ter obkoljujejo branilce —• Prvi japonski oddelki so le 20 km oddaljeni od kitajske meje Saigon. 5. maja. AS. V Birmi se angleške in kitajske čete umikajo proti severozahodu od Man-dalaya. Umikajo se v treh smereh: Prva skupina, v kateri so izključno le Angleži, gre navzgor ob dolini reke Čingvin, pritoka Iravadija, druga ob železnici, ki vodi v Mitkin, tretja, ki jo sestavljajo povečini Kitajoi, pa ee je usmerila proti severu. Japonsko napredovanje proti kitajski meji zelo vznemirja čungkinško vlado. Stockholm, 5. maja. AS. Londonski dopisnik lista »Svenska Dagbladet« poroča, da je imel v zadnjih 24 urah velik uspeh japonski načrt dvojne obkolitve angleških in kitajskih čet v Birmaniji. Japonska kolona, ki deluje na vzhodnem odseku birmanskega bojišča, hitro napreduje od Lashia ob birmanski cesti, kjer je že pustila za seboj Kveičien in prispela do Ku-thaja, ki leži 30 km jugozahodno od kitajske meje. Čete generala Alexandra se nahajajo v zelo kritičnem položaju. »Timesov« dopisnik poroča iz Novih Delhov, da je okoli 300.000 Bir-mancev zbežalo v Indijo. Tokio, 5. maja. AS. Poročila iz Birmanije jasno pričajo o važnosti novih japonskih vojaških nastopov na tem področju, ki so dosegli višek s padcem Mandalaya, ki je padel v japonske roke kmalu po zasedbi mesta Turbo, ležečega ob reki Sittang ter ob cesti, ki vodi iz Mandalaya v Tun-goo. Prav tako so Japonci dosegli Aramajo in Mag-vel ob Iravadiju. Aramajo je izhodišče edine ceste v Indijo ter zadnje birmansko pristanišče, ki je še v sovražnih rokah. Japonci imajo že popolno nadzorstvo nad celotnim porečjem Iravadija in zahodnim ozemljem birmanske ceste. Bojišče se vedno bolj približuje indijskim mejam. Ko bo dokončana popolna zasedba petrolej6ke pokrajine Ton-nanjang, bodo imeli Japonci na razpolago 9 milijonov ton petroleja na leto. Tokio, 5. maja. AS. Poročila iz Čungkinga pra- vijo, da je prišlo na različnih krajih na Kitajskem do protivladuih nemirov. V pokrajini Sečuan je prišlo do spopadov med policijo in študenti, ki so proti nadaljevanju vojne. Mnogo študentov je bilo ubitih. Sanghaj, 5. maja. AS Zaradi obupnega položaja, ki je nastal na Kitajskem po padcu Manda-laya, je, kakor se je izvedelo, maršal Čangkajšek odredil splošno mobilizacijo. Rim, 5. maja. AS: Odločitev indijskega kongresa, da se bodo Indijci »zadržali pasivno in da ne bodo sodelovali« pri bodočih bojih med Angleži in Japonci na indijskem ozemlju, je v Čung-kingu zbudila globok vtis. Kitajska vidi v tej odločitvi usodno dejstvo, ki dovoljuje japonskim armadam svobodno pot v Indijo. Edina ovira, ki bi utegnila zdaj Japonce ustaviti, je po čungkinškem mnenju deževna doba in peščeni viharji. V Čung-kingu se sprašujejo, če so Japonci odločeni nadaljevati boj tudi v dobi peščenih viharjev. Ako se bo to zgodilo, bo kmalu nastopil dramatičen položaj tako za Angleže kakor za Kitajce. Tokio, 5. maja. AS. Po dveh sejali japonsko poslanske zbornice, ki ie sklicana za 25. in 26 maj. bodo ministrski predsednik, zunanji in finančni minister dne 29. maja podali izjave o diplomatski in finančni politiki vlade. O vojnem položaju bosta govorila predsednik vlade Toio kot vojni hiinister ter mornariški minister Simada. 28 maja bodo razpravljali o zakonskih osnutkih, ki jih ie predložila vlada. 29. maja pa se bo slovesno končalo izredno zasedanje poslanske zbornice. Tokio, 5. maja. AS. Na izredni seji nove japonske skupščine bo potrjen zakonski predlog o gradnji novih ladij. Nova skupščina bo tudi potrdila odločno voljo japonskega naroda nadaljevati vojno do zmage. Te predloge je sprejela s predhodnim cesarjevim dovoljenjem. Mogočni italijanski pomorski in letalski uspehi Glasilo nemške vojske o pomenu italijanske mornarice Berlin, 5. maja. AS. Nemški tisk objavlja pregled mogočnih uspehov, ki so jih dosegle italijanske oborožene sile od začetka vojne pa do danes. Ta uspeh je obsežen v naslednjih številkah: v zračnih bitkah je bilo sestreljenih 2470 sovražnih letal; 610 nadaljnjih letal je bilo uničenih na zemlji. 797 pa jih je bilo verjetno uničenih. Potopljenih je bilo 119 sovražnih vojnih ladij, me«l njimi 70 podmornic. 193 drugih sovražnih ladij je bilo poškodovanih in 90 tor- pediranih. Berlin, 5. maja. AS. Glasilo nemških oboroženih sil »Biirsenzeitung« je posvetilo poseben članek italijanski mornarici, kjer popisuje, kako je italijanska mornarica postopoma pretrgala pomorske poti sovražnih ladij. Čeprav je pomen letalstva in podmornic v borbi proti sovražnim ladjam velikanskega pomena, je vendar treba priznati, da bi niti letalstvo in ne podmornice same ne mogle zdržati pri odločilnih bitkah za Sredozemlje, niti bi ga ne mogle zadostno braniti. Članek potem poudarja, da je Mussolini sam naročil gradnjo velikih bojnih ladij, Mussolini, ki v svoji zunanji politiki že mnogo let uveljavlja načelo: Avtonomija in popolna neodvisnost Italije od drugih vplivov. Poziv ministra dr. Gobbelsa Berlinčani naj dajo zgled drugim mestom i Berlin, 5. maja. AS. Gauleiter nemške prestolnice minister dr. Gobbelf je naslovil na berlinsko prebivalstvo poziv, ki naj vzbuja meščane k medsebojni ljubeznivosti in razumevanju v vsakdanjem življenju. Rekel je: »Vsakdo od nas je odgovoren, da se bo ta vojna zmagovito končala. Vsakdo sodeluje pri naporu za zmago ne samo s svojim delom in disciplino, marveč tudi z načinom, kakor opravlja to delo. Vljudnost in lepo vedenje so neobhodni pogoj za mirno in znosno sožitje ljudi. Me6to, ki ima 4 in pol milijona prebivalcev, lahko vztraja in prospeva le, če se vsakdo ozira in misli tudi na druge. Narodno-socialistični voditelj je pripomnil, da mora zlasti berlinsko prebivalstvo, o katerem gre po svetu glas, da ve pogumno in neprisiljeno prenašati vsakršne življenjske tegobe s svojim humorjem, mora dati zlasti v vojnem času zvesto tej svoji tradiciji dober zgled drugim mestom.« Potem nadaljuje:_ »Potrebno je, da se izkažete ljubeznive in vljudne in da te svoje kreposti svojim someščanom tudi dejansko dokažete. Med vsemi Berlinčani bomo našli zelo dobre meščane, moške in ženske, in med njimi so mnogi, ki bodo znali pokazati svoje kreposti, to so zlasti oni, ki so pri svojih poklicih v vsakdanjem 6tiku z občinstvu. Td naj bodo zgled vsem drugim.« Listi objavljajo potem posebne nagrade za tiste, ki se bodo v tej medsebojni tekmi za plemenitosti najboljše izkazali. Prva nagrada znaša 1000 mark, druge pa postopoma padajo do 150 mark. II Varnostni ukrepi ob turški vzhodni meji Sofija, 5. maja. AS. »Dnevnik« poroča iz Carigrada, da so turške vojaške oblasti izdale najstrožje\ varnostne ukrepe na kavkaški. perzijski in iraški meji. Promet med turškimi ob; mejnimi pokrajinami in navedenimi državami ie zdaj pod vojaškim nadzorstvom. Samo v določenih urah in na določenih mestih ie mogoče prestopiti mejo. Mostove in ceste stražijo turške čete. Zanimive Crippsove izjave je Rim, 5. maja. AS. Angleški minister Cripps imel pred 2 dnevoma po radiu govor, v katerem je dal dve zelo zanimivi izjavi. V prvi je dejal, da mora angleško ljudstvo popraviti svoje mišljenje o lastni vzvišenosti ter se podrediti novim idejam, ki pravijo, da ni višjih in nižjih narodov, temveč, da so vsa človeška plemena enaka. V drugi izjavi je Cripps rekel, da mora Anglija zdaj spremeniti svoj socialni ustroj in da v bodoče ne bo več mogoče, da bi imeli Angleže, ki plavajo v vsem obilju, drugi Angleži pa ne vedo, kako bi si zaslužili vsakdanji kruh. Gre za dve trditvi, s katerima se Anglija odreka vsem zahtevam svoje imperialne preteklosti in s katerima angleško velikaštvo nenadno zanikuje vse, kar je dozdaj tvorilo bistvo in obliko njegovega življenja. Anglija mora res biti v kar najslabšem položaju, da meče v morje svoja stoletna načela. Angleško velikaštvo mora čutiti, da se mu resno majejo tla pod nogami, da meče v Temzo svoje srednjeveške razredne in blagajniške pravice I Človeštvo pa spričo teh Crippsovih izjav odgovarja: če so Angleži v teh izjavah odkritosrčni, jemljejo sleherno vsebino vojni, katero je Anglija sprožila prav zato, da bi svetu vsilila angleško plemensko prvenstvo ter branila pravice angleškega velikaštva, katere je ogražal razvoj sodobnega sveta. Zelo verjetno pa je, da Angleži niso odkritosrčni in da skušajo s Crippsovimi besedami svet samo zmešati. Trojna zveza bo poskrbela, da bo Angleže prisilila, da bodo odkritosrčni in da bodo torej sprejeli načela, ki jih je izrekel Cripps in sicer z vsemi mednarodnimi gospodarskimi in socialnimi posledicami, katere prinašaj«. »Več kruha za Evropo« R"rlin, 5. maja. AS. Nemški minister za zasedena ozemlja na vzhodu je izdal knjižico z naslovom »Več kruha za Evropo«. V njej trdi in dokazuje, da bo vzhodna Evropa mogla zadostiti potrebam evropske celine glede žita in glede krme. Rusija bo lahko izvažala deset in pol milijona ton žita na leto, kakor jih je izvažala pred svetovno vojno. Ureditev ciganskega vprašanja v Bolgariji Solija, 5. maja. AS. Bolgarski list »Dennik« piše, da bo bolgarska vlada izdala poseben zakon za dokončno rešitev vprašanja ciganov, ki dela bolgarski vladi vedno večje skrbi. V mnogih bolgarskih vaseh je več kot četrtina prebivalstva ciganov, ki zlasti zadnje čase sprejemajo krst in sklepajo zakone z bolgarskimi državljani in tako resno ogražajo čistost bolgarske krvi. Po novem zakonu bodo zakoni med Bolgari in cigani strogo prepovedani, cigane pa bodo spravili v posebne osamljene vasi. Vojaške vaje na Švedskem Stockholm, 5. maja. AS. Včeraj popoldne so se v prisotnosti švedskega prestolonaslednika Gustava Adolfa in vrnovnega švedskega poveljnika generala Thoernela pričeli v Gote-porgu veliki manevri švedskih suhozemskih, letal ■sil ili iu {Krmorckih šSL »Izplača se pridelovati semena doma« Pod tem naslovom je bil objavljen v nedeljski številki »Slovenca« dne 3. t. m. kratek članek, ki opozarja zflasti naše mestne vrtni-narje na domače pridelovanje zelenjadnih semen. Ako bere ta članek novinec, ki se ni še nikoli bavil s pridelovanjem kakih semen, in takih vrtninarjev je med meščani največ, dobi vtis, kakor da je ta posel zelo preprost in da je uspeh odvisen sumo od dobre volje posameznika. Toda zadeva res ni tako preprosta. Nasprotno! Uspešno pridelovanje vrtnih, pa vzemimo samo zelenjadnih semen, je zlasti v našem mokrem podnebju in pri naših gospodarskih prilikah skrajno težavno in nezanesljivo. Zato morebiti ne bo odveč, ako podam k omenjenemu članku nekaj pojasnil in praktičnih migljajev. Za ta posel je treba pred v-seui nekega določenega znanja in praktičnih izkušenj, katerega znanja in izkušenj pa naši vrtnarji večinoma nimajo. Dalje je potrebna posebna vestnost, potem pa primeren prostor in vrhu vsega drugega tudi se vsaj prilično ugodno vreme. Upoštevati moramo, d« gojimo čez deset raznih »lavnih zelenjadnih plemen (kapusnice, korenč-niče itd.); da razpade vsako pleme nn mnoobi se pri Sadjarskem in vrtnarskem društvu in pri Kmečki zvezi v Ljubljani za 7 lir. — llumek. Uradni razglasi V Ljudskem domu je včasih zasedal deželni zbor To in ono iz ka'istrskih občin mesta Ljubljane V dvorani Mestnega doma so bila tudi razna poljudno znanstvena predavanja. Največje zanimanje občinstva so vzbujala predavanja zgodovinarja Iv. Vrhovca o stari Ljubljani. Pa io neka predavanja so imela veliko privlačnost. V Ljubljani se je naselil prof. Sercelj, znamenit poliglot, ki je umel in govoril nebroj jezikov, celo jezike najdivjejših narodov. Slovenski se je bil naučil v nekaj tednih. Vzel je v roke Pleteršnikov besednjak in kratko slovnico. In kmalu je govoril čisto slovenščino. Predaval je prav mikavno. Govoril jo o razvoju jezikov, o načinu, kako se sporazumevajo med seboj primitivni divjaki, katerih besedni zaklad jc povsod zelo ubožen. Se vedno mi ja v živem spominu, kako je nam znal gospod profesor ponirzoriti sporazumevanjo in govorjenje med afriškimi divjaki. Na spodnjem delu sedanjega Krekovega trga '"' i"jh bil svoja leta postavljen širok bazen z vodometom. Ob poletnih lepili dnevih in ob svečanostih je vodomet funkcioniral. Pozneje so bazen razbili. Tlo blažena pa se še sedaj pozna. Od Mestnega doma krenimo v Streliško ulico mimo hiš, v katerih so živele študentovske mamice in kjer je stanovalo mnogo malih in velikih študentov. Sedanji Ljudski doni je nosil takrat na pročelju napis: »Schiesstatte«. Iz tega so navadni Ljubljančani napravili »šiStat«, drugi celo »širštat«. V tem poslopju, katerega zunanjost je v glavnem ostala, je bila spodaj nameščena ljudska kuhinja, kjer so dobivali hrano tudi revni dijaki. Za te je med drugimi zelo skrbela »Jeranova dijaška miza«, ki jo je vodil blagi dr. Andrej Kalan. Tako bere človek v stari kroniki »Slovenca«, da je ta miza po poročilu Kalanovem decembra 1897 izdala za hrano dijakom 181.54 goldinarjev. Pok. dr. Kalan je bil res dobrotnik revnim dijakom. Bil pa je tudi dober psiholog in poznavalec dijaških razmer in navad. Hilro je spoznal, da li je prosilec res dijak ali kak pustolovec. Nekoč se je pri njem zglasil še dokaj čedno opravljen mladenič in se predstavil za dijaka. Kalan kratko: »Znaš sklanjati mcnsa?« Mladenič Be je dobro odrezal. Ko je dr. Kalan od njega zahteval prestavo daljšega latinskega stavka, je gospodu latinščina odrekla, in jadrno je zapustil dobrega kanonika, ki je takrat stanoval še Pred škofijo. V sedanjem Ljudskem domu v I. nadstropju je bila velika dvorana. Tu so se vrstile mnoge veselice, plesi in tam je zboroval tudi deželni zbor bivše vojvodine Kranjske. Strelišče, kakor so takrat nazivali to poslopje, je prevzelo funkcije nekdanje, po velikonočnem potresu močno poškodovane redute na šentjakobskem trgu. Reduta je popolnoma izginila takole januarja leta 1898. Takrat so bile vse razvaline odstranjene in nato se je tam začela zidati sedanja šentjakobska dekliška šola. Kranjski parlament je do velikonočnega potresa 1. 1895 zboroval v omenjeni reduti. Kadar je zasedal, je morala vladati okoli redute sveta tišina. Z verigami so zaprli vse dohode in cesto naokrog. Noben tovorni voz in tudi drugi vozovi niso smeli mimo voziti. Zabranjen je bil vsak ropot. Verige so na zunaj kazale, da sedaj zboruje važna korporacije, ki sklepa o deželnih zakonih in o blaginji dežele, verige pa naj bi bile tudi simbol strnjenosti in skupnosti vseh deželnih stanov. Po potresu se je kranjski parlament preselil na strelišče. Tam so bile dostikrat viharne seje, vrstile so se debate o vseh vprašanjih. Januarja 1. 1898 je bila n. pr. živahna debata o dunajskem vseučilišču. Sledila pa je pozneje tudi kratka ob-strukcija manjšine proti večini. Takrat je bil za vratarja dobrodušni gosp. Kurent, ki naa dijake, stanujoče v bližnjem »Babjem gradu«, kjer je stanovalo do 20 dijakov, skrivaj spuščal na galerijo, da smo z največjo pazljivostjo zasledovali govore in tudi razvoj obstrukcije, ko so brenčali kraguljčki, ptekale piščalke in doneli mali bobenčki. 0 strelišču pa lahko napiše kronist Se mnogo drugih zanimivosti, ki so razs'resene po raznih društvenih, mestnih in drugih kronikah. V bližini Ljudske kuhinje ob zidu je bila postavljena baraka. kjer je domoval in brusil nože dobri Hoff-mann, ki se je v mladih letih skušal tudi literarno udejstvovati in je izdajal tu in tam kak listek 7. raznimi poročili. Njega celo Levstik omenja. Ta mož je učakal visoko starost 90 let. Zaplenjena moka Te dni sta prispeli v Ljubljano z dolenjskim vlakom dve mladi dvajsetletni šivilji, neka Marija Rangus iz Stranj št. 4 in Fanika Bregar iz Tomarjev št. 24 pri Beli Cerkvi, ki sta prinesli s seboj 210 kg bele moke. Obe prijateljici sta to moko izročili neki Anici Rozman, stanujoči v Ljubljani na Sv. Petra cesti št. 85, ki jc prevzela razpečavanje te moke po. 26 lir za kilogram. Ko je bilo prodanih prvih 20 kg moke, se nezakonita kupčija ni mogla nadaljevati, ker so posegli vmes organi urada za nadzorstvo nad cenami pri Visokem Komisariatu. Organi so zaplenili moko in naznanili vse tri ženske in tudi brezposelnega šoferja Jurija Miklavca, kateremu ta kupčija ni bila neznana. Naročajte »Slovenca«! Prijava zalog usnja za galanterijske predmeta Z naredbo Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino St. 62 z dne 3. aprila t. 1., ki je bila objavljena v Službeuem listu za Ljublj. |>okrajino z dne 8. aprila 1942 ter je stopila istega dne v veljavo, bo se izdale analogno predpisom, ki veljajo na ozemlju Kraljevine, odredbe glede uporabljanja galanterijskega usnja. Od dne objave te naredbe je prepovedano izdelovanje kovčegov, torbic, vozne opreme, tapetniških predmetov, hišne oprave in usnjenih galanterijskih predmetov vobče lz kakršne koli vrste usnja. Od te prepovedi so izvzeti: predmeti za rabo oboroženih sil, sedlarske iu vpreine potrebščine, [jotrebščiiie za tehnično, znanstveno in zdravstveno rabo ter čevljarski izdelki in rokavice. Prepovedano je strojenje kož, namenjenih za izključno porabo pri izdelovanju predmetov, katerih izdelava ni več dovoljena. Strojene kože, ki so bile določene za izdelovanje omenjenih predmetov in so v zalogi pri in-dustrijcih, obrtnikih in trgovcih na dan objave te naredbe, so pod zaporo ter se smejo uporabljati ali pa prodajati zgolj za namene, dovoljene po tej naredbi in drugih veljavnih predpisih. Zalogo tega UBnja je prijaviti Zvezi delodajalcev Ljubljansko pokrajine na posebnem obrazcu po sledečih navodilih: Prijaviti se morajo vse vrste usnja, ki je namenjeno za izdelovanje kovčegov, torbic in ostalih usnjenih galanterijskih predmetov vobče, vozne opreme, tapetniških in knjigoveških predmetov (vezava knjig, izdelovanje beležnih koledarjev, notesov, map itd.) ter za izdelovanje hišne opremo. Prijavo je sestaviti v dveh izvodih ter se mora nanaSati na stanje, obstoječe dne 8. aprila 1942-XX. Prijavo so dolžni vložiti vsi industrijski, obrtni in trgovski obrati, ki navedeno usnje izdelujejo, predelujejo odnosno uporabljajo pri izdelovanju predmetov iz čl. 1. omenjene naredbe, ali ga prodajajo. Prijavo morajo prizadete tvrdke predložiti Pokrajinski Zvezi Delodajalcev najkasneje do 12. maja t. 1. na naslov: Pokrajinska Zveza delodajalcev Ljubljanske pokrajine. Združenje industrijcev in obrtnikov, Ljubljana, Beethovnova ulica 10. • Ako tvrdka nima blaga, ki je podvrženo prijavi, mora predložiti negativno prijavo, t. j. mora prijavo opremiti s pripombo »negativno«, jo podpisati in jo v dveh izvodih do gori navedenega roka, t. j. do 12. maja t. 1., poslati Pokrajinski zvezi delodajalcev. Prijava jo obvezna. Podjetja, ki ne bi dostavila prijav v določenem roku, odnosno bodo navedla netočne ali pomanjkljive podatke, bodo kaznovana s predvidenimi sankcijami. Slednjič opozarjamo, da morajo vsi industrijci, obrtniki in trgovci, ki izdelujejo ali prodajajo omenjene izdelke, odnosno, ki izdelujejo, predelujejo ali prodajajo usnje, namenjeno za izdelovanje teh predmetov, voditi posebno prejemno in oddajno knjigo po vzorcu, ki ga je predpisala Trgovin-sko-industrijska zbornica. Vabimo vse interesente, da v lastnem interesu ter v izogib v naredbi predvidenim strogim kazenskim sankcijam — poleg denarne in v hujših primerih zaporne kazni se bo vselej odredila tudi zaplemba blaga — točno postopajo po predpisih naredbe, zlasti pa, da pravočasno in v redu vlože predpisane prijave. Ureditev racloniranja živil (Nadaljevanje) Člen 5. Osebna živilska nakaznica je vezana na osebo in je neprenosna. Lastnik (ali njegov namestnik) jo mora vrniti občinskemu uradu, če je poklican jx>d orožje ali če odide iz družine zaradi trajnega vstopa v kako zajcdnico ali odpotuje iz Kraljevine in domneva, da se ne povrne v enem mesecu po odhodu. LIrad, kateremu se mora nakaznica izročiti je urad tiste občine, kjer je lastnik v trenutku ko nastopi vojaško službo ali kjer je zajednica, ali iz katere odpotuje ob odhodu iz Kraljevine. V primeru smrti so družinski člani dolžn vrniti pokojnikovo nakaznico občinskemu pre skrbovalncmu uradu. Člen 6. Prepovedano je: a) prevzeti od ob finskega preskrbovalnega urada živilske nakaznice, ki so naslovljene na osebe, ki ne žive več skupno z družino; b) ujjorabl.jati živilske nakaznice, ki se nanašajo na družinske člane, kateri zaradi vpoklica pod orožje ali zaradi preselitve v zajednico ali zaradi smrti niso več člani družine. Člen 7. Živilska nakaznica se sme uj>orab-ljati za nabavo racioniranih živil samo pri obrtniku, potrošnikovem stalnem dobavitelju, v občini, ki je nakaznico izdala. Da dobi obroke, do katerih ga upravičujejo odrezki, mora jKitrošnik predlo/.iti obrtniku živilsko nakaznico v. času njene vel javnosti. Ko izroči zahtevane obroke, mora obrtnik odrezati in odvzeti ustrezne odrezke. Potrošnik ne,sme izročiti obrtniku niti prepustiti drugim odrezke, katerih ne porabi sam. Člen 8. Za dobivanje racioniranih živil v re- stavracijah, gostilnah itd., je živilska nakaznica veljavna razen v občini, ki jo je izdala, tudi v vsaki drugi občini. Potrošnik mora predložiti živilsko nakaznico upravitelju obrata, Iti mora zaradi postrežbe z obrokom zahtevanega živila odrezati od nakaznice ustrezni odrezek za tisti dan ali za naslednje dni. Člen 9. Potrošnik, ki es le začasno pre-seli iz občine svojega bivališča v drugo občino pokrajine, uporablja še nadalje živilsko nakaznico, katero mu je izdala občina njegovega bivališča, in si nabavlja racionirana živila svobodno pri katerem koli obrtniku v novi občini. Člen 10. Potrošnik kise preseli za trajno iz občine svojega bivališča v drugo občino, mo-ra to javiti občinskemu preskrbovalnemu uradu prve občine, da mu izda posebno potrdilo, in mora potem v 10 dneh od dne preselitve zahtevati pri občinskem preskrbo v al nem uradu občine, v katero se je preselil, da mu zamenja živilsko nakaznico, ki jo ima. z novo nakaznico, za kar mora vložiti novo prijavo o svojem družinskem staležu. Občina novega bivališča sme izdati živilsko nakaznico v zameno za tisto, ki jo stranka že ima, samo, če ji predloži potrdgilo občine, odkoder je prišla. pO dne. ko se mu izda nova nakaznica, uporablja potrošnik živilsko nakaznico, ki jo še ima. Občina, ki izda po gornjih predpisih nove nakaznice v zameno nakaznic, izdanih od druge občine, mora takoj podati odvzete živilske nakaznice občini, ki jih je izdala, da more ta zaznamovati preselitev v izvirniku prijave, v kateri je vpisana oseba, ki se je preselila. Člen II. Občine smejo izdajati neposredno in na zahtevo prizadetih začasne živilske nakaznice oziroma živilske nakaznice s samimi odrezki za dobo veljavnosti od dne, ki sledi izdaji, in označene, kakor na stalnem delu. z be-scl>o »začasno«, ki se odtisne s pečatn'kom. Začasno nakaznice so smejo izdajati: a) inozemcem in Italijanom, bivajočim v inozemstvu, v Italijanski Afriki ali v posestih, ki se začasno vselijo v pokrajino; b) vojakom, ki pridejo na dopust; c) stalnim članom zajednic, ki bi jih te iz kakršnega koli razloga odslovile; d) vobče vsem takim osebam, ki dokažejo, da iz odpravi-čenega vzroka nimajo živilske nakaznice. Občinski uradi, ki izdajo po prednjih določilih začasne živilske nakaznice, morajo zaznamovati njih izdajo: a) za tujce in Italijane, došle iz inozemstva, na potnem listu; b) za člane oboroženih sil in niilitariziranih zborov na dopustnici, izdani po vojaškem oblastvu; c) na izjavi o odhodu iz za-jednice, ki jo izda njen poglavar; d) na pismeni izjavi, katero morajo predložiti osebe brez živilske nakaznice. Ta izjava, ki mora obsegati take podatke, da omogočajo prikladne ovedbe pri drugih občinah, ostane pri občinskem uradu, ki izda začasno živilsko nakaznico. Člen 12. Nabava racioniranih živil za zajednice (skupine oseb, živečih 6kupno zaradi skupnega namena: verskega, učnega, zdravstvenega, delovnega itd.) je urejena takole: a) kjer bivajo v skupnosti trajno (zavodi, zavetišča, samostani, semenišča, venske združbe itd.), dobivajo zajednice racionirana živila v trgovini na nabavnice za potrošnike; te izdajo občine na posebno izjavo poglavarja zajednice, katero je treba sestaviti na posebnih obrazcih (obrazec D. -S. C.), ki se dobijo pri občinskih preskrbovalnih uradih. Na prvi strani izjave se morajo nadrobno navesti količine rednih in posebnih obrokov pristo-ječih posameznih živil; na hrbtni strani pa člani zajednice z navedbo njih starosti, svoj6tva, poklica in naslova, ki jih upravlčuje do posebnega obroka. Preden se izdajo nabavnice, se morajo občinski preskrbovalni uradi uveriti o resničnosti in točnosti izjav po primerjavi s polarni za zajednice iz člena 4. naredbe Visokega komisarja z dne 12. avgusta 1941-XIX št. 84 in po računskem preskusu zahtevanih količin; b) kjer se zalosno zbirajo gosti, ki bi morali praviloma imeti osebno živilsko nakaznico (penzije, bolnišnice, zdravilišča itd.), uporabljajo zajednice, da bi postregle gostom z racioniranimi jedili, živilske nakaznice, ki jih ti prinesejo. Člen 18. Dopolnilni obroki racioniranih živil, ki se priznavajo določenim skupinam potrošnikov, se nabavljajo na način, ki se zdi Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu najprimernejši (uporaba \ dodatne živilske nakaznice ali nabavnic za posebne skupine potrošnikov itd.) in ob pogojih, ki jih določi ta zavod. -Tudi dodatne živilske nakaznice in nabavnice za posebne skupine izdajajo občinski preskrbovalni uradi na prošnjo prizadetih, ki morajo dokazati svojo pravico do posebnega obroka tako, kakor to predpiše Pokrajinski prehranjevalni zavod. Člen 14. Obrtniki dobavitelji racioniranih živil morajo: a) odvzeti potrošnikom ob prodaji toliko odrezkov živilske nakaznice, kolikor jih je natanko treba za vzeta živila, in nabavnice za jK>6ebne skupine potrošnikov, ki jih izdajajo občinski preskrbovalni uradi; b) prodajati racionirana živila ves poslovni čas, ko je obratovalnica odprta. Obrtniku dobavitelju racioniranih živil se prepoveduje, da bi brez opravičenega razloga odrekel zahtevano postrežbo svojih stalnih odjemalcev z racioniranimi živili. (Konec prih.) PROFESORJU TOMCV 1 i je odšel v božje kraljestvo sonca in miru, ave! Tiholon velrc je zgibal vonjive liste malih cipres in nad Žalami so se v tisti opoldanski uri miru in pokoja spreletavale megle. Zdaj, zdaj jih je raztrgal sončni pramen in se ponujal skoznje, ko utrip nebeške luči. Z belim peskom posuta tla, ki sem stopal po njih k mali kapelici svetega Jožefa, so se lahkotno šumfe vdajala in zavijala korak v nekakšno svečano spoštljivost, ki ji nisem vedel vzroka. Tam sredi prelepega Vrta mrtvih ždi kapelica. Majcena je in tesno v cipresasto rastlinje ovita. Z loki prepleteni baldahin, ki se boči nad njo, jo varuje v zavetju in njena topla belina se zdi koprenast pajčolan. Na tleli se riše preprost napis ko v starih cerkvah: »Facti sicut sumus consolati. Lanqueus contritus est et nos liberali sumus«. Potolažili smo se. Zanka se je pretrgala in mi smo rešeni. Mislil sem bil, da Te bom našel vsega spremenjenega, pa je bilo Tvoje lice ko vedno, ož^ir-jeno i rahlim usmevom, ki si z njim ogreval in ljubil, krog ust še vedno tiste odločne poteze, ko da si pravkar izgovoril povelje. In spal si, tiho in spokojno si spal, da sem stopal po prstih, ker gGra gs Kal., da bi Te ne zbudil iz božiih sani. Roke "so Ti' oklepale križ, pred njim je ležal šopek belih nagelje*. Slopil sem v stran, da bi Te lažje gledal. Po-slednjič sem se hotel razgovoriti s Teboj iz oči v oči, kot sva se v tisti cvetni pomladi tolikokrat razgovarjala. iz oči v oči, pozno v noč. *Veke so se mi spustile vse trudne in sladke sanje so me obšle. Prebudil si se in se mi nasmehnil, trpko in ljubeznivo, kot se znaš le Ti nasmehniti. Vztrepetal sem, ker me je bilo sram moje krivde in v lice mi je hušknila rdečica. Ti pa si stopil k" meni, podal si mi roko, kot si vedno storil, in ko sem se drznil, da sem Ti pogledal v lice, so mi govorile Tvoje žive, nikoli trudne oči: »Glej, prišel si, tudi ti si priSel. Vrnil si se, pa so mi rekli, da si odšel in da se ue vrneš nikoli več. Veš, nisem verjel. Vse dni, vsak trenutek, od tiste bridke ure naprej, ko si sobotno opoldne poslednjič šel iz moje izbe, sem upal in trpko verjel, da se vrneš. Zdaj si prišel, spet si naš, ko v tistih sončnih, cvetnih dneh...« Bilo ml je, da bi zdrsnil pred njim na kolena in zajokal s svetopisemskim nesrečnim: »Oče, več nisem vreden, da se imenujem Tvoj sin ...«, pa on tega ni čakal. Nasmejal se mi je in bil v svojem resnobnem nasmehu ves ljubezniv. »Oprostite ml!« sem hotel izreči odrešilne besede, a povest, ki sem mu jo moral povedati je bila tako dolga, da si nisem tega drznil prej, preden je ne sliši. In moja zbegana duša je govorila njegovim mirnim očem ... »Mlad sem zdaj, pa bil sem mlajSi, in strašno vihrav sem bil tistikrat. Življenje je žehtelo v meni in hotel sem delati, veliko delati, in hotel sem biti borec, velik borec. Poznali ste me že od prej. Nikoli si nisem bil mislil, da me poznate, pa ste vendar bolje vedeli, kdo sem, ko jaz sam. Takega ste me sprejeli za Mladca. Kadar me je pozneje kdaj obšla grenka ura, sem se spomnil na tisto pelkovo jutro, ko sem v škofijski kapelici ves pokopan v jutranji somrak svetlobe, ki je lila skozi poslikana okna, obljubil zvest svojim načelom in mladčevski organizaciji ostati. Prenekaterikrat sem se skušal otresti teh ljubkih misli, pa kadar sem videl Vaš obraz in mirne, nikoli obsojajoče, prizanesljive oči, so se mi spovračale spet in spet. Koliko ste mi dali, ko sem delal v Katoliški akciji, kolikrat me rešili nevšečnosti v šoli, med tovariši, pri ljudeh, ki sem jih s svojo vihravostjo odbijal, to vedo le trije: Bog, ki je vso Vašo nesebično skrb pisal v svojo večno kroniko, Vi, ki sem Vam v zahvalo rodil toliko bridkih ur, in jaz, ki nisem imel prej moči, da bi prišel k Vam, zajokal in zašepetal s svetopisemskim nesrečnim. Pa sem bil krivičen in sem Vas grdo klevetal. Niste mi rekli besede o tem, prijazni ste bili z menoj in brez očitkov. Napadal sem organizacijo, ki mi je dala vse dobro, skoval sem skrivno zaroto proti njej. Vi ste molčali, kot ste molčali vedno, kadar so Vas blatili in žalili. Tako tegobno trudna je moja duša v tem trenutku, gospod profesor, ko se Vam izpovedujem in bridko obžalujem vse. kar sem Vašemu imenu ln organizaciji s svojo slepoto škode storil. Želel sem si solz, da bi mi bilo lažje, a moje oči so zrle le v Vaš obraz in negibne so čakalo moje prsi, kdaj mi položite roko nanje in mi viijete le drobec svojega miru v razboljeno srce. Tu stojim pred Vami, izgubljeni sin, čakam obsodbe, ki je ne bo. Iz Vaših oči sijeta mir in ljubezen, vseodpuščajoča, brez očitkov, brez graje, ljubezen, ki ne pozna visoke oholosti, ljubezen marveč, ki trpi in čaka. Slepota je padla z mojih oči, zdaj gledam svetlobo in dan, zdaj tudi vem ceno Vašemu delu. Pa smo se norčevali iz Vas, ker niste nikoli odstopili od svojih načel, ki smo jih mi, junaki* teptali dan za dnem, uro za uro. Niste nam godili, ker ste ljubili žrtve in odpoved lastnemu ugodju, ker ste se smejali minljivi slavi, ki je nam bila vse. In Vi ste šli mimo nas ko vihar nebesni, ki zajame in vleče za seboj... Zdramil sem se iz svojih sanj. Vetrc še vedno drhti skozi ciprese, megle se vsovdilj prebegavajo čez nebes. Tu v tem tihem zavetju ležite, oči Vam sanjajo mirno, negibne roke oklepajo beli križ, pred njim šopek belih nageljev, poslednji dar Vam, ki niste nikoli sprejemali darov. Gledal bi Vas in gledal in bi ne mogel odtrgati svojih oči od Vašega skrivnostnega smehljaja. Pravijo, da se iz teh sanj ne prebudite več. Glejte, kako smešni so! Ali niste v nas, tudi v meni, manjvrednejšem, ves živ, ves sončen in mogočen vodja, bolj ko kdaj koli poprej? Mar Vaic plameneče besede ne užigajo še vedno., ■ novih ognjev? Mi vemo in verujemo: Plameifco ste prižgali, ki s svetločistim plamenom gori hi, ki ne bo ugasnila nikoli! Mi hočemo po Vaši poti, z Vami iu ob Vas, vse dni do zmage. n Vaš bivši Mladec akademik. 2)o obdelana, zakaj za plugom okopavajo z motikami še marljivi dela vi ..... šredi dela zadela delna kap. Ohromela je. Svoje hudo trpljenje ie boguvdano prenašala, dokler je ni Bog poklical k Sebi po večno plačilo za V6a hudo boguvdano prenašala, dobra dela, ki jih je toliko storila v 6vojem življenju. Za njo žalujejo tri hčerke: gospa Ivanka por. Lilleg, gdč. Nina in gospa Vera por Prebil, katerim izrekamo globoko sožalje! Rajna g06pa pa naj počiva v Bogu! + Gospa Cecilija Erzin, žena posestnika in trgovca v Šmartnu pri Kamniku, je v bolnišnici na Golniku izdihnilo svojo blago dušo. Bila je dobra krščansku žena in skrbna mati. Truplo so prepeljali v Šmartno pri Kamniku in pokopali na tamkajšnjem pokopališču. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše iskreno 60Žalje! — Nobenih romanj v Rim na papeževo proslavo, Olavni odbor za pripravo slovesnih proslav pape. ževega škofovskega jubileja, ie 6poročil vsem škofijskim odborom, naj 6e vernikom objavi, da ne bo nobenih romanj v Rim za papežev jubilej, ker ima zato vsa proslava bolj intimen značaj. Pač pa naj se verniki tedaj v molitvi spominjajo i svojega poglavarja. _ Važen železniški sporazum. V Trieste je iz-Sofije je prispelo sporočilo, da je bil tam sklenjen sporazum med železniškimi ravnateljstvi držav jugovzhodne Lvrope. Sporazum so podpisale Italija, Francija, Švica, glede potniškega prometa iz imenovanih držav na Hrvaško, Srbijo, Bolgarijo in Grčijo in obratno. Sporazum vsebuje tudi določilo, da bodo V6i ti potniški vlaki vozili skozi Trieste. — Nastopilo je toplejše vreme. Ni še mogoče govoriti o izgledih letošnje letine. Kakšna bo sadna letina? Mnogi so optimisti! Sv. Florijan ie vreme okrenil nekoliko na boljše, kar se je poznalo prvič pri dnevni temperaturi in drugič pri dviganju zračnega pritiska. Od nedelje na ponedeljek 6e je dnevna temperatura dvignila za dobrih 6 stopinj in je v ponedeljek dosegla že višino + 14.8° C. Bilo je toplo, toda vetrovno, pojx>ldne 6e je zelo pooblačilo. V6e je kazalo, da se bliža od 6everoza. pada kaka nevihta. Toda deževni oblaki so 6e raz-gnali. Tudi jutranja temperatura 6e je popravila. V torek zjutraj je bila najnižja v mestu + 2.5° C. Barometer se je v torek dvignil že na 771 mm. — Huda kazen za krivo pričevanje. Prav stroge kazni določa pri na6 še veljavni kazenski za.ozar-jamo, da bo predstava v 6redo izven abonmaja po znižanih cenan od 15 lir navzdol. Peli bodo: Orle-ia — Golobova, Evridiko — Vidalijeva Amorja -Kušejeva. Dirigent: D. Žebre, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Sirnoniti, koreograf: inž. P. Golo-vin. Naznanila GLEDALIŠČE. Drama: Sreda, S. maja' oli 17.30: •Vdova RoSlinkn«. Red Kreda. — Četrtek, 7, maja oh 17.30: »Zaljubljena žena«. Iied Četrtek. — 1'elok, 8. maja: Zaprto. — 8ohota, 9. maja ob 17.30: »Voda . Izven. Znižane cene od 13 lir navzdol. Opera: Sreda. 6. maja oh 17: »Orfej ln Evridika«. Tzven. Znižane cene od 15 lir navzdol. — Četrtek, 7. maja oh 17: »Don Pasqualo<. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. — Petek. 8. maja ob 15: »Indija Koromandija«. Mladinska operota. Izven. Zelo znižano cono od 12 lir navzdol. — Sobota, 9. mnja ob 17.30: »Prijatelj Frlc« Red R. RADIO. Sreda. i. maja: 7.30 Poročila v »loven-Mini. — 7.45 Lahka glasba. V odmoru napoved časa. — £.15 Poročila v italijanščini. — 13.15 Duot harmonik Malgnj. — 12.40 Koncert soprnnistke Sigfrid Riehthoren' — 13.00 Napoved časa Poročili v italijanščini. — 13.15 Poročilo Vrkovnega Poveljstvn Oboroženih Sil v slovenSčini. — 13.30 Izredni orkester iz Sev. ATrike. — 13.50 Pisana irlashn. — 14.00 ftramol Ljubljana. — 14.45 Poročila v slovenSčini. — 17.15 Komorni zbor vodi dirigent D M ftijaneo. — 19.00 »Govorimo italijansko«, prof. dr. Stanko Lehen, — 19.30 Poročita v slovenSčini. — 19.45 Pisana glasba. — 20.00 Napoved časn. Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenSčini. — 20.30 Pesmi vojnega čnsa. — 20.45 Simfonični orkester vodi dirigent Annando La Rosn Parodi. V odmoru predavanje v slovenSčini. — 22.00 Zanimivosti v slovenSčini. — 22.10 Adamičev orkester. — 22.45 Poročila v Italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: mr. Ba-karčič, Sv. Jakoba tr0 pravici lahko imenujemo klasično. To ne velja samo za njene monologe, v katerih je bila nepfekosljiva, ampak prav tako za njene nastope v igri dialogov. Duševna okretnost, ki jo zahtevajo od nje posamezni položaji, je ni nikjer zapeljala v individualizacijo realistične igre, tako da je njen pojav vseskozi razodeval idealno podobo resničnosti. Hrepenenje izgnanke, žalost in obup potomke Tantalovega rodu, dostojanstvo svečenice, ponos kraljevske hčere, čistost deviške žene in plemenitost lepe duše, vse to se je s pomočjo njene poetične recitacije prelivalo iz dna duše in našlo svojo zu-nnnio dopolnitev v čudoviti ubranosti gibov in kretenj. Ifigenija ge. Elviire Kraljeve je bila precej drugačna in se je ločila od prve tako po pojmovanju, kaikor po izraznih sredstvih. Njen element je, kolikor morem presoditi po vlogah, v katerih sem jo imel doslej priliko videti, v psihološki in realištični označitvi, in v tem me je potrdila tudi njena Ifigenija. Ga Kraljeva je pojmovala Ifigenijo bolj osebno ter jo skušala v tem smislu tudi karakterizirati. Resda je tako idealno vsebino Goethejeve pesniške vizije podala v čim otiplji-vejši podobi, vendar je s tem, ko je prenesla njeno težišče v individualno označitev, ne samo poenostavila celotno podobo, ampak ji odvzela tudi mnogo tiste slogovne značilnosti, brez katere si Goethejeve Ifigenije niti misliti ne moremo. Menda ni slučaj, da je ga. Kraljeva dala svoji igri posebno tople poudarke v tretjem dejanju, v prizorih prepoznanja z Orestom. Lepa, predvsem pa jasna v vsebinskih poudarkih je bila tudi njena recitacija, čeprav je njen glas sam po sebi oster. V skladu z njenim pojmovanjem je bila tudi precejšnja zunanja razgibanost, če izvzamemo tu in tam nekoliko prisiljeno kretanje rok. Na splošno pa je bila njena Ifigenija vendarle prerealistična. S tem nočem reči, da v njeni igri, kakor je bila podana, ni bilo prisotnosti in moči, ampak le, da igralski realizem v tem primeru vzbuja pomisleke. To pa obenem kaže, da vloge te vrste niso predmet osrednje igralske strasti in nadarjenosti ge. Kraljeve. S te strani — glede na stilno primernost — se je tretja Ifigenija mnogo bolj približevala prvi. Ga Mileva Boltar-Ukmarjeva je prvi del svoje naloge izčrpala v podrobni in smiselni razčlenitvi pesnikove podobe. To je tudi vzrok, da je bila njena Ifigenija precej močno refleksivno poudarjena in tako vidno skušala združiti misel in čustvo. To jo je že samo po sebi približalo klasicističnemu pojmovanju, s čimer je v skladu tudi njeno prizadevanje, da poudari svojo liigenijo prav tako v oblikovnem pogledu. V tej estetski volji po izoblikovanosti lepe notranje in zunanje podobe vidim eno izmed bistvenih potez njenega igralskega hotenja. Sprva je bila njena igra precej neenotna, zdaj prepričujoča, zdaj še tipajoča, v tretjem dejanju me celo ni mogla ogreti. V zadnjih dveh dejanjih pa se je njena igra uravnala in se zlila v tako ubranost, da je silila k občudovanju. Tu se je naposled razodela vsa moč njene osebne nadarjenosti in, če bi bila njena Ifigenija vseskozi na tej višini, bi lahko govorili o popolnosti igralskega izraza. Posebej naj omenim igralkin smisel za slikovitost in izvirnost poze (n. pr. v začetku četrtega dojanja). Ta izvirnost se je pokazala zlasti v njeni pesmi Park, ki pomeni tudi v izvedbi višek njene igre. Ta detajl je bil vpbče mojstrovina zase. Tudi v razvojnem pogledu predstavlja Ifigenija pomemben mejnik v odrskem prikazovanju ge Mileve Boltar-Ukniar-jeve. Namesto retoričnega patosa, ki je bil včasih značilen za njeno recitacijo, nas je presenetila z voljo, ki ume tudi burno čustvo ukleniti v prave meje. Na prvi pogled je videti taka zaposlitev igralskih moči odveč, loda ko človek vidi troje tako različnih interpretacij, se mu zazdi utemeljena in upravičena, tembolj, ker sodijo vse tri Itigenije med vidnejše igralske uspehe letošnjega leta. To je za naš ansambel posebno laskavo priznanje, saj je včasih celo večje gledališče v zadregi, kadar išče igralko za Ifigenijo. Ce primerjamo vse tri Ifigenije med seboj, je pokazala nedvomno vsaka marsikaj svojskega in zanimivega. Vendarle pa razloček ni bil samo v pojmovanju vloge ln v načinu igralskega podajanja, ampak tudi v stopnji osebne zmogljivosti ali kvalitete. V tem pogledu prisodim prvo ceno Ifigeniji ge. Saričeve. Ta umetnica ima pred ostalima dvema po moji sodbi predvsem tri prednosti. Prvič ju prekaša v materialu (glas, postava, kretnje, sploh obvladanje telesa), dalje zadovoljuje njena igra v celoti in je brez manj izrazitih prehodov ali celo votlih mest, razen tega pa je najbolj osebnostna, prežarjena s tistim neopredeljivim čarom, ki daje poseben sijaj vsaki včliki umetniški stvaritvi. Pri nji naposled tudi močneje občutiš željo, da bi jo ponovno videl, kar se mi zdi vsekakor pomembno priporočilo za sleherno umetnino. Res si nisem mogel kaj in sem si — v svojo največjo radost — ogledal predstavo še četrtič. Čutim, da tega nisem storil samo zaradi Goethejevega dela, ampak predvsem zaradi Ifigenije ge. Šaričeve. Z Ifigenijo je v igri najmočneje povezan Orcst, čigar prvotno pasivnost, posledico zamračenega duha, je g. .lan obvladoval s smiselno igro, ki jo dosegla pretresljiv višek v prividu mimohoda mrtvih prednikov. Tu se je njegova duša razklala in ozdravela v varstvu čiste in plemenite Ifigenije. Prehod od duha begajoče groze v junaško umirjenost in plemenitost Agamemnovega sinu je podal g. Jan v pojmovanju in izvedbi dovršeno. Poleg te podobe je ob Ifigeniji najmočneje poudarjen kralj Toas. G. Milan Skrbinšek v njem ni iskal posebnosti barbara, saj bi to nasprotovalo stilni enotnosti igre, ampak je poudaril poleg kraljevega dostojanstva predvsem preporod človečnosti, ki ga doživi ob Ifigeniji. Od obeh stranskih vlog je izrazitejši le Pilad. O. Nnkrst je temu Orestovemu prijatelju dal predvsem mnogo vedrine; njegova podoba je bila izredno simpatična, tako v notranjem zanosu kakor v zunanjem nastopu. G. Gregorin. ki je zdaj že ponovno igral Arkasa, je po moji sodbi premalo varoval tisto skromnost, ki je tej vlogi potrebna, ter je brez potrebe spreminjal svojo podobo od predstave do predstave. V celoti pa je »Ifigenija na Travridk dosegla nadpovprečen uspeh in jo po pravici lahko prištejemo med najboljše predstave v letošnjem letu. Franco Vodnik. 112. V kratkem času je prižvižgal sem po polju vesel mladenič. Bil je Mirko. Almirine bistre oči so ga opazile že od daleč, kako se je tako veselo požvižgajo vračal domov od veselega spremljevnnja. In ko je prišel blizu lipe, je stopila deklica pogumno kraj pota. 113. Mirko ni spoznal nočne, v črno haljo zavite prikazni Pozdravi jo v prvo, a ker ni odgovora, še v drugo. Zainan. še v tretje pozdravi: »Dober večer!« In ker Se ne dobi odgovora, stopi k prikazni, zgrabi jo močno zu roko in vzklikne: »Kdo si v tej pozni uri, ki ne odzdravljaš na pozdrave?!« 114. V tem trenutku zdrsne deklici halja raz lice, mesec zasveti — Mirko ves prestrašen spozna Almirin obraz. Kakor da bi ga piknil gad in mu globoko v srce zasadil strupene zobe, tako je v tem hipu odskočil, iz-pustivši Almirine roke. Kri mu je zastala, srce nehalo biti; glas zastal v grlu. Mali oglasi B Službi | Dobe: Dobro kuharico z dobrimi priporočili, za vsa dela v gospodlnjstvu iščem za mirni dom. Naslov v upravi »Slovenca« pod Stev. 2677. b ESffifl Moderne otroške voziike Športno In globoke, lahko takoj prodate za gotovino, Ce Jih ponudite Novi trgovini »Ogled«, Mestni trg 3. vhod skozi vežo. Krojaške odpadke volnene ln bombažne, pletlljske ln šiviljske odrezke. kakor vse tekstilne odpadke kupuje Gcrk-man Hrenova ulica 8. K J._i—---- Pozor! Zopet kupujem vse vrste vreče In odpadke (krojaške, volnene, šiviljske) ln stare cunje po najvišji ceni. — Alojz Grebene, 6v. Petra cesta stev. 33. Telefon 34-26. 1 Sobe 1 Oddalo: Prazno sobo veliko, sončno, takoj oddam. HISnik. Vllharjeva St. 37. Vse vrste antlkvarlčnlh knjig od najstarejših do najnovejših, kupuje knjigarna Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6. Opombe k mednarodnim nogometnim tekmam IWIUI!!I Učenko za trgovino z mešanim blugom, se sprejme. Marija Andolsek trg. Mirna St. 23. v Razprodajamo dalije najlepših vrst, begonlje, gladlole In druge cvetne gomolje Zahtevajte cenik. Sever & Komp., Ljubljana. Grah po 9 lir, fižol za stročje 14 ltr, bučnlce 16 lir In mesečne Jagode, ki rode že prvo leto nudi Sever & Komp., Ljubljana. 1 Pianino lep, dobro ohranjen, prodam. - Naslov v upravi »Slov.« pod St. 2772. 1 j Poizvedbe [ 1000 lir nagrade dobi tisti, ki Izsledi črn kovčeg z vsebino ženske obleke ln drugo, ukraden pred hišo Gosposvetska št. 13, I vrata Filatelisti pozor! Nakup ln prodaja znamk vseh vrst. JOL albumov Id tllatellstlfintb ootreb-Sčln le najugodnejša v knjigarni Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva ultcn 6 Telefon 44-24 ningu nemške enajstorice je .dal poudarka vztrajnosti. Pripravljalne tekme so igrali po 2 krat 50 minut, razen tega pa 60 s teki čez drn in 6trn stopnjevali 6Vojo telesno zmogljivost. Mednaiodne tekme niso zanimive 6amo zaradi igre ah različnega 6istema, pač pa zaradi najrazličnejših 6pro6titev in odtenkov rasnih lastnosti, temperamenta in načina borbe V Budimpešti je zmagala nemška preračunano6t Herbergerja in pa nemška kondicija, ki je bila tokrat več vredna od madžarske nadarjenosti. V prvem polčasu, ko so Madžari silovito napadali, je igral za Nemce glavno vlogo Rohde. Razdiral je. Kar je mogel, vodil le še tradicionalne španske bikoborbe, angleške je razdiralne akcije in vse se je vrtelo okrog njega. debyje in ameriške boksarske senzacije. Ugotoviti Ko so v drugem polčasu Madžari opešali, )e Ljudje vseh časov so bili prežeti družabnega duha; radi so se sestajali na zabavah, radi motrili dogodke, ki dražijo živet. Stari Orki so se zbirali v stadionih, stari Rimljani v kolosejih — od takrat je poteklo čez 2000 let — dandanes pa so nogometna igrišča kraj, kjer se zbirajo velikanske množice sprostitve željnega občinstva. V Berlinu ga je bilo 00.000, v Milanu 50.000, v Budimpešti 40.000. V klasičnih časih so se navduševali za lahko atletiko, pozneje za junake rokoborbe in pankra-tiona, dandanes pa se je razmahnil nogomet in pritegnil pozornost milijonskih množic. popularnostjo nogometa bi lahko primerjali tradicionalne španske bikoborbe, angleške pa moramo, da je za nogomet vedno več zanimanja. Tudi v tem ie nekaj kulturnega napredka. Nogomet je namreč duhovita igra, pri kateri ne gre za krvoločnost, tudi ne za neposredno borbo moža proti možu; v središču igre je drobna ti6nja. ta žoga, kateri veljajo V6i udarci in brce, in v ka- tero so uurte tisočere oči dv,Sa. zdal Pada- r'stl Pa- kl 60 P.rlš1' g tero so uprte tisočere oci. fante kaJ<0 ztnagU e o, so postali slab« j Nogometje^v našem j tole tj u^ šport, kjj™ 60 začeli zapuščati igrišče, ko so videli, '........................... Medn prevzela vodilno vlogo napadalna vreta. Kmalu &o izenačili, dosegli vodilni gol in končno povišali razliko na 5:3. Ljudje, ki 60 prišli gledat zanimivo igro, 60 preživeli 90 minut podobno, kakor če čitaš detektivski roman in sočustvuješ z junakom, ki 6e zdaj dviga, zdaj pada. Tisti pa, ki 60 prišli gledat 6V0je ' be volje in mednarodni pomen. Izkušeni strokovnjaki izberejo j^ublfenat^tSnar^ so me! med 100.000 igralci 11 moz, ki morajo biti naj. kakor'Mnjmjv in velik teater. Mikavne so tudi bistrejši, najbol| izurjeni najbolj stenii itd. Nemci za ,. di ki » je V6een0) kako po,^ igrai kako so zaupali to nalogo Herbergerju, Madžari pa ■ -0 Le„tj 0pazujej0 gledalce, kako čustvu-posebni komisiji. Za prijatelje nogometa pomeni r. |n bodrijo, kako se sprostijo ob igri, do katere taka igra užitek prve vrste. Nekateri občudujejo vgak ■ ^^ vdjke nogonwtne virtuoznost v obvladanpi žoge. drugim gre za du- , ,ekme ^ is,en (ea) v katerenl nastopajo moj-hovite napadalne poteze, velikanski večini pa za' r zmago. In ker 6e vršijo tekme vselej na »pristranskih tleh«, stoji za domačim moštvom tri četrtine občinstva, ki ima vso pravico do navijanja. Ljudje niso le nevtralni opazovalci, pač pa bodrilci, sodniki, kritiki, ki bi najrajši vdrli na igrišče in po. magali. Tako je bilo tudi v nedeljo v Budimpešti. Madžari 6o se tako dobro pripravili, da sta predsednik nogometne zveze in državni trener Molnar javno izjavila, da upata na zmago. V prvem polčasu, ko 60 Madžari vodili 6 3:1, ni bilo na tribunah nikogar, ki bi dvomil v premoč domačih. Nemški trener Herberger je najbrže 6 tem računal. Nogometni strokovnjak pač pozna rasne odlike, in ve prav zanesljivo, kako igrajo Spanci. Švicarji ali n. pr. Madžari, ki 6e odlikujejo po temperamentni igri. Prav zaradi tega je izuril Herberger 6voje moštvo za premoč v zadnji polovici igre. Pri tre. Krznene plašče stri, ki ne znajo svojih vlog na pamet. Možje v areni, katerih virtuozna spretnost je znana tudi v inozemstvu, garajo kolikor morejo, odloča pa zdaj nadarjenost, zdaj šola, pogosto pa tudi golo naključje. Po tekmi v Budimpešti vemo le to, da 60 zmagali Nemci — vprašanje, kdo je boljši, pa bodo reševali 6pet na bodočih tekmah, ki bodo privabile spet ogromne množice gledalcev. LJUBLJANSKI EMTrOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15, ob neti allah tn praznikih ab 10JO. 14.30. 16.30 in 1P.30 Jaek Holt naJsimpattčnejSi interpret čiste ljubezni v filmu, ki predstavlja globoko tragedijo duAe VIHAR V GORAH Mona Barrie. Antonlo Moreno KINO SLOOA - TEL. 27-30 Pretresljiva zgodba mladega dekleta Uničena sreča (sa Miranda, Rossano Brazzi itd. KINO UNION - TEL. 22-21 Film krasnega oetia in irloboke poezije, Življenje In ljubezen velikega pesnika najlepših pravljic H. C. Ander-ena ŠVEDSKISLAVČEK Joachim Gottschalk - IL8E WERNER -Kart I.udvig Diehl - Glasba W. Zeller KINO MATICA - TEL. 22-41 Iščem domačo hrano dam event. tudi stanovanje. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Domača hrana« 2750. Zajčje kože nam dajte takoj v strojenje, da vam jih moli ne poškodujejo L ROT. krznarstvo v LJubljani, Mestni trg 5. ln drugo Kožuhovlno sprejemamo v shrambo. Tudi za potrebna popravila Imamo sedaj največ časa. L. ROT. krznarstvo. LJubljana, Mestni trg 6 Čitajjte »Slovenca« Paul Henze: 29 Steklar iz Murana zgodovinska povest »To bi mi ne bilo težko Ko sem začel s temi iskanji, sem bil v steklarn: pri »Dveh zmajih«. Govoril sem z mojim gospodarjem, pa ta me ni razumel, ni mi dovolil. Ni bi,i pač mož, kakor Andrej Guisetti. Začel sem torej sain Trideset let je že od tega časa. Pomnite, da nisem imel drugega^ cilja, ampak istega kakor vi, Boccaro: veličino naše dr-žavel Da Murano odkrije ta kristal, da ga jaz po-veličam s to častjo!... Na drugega, dragi Boccaro, takrat nisem mislil... Ko je človek mlad, vidi vse veliko in lepo . Življenje pa odvzame človeku navdušenje in srčnosti« Gualteriju so se spet udrle solze iz oči. Videl je vnovič dneve svojih borb, svojih upov, 6vojih ponižanj... Janeza je objel občutek občudovanja, ki ga je vedno imel v svojem srcu do starega steklarja. Videl je zdaj v njeni le nesrečnega tekmeca! Tudi Gualterio je iskal kristalno steklo! In celih trideset let! In Janez mu je odvzel, ne da bi vedel, korist in slavo velikega truda, ki bi bil lahko kronan z usjiehom!... Zaslutil je, kako strašen IBdarec je bil to za Gualterija. Iz preproščine njegove duše je vstal resničen kes... »Koliko je moral trpeti!« je pomislil. Položil je spet roko na Gualterijevo ramo: »Gospod Peter! Kaj pa ta Holandec?« » Ko sem prišel pred dvanajstimi leti v »Štorkljo«, je bilo moje stanje, kakor sem vam ga opisal. Imel sem ie nekaj stotakov dukatov dolga. Takrat sem srečal Van Ooetena Razumel je moje načrte im se me oklenil. Jaz sem mu popolnoma zaupal. Najpraj j« plačal v m moj dolg, potem mi je dajal denarja na predujme, kolikor sem hotel. Le tu pa tam mi je dajal po večje vsote, nego sem j'b v res- J niči dobil. Pogodila sva se, da vrnem ve« denar, J ko iznajdem kristalno steklo. Pred tremi tedni sem podpisal zadnjikrat: bil sem njegov dolžnik, kakor je on trdil, za dvajset tisoč dukatov. V resnici sem jih dobil le osem tisoč.« »To je nesramno oderuštvo!« »Pa kaj hočete! Podpisal sem! To je bilo nekaj dni pred praznikom »Poroke z morjem«. Na ta praznični dan pa ste mi vi, oprostite mi, Janez Boccaro, ukradli vse moje navdušenje, vse moje hrepenenje... Tistega dne sem v trenutku spoznal, da sem zgubljen!... Nisem dvomil več, da mi je Holandec še tistega večeTa vzel poslednji up Van Goeten je prišel k meni kot divja zver. Očital mi je goljufijo! Janez Boccaro, recite, sem bil ja« česa kriv? Nočem reči, da sem bil njegova žrtev. Oba sva zidala na verjetnost iznajdbe, oba naj 6i deliva tudi izgubo! Tega pa ni hotel slišati. Imel je papirje z mojim podpisom in bi ee jih labko po6lužil. Dal mi je teden dni odloka. Potem bi mi prodal vse na javni dražbi. In Tulija, moja hči, bi bila za vedno osramočena... Planil bi nanj im ga raztrgali Zakaj nisem tega storil! Bolje bi bilo zdaj zame!... Pa nisem še obupal. V enem tednu se marsikaj spremeni. In imel sem prav. Drugega vam ni treba menda pojasniti?... Tako je ostalo le eno samo sredstvo, da potolažim njegovo jezo. Pokazati mu listek: »Tukaj je kristalno steklo!« To skrivnost bi kupil, a nisem imel denarja. Pa sem poznal vas, Janez Bocoarol. Ko me je prosil Andrej Guisetti v vašem imenu za roko moje Tulije, se mi je posvetilo: rešen »il... Storil sem, kar sami zdaj veste...« Janez je pomislil in rekel: »Do tu ne vidim še nobenega zločina. Res je, da je v tej kupčiji nekaj, kar odbija, vidim pa iz vBefa, da ja Slo vaa vaSe »tremi jen j« za tam, da obvarujete Tulijino čast. Pa bi lahko izdelovali to steklo in tako prišli do denarja! Vašega bega, Gualterio, vašega bega ne razumem!« »Počakajte! Ne sodite me tako strogo, Janez Boccaro! Plačal sem in bom plačal drago, za trenutek nepremišljenosti. Ampak glejte, stvar je grozna! Ko ste mi izdali skrivnost o steklu, sem šel k Van Goetenu in sem mislil, da sem že rešen. Napisal sem formulo o kristalu na listek papirja in mu rekel: »Glejte način pridobivanja tega stekla; vrnite mi moje papirje!« Takrat sem šele spoznal podlost tega človeka. »Kaj naj jaz napravim z njo? Treba je, da greste gori v Haag sam z njo...« Razumel sem, pa je bilo že prepozno. Ta človek, o katerem sem mislil, da je le oderuh, je bil ogle duh naših sovražnikov, vohun! Kakor žival me je ujel v zanko in mu nisem več mogel zbežati. Skušal sem ga pregovoriti. Dobro, sem rekel, pustite, da delam! Počakajte! Izdelam toliko, da lahko vse poplačam. Bom bogat in vi tudi!« On pa je imel vse drugačne načrte. Najbrž so ga gori doma že pričakovali. »Samo dvoje je mogoče,« mi je zagrozil : »Ali plačajte, alii pojdite z mano! Dva tedna odloka vam dam.« Tako sem se ujel. Kje bi naj pač našel dvajset tisoč dukatov?...« »Kaj? Gospod Peter?« ga je Janez prekinil. »Ali niste mislili nič name?« Gualterio ga je pogledal in uetinice so mu stre-petale. »Janez, Janez! Vi iimate res dobro srce! Vas občudujem in nisem vreden, da bi se dotaknil vaše .roke...« »Bomo videli 1« »Kaj? Vi jih imate, vi...« »Ampak, Peter Gualterio, ali sem se kdaj obotavljal? Oh, ko bi mi kdaj potožili vaše skrbi, vaše teža/ve, vaše zadrege! Dvajset tisoč dukatov? Ali bi jih n« dobil takoj?... 6e več »o mi dajati...« »Res je! A nisem mislil na to. Ne, jaz sem bil ljubosumen na vas! Mislil sem. da ste tudi vi jezni name... Videl sem le, kako je hiša prodana, kako je hči osramočena...« »Ampak, da ete bežali!...« »Da, da! Vem. . Zelo sem bil neumen,... nič nisem pomislil... Ta Holamdec mi je povsod sledil in mi kazal sramoto, če ostanem... Nasprotno mi je govoril o lepi in srečni bodočnosti, če grerii ž njim. Izgubil sem glavo... Star sem in truden, Janez... Imejte usmiljenje z mano... Bežal 3em... Da, jaz Peter Gualterio, sem storil to... Storil sem ta zločin in sem danes obsojen na smrt... Ah, Tulija, Tulija, moja hči!...« Zaihtel je... Janez je hodil gori in doli... Bil je kakor pijan... Nov načrt se mu je neaadoma porodil v glavi. Ni šlo več za to, da bi rešil izdajavca in mu rekel; Pojdite in se skrijte. kamor hočete!... Hotel je nekaj boljšega... Kar je bilo zdaj potrebno, je bila povsem druga stvar... Zdaj je moral rešiti Gualterija iz rok pravice, iztrgati ga od zločina, od njegove vesti in ga zato spet pripeljati v Benetke ter dati hčerko očetu im očeta hčerki... Kakšen velik načrti Janez ni odstopil. Besede »nemogoče« ni več poznal. »Peter Gualteriol Veste kaj napravimo? V Benetke se vrnemo, takoj 1« »V Benetke? Jaz?« »Da, v Benetke, ki bi jih ne smeli nikdar zapustiti! Ali nimate dolžnosti, rešiti svojo hčerko?« »Res je., res je. Da, rešiti Tulijo... Potem pa naj pride smrti« »To je pa druga stvari Upajte, Gualterio. Tudi to se zgodi z božjo pomočjo 1« »In Holandec?« je vprašal Peter. Janez je odgovoril. h Ljudsko tiskarno v LlubHanI: Jož« Kramar!* Izdajatelj: tal Jože Sodja Urednik: Viktor Cenili