295. številka. Ljubljana, v soboto 21. decembra 1895. XXVIII. leto. SLOVENSKI NAROD. liihaj* Ttak dan ive««r, isimsi nedelje in praznike, ter velja po polti prejemati ta avstro-ogerske deiele aa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld, sa Četrt leta 4 gld., ta jeden ajajajc 1 gld 40 kr. — Za Ljabljano lirea pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., aa četrt leta 3 gld. 30 kr., aa ieden mesce 1 gld. 10! kr. Za pošiljanje na dom računa bo po 10 kr. na mesec, po 30 kr. ta Četrt leta — Za tuje deiele toliko vec, kolikor poštnina znaka. Za oznanila plaonje se od itiriatopne petit-vrate po S kr., ce ae oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce te dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se it vole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredailtvo in apravniltvo je aa Kongresnem trgu fit. 12. UpravDittvn naj rc blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Načrt novega obrtnega zakona. i. OJkar je sedaj veljavni obrtni red stopil v veljavo, slišale so se pritožbe, da ne zadošča potrebam obrtnega stanu, da se je položaj obrtnega stanu poprej slabšal, nego zboljšal. Nade, ki so se vanj stavile, se niso uresničile. Načela, na katerih je osnovan, so največ zdrava in dobra, a razne izjeme, ki so se mu dodale, so ga naredile iluzoričnega. Mali obrtnik čuti posebno pritisk velikega obrtnika in baš v tem oziru ne daje veljavni obrtni red nika-kega ali vsaj ne zadostnega varstva, dočim pa dela mnogo ovir svobodnemu razvoju malega obrta. Zato so pa vedno prihajale prošnje državnemu zboru, da naj premeni obrtni red, v ta namen se je bila sklicala obrtna enketa. Že koalicijska vlada je bila pripavila neki načrt obrtnega zakona, a se ga naposled trgovinski minister grof Wurmbrand ni upal predložiti, ker je videl, da bi zadel pri svojih somišljenikih na upor. Sedanja vlada se je pa takoj lotila tega dela. Odkritosrčno rečeno, da mi od sedanje vlade nismo nič posebno dobrega pričakovali. Morda je vlada imela najboljšo voljo, a morala se je ozirati na stranke, na katere se opira. Večina tistih poslancev, kateri žele resnično zboljšanje obrtnega stanu, je sedaj v opoziciji, dočira na vladni strani levičarji in češki veleposestniki igrajo vplivno vlogo. Ti se pa potegujejo največ za koristi velike obrt ni je, ker so mnogi mej njimi tovarnarji ali pa veletržci. Za to je pa vladni načrt polovičarsk, prinesel je pač nekaj zboljšanja, a v večini so pa ostale tiste napake, katere so bile v starem. Pritožbe malega obrtnega stanu ne bodo ponehale, temveč se bodo šele povečale. S tem, da se bode v dvomljivih slučajih vprašalo obrtne zadruge za njih mnenje glede dokaza zmožnosti, še obrtnemu stanu ni pomagano, posebuo ko de ni rečeno, da bi se obrtno oblastvo potem tudi moralo ravnati po mnenju. Seveda mars kaj je odvisno od tega, kako se bode izvajal novi zakon. Na izvajanju je kaj mnogo ležeče. To se je čutilo, odkar imamo sedanji obrtni red v veljavi. Marsikateri udarec malemu obrtniku bi se bil odvrnil, da se ni obrtni red tol- mačil navadno le velikim obrtnikom ali pa trgovcem v korist. Tudi v bodoče najbrž ne bode bolje, ker uradniki, ki ga bodo izvajali, so največ še studirali ob času, ko so se z vseučiliških stolic še razlegale man-šesterske ideje kot jedini pripomoček za napredek. Po našem mnenju se tudi ne bode dalo za obrtnike nič dobrega doseči, dokler se obraz državnega zbora bistveno ne spremeni s pametno volilno reformo, da parlament postane bolj pravi izraz ljudskega mišljenja, sedaj je le zastopstvo nekaterih pri-vilegovanih razredov, katerih interesi se pa ne strinjajo z interesi večine prebivalstva. Predloženi načrt je jako obširen in bodemo prihodnjič govorili obširneje o posamičnih njegovih določbah in o njih izrekli svoje mnenje. To je potrebno, da državni poslanci izvedo potrebe našega obrtnega stanu. Reči pa moramo že danes, da mi jako dvomimo, da bi predloženi načrčt, kdaj zakon postal. Postavodajna doba se že tako približuje h koncu in tudi je še rešiti več drugih stvarij. Posvetovanja v obrtnem odseku bodo gotovo dolga in živahna, pokazala se bodo razna nasprotna mnenja in naposled se bode stvar že kje toliko zavrla, da poteče državnemu zboru postavodajna doba, če ga morda vlada ne bode poprej prisiljena razpustiti. Državni zbor. Na Dnnaji, 20. decembra. V današnji seji poslanske zbornice se je rešil budgetni provizorij za prve tri mesece 1. 1896. Najzanimivejša epizoda je bil govor štajerskega konservativca K a 1 te n eg ge r j a, posvečen katoliški ljudski stranki, pa tudi govor maloruskega poslanca RomanČuka je obudil zanimanje. Od slovenskih nekoalirancev je jgovoril dr. Gregorec, Hohen-vvartovci so molčali. Razpravo je otvoril posl. Schvvarz, ki je konstatoval, da se zmatra mirni ton, v katerem govore mladočedki poslanci tako, da so opustili državnopravni princip, kar ni osnovano. Tudi na spravo še ni misliti, ker Nemci svojih pozicij na Moravskom in v Šleziji ne bodo opustili dokler se jim ne odvzemo. Boj se mora dobojevati. Od postopanja vlade v dež. zboru češkem glede opravi- čenih zahtev naroda češkega je odvisno, na kako stališče se postavijo češki poslanci napram vladi. Mi nečemo napraviti tu kako tržišče in ne zahtevamo nikakih koncesij. Za to, kar nam bo vlada dala jej tudi ne bomo izkazovali nikakih protikon-cesij, ker je rije dolžnost delati za koristi vseh narodov. Posl. Kaltenegger se je dotaknil diferenc mej Dipaulijetn in Hagendorfeijem. Dipanli je Hagen-dorferja predstavil kot lažnjivca češ, zategadelj se mora pojasniti razmerje mej konservativci in katoliško ljudsko stranko. Grof Iloheuvvart je vzgleden voditelj svojega kluba in neresnica je, če Člani sedanje katoliške ljudske stranke govore, da so bili v klubu terorizovani. Nepotrditev dr. Luegerja je baje uzrok izstopa Dipaulija in njegovih tovarišev. Ko bi bili vsi štajerski poslanci zapustili klub, bi bil ta razpadel, in njega deli bi se bili pridružili raznim nacijonalnim frakcijam. To pv bi bilo s katoliškega stališča obžalovati; če se hoče tirati zgolj nacijonalna politika, potem je avstrijske politike konec. Najprej se je reklo, da je nepotrditev Lu^gerjeva povod izstopu, baron Dipauli pa je rekel, da je povod ta, od nReichspošteM zapeljano mlado duhovščino zopet spraviti na pravo pot. Če je to res, potem je upliv tega lista poguben in nekaj resnice je že na tem, sicer ne bi bili gospodje izbrali za svojo stranko drugega glasila. Dipauli je Hagendorferja poiskal in mu to povedal, da bi se stvar izvedela v Gradci. Duhovščina na Štajerskem je na krivem potu, stranka nima trdne podstave in to je uspeh barona Morseva. In zakaj ? Ta gospod je jezen, ker ni postal minister. (Veselost in burno pritrjevanje ter ugovarjanje. Eben-hoch: Tako bi ne smeli govoriti o bivšem klubo-vem tovarišu; dr. Ho fina n: Slovenski minister je hotel poBtati; dr. S te i n w en de r: To je preveč neumno; Kaltenegger: Ali bi morda hoteli drugače se obnašati? Steinwe nder: Te stvari so preveč neumne. Kaltenegger: Vi ste preveč neumni.) Sam baron Dipauli je dolžil Morseva, da je provzročil razkol. Zato je obžalovati Dipaulijevo postopanje. Duhovščina ne bo gospodom storila usluge, da bi v odločilnem trenutku stala na liberalni ali nemškonacijonalni strani, mi pa nismo Kakor veter! Kakor strela! No — hvala Bogu, v kratkem bom tudi jaz taka lastovka!" nTi s svojim trebuhom? — Ti? ■— Lepa lastovka, lepo te prosim, lastovka pet in devetdesetih kil!" „Kaj boš! — Glavna stvar je to, da sem kupil danes bicikel, storil trdni sklep, učiti se kolesa, in izbral tebe za svojega učitelja." „Tvoje zaupanje me zelo časti, o Ducek! Napel bom vso svoje skromne moči —" „Tudi jaz jih bom napenjal; drugače ne bo nič! lu če te je volja, takoj plačajva in pojdiva precej pogledat moj novi bicikel in začniva se de danes voziti. — Greš?* „Novi" bicikel mojega prijatelja je bil pato-logična prikazen. Na različne načine polomljen, s špagami zvezan, oguljen in zlo — rabljen je slonel na vseh udih bolehen v Buckovi vlažni drvarnici, kjer ga je držal po konci jedino le neupogljivi jekleni značaj. nTi streti rao moreš, potreti nikdar." „Koliko si pa dal zanj?" „Štirideset goldinarjev. Toliko je mej brati v reden.u »Mej navadnimi ljudmi pa petnajst. Uščipnili Bucek na biciklu. Tiste dni se je moj prijatelj Bucek odpovedal satanu in vsemu vesolju . . . Vstopil je mej kolesarje. Bilo je poleti nekega vročega popoludne — če se ne motim — po kosilu, ko je prišel za menoj v kavarno. Videlo se mu je, da ga vznemirja in mori strašna tajnost, katere sam ne ve, kako bi se je laže odkrižal ! Nemirno se je premikal po stolu, izid pol svojega moke in vlekel obraz v bridke gube domače slave. „Plener je šel, Bucek !M mu rečem, da bi ga nekoliko razvedril. „Kaj pa ti praviš k temu?" „Naj gre v božjem imenu, jaz ga ne bom nazaj klical, kakor tudi ne pomnim, da bi se bil jaz s tem človekom kedaj srečal v življenju in se ž njim kaj pogovoril." „Ali se ti, o Bucek, tako malo zanimaš za politiko?" „Vse ob svojem času, prijatelj, tako govori modri Šalamun, kateremu pamet ni nikdar pošla, Čeprav je bil tisočdveetc krat oženjen. Politika je za-me bolj zimska zabava. Zdaj 80 mi druge stvari na mislih." .Beži kam 1" „Tako je!" je poudaril Bucek, in glas se mu je tresel od primernega navdušenja. „Za vse se zanimam, ljubi moj, za vse, karkoli veseli olikenega moža in slovanskega hišnega posestnika. Zakaj: „Ne saiao, kar na levo je stran" in tako dalje, kakor se bere." „0 Bucek, Bucek! Kako si ti zdaj-le Gregorčiča grdo pomešal! Lepo je sicer, da se vsaj nekoliko baviš z nato literatio, kar te visoko po-vzdiga nad nad druge slovanske hišne posestnike, ali —u „Z literaturo pa ; čeprav to ime izgovarjam s posebnimi težavami. Vse to je za po zimi. In toliko sem tudi še navihan, kakor tisti Stritar in Čubic in Prešeren." „Subica bi jaz rajši ne vtikal v to druščino. Saj vender veš, da je bil slikar z bratom vred." »No prav. Ti slikarji so imenitni ljudje, čeprav ne znajo delati nobenih pesmic. Narobe pa ti moram nekaj drugega povedati!" Bucek mi je zdrčal s stolom bližje . . . Tačas je švignil mimo kavarne uren kolesar! Mojemu prijatelju so se zasvetile oči. „Le poglej ga l" je vzkliknil. „Kakor lastovka! krivi, da se je vsa katoliška duhovščina razcepila na dva tabora. Posl. pl. Troll: Fej, takim rečem. Posl. dr. S trans k y je trdil, da vlada na Moravskem poleg oficijelne vlade še postranska, katero vodita Chlameckv in Promber. Pri imenovanjih se upošteva vedno volja teh dveh. Govornik je potem navajal, kako nezaslišano škandalozne reči se gode na Moravskem in da nobena pritožba nič ne pomaga, ker imajo Nemci tudi pri upravnem ho-dišču posebno srečo, katere izvor — je rekel govornik — nam je dobro znan. Končno je govornik grajal poslovanje c. kr. korespondenčnega urada. Posl. Roman čuk je pojasnjeval uzroke, zakaj je prišla maloruska deputacija na Dunaj, zavračal vsa od poljske in vladne strani razširjana sumni-čeoja in ostro šibal vlado, da je krono napačno informirala. Finančni minister dr. pl. Bil in s k i je zopet ponavljal svoja modrovanja o veljavi, katero naj si \M.ik narod sam pridobi in oblastno zatrjeval, da škadalozne gališke deželnozborsko volitve spadajo v gal ški dež. zbor. Skušal je potem in s;cer na jako nesimpatičen način zavrniti Romančuka in končno zmagonosno vzklikni), kaj bomo razpravljali, Borna loctita est, cesar je govoril in s tem je stvar pri kraji. Posl. dr. Gregorec je obžaloval, da se je sploh kdaj sklenila pogodba z Ogersko in rekel, da se Avstrija ne sme več podrediti vodstvu Ogerske. Govornik je razpravljal o posamičnostih pogodbe in končno se bavil s provokacijami, s katerimi trpinčijo Jugoslovane Nemci in Lahi, (Govor priobčimo v celoti. Op. ured.) Ko sta govorila še generalna govornika Vašu t y in Engel ter poročevalec Beer se j« bud-getni provizorij vzprejel in nadaljevanje seje določilo iia nocoj zvečar. V IJ ililjuni. 21. decembra. Slovenci v isterskem deželnem zboru. Campitelli, bivši in bodoči isterski deželni glavar, je sedaj na Dunaju. Grof Badeni se baje pogaja ž njim, kako bi Slovence spravili zopet v deželni zbor. Lani je bil isterski deželni zbor sklenil, da v deželnem zboru se morajo vse interpelacije in predlogi staviti v italijanščini Grof Badeni skuša Italijane pregovoriti, da bi dopuščali tudi slovenske interpelacije in predloge in bi za njih prevod moralo skrbeti predsedstvo. Slovenski poslanci pa s tem najbrž ne bodo povsem zadovoljni, ker s tem se slovanščina vender le ponižuje, kajti italijanskih predlogov pa nikdo na slovenski ali hrvatsko ne prevaja. To prevajanje je povsem odveč, ker Italijani sami žo znajo toliko slovenski, da jih razumejo, če le hote. Ko bi ne razumeli, bi ne zagnali tacega kuka. kadar se jih kak slovenski govornik le malo dotakne. Pogajanje z Italijani je že zaradi tega povsem neumestno, ker jim bode vsled tega še močneje vzrastel greben. Ko bi vlada pokazala, da se ž njimi ne nvsli šaliti, bi kmalu krotki postali. Katoliška ljudska stranka in volilna pravica hlapcev. Čitateljem našega lista je znano, da so printaši novopečene katoliške ljudske stranka še nedavno bili veliki nasprotniki volilne pravice hlapcev. ro te zopet jedenkrat za petdeset kron ! Ali jih ni škoda? Ti si šel v Jeriho, ljubček moj!' Toda z ljubečim očesom je ogledoval opeharjeni lastnik svoj zanikerni stroj. Nobeno obreko vanje ni zaleglo prav nič. Vlekla sva torej sumni poligon tja nekam za mestni log na samotno cesto. Bucek je komaj čakal, da bi zajahal. 1»■ lal se je zelo pripravnega in pogumnega in mi ponu.nl najboljše cigare radi „dobre volje". „Ako si tudi še danes vsako kost dvakrat zlomim," je dejal, nprej pa ne odneham, dokler ne znam vsaj tako hitro, kakor dirja kakšen konj srednje velikosti." Toda, ko sva prišla na ugoden kraj, in ko sem ga nagovoril, de nij zleze na sedlo, se je začel najedenkrat obotavljati. Pogledal je vse kamne na cesti v obče, jarek kraj nje pa še posebej. Voda v njem se mu je zdela jako umazana . . . Izjavil mi je tedaj naposled zelo previdno: „Najbolj pametno je, ako prenehava najin pouk še o pravem času." „Saj še začela nisva, Bucek! Alo, le gori; sedi!* „To se pravi, dragi prijatelj, ako si že tako Posebno dr Ebenhoch se je na več shodih odločno izrazil proti temu, da bi hlapci volili za državni zbor. To bi utegnilo motiti dobre odnošaje mej hlapci in gospodarji. Tudi nek poslanec kranjske katoliške stranke nikakor ni mogel razumeti, da bi njegov hlapec tudi volil. Sedaj, ko so Ebenhoch in tova-viši osnovali ljudsko stranko, pa ne morejo več tako nasprotovati volilni pravici kmetijskih delavcev, ker bi sicer bili čudna ljudska stranka. Zato je pa „Linzer Volksblatt", ki je prvo glasilo ljudske stranke, se v nekem članku izrekel že za volilno pravico hlapcev, češ drugače pojdejo hlapci v socijalistični tabor. Kar na to je pa že prinesel drugi članek, v katerem pa ni več za volilno pravico hlapcev tako navdnšen in misli, da se poprej ne sme dovoliti, da bi volili hlapci, da se katoliška delavska organizacija povsod razširi, prepovedo plesi in več drugih stvarij premeni, ker le potem je pričakovati, da bodo hlapci volili tako, kakor gospodarji. Iz vsega se vidi, da katoliška ljudska stranka ni prijateljica delavcev in če bode glasovala za razširjenje volilne pravice, bode le iz strahu pred soci-jalnimi demokrati. Nemški naoijonalci in protisemitje Sem-tertja se pokaže nasprotje mej nemškimi nacijonalci in protisemiti, a gospodje se hitro zopet pobotajo. Te dni sta bila dva shoda na Dunaju, na katerih se je to nasprotje precej očitno kazalo. Na nekem shodu govorila sta Pacher in Wolf. Poslednji je rekel, da se morajo nemški nacijonalci upreti krščanskim socijalistom, ki hočejo pod plaščem protisemi-tizma pogladiti pot konkordatu. Zanimivo je pa, kar je povedal govornik zastran dr. Luegerja, da se bode ta namreč priznal za nemškega nacijonalca, ko postane župan. To govornik popolnoma dobro ve. Nam se nekaj tacega tudi zdi, ker drugače bi s najbolj Slovanom sovražna lista „Deutsches Volks-blatt" in „Deutsche Zeitung" toliko ne ruvala zanj. — V katoliškem ljudskem društvu je pa klerikalni dr. Porzer izražal veselje, da je krščansko socijalno gibanje nemškim nacijonalcem izpoduaknilo tla. Kdo ve, če se dr. Porzer ne moti in da ne bode ravno narobe. Rumunska deputacija. Demokratični poljski list „Kurjer Lwowski" odločno zavrača druge poljske liste, da bi deputacija bila satna delo Rusiji prijaznih starorusinskih agitatorjev. Na čelu deputacije so bili ljudje, ki nikdar niso pripadali k starorusinski stranki. Vodje depatacije so pa napak storili, da so trdili, da so zlorabe pri volitvah bile naperjene le proti Rnsinom, dočim so bile proti gališkim kmetom sploh. V poljskem delu dežele so se godile še večje zlorabe, kakor v rusinskem, kar kažejo mnogi ugovori proti volitvam. Naravnost smešno je pa trditi, da je deputacija delo protisemitske agitacije. Vodja deputacije Romančuk se je obrnil do vseh strank. Posebno pa ta list graja nekatere dunajske liste, ki po sili hočejo deputacijo napraviti za rusko in protisemitsko delo in že pišejo, da je pot na Dunaj bila pitfana z ruskimi rublji, poleg tega pa po svoje zavijajo cesarjeve besede. Dogodki v Turčiji. Tudi Amavti se zače njajo gibati in v Carigradu se boje, da se začne vstaja po v.st-j Albaniji in Stari Srbiji. Vlada je vsled tega imenovala Hejri pašo za poveljnika v natančen, da rajši preloživa najine vaje morebiti | na jutrišnji dan, da se tista voda tam le nekoliko odcedi! In nikari ne ongaviva danes preveč okolo nje." „Mlaka ti naudaja nepotreben strah! Držal te bom, da ne padeš. In če tudi zmuzneš v njo, saj je Gradašica blizu, se greva pa kopat. Torej, podvizaj se v sedlo I Jedenkrat moraš začeti, ako hočeš znati." Globoko je vzdihnil, se udal v svojo usodo in zlezel na kolo. Noge so mu mahale prosto v zraku. Prijazno me je pogledal . . . „Ali se še ne peljemo?" je prašal silno nedolžno. »Stopaj na pedale! Pritiskaj kakor tista lastovka mimo kavarne." »Lastovka! — Oakaj!--Ali veš, kaj premišljujem zdaj-la, ko tako-le tukaj sedim sredi narave na svojem biciklu? — Ne? — To-le premišljujem, da so me prodajalci res ogoljufali I In sedlo me strašno tišči! Morebiti pa narobe sedim ?" „Ali ne vidiš, da so tukaj ročniki?" „Je že res! — Nikari me še ne poženi, lepo te prosim! Počakaj še nekoliko, da se malo privadim tega hudirja. In jaz lahko premišljujem nadalje in ti naznanim, da bom še jutri zopet prodal kosovkem vilajetu. Ta general je znan zaradi svoje odločnosti in vlada upa, da bode on hitro napravil red. — Armenci nabirajo denar pri svojih rojakih po večjih mestih, da morajo nadaljevati vstajo. Armenci v Egiptu so dubili pretilim pisma, ako ne pošiljajo revolucionarnemu odboru nekaj doneskov. Nekateri so se branili in stvar spravili pred sodišče. Sodišče je oprostilo izroČevalce teh pisem ker so se izgovarjali, da so dobili pisma poslana in bo jih izročili dotičnikom, ne da bi bili vedeli, kaj je v njih. — Nobert paša, ki je tudi Armenec, je poslal revolucionarnomu odboru v London večjo svoto. — Kijamil paša noče prevzeti velikega vezirstva, katero mu ponuja sultan. Izgovarja se, da je močno bolehen. Razpor mej Anglijo in Zjedinjenimi državami. Predsednik Zjedinjenih držav ni iz same ljubezni; do Venezuele se tako razjezil med Angleži, ki hočejo nekoliko povekšati svoje ozemlje, temveč tukaj gre za koristi nekaterih bogatinov Zjedinjenih držav. Na prepornem ozemlju je več zlatih rudnikov in venezuelska država je neki družbi iz Zjedinjenih držav že dala dovoljenje, tukaj kopati zlato. V Angliji zatorej tudi dobro vedo, da ne dobe tega ozemlja, ako bodo Zjedinjene države določevale mejo. — Zbornica poslancev Zjedinjenih držav je že dovolilo 100.000 dolarjev za komisijo, ki pojde vrejat mejo. V senatu je pa senater Chaudler predlagal, da se 100 milijonov dolarjev dovoli za topove in puške. Ta predlog sedaj pretresa senatov odsek. — Da bi prišlo do vojne, se pa vendar še dvomi, ker bi pri tem posebno trpela trgovina obeh boju-jočih se držav. Obojestranski državniki se bodo še dvakrat premislili, predno začno boj. Stvar se bode zavlačevala diplomatičnim potom, v tem času bodo pa v Ameriki volili novega predsednika republike in položaj se morda precej premeni. Cleveland je namreč nekoliko tudi zaradi tega tako odločno nastopal, da pokaže, da njegova stranka zna braniti državno koristi in tako vpliva na izvolitev novega predsednika. Rad bi bil menda še jedenkrat izvoljen. Slovansko Sokolstvo. „Sestavil sem kadre narodni pehoti, nadaljevanje dula moram drugim prepustiti.* Dr. M. Tyrfi. Te besede nahajajo se v sokolski oporoki Tyr-ševi, v njih označeno je veliko započeto delo, čegar izvršitev je moral veliki Sokol prepustiti svojim naslednikom. Ob jednem pa je s temi besedami začetnik in oče slovanskega Sokolstva pokazal tudi pot po kateri je sokolstvu korakati. Postavil je načelo, da Sokolstvo bodi steber in podlaga narodnemu delov, nju ; v njem naj se osredotoči vse, kar čuti in deluje ter se navdušuje za narod svoj. Vsi slojevi narodne družbe naj bodo v Sokolstvu zastopani, ker le ob složnem sodelovanji vseh moči je priboriti uspehov. Oporoka Tvrševa, v kratkih toda tim bolj pomenljivih besedah izražena, našla je v bratih Cehih poslušnih ušes. Ako ozremo svoje oči na zemljo ob srebrnopeni Veltavi, pod mogočnimi Krko- Dalje v prilogi. ~3P8 to-le potuhnem* mašino prav po ceni, — nikari ne poganjaj, ojoj — že padam, — ali ne vidiš, da sem v smrtni nevarnosti? — Stoj, stoji — Ali hočeš par kronic?" — „ftedt d polnočjo. Takisto bi bil tudi poznejši prihod tega vlaka na postaje mej Št. Petrom in Trstom jako neugoden in je tudi tržaška borzna deputacija, ki je sicer peticije priporočala, se odločno izrekla zoper to, da bi projektovani lokalni vlak odhajal tako zgodaj iz Trsta in prihajal tja tako pozno. Menda se ne motimo, misleč, da se bodo stranke iz občin onstran Št. Petra, ki hočejo iz Ljubljane tja potovati srde bolj pozno zvečer, rajše vozile z mešanim vlakom št. 100, s katerim pridejo na določeni kraj šele zgodaj zjutraj, kjer pa lahko počakajo, da se zdani. Kar se dostaje zveze z Reko, katera hi se po izvajanjih peticij dala z zahtevanim lokalnim vlakom doseči, bi tržaško občinstvo ne bilo zadovoljno ž njo, ker bi lokalni vlak odhajal iz Trsta prezgodaj, prihajal pa tja prepozno. Zveza mej Ljubljauo in Reko pa se ne da doseči, ker bi moral reški vlak št. 805 za poldrugo uro prej odhajati nego zdaj, proti temu pa je reška trgovinska zbornica s posebnim pismom protestovala. Upoštevaje vse te okolnosti, sodimo, da bi lokalni vlak mej Ljubljano in Trstom ter nazaj, ki bi vozil po nasvetovanem voznem redu, ne imel nikake vrednosti in da bi ga kot koristno uredbo pozdravilo samo prebivalstvo mej Št. Petrom in Ljubljano. Zato bomo o priliki prihodnje uredbe našega voznega reda za progo Ljubljana-Trst, to je 1. maja 1896 uvedli zahtevani lokalni vlak mej Št. Petrom in Ljubljano. Pridružuje se projektu v peticiji se bo določil naslednji vozni red. Odhod iz Št. Petra ob 6. uri 30 min. zjutraj, prihod v Ljubljano ob 8. uri 45 min. zjutraj; odhod iz Ljubljane ob 8. uri 10 min. zvečer, prihod v Št. Peter ob 10. uri 45 min. zvečer. Z odličnim spoštovanjem : Obratni ravnatelj Pfeifer. — Lokalni vlak mej [j j ubijano in Št. Petrom je torej zagotovljen. Ker ca misli južna železnica uvesti šele 1. maja 181*6. I. je posl. dr. Fer-jant'ič prosil trgovinskega ministra, naj miuisterstvo naznani južni železnici, da se ne bode upiralo, če se ta vlak tndi prej upelje. Trgovinski minister je obljubil, da nstreže tej želji. — (Iz Velikih Lašč) se nam piše: Zadnji dopis v „Slov. Narodu", ni bil bob ob steno. Pričelo se je marljivo delati in prignalo tako daleč, da ustanovimo tako potrebno in že dolgo zaželeno „Gasilno društvo". V nedeljo t. j. 22. t. m. bode osnovalni shod v gostilni gosp. Banedika ob 3. uri popoludne. Mnogo se jih je že prijavilo za izvršujoče, kakor tudi za podporne člane. — (Škrlatica) se razširja močno v Škofji Loki in v Stari Loki ter po vaseh okoli Predvora. — (Narodne čitalnice v Sv. Petru na Krasu) občni zbor bode v soboto dne 28. decembra v prostorih gostilne g. M. Pauliča z naslednjim sporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnikove 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Razni nasveti. — (Slovenski deželni in državni poslanci štajerski) se snidejo jutri v Mariboru na posvetovanje glede zopetnega vstopa v d'ž. zbor. Kakor znano, so se njih volilci na mnogih shodih izrekli za to, naj se poslanci ne vrnejo v dež. zbor, dokler se ne ugodi najuujšim zahtevam štajerskih Slovencev. Sedaj se poroča, da se ministerski predsednik grof Badeni in štajerski namestnik marki Bacriuehem močno trudit*, zvabiti z lepimi obljubami slovenske poslance v dež. zbor. Daj Bog, da bi se slovenski poslanci ne dali vjeti v kako past. Badeni je zvit kakor kozji rog in vse kaže, da moramo Slovenci biti glede njega skrajno previdni. — (Nemškonaoijonalna morala.) Meseca januvarja se bode pred graškim sodiščem vršila ka ženska obravnava, pri kateri se bo v pravi luči pokazala toli slavljeua nemška „Gottesfurcht und fromme Sitte". Pred nakaj meseci je prišla policija na sled škandaloznim dogodbam. Trgovec s konfekcijskim blagom Kari Kmelinger, ki je svoj čas imel tudi v Ljubljani, na Glavnem trgu filijalo svoje trgovine, je prirejal razuzdane orgije, katerih popisati ni mogoče. Udeležili so se teh orgij moški in ženske iz najboljših graških krogov, in uganjali reči, katerih bi krščen čl >vek ne mogel verjeti, da jih ni preiskava dognala. Jeden kompromitovanth gospodov, jako bogat človek, se je ustrelil, mnogo moških in ženskih udeležn'kov je zbežalo, proti mnogim pa se je sodno postopanje ustavilo, ker za njih krivdo ni bilo dokazov. Drž pravdništvo toži devet oseb. Ta dogodba kaže, da je v Gradci me • rala na taki stopnji, kakor svoj čas v Sodomi in Gomori. — (Kranjska industrijalna družba) namerava v Trstu ustanoviti plavže in je prosila, naj se jej dovolijo po zakonu določene davčne olajšave. \a\ed silovite agitacij koroških in štajerskih posestnikov plavžev ]e industrijalna družba dobila le na pol ugodno rešitev svoje prošnje. Dovolile so se jej neke davčne olajšave, a ne take, kakeršne bi smela v zmi.slu zakona zahtevati, tako, da sedaj ni go tovo, ustanovi - li rečeno plavže ali opusti ves projekt. — (Iaterski dež. zbor) se snide dne 28. t m. deželni glavar in njegov namestnik še nista imenovana. Govori se, da je pač za glavarja določen iredentovec Campitelli, za njegovega namestnika pa še ni gotovo, bo li tudi člau laške stranke, kakor to želi namestnik Rinaldini, ali pa vzet iz slovanske manjšine. Tudi vlade ne bo v dež zboru več zastopal namestniški svetnik Schaffenhauer, nego dosedanji okrajni glavar v Voloski Fabiani. SchafTenhauer je pri škandalih, vsled katerih je bil isterski dež. zbor razpuščen, postopal tako odločno, kakor postopajo povsod vestni in pošteni uradniki, a ker to g. Rinaldiniju ni ugajalo, se mora umakniti. — (Imenovanje ) G. dr. Friderik P 1 o i, je imenovan tajnikom v finančnem ministerstvu in prvim namestnikom borznega komisarja Imenovanec je odličen član slovenske kolonije na Dunaju. Čestitamo ! — (Promocija ) Gospod Mirko R u d e ž , rodom iz Gracarjevega Turna pri Št. Jerneju, bo v ponedeljek 23. t. m. na dunajskem vseučilišči promoviran doktorjem vsega zdravilstva. — (Hrvati vseučiliščniki na Dunaj i) so s posebno izjavo odobrovali, da so zagrebški vseuči-liščniki za časa cesarjeve navzo mosti sežgali ma-djarsko zastavo, in se izjavili solidarne s svojimi zagrebškimi tovariši. Hrvatska vlada, ki je po velja vinh zakonih za nas inozemska vlada, sa je upala zahtevati, naj dunajskega vseučilišča akademični senat začne disciplinarno postopati proti tistim vseučilišč-nikom, ki so p dpisali rečeno izjavo. Akad senat je to zahtevo z vso odločnostjo odklonil. Sicer akad. senat ni bil vezan svojo odklonitev motivirati niti sploh kaj odgovoriti, a storil je to vendar in s svojo motivacijo dal na Hrvatskem pašujočim Madjarom moralno zaušnico. Akad. senat je brv. vladi naznanil, da po avstrijskih zakonih ni kaznivo se-žgati madjarsko zastavo, da torej nima uzroka postopati proti In v. vseučiliščnikom. Vrh tega je sklenil vzprejeti relegovane zagrebške vseučiliščnike brez de-raisorija. Profesor državnega prava dr. Bernatzik je celo 10. t. m. v svojem predavanju na podstavi §. 70 hrvatsko-ogerskee nagodbe dokazal, da Hrvatska ni ogerska provincija, da ima svoje lastne simbole da se je torej hrv. vseučiliščnikom z obsodbo storila nezaslišana krivica. — V Vesten zdravnik) Zdravnik dr. Seeman na Reki je bil te dni predmet ostri razpravi v obč. zastopu. Pred nekaterimi dnevi se je v Gorupovi vili obesil neki kapitan, ko so ga odrezali od vrvi je bil še živ. Poklicali so dr. Seemana, a ta je rekel, da pride po gledališki predstavi. Nekaj časa pred to dogodbo je bil poki can k neki umirajoči dami pa zahteval, naj ona pride k njemu, češ da on ne gre nikamor. Obč. svetnik Valušnik je zahteval, naj se začne kazenska preiskava, vsled česar so laški obč. svetniki zagnali velikansk brup, župan pa je sejo zaključil. — (Reška cerkvena občina) Občinski za-stop reški je vzprejel nasvet, naj se prosi vlado, da loči reško občino od senjske škofije in jo priklopi kaki madjarski škofiji. — CDinamitni atentat na Reki.) Te dni smo javili, da se je na Reki podrla neka novozgrajena hiša. Sedaj se poroča, da se je hiša podrla, ker je bila z dinamitom razstreljena. Našlo se je namreč mej ruševinami kakih 40 opek, ki so bile vso črne, in pa tnal kanal. Vse okolnosti pričajo, da je bil v tem kanalčku dinamit, 8 katerim se je hiša razstrelila. Sumi se, da je to storil neki zidarski pohr, katerega je bil stavbeni mojster odpustil in ki je grozil, da se bode maščeval. — (Razpisana služba.) Na jednorazredni ljudski šoli v Uudanjah mesto učitelja in voditelja v IV. plač razredu. Prošnje do dne 18. januvarija 1896 leta okrajnemu šolskemu svetu v Postojini. * (Samomor dveh razsirjevalcev ponarejenih petdesetakov.) V petek dopoludne prišla je na Dunaji neka dobro oblečena gospa v neko trgovino, nakupila raznih stvarij in plačala 8 petdese-takom. Trgovec je zapazil da je petdesetak ponarejen in je poslal skrivaj po redarja. Ta je hotel ženo aretovati a ustavljala se mu je. Ko je stopil ž njo iz prodajal niče, je priskočil neki mož in jo skušal oprostiti, kar pa 88 mu ni posrečilo, pač pa je redar tudi njfga arotoval in odgnal oba na pol cijo. Prav ko se je začelo zasliševanje, zgrudila »•< je žena in obležala mrtva, hipoma za njo pa seje /.grudi I mož. Zastrupila sta se s cijankalijem. * (Državne železnice ) Dosedanje ime postajališča Vavrovtoe na železnici Olomuc-Opava se je z dnem 15. decembra 1895 premenilo v Vavro-vice cukrarna. *(Oplenjena pošta) Predvčerjašnjim zjutraj so še nezasačeni hajduki v Belgradu napadli in uplenili poštni voz, s katerim se prepeljavajo poštne po-šiljatve s kolodvora na pošto. Rup se je zgodil sredi mesta. Tatovi so odnesli veliko svoto v gotovini. * (Roparski umor ) V \Vettinu na Nemškem so ljudje našli te dni hranilničnega ravnatelja v nekem drevoredu umorjenega Hiteli so koj v hranilnico in našli prazno blagajnico. Morilci so ravnatelja umorili, da mu vzamejo blagajnične ključe in so potem blagajnico izpraznili. * (Baritonist in osel.) Slavni angleški bari-tonist Sir Charles Halle je prišel nekoč v Port Eli-sabet v južni Afriki, ter ondu koncertiral, in sicer v tistem predmestju, kjer živi mimo ljudij največ gosij, rac, prešičev, krav in oslov. Ker je bilo vroče, so bila vrata koncertne dvorane odprta. Baritonist je pel, in sicer z velikim uspehom več pesmij in ustrezaje splošni želji dodal še lepo pesem „Brat, če prideš mimo tod". Konča se pesem z besedami BBrate, reci da". Ko je pevec prišel do konca, prikazala se je pri vratih velika glava in začul se je glas »I a". Ko je občinstvo zagledalo osla, odgovarjajočega pevcu, je udarilo v smeh. Ljudje so se kar zvijali, neki častnik pa je pristopil k strmečemu pevcu in mu rekel prijazno: Gospod, kadar bodete zopet pri nas koncertovali, pustite svojega brata doma. Darila i Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ho zadnji teden poslali: Tržaška moška podružnica 200 gld.; ženska podružnica v Šent Vidu pri Ljub-liani 54 gld.; šenpeterska ženska podružnici v Ljubljani DO gld.; podružnica za Kotmaro Ves in okolico 25 gld.; moška podružnica v Ajdovščini 40 gld.; podružnica za Zužemperk in okolico 4 gld. 1 kr.; Mohorjani v Dornbergu po č. g. župniku L. Juvan-čiču 4 gld. 15 kr.; g. Val. Južna iz nabiralnika „pri pošti" v Št. Juriju ob Taboru 5 gld. 12 kr.; Mohorjani pri sv. Bolfanku v Slov. Goncah 3 gld.; ženska podružnica v Celju 66 gld. 30 kr.; podružnica v Radovljici 34 gld. 72 kr. — Veseli božični prazniki naj prinesti obilo blagoslova od Jezuška vsom blagosrČnim dobrotnikom slovenske mladine. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Uredništvu našega lista je poslal: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Andrej Grč ar, nadučitelj v Radovljici 4 3 kron 4 0 vin.; darovali ho : Mohorjani iz župnije Mošnje, kar je primanjkovalo, dodal gosp. župnik J. Berlic 4 krone; iz nabiralnika v gostilni gospe Klinarjeve v Radovljici 5 kron 40 vin.; pri občnem zboru podružnice sv. Cirila in Metoda v Radovljici darovali člaui namesto .Mohorjanov" kot „inohorjevina", katera se je pozabila pobirati od udov 12 kron; gosp. Kgidij II rsohmann 4 krone in g. Aleš Roblek (1 zlat) 18 K. — Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in n.ih nasledniki! iH&F Dalje v prilogi. "^BB Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 295, jgj 21. decembra 1895. Dunaj 21. decembra. Glede jutrišnjega shoda slovenskih državnih in deželnih poslancev v Maribora čujem iz verodostojnega vira, da je zagotovljena veČina predlogu, naj se slo venski poslanci ne vrnejo v Štajerski deželni zbor. Dunaj 21. decembra. V sinočni seji poslanske zbornice se je viprejel budgetni provizorij in se je začela razprava o proračunu domobranskega minjsterstva. Dunaj 21. decembra. Poslanska zbornica je v današnji seji dognala razpravo o proračunu domobranskega ministerstva in se potem odgodila do srede meseca februvarjs. Dunaj 21. decembra. Tukajšnji ruski generalni konzul, državni svetnik Gubasov, je imenovan drugim ravnateljem v azijskem de-partementu ruskega ministerstva unanjih del. Dunaj 21. decembra. Poročila iz Novega Torka o grozni paniki na ondotni borzi so prouzročila tudi na tukajšnji borzi hitro padanje kursov. Izguba je velikanska. Carigrad 21. decembra. Italijanski šta-cijslci ladji se vrneta v Italijo. Položaj je za A* gleško jako neugoden, ruski poslanik Nelidov, katerega podpirata francoski in nemški, je gospodar situvacije. Maoffostraaska poraba. Gotovo ni domaČega sdravila, katero m d* tako mnogostransko porabiti, nego „M»II eve francosko sgasje is sol", ki j« takisto bolesti ut» lujoče, ako m namaze i njim, kadar koga trga, zakaj to idravilo upliva na milica in žive« krepimo in j* zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica 90 kr. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ. Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je. izrecno MOLL-ev preparat, zaznamovan s \»mostno znamko in podpisom. 6 (4—17) Tujci. 20. decembra. Pri Mionei: Schvregel, Zisler, Schiller, Masek.Thantner, Herling, Kaofman s Dunaja. — Walland is Iglave. — Malij iz Trtica — Effenberger iz Sežane. — Stoper is Trnovoga. — Gor up iz Kranja. — Polignacjis Ponikev. — Plahuta iz Pulja. Pri MeJlet: Deu is Pottojine. — Muller iz Pulja. — Obereigner iz Šneperka — 2ager is Starega trga. Pri fsBlBsessa a\«»le>*lve>rs. s Smolnika iz Maribora. — Arko iz Zagreba. — Goljnicek iz Gorice. Pri »avaraken d var«: Javornik is Žalne. — Klo-tutar is T'lica. Uuirll so v Ljubljani: 17. decembra: Ignacij Hann, umir. vojalki uradnik, 61 let, Florijanske ulice it. 16. 18. decembra: Angela Rechberger, želez, čuvaja hči, 2 leti, 7 mest cev, Kurja vas (kolodvor). — Angela Peter a, crevlj:irjeva hci, 5 let 8 mesecev, Poljanski trg It. 1. — Jožef Bedina. želez, delavca sin, 1 leto 10 mesecev, Cest* na loko it. 10. 19. decembra: Ivan Hrastnik, črevljar, 80 let, Florijanske ulice it. 82. V hiralnici: 18. decembra: Marija Sperkns, gostija, 86 let. Meteorologično poročilo. s a i Ca* oea-soveoja Stanje baro-metra v mm. IMM-ritira vetrovi Nebo Hokrina v mm. v 24 urah ik». ■ t. aveoar 7. sjntrej S. popol. 7274 7256 72.V3 + t s"C 4.0*8*0 4-22»C al. sever al. sever si. aa vzhod megla megla deževno 1-2 *********************************** Srednja včerajšnja temperatura -fl'3* za 3-5« uad oo r malom. dne 21 decembra 1895. Skupni driavui dolg v notah..... 99 gld 20 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 99 . 30 , Avstrijska zlata raeta....... 121 , 20 „ Avstrijska kronska reuU 4«/,..... 99 , 26 , Ogerhka slaia renta 4«/........ 121 „ 25 , Osjvrbka kronska mbU 4"/...... 96 . 85 , avstro-ogerske bančne delnice .... 976 , — Kreditne delnice......... 841 — , Loiidun viata........... I JU 25 , Nemški dri. bankovci ta 100 mark 59 . 85 . JO urnrk............ II . 86 , i\> frankov........... 9 , 62 , (tsklijHiihki bankovci........ 44 „ — C kr. cekini........... 5 . 75 , Jutri ob 7. uri zvečer toči kliski Jour-fbce" v »Narodnem domu". ********I*************************A it 3 a -z mm m > M M S - S 2 -S 2 ■j Hi C * •S c a i i .« 1 * « a. m 9 M * 2 w O "J •■ §.'5 £• ^ .*2 43 ■ S C n > B sj J* •3 Priporoča se, paziti na to znamenje, nžgano v probek, in na etiketo z rudečini orlom, ker se jako pogostoma prodajajo pona- redbe (15—8) Matloni1'" Giesshubler slatine. Ctf. glavno ravnateljstvo avsir. drž. železu ic. Izvod iz voznega reda .•olj:. ^ua»fa oA 1. ©3ctot>rsc Oaatopno o manj »nt prlhajal-il iu j.iii»jRini caal o»naeatil to * tm$mmt^ asenp eesss Aom. Odhod Is Izubijane ijuž. kol.) M 1M mri S man. po ***** uaabul rUk » Trblt, Pontabel, Hrijn«, O« '.orao, frsusAtiifeslt, Ijjubiio, uea Salathat t Auiioc, laotll, Omni • Itn, Solnagimd, 8tnyr, Lisa, Hndojarlce, Planu), Marijin« vare, Hab, Karlova »aro, Krauoora »aro, Prago, Llpako, Dunaj rim Ajnitettan. ** «*• uri tO min. mjutrnj moaa.nl Tlak t Kooar)«, Horo ran,to. '» T. mri tO min. mjutrqf uaabnl rlah r Tri.I*, PonUba), Doljak, 0« 1ot»o, PYaaa«n«r«alt, Iijtibtio, DtiuaJ, o«« Heltthal v Solnograd, DuuaJ »I. Aja«t«H*a, IS. mri M min. poj>o!**ilrut miannl Tink » Noro BSSfSO, Kočarja. •'• SI. mri tO min đopoimuinm otabal vlak r Trbia, Poutahal, B«)J»k, OatOTM, Ljubno, Salathal, Dunaj ' < mri popornaTaaa oatbnl vlak r Trhla, Raljak , OetoTso, Ljubno, Cai 8«latlial » SoLnograd, lajSkl• Oast*ln, Zali ua> Jeaoru , lnootnat, Brogano, Ourih, Oauaro, Paria, Ktojr, Ltoo, Omandan, Iactil, Br.de- Jarica, PlaaiiJ, Marijin« vara, Ileb, Fran oo t o rara, Karlovo var«' Prago, IJ pik o, Dona.) rta Amtlc'.tn:-. <*t> t. mri VO min mveArr meiani vlak v KodavJ«, Novo moito Katun t«gm ob uaileljah In prasaikih ob S uri H6 minut populuJua osobni vlak v Lesoa-Blad. Prihod v Ljubljeno fju*. kol.) •* si. mri &1$ min. mjmtrt\) oaabni vir.k a Duna.ja vi» a.rai'.Mtsu, Lip akega Praga, Frunc»ivih ram v, Karlovih varov, Heba, ".T «.r. : ■' v/arov, Placja, Bndojarlo, Bolnograda, Lluoa, 8lavTa, Omiiuiiana, Isehta, Aua-aaea, Ldnbna, Oalovoa, Beljaku PranKanafa«!«, l r i ■' / n 9S 9. mri t9 m%in. mjulruj maaaui rlak la Kodavja, Novoga maata. 'iS U. mri 96 m*im. atopoiaMfta« oaebol v!ak i Dotiaja vla ArortoUpo, L'pakega Praga, Pranoovih u-i-t, Karlovih varov, Ilcba, MurijiuO varov, Plsoja, Bndejevio, BolDOsrada, fjteca, rilo; r» farlsa, (lenevr, Ourllia, Braganca, lnomuata, Zalla na Jaaeru, I.ii.J Oa-leli,«. l.ji., Oalovoa, Ponlabla, Trblta .* S. mri 89 tvtln. |)ipola«elH« naaant vlak U Ko.-*t •, Novoga icoita, f* 4. stri M vat in. ftepoJvMfft« oaeboi vlak * Dunaju, LJabaa, Hclatbala, Baljaka, Oalovoa, Pranaanifeata, Pooiabla, Trltlia OS 9. mri M trni*. aSSSST nasanl vlak bi Kočarja. Novoga Maata. OS 9. mri 4 tmim. SSjeSef oasbnl rlak a Dunaja prako Anatanana Id Idobnaga, BaUaka, Oaloroa, Ponlabla, TrbUa. Odhod ls IaJoblJaAe (dHl. kolj Os t mri 99 ansss. t9mtraj v Kaaaiilk a S. a OSI a pmgtohtiiM* , a • S . SO av^aWr Frthođ ▼ LJubljano drž kol. , OS 9 uri 5A aialva. ajaj/r«/ la Kamnika , i I. , lf' . aWps%*4vie s vo Metar (5- 8S6J V gostilni „Pri Virantu44 se ilob*'1 vsako soboto iu nedeljo sveie. Izvrstne Jetrne In peoene klobase domaćega Izdelka Isvrstae Jedi, pij 6e i u čedno sobe za tujoe po primerno nizki ceni |>nporo£a z velespoStovanjem (1621—2) ^g"- "^7"el2Cl. \iljl>«.|jš4k vo?iiOi o sveta! Fernolendt voščilo za čevlje. Cen. kralj. j>rivi]cj: tovarna utem. 1. 1832 na Dunaj i To voščilo brez galicn (vitrijola) se lepo črno tvetl ter vzdržuje iiNisje trpef.no. - Povsod v zalogL i (3-f>0) Zaradi pouasrtjiiii) naj »<* puzi natanko ns mojn ime HT St. Fernolendt. "W* Peitsl paketi, katerih vsebina (4 kilo relella) Je sortirana, posiljsju se za puHkušuju poštnine oroNto po 1 p Id 80 kr na vseko po»Uo postajo. V najem se odda sta <1va lilcva v itiestu HM i'o*|miMUI <-<«sil (joden lilev poraben tudi za akln-il!>»*»') ter jt'ilna Aiipts z lose im stropom in podom. Odda se tudi posnmczno — Natančneje se izve na Trft«Ak«| centi Nt. U7. (1G44—1) Trgovski pomočnik dobro izurjen v manufakturni Htroki, obeh deželnih jezikov v govoru in pismu veSC, se »sprejme v modni, mnnu-fiikturni, t;;il;mtiTij-.ki in špecerijski trgovini Kdvnrdu IIoilftiiBiiis.il. v li<»46—1) Dva biljarda ! sta na prodaj po ceni v kavarni Ivana P u a. Na najnovejši in najboljši način £ umetno (1504—10) t : zobe im zol>ovit* : o m) 4> ♦ n lavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- ♦ * \nii|u in VSS zoliiie «ip«-rn«•!)«', — odstranjuje * e Boblie bolečine z usmrtenjem živca J X zobozdravnik A. Paichel j # poleg čevljarakcga mostu, v Kohlirjevi hiši, i. nadstr. J Glavne pristno ruskih peterburških gamije^iligaloiiiičevljev za sneg pri (i3«r>—17) J. S. Benediktu v Ljubljani. •J. Kunćic priporuča \). D občinstvu svojo iiflelovalDico soda-vole Ljubljana, Sv. Petra cesta 5 (ni'ri avstrijskem ctiHarju") zopmn jo, da rabi vodo iz mestnega vodovoda, h v svoji illljali v Lescali rabi vodo iz tekočega itudonoa nad cesto proti Blodu. (117-37) Z u u a n j a naro« il;i izvrne ne tneno. !! Lepo in koristno darilo !! trajne vrednosti.. Slovenskim gospodinjam in hčeram so ravuokar izfile knjižice: I. ..lirojni vzorci" za perilu a oblačila. iN.ivo.l o prikrojiviiiiji ženskega, moSkega in otroškega pcrilrt. Z ntnogimi podobami. Cena 1 gld. bO kr. II. . • 14 rojul viorcl«1 za otroška oblačila. Navod o prikrojcvanji oblačil za dećke in deklice v btarosti od 1 — 12 leta. Z mnogimi podobami. Cena 1 gld 00 kr. — Po posti 10 kr. več. Naslov za narocbo: (1629—2) 31. lsLltliC* "V J ^jlll>| jjslli. (315—19) božična da-ril glej zadnjo stran našega lista štev. 1, 2, 3 in 4. (1G22—3) 51 Kranjska vinarna v Ljubljani priporoča sa božica© psraesrvik© prnv dobra vina; in sicer zadavčena: Primorsko, rumeno liter po 24 kr. Tirolsko, rumeno ali rudeče .... „ „ 36 „ Dolenjsko, rmneno........„ ,, 40 ,, Prosekar, prav sladak.......„ „ 48 ,, Zelenike, bela, lina........„ „ 00 „ Teraneo, črn, fin......... „ „ 00 ,, Marsaleo, rujav, najmočneji.....„ ,, 60 „ Po pol hektolitra ln višje aH nesadav&eno, to Je tunaj mesta, mnogo oeneje. Na verstranNko željo razpošiljam v Htanovanje, po železnici ali po [m^ti vina po jednakih cenah tudi v Jako pripravnih in čednih literskih steklenicah. T«* nizke remi oiiiogoćl 1«" vaukclajne Jako ohiluu iil <•<•<-■■ je. (1647— 1) ! Fran Stare sobni slikar v Ljubljani, na Bregu št 20 priporoča se slavnemu p. n. občinstvu v izvrševanje vsi li v dekurocijHko in slikarsko obrt spadaj oCih dol z zagotovilom ukusno modernega dela proti zmerni ceni. (647—37) Ker sem pa večkrat odsoten zaradi dela, so stranke najul|udneje naprosene, naj v slučaju potrebe omenjena deta naročajo pii meni pismenim potom. : m,- t : Varstvo proti mrazu in mokroti dajo jedino in samo moje svc-tovnoznane častniške konjske čabrake katere so mnogi; raerodajue osebe, ekonomi, posestniki ktinj in cirkusni ruvnatolji priznali IS gorke, trajne in neugonnbiie. torej brez dvomite najboljše k«mjwke> <•»* hr»ke. Mojo častniške konjske žabrake so j;iko voljne, torej se labko rabijo za po»t«IJu«» odejo. So jako velike in imajo žive proge in okrajke in velja vrsta A gld. I BO, vrsta B gld. 2--- Rumenodlakaste fijakarske plahte a b' različnimi progami iu okraj k i, popolnoma dolge in široke gld. tf<50, dvojno močne in jako debele, jako fine gld. :»•— komad. Pofi Ija se z jamstvom proti povzetju. Za neugajajoče se znesek pov.ne. .Icfltiii m« i-« ><• U 11 i Krn) M. Rundbakin. Dunaj. (1416—7) Glookengasse 2. Ilustroviini ceniki se vsaki posiJjatvi zastonj prilože. Postrojilo olje ubran j uje. da iimuJ« iic NplPMtil in n« Minolurl in o«l-sliimltij«' |iIi<4iioImi in mhh»I". tako <\\\ postane staro usnje tako, kakor bi bilo novo, če drn/sce ni pokvarjeno od solnca in Škodljivih obujek. — Tudi se proizvaja mast za kopita in vozove. Cena puSici aH steklenici 10, 20, 40 in SO kr. Preprodajalcem se daje popust. — V hhIostI pri K. Weber.Jn v LJubljani. — Cenik naj se zahteva od tovarne T. BElSTIDIKi-a cp7 in B SUCHARB ■ NEUCHAJEL(saiWĐZ). LE1CHTL0SLICHER CACAO a„,mi.i..... t K3 .'00 U A N Nm'., i ifi Pri generalnem zastopu banke „Slavlje" v Isjubljanl razpisana je služba (1507—5) nadzornika za življenski oddelek. Ponudbe, katerim je pridejati dosedanji curri-culum vitae, vlagajo naj se do konca tekočega lata. („vebarce") se vzprejmojo t stanovitno delo proti dobremu plačilu pri tvrdki Mayer in Biller v Gradcu. Vožnja se povrne. (1G38—2) g)ru%binske igre in vsakovrstne Igrače, kakor tudi galanterij-sko in lesnorezbarsko blago priporoča kot najpr/pravnejše za (1627-5) ^Božična darila ČF. Stampfela £jabl/aai Kongresni trg, Tonhalle. J. K" 1 fi,n o i*- j e v kemično čisti higijenični kranjski liker iz planinskih zelišč vpliva v visoki meri osveževalno in oftivajoč, če se kdo neugodno, slabo in nevfiečno počnti, pospešuje prcbavljo-nje in se priporoča kot vsakdanja dijet^tična pijača. Zajamčeno čisti izvleček je in se ne sme primerjati s nobenim likerjem, ker dobrodejno in zdravilno upliva ter vse druge prekaša. Ta jedini domači proizvod te vrste bi se moral Eovsodi popolno ceniti in bi ne smel manjkati v nobeni ili, v nobeni restavraciji in v nobeni kavarni. Pristnega prodaja (1370—17) T. Klauer tt I^-u."blJa,n.I. Zakonito ■»varovan. priporoča po nizki ceni „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. I 50° o se prihrani na plinu. Najcenejša, najlepša, prijetna luč. Cena svetilke 5 gld. brez strešice in montaže. Dobiva »a (1442—10) v plinovi tovarni. PŽgT AiA©ar-jova tad. "££Q Krojač za civilne obleke In raznovrstne uradniške uniforme. (298-43) cF. (Sassermanti v Ljubljani, Selenburgove ulice št 4 se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje civilnih oblek po najnovejši fazoni in najpovoljnejSih cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču. — Og. uradnikom se priporoča za izdelovanje nta/eovrtitnih uni/ovm ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor sablje, meče, klobuke za parado itd. Oo Poverjeni zalagate/j c. kr. uniformske blagajnice drž. iele/eznio uradnikov. Izurjen zidarski mojster se priporoča za demoliranje in gradbo hiš oil I. j h ii livarja I*«« nniirrj. Naročila vzprejemata J. Stupica v Viru in Stanko Trohar zidarski mojster na Tržaški cesti št 28 v Ljubljani. (1634—1) L Luser-jev obliž za turiste. Uotuvo iu hitro upli- ji vsjoče sredstvo proti JP^ kurjim »ftesoni, /J\S A Inljein na pod- V ^^V^ platib, petah in >£«KP Z&S' Veliko priznalnih pisem je na ogled v a* Dobiva v lekarnah. drugim trdim pritekanj ^ p kože. v^jS?*^ „ S'*™' rizposiljaluici; ««^(13 61) Meidling-DunaJ. *W Pr'B*en samo, če imata navod iu jr^f obliž varstveno znamko in podpis, ki Je tn zraven f torej naj se pasi in tavtnt vm manj trsdfis ponaredhi. Tn«TVn^T?JabtJasilTJ? Mavr, Mardetschlager, U. pl.Trn k 6csy. G. 1'iceuli, L. Grečel; v Ksidolfavesa B. pl. Mlado vič, F. Uaika; v Hanaulka J Močnik; v C« lovci A. Egger, W. Thurmwald, J. Birnba-cher; v B resah A. Aich-inger; v Tr«n (ns Ko-rolkem) C. Menner; v Bellaksi F. Sohols, Dr. E. Kumpf; v Garlel G. B. Pontoni: v Wolfs>> bergn A. Huth; v Stranj! K Savniki v Ba4. goni C. E. Amlrien; \t Idriji Josip Warto: v Hadovl|lel A. BobleR; v Caljl K. Gola t v tir* aasaljsti F, Uaika. I Krepak učenec se takoj vzprejme za strojarski obrt pri AvkiimIii Terplii-ii, strojarju v Kamniku. (i*30—3* ZSToTrosti v bluzah in trikot-taljah spodnjih kikljah Echarpes svilnatih in volnenih priporoča (1498—11) Alojzij Persche Pred škofije 22 poleg mestna hiše. katere so le več let prcskusene in po odličnih zdravnikih kot lahko odvajalno, razstopljivo sredstvo priporočane, ne motijo prenavljanja, so popolnoma neškodljive. Ker no posladkorjene, jih otroci radi uživajo, fikatjiea, IE* ktfefellle imajočn, v< lja lft> kr., zavoj I K škatlicami, torej b 190 lcrogl|loaml, velja le I «*«!. II. v. 7ve od-£.cUll£Vcij vaialne krogljice". — l*i i.-t 110 so Batno, ako imajo pridejuno varstveno znamko rSv. Leopolda' jv rudečein tisku. Nase registrovane fikat-Ijice, navodi in zavitki morajo imeti pod, is ,,1'liilipp !MeiiMt«Mii, A|»o-lliflter". PhJiipp Neustein-ova lekarna pri rsv. Leopoldu", Dunaj, L, 1*1 nkengasse G. SRnloaii v Ijjtild {uiti pri gospodu l*icroII lekarju (1495—6) Veliki krah! Xew-Jork in London nista prizanas da nt i evropski celini let je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih močij. Pooblaščen sem izvrfiiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 8*60, in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško k lin jo; 6 komadov amer. patent srebrnih vilic iz jednoga komada; 6 komadov amer. patent-srebrnili jedilnih žlic; 12 komadov amer. patent-srdtrnih kavnih žlic; 1 komad amer. patent - srebrna zajemal niča za juho; komad amer. mleko; komada amer. patent - srebrna zajemal niča za S komada amer. patent-Nrebrnili kupic za jajca; (i komadov angleakib Viktoria-rusic /.a poilkludo; 2 komada efektnih iianiiz lih svečnikov; 1 komad cedilnik za čaj; 1 komad najfinejša sipnlnica za sladkor. II kmnadov vkupe samo «l«l. O'OO. Vseh teh 44 predmetov jo poprej stalo gld, 40'— ter je j«* moči sedaj dobiti po toj minimalni ceni gld. 0'60< Američansko patent*srebro je ven in \en bela kovina, ki obdrži bojo srebra 2f> let, za kar se garantnje. V najboljši dokaz, da da le-1S inserat ne temelji na ziils:aLl£:išin.i slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blagi) povAeč, povrnit' brez zadržka znesek in naj nikedor ne zamudi ugodno prilike, da si omisli te krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno Božično in novoletno darilo kakor tudi kot ženimo darilo in za vsako boljš.' gospodarstvo. Dobiva so jedino le v A. IIII«MJlll!i:iM»-a glavni agenturi zjedinjenih ameriških tovarn patent-srebra na iMinaji, il , Rembrandtstr. li). Telefon št. 7114. Pošilja se v provincijo proti povzetju ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo lO kr. Pristna le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem: Olomuc 1. maja 18!<2. S pošiljatvijo sem izredno zadovoljen, prekosila je za mnogo moja pričakovanja. Stotnik Cz.....krajno poveijuistvo. Ljubljana. S prejeto posilj.itvijo »eni nad vse pričakovanje jako asdovojjtn ter bodem VaSo jako lepo robo povsod najbolje priporočal. 1140 zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh kra* jih gotovo brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dotoljeuih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe pod „Leichter Verdienst1* Kutlolfu jlloMsie na 1)iium|u. ^1G87—I) Kdor kašlja SSAS rom zanesljivih (1429—8) Kaiser-jevih prsnih lioabonov. Pomagajo gotovo pri kiiMlfii, In-ipatostl. |m».ii«'isi Litliiiii in Kimllsen j li. Uiifarii in Po mnogobrojnih spričevalih ao priznani za najboljše in najoenejle. V zavitkih po IO in UO kr« prodajata jih Viip-m Mn.vi'1'. lekar v 1. j u 1» I j m u t. ni Manjinom trgu, in "Martin l*etek % VVlikl EtCMlel|t. ' lr' . '.- •. v s1 •-• .'-.. >.' y v«^ v«.' v , . k .• j.-.( .'j v '•' Najlepše darilo mm ni svečane prilike. Oljnati portret 8f)>< 75 cm Antona Martina Slomšeka najfineje po najboljšem izvirniku izveden, na platno napet, v zlatih kovinsko-barok, antik-barok ter črniti zlato okrašenih okvirih po 10, 12, 15 in 18 gld., dobiva se (1GI0 —3) v trgovini D.Hribarja v Celji. Kaj je Anton Martin Slomšek Slovencem, bilo bi picveč govoriti. Njemu se imamo zahvaliti M družbo sv. Mohorja; njemu se imamo zahvaliti /a najbolje in nujlepfte podagogi&ke spist« in domovinsko ljubezen vnemajoče pesni. On bil je najiidličnejši huditHj naroda in najbolj vneti zagovornik pravic. Slovencev. Nobena slovenska hiša naj bi nabita brez slike tega slavnega moža, ki je in ostane večni ponos iu dika Slovencev. Priznanje. Oosp. Ubaldu pl. Trnk6ozy-Ju, lekarju v Ljubljaul. Val rbmelno hladni t'aj" se je prav dobro obnesel, prosim torej, da mi po filjete Se fi zavojev. Na Bledu, dne 2. juiuvarja 18 8. Dr. Ford. Zeiaaler, topliški zdravnik. II mcliio-oJiiiliii ruj. 1 zavoj lio kr., 14 zavojev o gld. 25 kr. Doktor)t« ri'iiliO<'/}-iii kri ilsllliil «*«.|. 50 in 80 kr. Doktorju Ti'iikoi'v,} -ju mit/Ho srh OiflrliliilO. 1 lonček 40 kr. l*o in n ilta y.it raiMl Ihm, 1 lontek 60 kr. Doktorju Truko«*#,j -Jn pniM*k *0|»cr kit*(-IJ Iiš k h |»r*i. i Ikatljioa 80 kr. ▼IttrJIo /oprr |m'^4'. 1 lonček 50 kr. Doktorji! IVllk04*S» -J« Joillllli |m'u*rk. 1 skatl .">S kr. Doktorju Tnikot-ttv-Ju' ol>li> w.w liiriMtc Iiš %ia k lir j 11 OrCNH, komad 50 kr Doktorju Trn ko«** v-J u ilomurr »11 niii/ilo /a raur. 1 ćkailjua 20 kr. Triikoi'xy-ii'va usliia votla, i steklenica 50 kr. Triikoi'Kv-jt'v rolini |» rti s <-k. 1 Ikatljioa HO kr. 1'iirlNka mIii|»u #.u ilumr. rosa in bela, a 80 in 40 kr. Homeopatična zdravila. Poleg tega vsakovrstna iiiodiciničim-farniacevtičn^ preparate, specijalitete itd., dijeteticna sredstva, incdicinieiia mila, parfumerije itd., katero priporočajo in razpošiljajo na vse strani lekarake firme : (1510—61 TJbald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko. Viktor pl. Trnk6czy, Dunaj, Margarethen. Dr. Oton pl. Trnk6czy, Dunaj, Landstrasse. Julij pl. Trnk6czy, Dunaj, Josefstadt. Vendelln pl. Trnkoczy, Gradec Štajersko. Razpošilja ta s prvo pošto. - Dovoljuje se radovoljno znižana cena. )OOOOOOC39QGOGOOOCrOOOOD0003 Proda se iz proste roke v lepem kraju na Gorenjskem (i64e—4) lepa dvonadstropna hiša ležeča oh železni'ki postaji, z vs^mi k iij-^j pripadajacimi ;jro*|»o-ilur^kimi |»omIo|»JI. w. velikim niišIiiIiii in I« pol-n i iu vrtom. Ille^ i. vrlikliii lr|iim iIv4»i*IncViii itd. Vefi «e iz\ć iz prijaznosti pri upravništvu „2Slov. Narotla". IOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOO St. 73."). M, H. SV. Razpis. Na iiirNtui «1 voi*u#.i'ikilnirI lin liniji nIišIišo popolniti s službenimi prejemki 11. plačilne vrht* in juo-dini naturalnim stanovanjem. Prošnje je <>. I. vlogati pri podpisanem Aolakem « bla«t.vu. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani IG. dan decembra 1805. (in4o> Predsednik: Grasselli I. r. Karola Wolf-a restitucijski fluid. (Izvleček iz izvrstnih gorskih zeljišč). Mnogo presku&eno esvelevslnu in oknprt-i hIiio Mr«*«lHlvo po teaklli iih-l»orlli. iritjuili JeŠMli itd. — Najbolje bo jo ohneml pri vseh vnanjih boleznih, kakor: protluu, r«-» mul iem-in olr|>u«*ii|u. avllju in pr«>it'«u«'n J u ali itd. 4 f it ii Mti-kifiiivi I iflil. i? » fcf. Karola Wolf-a redilni prašek za živino. PreskuSen pri vseh domačih in koristnih živalih, kakor pri konjih, k*>v«m1I1i, ov«'Hh, prt'Alclk itd., < »• n»«'«'|o |fali9 ee slaltu i»rfl»wvlja|u, izvrstno varovalno srnUhu pruil Uii/niin iMiltinliii. 4'fmtB trtat i t ku 4tS ar*-. (1224—25) %MW Premovano. ~~3%W1 — Mnogobrojna pismena priznanja. Dohivt* ii>v vstakfl lekarni. Ulmnn miIo^k pri |e«liit<*iu lKtl«'loval«l|u "^7s7"olf-UL, lekarju v Vipavi, Kranjsko. Pazi naj se na varstveno znamko. — Kaapoall|w Me vaisk tlan po poatl. •T i V'1 i \io zalogo ^l\cA^ priporoča J. Soklič. It Bi * 2 8 Z naj razno vre tnej širni, Hllrlkrat nn dan svežimi, ukusnimi, zdravimi in slastnimi, v slaščičarski in pekovski obrt spadajočim i izdelki postreza točno tvrdka j"©.lc©"b S a, 3L a, s jsi i. 3k Stari trs **• (94) ► Tu je dobiti vsak dan domačo potvico, vseh. -vrst 3exia.li. na. I -vsLg-o, rien icx-u.li. lxi pxepe<±enec (T7"a.nille-25-wle"te>6Lclc). Mnogo raznovrstnih [bonih ostankov se odda pod ceno prt (95) Hugonu Ijhl-u v Ljubljani, Pred škofijo št. 2. Kavarna I. Lekan („Pri Virantu") na S"^r. CTeclcoToa. trgrm. Podpisaner. se pripi>ročam si. občinstvu za obilen obisk moje kavarne ter zagotavljam dobre pijače ter točno postrežbo. , / vclespostoviitijcin ivun Ltekaiit (96 kavarnar. HOTEL LL07Đ Ljubljana dm H\. Petra cesta nI- ©• V središči mesta, blizu južnega kolodvora, po&tncgn in brzojavnega urada. Izborna, cenena restavracija. 20 elegantno urejenih sob. Ukusna Jedila, pristni dolenjski oviček. — Balon za veselice. — Po leti lep senčnat vrt. — (»g. trgovskim potnikom dovoljujejo so znižane cone. Omnlbns k vsakemu vlaku. Karol PoČlVaUIlik, flOtelil*. J{ 5 I vinnnnnn/,>in>i»n>«nnn>iV«'n>tnMftn«>V Fr.Kaiser puškar v Ljubljani, šrli'i»l>ni-LW ulice it. 6 ,..h) riporoča svojo veliko zalogo orožja za ov ln osebno varnost, streljiva in potrebščin za lovce. Specijalitete v ekspresnih puškah in ptičarioah, ki jib sam izdelujem. Popravki se izvršujejo v moji delavnici. Ljubljana, Židovske nlice it 4. Velika zaloga obuval (99) lastnega izdelka za dame, gospode in otroke Je vedno na izhero. VnakcrSna naroČila izvršujejo se točno in po nizki eeui. Vso mere se shranjujejo in zaznamenu jejo. Pri zunanjih naročili!) blagovoli naj le vzorec vposlati. mM u*l«l. samo stane pri meni fin I ■ r iiMMlr«« iih |>«m«-.iIi (t'«-<|<-r-JaL^aJS' UIHtTS»l»e) iz najboljšega t)laga Solidno narejen Ne zamenjajte mojih kat na ti Ijši lasnih modrocev z onimi, kot jih n. pr. tukajšnji mizarji nepopoln. do 80 gld.; divani, otomani, garniture in vsa tapetniška (1U0 dela po najnižji ceni. Tapetniška kupčija P Josip jRoich. fm Poljanski nasip, Ozke ulico št priporoča čast. občinstvu dotiro nri-jeuo kemično spiralnico * I v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. I. i ♦ * W v kateri se razparane in nerazparane I j ino&ko in ženske obleke lepo očudijo. j ■Pregrinjala veprejino se za pranje in ■ crčui v pobarvanje. V barvariji vspre- H j jouia se svilnato, bombažno iu mešano j ■ blago. Barva so v najnovejših modah. ■ j—i i mm * mat trn* i n mini i mm* Slavko Gartner IcrojaštTr© (1037) Sv, Petra cesta šl. 1\ Škofje ulice SI. 2 priporoča svojo delavnico v obilen poset, za-gotovljaje solidno in točno postrežbo po nizki ceni. Moške obleke izdeluje od 3 gld. naprej. Osnaži j o se celo obleke in posamezni kosi. Stalnim naročnikom krpanju brezplačno. Qg. dijakom znatno znižane cene Za jesensko sezono bode moja delavnica razširjena in z dobrimi močmi preskrbljena, da mi bode mogoče ustrezati vsem zahtevam čč. naročnikov. I Restavracija »Pri Zvezdi" 1 cesarja Josipa trg. U Velik zračni vrt, stekleni salon p ln kegljišče Priznano izvrstne jedi in pijače in »kopno obedovanje, & (108) 1 F. Fetlinc, reatavratei IVAH JAX v Ljubljani, Dunajska cesta 13. Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. Ceniki (104) zastonj in poštnine prosto. mm* mfm. mm. mm. mm, mmrm. Am. mm. Jim. a m\\. m^ i Uran & Večaj ► ^ Ljubljana. Gradišče >t 8, Igriške ulice st. 3 P 4\ priporočata p. n. čast. občinstvu svojo ^ ^ vel ko zalogo vsakovrstnih ^ 4 pečij in glinastih snovij t a kakor tudi ^ 4 štedilnikov w a iti vseh v to stroko spud;tjočdi dol po ^ % nizkih cenah. (107) r iT^aiTLlza, Toni v Voiliiitttii mU tš priporoča p. n. občinstvu, zlasti gp. posestnikom konj in voiov, svojo kovaška obrt izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela, <|; posebno priporoča hiftnim posestnikom j vezi za stavbe ter jamči za dobro delo in točno potrežbo. i Burafca Bboirl Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. Slikarja napisov, ■tavblnska in pohistrona pleskarja. Tovarna za oljnate barve, lak in pokosi. (10B) Glavni zas* jp llartliuli-lev^KM orl-KlimliM'Uit U url* o I li.** I it. MaAčoba SS k ■niaka kopita in uanjo. f *♦ <*i±JLJ*> <»^JLJr* '* *^JkJ* Izborno 4 4 i ^ (108) čajnih cenah ^ f Andrej Mauer | ^ posest apaeaioe v Zagorji pri Savi. ^ 3- ]p O t iz knpanega kamenja (apnenika), P izvrstno izžgano, ima vedno na ) prodaj in v vsaki množini po obi- ^ (1<>8) čajnih cenah b0 HENRIK KENDA v Ljubljani. Najbogatejša zaloga za Šivilje. ANTON KOSIR v LJubljani, v Kolodvorskih uli-oah it. 39, poleg; Jut. kolodvora ♦ priporoča svojo ♦ zalogo izvrstnih X lenneiKiv »h {stroje in Jer-iii«-n it /tt hI % h 11 j po nizkih cen-h. ♦ tfsF~ Kovčoki ,,en jross" gg. trgovcem ♦ xo najnižjih tovarniških cenah. IVI c h a n i k . 1,1 Ivan Škerl r Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani I priporoča se p. n. občinstvu za izvrSe-l vanje vseh v njegovo stroko »padajočih dol in popravkov, kakor Mivitliiili Ef»*l i*<»| «* v, velo<*ipe(lov i. t. d. po najniijih cenah. Vnanja naručila se točno izvršujejo. "m G. Tdunies v Ljubljani. Tovarna za stroje, telezo in kovlno-Uvnfoa. Inloliijn kot poantuiost: vse vrste strojev za lesoreznioe ln žage. (112) Prevzame cul« napravo in oakrliujn |>», ni. I m | «■ in koli)' M najholjAi niatKvi, iliićajini lurl»lli«> in IHlillll ItOlfNI. ■■■nvBsaKa ar 1A Alojzij Erjavec /si*» (iir>) čevljarski mojster & v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 priporoča se prečast. duhovščini in slav. ^} , občinstva sa obilno naroftevanje rnsno> ™) vrstnih ol>u vnl, katera izvrfiujo remi, A po&teno in iz zanesljivo trpežnega usnja A od niijtincjfie do najpriprostejfie oblike. •J Mero se Kliranjujejo. Vuanjim naročilom S naj s.' blagovoljno pridene vzorec. K»»a»Sia>4>4ia>*a><|>«r*ia>4.»» i Zajamčeno pristni kranjski :*: liter po gld. 1*80 in j m edenoveci liter po 1.—, ki ga priporoči« jo zdrav* ^ uiki, pri (116) Oroslav Dolencu trgovina z voSčsnlno in crnilom ;i: l-liiMjituit, 4.1 J. Hafner-jeva pivarna Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Cro8Bkega marčnega piva v Bodčkih in steklenicah. Priznano izvrstna restavracija z n-llko «1 tor itn o Kit kiinrcrle Itn, iu lepliu vrtom. (lil) Uhod jo tudi iz Poljskih ulic. Alojzij Vanino Ljubljana, Stari trg it 9 nasproti trgovine J. 8. ltenedlkt-a priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo nožev in škarij vsake vrste iz najfinejšega angleškega jekla. Priporoča se za izvršitev vseh v njegovo stroko spadajočih del, kakor brus; o nje britev, likanje in brnienje klrurgtč-nih Instrumentov itd. itd. (10,1»—21 > krojaško ohrtovanje v Gradišči št. 5 (i Jeti Sekrijiti hiši) priporoča svoje izborne izdelke civilnih in unlformsklh oblačil po meri. Bogata izbor dobrega modnega blaga je vodno v calogi; vzprejemajo so j»a tudi naročila s pridcjauim blagom. Fini in pravilni kroj. izborno delo iu ceno postrežbo jamči obče znana zmožnost in 11 bi solidnost tvrdke. Pran lietter ILijta"tolja.net. Stari trgr štov. 1. Prva in najstarejša zaloga (,so> šivalnih strojev- Tu sr tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji, kakor »lauioreaulvc'. mlalllulre i. t. d. Oenlkl zastonj la poitnlne prosto. v Anton Fresker v Ljubljani ^ n a H v. Pitna renti Atev. 16 M priporoča svojo veliko salogo gotovih I v oblek sa sjospode ln dečke, Jopto V> sa gospe, plaičev sa gospe, ne-premočljlvih havelokov itd. \, Obleke po meri ne po najnovejših £ uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. (1 18) EYB Domača tvrdka! Domača tvrdka! IVAN ^ A K O T N I KI tesarski mojster in zapriseženi izvedenec c. kr. deželne sodnije v Ljubljani, Nove ulice št. 5 se priporoča v vsa tesarska stavbinska dela. — Cene so povsem trpežnemu delu primerno nizke. (1474—12) Najprimernejša božična in novoletna darila kakor: srebrne, zlate in stenske ure, verižice, zapestnice, uhane in drug srebrn in zlat HSp, kakor tudi (640—88) srebrna jedilna oprava (noži, vilice in žlice} đobć se v ni»|n < il lili« rl po litiju i/j f li eeiiith in v iuiJImiIjnI knlio- _^ vohu pri PM Piitlnii -u.ra.r1vL TT nLij-o.lolja,nIT ■ mm UUUIIUi na Glavnem trgu it, 25 !!Plinova žarna luč!!! f-s? Usojam se p. n. plinovim trošilcera naznanjati, da sem prevzel R§ j!! jedino prodajo |s 1 plinove žarne luči ig I spediterskega društva L9winger in dr. v Trstu. j| ., Nadalje eem prevzel v samoprodajo I svetilnlce, ki same proizvajajo plin | I za žarno luč. %/MW Tj žarno lučjo, katero jaz prodaiam. se znatno plina §| prihrani ir dosi ž« se skoro dvojna svetloba, kakor z Auer-§ jevimi avetilnicanii, in je znatno cenej a, kar daje upanje, v^j da bodo sledila mnogobrojna naročil.i. Z velespoStovunjem §] (1461—10) §1 Ljubljana, Glavni trg št. 10. 1 "•■Cii X^.4*4>A^,l,*l"^,k^.^»^.^.»k4»»k^»J»»k«k.kJ.^.rt C,J^ afZ^i* <■>» •» «• *>y» «v* «• »»• *k» m »i* •»* •»* **• *x* £epa boiična in *f*~ novoletna darila kasete (pisemskipapir), spominske kn/iiice, albume, fasliee, razne pisalne oprane ima v ttaloffi in pvtpovoba cftnton Zagorja^ knjif/arna v Ljubi jati i, nu Koti greMn etn trtju* (1649—1) «' „Slavenu/će Ma fin"* hiši. m ■>•> «i* *<« «1» «X» «** mlm »j* «je «|* «|* «Ia aj» •>* «X» al« «J» «1» •>* «X« af* «L» 4 m- •v«• m* (1682—2) Sodružnik z 20 tisoči so išče za prav živahno trgovino z manufakturnim blagom v nekem deželnem stolnem mestu. Pisma naj se pošiljajo na ltJ. K. Celovec" poste restante. lil 't 7| 1 Za Novo leto priporoča po nizki ceni vizitnice in vošilne karte v navadni in najfinejši obliki „Narodna Tiskarna" V Lj \ j£ai 1 i. ■ Nu Jeg?g S t ;'di.432. Ustanova. (1600—8) Pri podpisanem magistratu podeliti j« zi tekoče leto Marije Kosmaceve ustanovo* za sirote v znesku 100 gld. Prošnje za podelitev te ustanove, do katnre imajo pravieo ubog^ sirofe uradnikov iz Ljubljane, ki so ženskega spola in pa lepega vedenja, vložiti je do konca decembra 1895.1. pri podpisanem magistratu. Mestni magistrat v Ljubljani 5. decembra 1805. Antona Zagorjan-a knjiga rja v Ljubljani (UJU—1) g© i/.šli in se prodajajo lični slovenski koledarji zze* leto l&OO. Skladni koledar...... po 60 kr. Stenski notični koledar. . . „25 „ Dijaški koledar......„ 60 „ Žepni koledar.......„ 20 „ S pošto vsak koledar po 5 kr več. Wietersdorfska tovarna za Fortland in Roman cement F. Knoch-a c£ Comp. v Celovcu priporoča svoje izdelke V znatno večji trgoporui in lom op orni trdnosti, nego to predpisujejo določila društva avstrijskih inženirjev in arhitektov za dobre kvalitete. Zaloga in zastop za Kranjsko: Fr. Seunig & Comp. v Ljubljani, Marijin trg št. 2. Svedo^be in ponudbe ^hnIoiij in pošdiiiic \>rosto. (402—30) W- Štev. 1. Moške srajce — ovratnike in za-pestnike — kravate — normalno perilo — kratke nogovice — hlač-nike — moške chache-nez iz svile in volne — žepne robce — čevlje za dom i. t. d. (1623—.'l) priporoča z velespoStovanjem Kari Recknagel > I Jnblja 11 i. 2 leti garancije! I * Evg Remont, iz nikla....... «1*1. S J»5 „ srebr. »'»/.oo«, zlat r . . . „ 7.1« ■ „ .za dame . . „ H 25 Spiralna Breqne. 15 kamn. ... „ l&.sso s 1B k. I. Chati»n Histem „Glashutte- „ 17.«»5 TGoldin" Rcrn. ■ 3 pokrovi ... „ «.«<» „ , garantirano trajna . „ 9.9 I jixni. Izdelovanje perila Na debelo! Z8 gOSpOde, gOSpŠ ili OtrOke. Na drobno! a n a n. o o - > p o o rt o m f\ o H N tt> m fi O ho rt 0) 0 b»l Ittfiii, (flarlku pršit, bral anvrntnlkn, brna mnntut, J7 rrrf, 1 komad pO «1.1 no do ] 70 6 kMBftd. „ , fl }ft , iS._ ■r«\|c*> • k«. t 4 vvlikoitih, kakor agonij 1 komati po .ili! I — t1o l«o 8 knniail. , . 6>t6 „ 7-t4 ■po«ln|*> lilMf« l jat tii. l/fi:ijn(»:lj in odgovorni urelnik : Johi p £i o 11 i L Pakičeva na novo asortirana trgovina z lesno robo, košarami, siti, rešeti in žimo se je preselila vsled demoliranja kresijskega poslopja v zidano barako v šolskem drevoredu nasproti poprejšnji »roujejo t orno in p« nsjsiiji eenl. *^s| ■ M I I .....■ ■ i) eaeaea ----'5 Ljudevit Borovnik puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vHNkovrstulti pasek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predelu|«* stare samokresnice, vzprejema vsakovrstna |»oprt»*lli* in jih točno in dobro izvršuje. Vse pu&ke so na c. kr praskufievalnici in od mene preskusene. — Ilostrovani ceniki zastonj. eaeeeeaeeeeeeeeeeeaeeee Štev. 4. Rokovične in šivllne kasete — pahljače — parfume — ridicules po 40 kr. in dražje — česalne garniture v etui-ju po 1 gld. 20 kr. — patentovane denarne mošnje — trakovi za nogovice — bradne, zobne in glavne krtačice — odol- in kalodont-milo i. t. d. (1698—8) priporoča z velespostovanjem Kari Recknagel V "I-jitl>ljii.iii. Lantmna in tisk .Narodne Tiskarne".