Stev. 310. Trst, v sredo 6. novembra 1912 Tečaj XXXVir: SH IZHAJA VSAK DAN tb nedeljah In praznikih ob 5., «b ponedeljkih ob 9. zjutraj. Foiamlčne fter. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ifilni, Dornbergn itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •»aartoice, zahvale, poslanice, ogla.fi denarnih zavodov po 30 st mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, naj-ttanj pa40atot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tožljivo v Trstu. ePINOST Glasilo političnega društva „Edinost*1 za Primorsko. „V edinosti je wioila NAROČNINA ZNAŠA xa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na nm-ročbe brez doposlane naročnine, se nprava ne ozira. ■aroinfn* ms ned*ljak« izdanj« „BDZBOSTZ" «tan*: It ••to lato Kron 5-2 O, s a pol lota Kron HO. Ysi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-▼ana pisma •• ne »prejemajo In rokopisi te ■• vračajo. Naročnino, ogiaae in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO : ulica Giorglo Galattl 20 (Narodni dem) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij li-ta „Edinost*. - Natisnila Tiskarna „Edinost*, ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranilnKn! račun Stev. 841-652. TELEFON It 11-57. TURČIJA PROSI ZA MIR Zavezniki ne odnehajo« Turki prosijo Avstrijo posredovanja. DUNAJ 5. (Kor.) Turški poslanik Mav-rogeni beg je predal snoČi ministru v-zunanje zadeve prošnjo za posredovanje. Mavrogentju so odgovorili, da se mor Avstrija sporazumeti z drugimi velesilami in šele ko se zgodi to, dobi Turčija od govor. BeraŠki ponos Turčije. BERO LIN 5 (hv ) Listi javljajo iz Čari grada, da so d bili turški poslaniki nalog, da predajo velesilam note, v katerih javijo Turčija, da se sicer še ne smatra za premagano, da pa iz humanitarnih in higijen sklh razlogov želi posredovanja. — Velesilt ni>o pripravljene sedaj posredovati, ker ho čejo počakati, kako se bodo dogodki razvili Izprememba v turškem vojnem ministrstvu. CARIGRAD 5. (Kor.) Generalni ravna telj računarstva, general Ahmed Tevci, Je preozel začasno vodstvo voinega ministrstva. Nove moči na turškem bojišču. CARIGRAD 5. (Kor.) S prestolonasied nikom'so odšli na bojišče tudi sultanov sin princ Cta Eidin, maršal Fuat paša in trije ulemi. Ulemi imajo nalogo vliti četam poguma. Nakana velesil. DUNAJ 5. (Izv.) Velesile se bodo v najbližjem času obrnile na balkansko zveze 8 vprašanjem, dali bi ona spre|ela posredovanje E/rope. Splošno se misli, da bod Balkanci v to privolili šele, ko se bo završil boj pri Čataldži in ko zavzamejo zvezne čtte Solun Drinopolje, Sfcader in BitolJ. Delo za ranjence in zavezniški cilji. BELGRAD 5. (Srbski tiskovni urad — „Edinosti". Za včerajšnjo Številko propozno ) Po želji prebivalstva je dobil Ferizjvić novt ime in se imenuje sedaj Uroševac. Davi sc se vrnili iz Skoplja ministri. Vlak je odšel iz Skoplja ob 5 20 zvečer in je prišel v Belgrad ob 6 v jutro, ter |e po takem rabu 12 ur in 40 minut. Gospa Bougnole, so proga člana uprave fondov, je zbrala na Francoskem in je predala Kolu srbskih se ster 20 000 dinarjev za ranjence. Po nekaterih informacijah bodo sodelo vali pri operacijah pred Solunom in Cari gradom odredi vseh zavezniških vojsk, dr se tako pokaže edinost akcije. Eden bol garski odred je na polu k Solunu, pred katerim se sestane sroska in grška vojska, a en grški odred se prevbža v okolic« Carigrada, da sodeluje pri k -nečni bitk/. — Včeraj se je vrnilo k zastavi 80 okreva-nih ranjencev. Do sedaj je v Belgradu umrlo samo 8 težko ranjen h vojakjv. Napredovanje srbskih čet. BELGRAD 5. (Kor.) Zasebna vest pravi da so napredovale srbske čete do 50 km pred Solunom. Zapadna kolona je prispel; pred B tolj. Trde, da pride kralj Peter prihodnje dni v Belgrad, kjer se tnalo pomudi potem pa se zopet vrne v glavno taborišče General Živković v Ptći. BELGRAD 5. (Itv.) General Živkovč je prišel oanes s svojimi Četami v Peć, kje« so se Črnogorci s Srbi pozdravili in pobratili. O srbskih bojih in zmagah. BELGRAD 4. (Srbski tisk. urad „EdJ »ost — I iformirani krogi iz|avljajr>, da se od početka riiObilizacije do se1*j ni potrošilo za vojne svrhe več nego 20 miljonov, tako da še ostane velika reserva denarja, dasiravno se piača vse v gotovini. Vojna nt bo dolgo trajala, vsled česar ne bode čutilr Srbija financiialnih težkoč. Pač pa bo lahko porabila znaten del reserve za uredite* osvojenih dtžel. Privatni srbski rodoljubi i tujine, ki ne marajo, da se imenuje njihovo ime, so darovali državi 3 mil. dinarjev z; vo|ne namane. Včeraj Je prispelo 25 kozakov — prostovol cev. Jutri izide ukaz, ki imennje generaU Radomlra Pumika za vojvodo, Ž'vojma Ml šćs Miloša B žanovič*, Petra Bojoviča ii G,oka Mihajlov^ Jinkovičd, ki je pove ijeval drugi armaii kot rezerni general, pa za aktivne generale Sinoč |e prišel sem general Lipovac iz Rusije. — Neuradne, a zelo vero|etne vesti pravijo, da so vzele srbske čete Demir Kapu in Gevgelf, tako da jih deli od grških čet, ki so zavzete Jenidže V^riar, samo še 50 km, dočim so tcavale-rijske izvidnice že v kontaktu. Ona dva Arnavta, kojth se je eden vrgel na strežnika, a drugi odgriznil strežnici prst, sta že zaprta. Glasovi, da so jih ustrelili, do sedaj niso potrjeni. Povodom glasov izvestnega inozemskega tiska, da bodo velevlasti stopile di--tktno in separatno v pregovore s Srbijo, i jivljajo tukajšnji politični krogi, da Srbija ■iti enega koraka ne bo storila brez sporazuma z ostalimi zavezniki in da bodo vse balkanske države uredile svoje postopanje sporazumno. Po privatnih izvestjih se nahaja Stepa-novi če va vojska že pred Drinopoljem z vso artilerijo in sodeluje pri bombardiranju ter >mogočuje bolgarski armadi, da z vso silo •n vso artilertjo bi e turško vojsko pred Čataldžo. Na macedonskem bojišču pričakujejo še tri več|e bitke in to pri Dibri, Bi-colju in pred Solunom. Vodilni krrgi izjav-jajo, da velesile dozdaj Še niso poskušale intervenirati in isto tako ni znano, da bi bila Turčija stavila kako ponudo ca mir. Za sedaj so vse kombinacije o tem /prašanlu prerane, dokler vojska do kraja ie izvrši svoje naloge. Krščanski ujetniki so telo veseli in pripovedu|e|o, da so jih Turki t silo gnali v borbo. Ridujejo se, da so tospeli sem, ker tu se svobodno šeta|o. — Ranjenci pripovedujejo, kako so krščanski kmetovalci za bitke pri Kumanovem z visok h brd sledili boju in se pripravljali, da jobegnejo v Srbijo, če bi zmagali Turki. Ko pa se je boj končal, so prišli v ravnino in jomagall armadi. Obupen boj Arnavtov. BELGRAD 5. (Srbski tiskovni urad .Edinost ") Iz Giljana javljajo, da je pri daljnem H mu in Zborinu pred Prizrenom trajala več dni bitka med tisoč Arnavti in srbsko armado. V bitki so sodelovali Arnavti •z Džume in Matahlle, ki so se obupno -»ranili na dobro utrjenih pozic'jah. Konečno pa jih je oddelek tretje sibske armade jovsem premagal, nakar je srbska armada imela prosto pot v Prlzren. Turki pozdravljajo Srbe kot osvoboditelje BELGRAD 5. (Srbski tiskovni urad) Turki prihaia.o k srbskim oblastim v osvobojenih kraj h, ter jih pozdravljajo kot 0S70-oodittlje izpod arnavtskega nasilja, od Česar so tudi oni mnogo trpeli. Srbi naročajo potrebščine v Zagrebu. BELGRAD 5 (Izv.) Srbsko armadno poveljstvo je naročilo pri zagrebških malih obrtnikih 10 000 opank. Bolgarski prostovoljci. SOFIJA 5. (Bol. tel. ag.) Osem bataljonov macedonsk h prostovoljcev je odšlo 1anes med burnimi pozdravi množice na bojišče. Med prostovoljci so bili tudi Ar-nenci, Rusi in Junaki-sokoli. Samomor bolgarskega generala. PARIZ 5. (Izv.) .Petit Parisien* je dobil iz Sofije poročilo, da se je general Tonče*, <[ ga je šreti med najboljše bolgarske oficirje, dne 31. oktobra ustrelil v srce, ker so nu Turki uničili pri Lozengradu skoro pol polka. Nesreča se je zgodila, ker so Turki Ivigniii belo zastavo kot znamenje, da se ud jo, nato pa so z grozovitim ogn|em presenetili Bolgare, ki so se mirno pripravljali, da razorože ujetnike. Naloga avstrijske eskadre. BUDIMkEŠTA 5. (Uv.) Poveljnik mor-larice gr^f Montecuccoli je izjavil, da ima avstrijska eskadra, ki križari po turškem vedovju, samo namen, Ščititi življenje in premoženje avstrijskih državljanov. Avstrijska eskadra v Smirni. DUNAJ 5. (Kor.) Odsek za mornarico v državnem vojnem minististvu javlja, da pristane prva divizija eskadre najprej / Smirni. Angleška ladja v Dardanelalt LORDOM 5 (Izv.) Danes je angleška križanca preplula Dardanele kot prva tuja ladja. Nova angleška eskadra. MALTA 5. (Kor.) Tretja vojna eskadra pride jutri pred Malto. Pričakujejo, da se bo nekoliko pomudiia pred otokom. Turk! pred Varno. BEROLIN 5. (Izv.) .Beri. Tageb!. javljalo iz Varne, da še turške ladje vedno križajo na globokem mor|u na višini Varne. Turško prebivalstvo beži. CARIGRAD 5 (Kor ) Prebivalstvo mesta Rodosta in vseh krajev na obrežju do Carigrada zapušča svoja domovja. BRZOJflI/NE UE5TI. DELEGACIJE. BUDIMPEŠTA 5. (Izv.) Proti splošnemu običaju, po katerem se čita ekspozć Še le za prestolnlm govorom, je grof Berchtold že pri današnjem prvem zasedanju delegaci razvijal svoje stališče, ker so ga delegacije prisilile, da se izjavi. Zgodilo se je to s posebnim cesarskim dovoljenjem. Berchtoldov govor tvori važen političen dokument, iz katerega se razvidi, da je Avstrija zavrgla „status quo" In se izreka sedaj za maksimo „Balkan — Bal kancem lu — Znamenit je tudi pasus v ekspozeju, ki govori o potrebi prijateljskega razmerja z Balkanom. Kakor je Berchtold namignil, se že vrše pogajanja. Posebno simpatično in čisto od početka je govoril Berchtold o Italiji. Po njegovih besedah soditi, je sklenitev nadaljnje trozveze že gotova stvar in vrh tega je po n|egovih namigavanjih med Nemčijo, Italijo in Avstrijo že dosežen sporazum glede Balkana. Grof Berchtold ni ponovil ofici|oznlh groženj napram Srbiji in zdi se, da bodete obe državi mogli mirno živeti v sosedstvu la se ugodno razvijati. Berchtoldov ekspozć. BUDIMPEŠTA 5. (Izv.) V današnji prvi seji zunanjega odseka avstrijske delegacije |e podal minister zunanjih zadev grof Berch told svoj ekspoze, v katerem je uvodoma v jako toplih besedah izrazil svoje zadovoljstvo, da |e zaveznica Italija sklenila z Turljo mir, in s tem prišla v posest Tripolitanije, kjer da bo mogla razviti svojo bogato kulturo. Minister je potem omenjal prijaznega sprejema, ki so mu ga priredili v Italiji nele vlada, temveč tudi ljudstvo. Zelo resno so se razvile razmere na Balkanu. Vrše se tozadevna posvetovanja med velesilami, da bi se požar, ki je nastal, č mprej pogasil. Dosedanji uspehi vojne so prinesli balkanskim državam velike uspehe, uspehe, pod uplivi katerih so prosto razši rile svoje prvotne cilje. Dočim so balkanske države prvotno zahtevale le uvedbo administrativnih reform, ki naj bi zboljšale življen-ske in eksistenčne pogoje soplemerjakov v osmanskem ozemlju, zahtevajo sedaj zavezniki mnogo več, kar ni več združljivo z integriteto Turčije. Za nsšo politiko, ki ni pod vplivom nikakih ekspanzijskih tendenc, mora biti merodajno le, da p trebo za ohranitev miru združimo z našo največjo dolžnostjo, da ob varujemo interese monarhije pred vsako Škodo. S svojim dosedanjim zanašanjem napram vojnim dogodkom smo pokazali zdržl|ivost in zmernost, ki se splošno pri znava. Na tef poti ostanemo tudi v bodoče, v zavesti naše notranje moči, ki nam daje popolno Jamstvo, da moremo svojemu glasu zagotoviti veljavo. Uverjen sera, Je rekel minister, da moremo to storiti, ne da bi prišli v konflikt z opravičenimi interesi drugih. Pripravljeni smo upoštevati položaj, ki je nastal vsled zmag balkanskih držav, ter tako ustvariti podlago za nadaljno prijateljsko razmerje k Istim. Po drugi strani pa imamo tudi pravico zahtevati, da pri novi ureditvi stvari ne bodo trpeli škodo legitimni interesi monarhije. Konečno je minister še v toplih besedah omenjal Romuni|e, poudarjajoč, da se bo moralo pri novi ureditvi stvari ozirati tudi na interese te države, ter prosil, naj z ozi rom na težak položaj delegatje ne zahtevajo od njega pi bližjih pojasnil. Rusini si žele pravičnosti Poljakov. LEVOV 5. (Izv) Odbor ukrajinske stranke se je v svojem današnjem zasedanju bavil s stališčen, ki ga zavzemalo Poljaki napram Rusinom in je izrekel svojo željo, da se to izpiemeni in Jim postane pravičneje. Hofrichter prosi za revizijo. DUNAJ 5. (Isv.) Bivši nadporočnik Hcfiichter je zopet prosil za revizijo svoje pravde. N,egovo prošnjo so odklonili, a on ]o zopet ponovi s pomočjo odvetnika, ko zadobi novi vojaški kazenski red zakonito moč. Hofrichterjev zakon se loči. DUNAJ 5 (Izv.) Kakor se je zaznalo, je H fnehter privolil v ločitev zakona, ki se izvrši že v najbližjih dneh. Splav ljenje torpedo vke. REKA 5 (Kor.) Danes ob 10. pred-poldan so splavili v ladjedelnici „Danubius* pri Kraljevici torpedovko vojne mornarice. Splavi jer je se je vršilo brez svečanosti in je poteklo brez incidenta. Torpedovko so krstili za „Tatro*. Biserni jubilej doktorstva. DUNAJ 5 (Kor.) Predsedniku državnega sodišča, dr. Unger|u, ki je praznoval biserni jubilej svojega doktorstva, so predali včeraf dopis iz cesarske kabinetne pisarne, s katerim se mu častita na redkem jubileju. Avstrijska šola v Carigradu. CARIGRAD 5. (Kor.) Avstrijsko-ogrska šola, ki je nameščena blizu poslaništva v Perl, je opoldne ustavila pouk in Je sedaj na razpolago poslaništvu, ki jo eventuelno porabi za kolonijo. JutraJšnji prihod ladij stacijonark pomirja lnozemce in sploh vse kristjane. _ Manifestacijski shod pol. društva „Edinosti". (Glej v včerajšni prilogi pod „Za pravico in iesnico". Državni poslanec dr. R y b i r |e nadaljeval : Dokler so bili naši bratje na Balkanu slabi, tedaj se pač nihče ni zmenil zanje in naša Avstri|a je n. pr. ravnala s Srbijo tako, da ga dandanes ni Srba, ki bi z ljubeznijo govoril v Avstriji. Avstrija si ni znala pridobiti spoštovanja, simpatij in ljubezni na Balkanu. Danes pa, ko balkanske države diktirajo svoje pogoje Turkom s puško in sabljo v rok*, da je stvar vendar nekoliko drugačna, kakor pa so si jo predstavljali grej oni gospodje tam gori na Dunaju. Sedaj vam ne pišejo več, kakor so pisali prej, da balkanski slovanski narodi ne znajo drugega nego krasti Jančke, da so polni uš< in umazani, da se Jih človek boji že od daleč, danes piše celo o tisti Crnigori, ki šteje vsa skupaj komaj 250.000 prebivalcev, znana „Armeezeitung", da je Crnagora država, ki |o je treba upoštevati, da je to, kar delajo Č nogord, nekaj velikanskega in da se tudi drugi lahko nauče kaj od njih, da Jih je torej treba spoštovati. Da, še več I Tisti diplomati na Dunaju, katerim je žalibog izročena naša usoda, niso prej mislili na nič drugega, nego na to, kako mučiti, do krvi mučiti m^lo Srbijo, kako bi jej odrejali vse doklade, in so tudi stavili v svojih trgovinskih pogodbah take pogoje, da bi )ih ne sprejela niti Turčija. Mislili so pač, da smejo storiti vse, kar hočejo, ker imajo več vojakov kakor pa Srbija. Namesto da bi skušala pritegniti Avstrija, to je tisti diplomatje k sebi vse balkanske države, Je na vse kriplje delala le na to, da ne bi prišle pod ruski vpliv, in zato je storila vse, da Jih odvrne od tega ter jih mučila na vse mogoče načine. Seda| pa je naenkrat začela tam gori pihati vse drugačna sapa. Pravijo namreč, da je bilo vse to pogrešeno, da bi tako ne bilo smelo biti, da mora biti drugače, da simpatiziralo z balkanskimi državami. Tisti, ki so delali le nato, da bi Srbija oslabela, ki so okupirali Bosno, da je ne bi dobili Srbi, pravijo d^nea: O, mi nimamo prav nič proti temu, če si Srbi prl-laste Novi Pazar, če razš ri|o svoje me|e, saj je za nas bolje, če smo ž njimi prijatelji. To je res, gotovo, In mi smo to poudarjali že leta in leta, a ko sem meseca junija v tem smislu govoril v bosenssno, da bi tamkaj napravil mir in red, a pokazal« so mu vrata in ga odposlali tjakaj, odkoder le prišel. (Odobravanje!) Tako znajo naš naši diplomati pridobivati simpatije balkanskih narodov. Toda seda), ko so se balkanske države naveličale Čakanja, da bi Evropa rešila bal kansko vprašanje, seda) pa zopet misli naša diplomacija, da zopet lahko kaj pokvari. Preden je Izbruhnila balkanska vojna, se je oglasil naš minister zunanjih zadev, grof Berchtold, in vrgel v svet veliko idejo, naj vse evropske države skupno preprečijo to vojno. Res, lepa ideja 1 Tudi mi bi bili najbolj zadovoljni, če bi se dalo to vprašanje rešiti mirnim potom, ker |e vendar kri, ki se preliva na Bdikanu, naša jugoslovanska kri, in so tisti, ki padajo, naši bratje. Toda, kako so oni hoteli rešiti to vprašanje, so pokazali že z eno samo besedo, onim zloglasnim „statusom quo". Ostalo naj bi vse tako, kakor je bilo. Je pač res, da |e lepa ona naša domača: „Mi pa ostanemo, kakor smo b' H", toda za politiko pa ni! Tam doli na Balkanu je treba napraviti „tabuja rasa44, odpraviti, kar ni za Evropo, a diplomacija je le hotela svoj „status q io*. In Turčija naj bi gospodarila dalje, kakor je gospodarila doslej. Toda sedaj pa pravijo ti gospodje diplomati kar naenkrat: Saj vendar nismo mislili tako, saj hočemo da se uvedejo „reforme" — zopet taka lepa beseda, seveda le za Turke — mi hočemo, da le vse ozemlje ostane Še pod turško oblastjo. — AH Turčija refornira že 100 let, a vendar je ostalo vse pri starem. Saj je prišlo celo tako daleč, da so že evropske države uvidele, da Je sramota, da vladajo take razmere v Turčiji. In zahtevale so evropske države, naj se reformira vsaj orožništvo. Tako je pač pri vseh naših „reformah44, da najprej reformirajo policijo in orožništvo, vse drugo pa lahko počaka. Pa so ustanovili v Macedoniji evropsko orožništvo. Da •e bila Turčija res popolnoma falitna, pač prejasno kaže to dejstvo, da so jej morale dati druge države svoje orožništvo. Poslale so namreč tja dol po nekaj svojih orežii-ških častnikov, a na čelo vsemu temu orožništvu so postavili — Italijana (Smeh!) kar zopet kaže veiikansko zmožnost diplomacije. Postavila je namreč na čelo orož ništva pripadnika tiste Italije, ki je že od nekdaj z vso resnostjo špekulirala, kako bi si trajno zagotovila svoj vpliv v Turčiji, da bi si zlasti Albanijo tako prisvojila, kakor si je Tripolitanijo. Ta „reforma* se ni obnesla, kajti tuji orožniki niso opravili nič in so polagoma izginili domov, nakar je ostalo vse pri starem. To so uvideli Srbi in Bolgari in začele so se med njimi zbirati vstaške čete, ki so streljale na turške vojake in uradnike, kjer so jih le mogle zaslediti. Da to ni bilo prav, je res, ali s tem je stvar prikipela do vrhunca Jugoslovanske države so se naveličale večnih obljub, ki se niso nikoli izpolnile, in rako je prišlo do vojne, ne samo, ker je vsem krvavelo srce zaradi trpljenja krvnih bratov v Turčiji, temveč tudi zato. ker za radi teh razmer v Turčiji balkanske države tudi na svojem lastnem ozemlju niso imele miru. Turki so namreč prekoračili meje, morili in požigali. Celo ekspresni vlak iz Pariza v Carigrad je bil večkrat v resni ne varnosti. Poleg tega pa je krščansko prebi tfaUtvo kar v celih trumah bežalo v Srbijo Bolgarijo in Črnogoro. Tako je uboga Črnagora, ki sama nima s čim hraniti svojih lastnih sinov, izdajala tisočake za kristjane, ki so prebežali iz Turčije na črnogrrska tla. In mislile so si balkanske države: če i namo že vedno vojno na meji, če moramo vedno stati pod orožjem, storimo vendar enkrat konec vsemu temu! Ali svoboda ali pa smrt! Pripravljene so bile slavno zmagati ali pa umreti, ter prepustiti vse sramoto Evropi, ki si sama sebi in drugm ni znala pomagati. (Odobravanje I) A kaj so vse tedaj počenjali naši slavni dlplomatje I — Ko je izbruhnila vojna, so pisali polucficijczni in ofcijozni listi: Bog varuj, če Srbi ali Črnogorci prodro v Novi Pdzar. Gorje jim tedaj! Sandžak Novi Pazar e v naši interesni sferi, mi moramo imeti svobodno pot do Soluna, do kamor sega naša interesna sfera. In pri nas v Avstriji se (e vse, kar prisega na to časopisje, začelo tresti, kaj bo, ko prvi srbski vojak prestopi novopazarsko mejo, češ, tedaj odrinejo ne mudoma naši regimenti črez mejo in nauče Srbe, ka| se pravi imeti „kreanco". Toda Srbi In Črnogorci so prestopili mejo, jemali mesto za mestom in v njih tudi takoj uva |dli svoje upravne urade ter proglašali vse, •car so zasedli za srbsko in črnogorsko kraljestvo ; pri nas se pa vendar ni genil ni u eden vojak in ono časopisje je začelo pisariti : Sai vendar ni bilo tako mišl)eno, da bi ni lakoj,udarjali; toda če bi pa hoteli ostati Srbi in Črnogorci tam, potem bi jim pa že pokazali! In zopet je bilo čuti glasov o „statusu q jo", in zopet so se oglasili oni naši filu, a bolgarsko topništvo |e tak« strašno streljalo v nje, da jih je na tisoč« pobilo. Bi! sem eden dveh Angkžev, ki st< bila od bežečih Tutkov po vlečena v divjt gibanje. Vdelež i sera se že ranogo bitk, r prvikrat pri premagani in bežeči armadi; videl sem strašne prizore, ki mi ostane}« vedno v spominu. Tekom cele bitke se je pokazalo, da bolgarska artilerija daleč nadkriijuje turško. Turska artilerija se ni mogla upirati molilnemu ognju in se je polagoma umikala — Mncgo topničarjev Je bilo mrtvih, večin-nji preje, tako meo civilisti ni bilo izgub. Ko je prenehal bej Turkov, je bolgarska ir fmterija z bajonet zavzela mesto. Večina turšse garnizije se j< že umaknila; ostale so le straže, ki >o biit ujete kakor podgane v past. Vojaki četrtega zbora so se, dasi dva dni brez hrane, ener gičao, a zastonj, branili, ter so padli v s • do zadnjega moža. Pii železniški postaji, ki Je šest k lo meti o v od Lile Burgasa, s > Bjigari naieteu na nepričakovan odpor. Tu |e bil nastavijer en del konjeniške divizije ped Salih pašo ia Fuad pašo. Bolgari so postavili na glavni raošeji svojo narodno zastavo in so poten šli pogumno naprej. Lile Burgas leži v ko tlinasit nižini, obdani od gričev. Ko so se B jlgari p ibliževali železniški postaji, jih je sprejel brzi ogenj iz topov, ki so bili nastav (jeni na bližnjih višinah. Skozi vrste Bolga rov so šli smrtonosni šrapneli. Ko Je zme denost, ki Jo Je povzročil tu nepričakova« ogmj dosegla svojo višino, Je skcčtta turšk-Konjenica iz svojih skrivališč, ter navalil' kakor vrtinec na bolgarsko pehoto s klicem : Alah il Alah. Bo'gari so se obrnili, a turški konjenica Jih Je enostavno pogazila, kar j« napravilo ogromno Šicodo v bolgarskih vrstah To Je dalo Turkom poguma, da so nadaljevali svoje prodiranje, a so se naenkrat mš pred bolgarskimi strojnimi puškami, ki so pobili Turke in njih konje. Ostala |e Je raz trgana in skup zmetana masa. Le malo teh poguranih mladičev se je vrnilo ; večina njih ie našla junaško smrt. Vse to se je izvršil hitro eno za drugim. Bolgari so si potem, ko so bili potisnjeni nazaj, zopet opomogo in spravili naprej svoje težke topove. Turški vojaki, ki so še ž.veii, so se h tro umaknil proti železniški postaji, a bolgarsko topni štvo je tako dobro streljalo, da |ih je It malo pobegnilo. Ker so v Lile Burgasu ostali ie Še mrtvi Turki in prednja straž Bolgarov, so Turki obn ili svoje topove na mesto, ter provzročili veliko Škodo. Bolgari, ki niso padli pod krogljami turških topov, so ostali mrtvi pod razvalinami. M j tem pa bolgarsko topništvo ni biio brezdelno. Turško topništvo Je bilo brez kritja in pehota brez okopov. Zato je bil topniški boj ugoden za Bo'gare. V veliko izneiadenje tuiš ega generalnega štaba so Bolgari zasedli s s/o|imi t- povi pozicije, ki so jih bili očlvidno že preje izbrali. BiteriJe so šle na svoja mesta hladn krvno, kakor bi bil manever in ko so začeli «trel|a*i, so očlvidno natančno vedeli za oddaljenost posameznih okoli ležečih višin; merili so tako dobro, da j« bil ogen| morilen. TutškI vrhovni poveljnik |e bitko o >azoval iz vtšia v hI žmi Sakigkeja in šele ko je videl, da j« potoičena frfinterija in artileri|a, se je na niegovera obrazu prvikrat pokaral strah. Tuiška artilerija |e imela tako malo munoskuŠal umikajoče se voj-ke zidrže ati s konjenico, a tudi ta se je ondruž la un ka-nčim se pešcem. Na to |e A »dul^h paši dal ukaz za umaknite' levega kri a On sam pa e brez sukiie in klobuka in brtz adjuta i ^m zadržal umakn tev centruma Njegov odhod pa so vojaki kmalo opa/iti in to je jolivalu usodtpolno. Neki vojak je z klical: Bo garl prihaiajo in takoj je nastala panika, n se je razvila v divji b e Bolgari so začeli bež« če Tu ke takoj jreganjati. Dohill »o v roke topove, vojni m^terij^l, tr« ne itd. Koneč io pravi d pisnik arg'e^kega Ihta, la je sam videl reScrvUte, ki niso znali labasati raavzerjevih pušk — Sicer so pa Imeli tudi Bugari ogromne "g-be. Ol dvth turških baialijoiov je ostalo e 6 mož pri žM.enju 1 Darovi za jugoslovanske rdeče križe. Nadalje so darova« sledeča gg. po K: N. N 30, Kap. Aleks. M ajlovid 20, Kio. S^iro GooČev č 10, Dtlav!-k> podporno lruštvo v Trstu 50, Melhio* CHer^nu 10 M bralo v gostilni „Žrpana" v P^d'ičch 2 40, Vekos. F gar. Sežana 2, I a^a O ru », S žana 1, Kranjc S<-ža a 1, J n F (lof č 2, Tuiulin, S ž^na 1. Ante Krtš^v za Č nogoro* 9, Ivan Pečnik 1, Joslo Mezo 1 M H|a pl Vald-r- teln 20, a r. E i. S'avi* 60, U adniki ,B«I-daroval' so 140, katere so daro-all: W. Wet*s 15 E. Kubaj 10, C B lu* 5. S. P gatscnn g 2. rcj M S n darč ć 3. ^ca. D. Sč.ka 1, gc-. M. Podbe š^tk 1, B. Ratč 10, K. Veselek 10 L Stevanovlč 10, R Teply 10 B Halik 5, N Pctr črv Ć 5. tf Kukuij 5 G. Knro^cmtt 5 A La<» 6 2 F Carlint 2, G. G štan 2, J Uk -v.č 3. M iobec 5. t> Deisenberg 4, A Bakršun 2, O. Cegnar 1, M. Sary 2 O. Beluš 2, P. Tavzes 2 S Klopčava 2, J. Btlo.ič 5, M Križmančć 1 Spingarn 5, Rad ć Kukuli, P triševlć 3. E L-kner 100, V Smokvina 250, Antun Vrryczany 26 52 Martin SjH-40), Gorica 5, Vvo Pupovr«c 1, J »van Ko*t ć 1 Stevan Stukna 1, nabral g. V. Mlčtć ttr poslal direktno črnogorskemu rudečemu križu skupaj 3100-—, Flora Bi-rako Snulevć 1000, Mčć Aleksa 1000 J»vo Pan ć I suoruga 75. An^el J mkov ć 50, Dr. Košta G eg »v-č 40. Ana D«dna 100, O ac A «eni|e P »suč 10 O ac N k for Vu-kadlnovič 100, Splro Petijev ć 100 Niko Cr-iogorčev č 15. Poduziče Z«m< 1j 50, F aa Picsel 50, a od druge braće Srba, kojintče, da im se ime znade 510. Skupaj K _ 4230 30 pred včeraj izkazano „ 31,605 98 Skupaj K 35,836 34 * V „Edinosti* od 31. t. m. izkazan znesek K 60 S >. Lucija; sta darovala g. Tinče P egelj 50 kron. in g. Josip Mikov-sćek 10 kron. (Nadaljevanje na tretji strani.) Sukna ludii« 10 motino blag» k* g o« pod« iti d&nje, priporoča KAREL KOUAN. toTtina »"kili v Humpolou (6e*ho> : : Utorci fr»n*u : : V Trstu, dne 6. novembra 1912. EDINOST" St. 310. Stran HL * Svota K 15310 Izkazana včeraj v „Edinosti", ki jo je poslal g. Ivan Franko-vič iz Lokev na Krasu, je nabrana med rodoljubi v Lokvi. Domače vesti. Smrtna kosa. V Bazovici je včeraj ob 5 popoldne nenadoma umrl vrli rcdotjub Andrej Parman, p. d. Frle. V nedeljo ob 4 popoldne je še čltal „Edinost", dva dni pozneje je bil že mrtev. Pokojnik je bil blaga duša, vrl in delaven narodnjak ter član vseh narodnih društev v Bazovici, pri zavarovalnici goveje Živine je bil tajnik. Bil je z eno besedo vrl mož, ki ga bodo BazovČani pogrešali. Se dne 17. t. m. bi bil moraj na-topiti v velik? ulogi pri igri na veseiici CM podružnice. Pogreb se vrši danes. N. p. v m. Za božičnico v Sv. Križu. „Lega Na-zionale" prireja v ogroženem S/. Križu otrokom slovenskih starišev vsakoletno božičnico iz namena, da jih bolj priklene nase. Bliža se torej čas, ko bo „gran patria" napravila svojo božičnico in takrat bo naša deca s solznimi očmi razočarana stali ter milo gledala, kako nosijo „Legini" otroci domov Škatlje, obleke, čevlje, sladčica ter cele ducate „Dantejev*. Zato so sklenili nekateri rodoljubi v Sv. Križu nabirati prostovoljne darove od slavnega občinstva, trgovcev ter denarnih zavodov v Trstu in okolici v namen, da se priredi božičnica tudi za našo ubogo slovensko deco. Ker potnamo narodno požrtvovalnost našega ljudstva, smo trdno prepričani, da nam v tej nujni potrebi, ker ni denarnih sredstev na razpolago, izkaže svoje simpatije z darili, za kar j«rn plačilo prav gotovo ne izostane. Posebno prosimo t:žaške rodoljube, da se takoj odzovejo tej prošnji. Darila hvaležno sprejema Jsnko Sedmak v Sv. Križu pri Trstu št. 61. Oni Mališič Ivan; ki je bil, kakor smo pisali, v nedeljo aretiran, da sam pravne ve zakaj in potem izpuščen, je daroval C Mi D 1 K in upa, da vsaj zdaj radi tega ne bo zopet aretiran. Denar Je pri upravi „Edinosti-. _ Slovensko gledališče. Jutri v Četrtek zvečer se vprizori zanimiva in svetovnoznana drama italitanskega pesnika Oabriela d' Annunzio, katerega tako prvič spozna naše gledališko občin s t o, in sicer drama „GIOCONDA". V nedeljo zvečer bo naše gledališče, primerno sedanjim velikim dogodkom na Balkanu, vkprizorilo v originalu dramo črnogorskega pesnika kralja Nikolaja I., „BALKANSKA CARICA«. Vstopnice za obe predstavi Je mogoče že sedaj dobiti pri gledališki blagajni. Tržaška maia kroniKa, Trst, 5. novembra 1912. Garibaldinsko junaštvo. Te dci je prišel v Trst neki R hard Zumin, menda učitelj v Šnocijanu pri Tržiču. Mož je Ita- lijan, oziroma Furlan in je rojen v Gradiški. V Trstu je posetil nekega svojega znanca — Slovenca in mu je odkril svoje srce: da gre namreč k Garibaldijevi prostovoljski četi na Grško in ga je celo naprosil, da bi mu kolikor mogoče pomagal pri tem. Dotičnik je res storil vse, da temu bodočemu bori-telju za svobodo balkanske raje olajša pot. Preskrbe! mu je vožnji listek za parobrod, preskrbel mu je tudi stanovanje v hotelu, sploh vse, česar Je potreboval. Zvečer, ko je bilo treba iti v hotel spat, da bi se zjutraj odpeljal, pa je navdušeni Garioal-dinec izginil in ni ga bilo več. Mu Je pač padlo junaštvo v hlače, kajti tam, kjer krog-Ije žvižgajo, Je za take junske le nekoliko prenevarno. Nasilen Koprčan. Danes ponoči nekako okoli treh je po ulici Pur.ta del forno razgrajal 48ietni Ivaa Mika, krcšnjar iz Kopra, kolikor mu je pač dala duša. Stražnik ga je parkrat opominjal, kar pa ni nič izdalo, vsled česar ga je povabil s seboj na policijski komlsarijat v ul. Muda vecchia. Mika se je pred uradnikom ponašal tako arogantno, da ga je uradnik parkrat opominjal, kar pa }e vročekrvneža tako razjarilo, da je pograbil za pisalno mizo in jo hotel preobrniti narobe ia počenjal Še marskiktj drugega. Ko so ga stražniki prijeli, jih Je začel z.nerjatl in jim groziti, da Jih pobije. Trije stražniki so ga komaj ukrotili in utek-nili potem v luknjo. Par kilogramov rozin sta ukradla v hangarju štev. 71 v stari prosti luki 20!etni J3sip Pizzamus iz Mili in 18letni Franc Er-menegildo iz Trsta. Pri vratih Ju je vjel fi nančni paznik in ju izročil policiji. Pri h&zardnl igri so goljufali. Aretirani so bili l8ietni dninar Anton S-rbtin iz Sv. Petra v Šjmi, 19ietni Ivan Skof č iz Montića in Anton Mavrović, star 22, zaradi hazardne igre in goljufije. Žepna tatvina. Na Igrišču v ul. Ma-donnina je bil aretiran neki Esposllo Giro-metta iz Casteslana pri furlanskem Vidmu, ker je nekemu Ivanu Hafnerju izraeknil iz žepa denarnico s 7 K. Nesreča v Sv. Križu. Josip Košuta v Sv. Križu št. 93 je poslal svojega 7letnega sina Viktorja z volom v njivo. Deček Je vzel seboj na voz še druge tri tovariše. Ker je deček vola poganjal, se je vol splašil, pri čemur Je eden otrok padel z voza in se ttžko poškodoval, da so ga morali spraviti v bolnišnico. Nesreče je kriv na vsak način gospodar vola, ki Je izročil voz in vola takemu otroku. « Samomor. Žimcičar AUilic Loro, Benečan, ki je stanoval v ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi, je skočil danes ob 5 popoldne iz četrtega nadstropja na cesto in se je hudo pobil. Spravili so ga v bolnišnico, kjer je 501etni revež že umrl. Vzrok — beda Nenadna smrt. Inženir Friderik Krepajc iz Šsorkije Je nocoj nenadne smrti umrl. Zdravnik, ki je prihitel, je konstatfral smrt. Poskušen samomor. Angelo Cappello, 22ieten privaten uradnik je Šel danes ob 4. popoldne v kavarno „Edison", kjer se je na stranišču ustrelil. Neki zdravnik, ki je bil ravno v kavarni, mu je nudil prvo pomoč. Cappello ieži v bolnišnici; njegov položaj |e zelo resen. Zavrotni umor u TreMah pred porotnim sodiščem, Karel Hrovatin oproščen. Drugi dan razprave. Drugi dan razprave se je nadaljevalo zaslišavanje prič. Prva je bila zaslišana Antonija M o ž i n a, ki je izpovedala, da je umrli župnik Hrovatin imenoval obtoženče-vega očeta „hlapčeta", obtoženca pa „ma-nigolda", da mu bo zapustil samo pet goldinarjev, ter da ima vedno pripravljen revolver za svojega „manigolda". O življenju Hrovatinove družine je priča povedala kakor ostale priče, da se jej je godilo zelo slabo vsled šikan župnikove kuharice, ki je v vseh Trebčah nihče ni maral. Priča Ivan G u 1 i č je izpovedal približno enako, kakor ostale priče in tudi potrdil, da so imeli vsi obtoženca za dobrega človeka. Priča Ivana Kralj je potrdila, da je bil obtoženec tisti dan, preden je umoril Kristanovo, v njeni gostilni, kjer je popil pol litra vina. Bil je trezen, vsaj poznalo se mu ni, da bi bil pijan. Sicer je bil obtoženec vedno dober človek in je imel rad svoje starše, katere je tudi podpiral. Nadalje je povedala, da so vsi Tre-benci smatrali le Kristanovo krivo žalostnim domačim razmeram pri Hrovatinovih. O Kristanovi je rekla, da je ljudje niso marali in so bili pravzaprav zadovoljni s tem, kar se je zgodilo. Priča Ivan Kralj, poljski čuvaj v Trebčah, je izpovedal, da ga je tisti dan priŠ'a žena poklicat in mu je povedala, da je prišel obtoženec naznanit, da ie umoril Kristanovo. Obtoženec je bil zelo razburjen. Priči je obtoženec tedaj izjavil, da je storil svoje dejanje zato, da ne bo treba njegovim staršem iti po svetu. In obtoženec je tudi rekel napram svojemu očetu, naj nikar ne joče, da je to storil zanj, da njega reši. O življenju Hrovatinove rodbine je priča izpovedal, da je bilo vedno slabo, ker jim je Kristanova gospodarila. Župnik Hrovatin je svojega brata, obtoženčevega očeta, vedno imenoval hlapčeta, obtoženca pa „mani-golda". Župnik tudi je pripovedoval priči, da ne zapusti svojim nič. Tedaj, ko so prišli Hrovatinovi tako v stiske, da so jim prodali vola in kravo, je prišel priča četrt ure prej h Kristanovi in jo sam opozoril, naj bi pomagala Hrovatino-vim. Toda Kristanova je bila trdega srca in je rekla, da ona ni nič kriva. Pozneje, ko se je vršila prodaja, je Kristanova gledala skozi okno in se smejala. Kristanove sploh nihče ni imel rad v Trebčah in ljudje so bili zadovoljni, da se je to zgodilo. Na braniteljevo vprašanje je priča ponovno potrdil, da je bil obtoženec tedaj, ko je prišel k njemu, zelo razburjen. Priča Ivana Kraljeva, žena poljskega čuvaja, je izpovedala, da je prišel obtoženec v njeno hišo ; bil je ves drugačen, kakor je bil drugače, imel je solzne oči in videlo se je, da je težko zadrževal jok. Vprašal je pričo, kje je njen mož in potem povedal, da je „kuharici prerezal vrat". O razmerah Hrovatinove rodbine je povedala, da se je Hrovatinovim godilo slabo. Po dejanju so Trebenci pač obžalovali, da se je dogodil umor, a všeč jim je pa le bilo, da je Kiistanova izginila, in čula je tudi, da so ljudje klicali obtožencu živio. Obžalovali so obtoženca, ki je že prej moral veliko trpeti in sedaj še več. Cabaret „Maxim" • • Ravnatelj: K. Maurice. Tr8*, Ulica StadlOll St. 10. Ravnatelj: K. Maurice. Od 1. do 15. nooembra senzadlonnlen sporedi MIMI FEEtLA, subretka. MELLY MIELS. subretka. FRA>TZI RELLY, subretka. SMITH & JACK80N, amerikanske pesmi in plesi. LA LANERA, plesalka. GRETL KOENIG, anbretka. TRANTE LTEBE, deklamovalka. PAVEL ŠTEFAN, humorist. SEEGFRIED OSER, komik. NINI CLA1R0N, subretka. Začetek točno ob 9. — Konec ??? „ VSTOPNINA: I. prostor 2 kroni; II. prostor 1 krono. Čevljarska zadruga v Mirnu edina Jugos O- Zadruga ima lastne prodajalne: izdeluje vsakovrot- vanskatova na v Tratu, Barriera vecchia 38 in ne čevlje, ki t lič- _ čevli^v — v*a ^ettori 1 i v Gorici, trg noiti in trpeanoeti _ .., ' " sv. Antona 1; v Splitu, ul. Sta- prekose vse prois V proiaj3M iedno STeŽeblago, roga suda. — CENE ZMERNE, vode tujih t*rdk. ilt Uelikanska zaloga pohištva in tapecarij :: Paolo Gastwirtb :: trn, dl mm si. 6 • »od zz-85 m siedu p '<41 M Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Koiosaiii izbtr, A i[ Haus Scheidier — zobotehnlk = Bobotehnik Dr. Ferdinanda Tanzei Sprejema od 9—1 In od 3—6. ™ Trst, Piazza C. Goldoiii St II PEKARNA v ul. Giulia št* 92. Vsak dan 3 krat svež kruh s prodajo jestvln in kolonijalnoga blaga. Priporoča se lastnik slavnemu občinstvu v - Trstu in okolici. _ V novem bazarju v ulici Belvedere št 7 se dobi blago po konkurenčnih oenaa. Posebno železne kuhinjske posode, porcelan in steklo kakor tudi velika zaloga igrač, Za obilen obisk se priporoča EMIL'JA NOVELLI Gsas u Velika zaloga dvokoles In kmetijskih strojev, gramofonov, orkaitroootf pri |JatJel - U, Oorloa, Stolna ali o a it. a ln 4. ■•haničiu dslavnloi. — Prodaji na obreka. Canlkl franko. Velika zalaga vsakovrstnih strojev rabljenih p« o«aL P Alberto Finzi & V.o Trsi-, ulicu Gaetaiio Donizetti J. Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke (Ungarische Allg. Creditbank) podružnica V Reki prodaja po zelo dobrih cenah : ŽitO TSafee Vrste, debele lil fine otrobe, oves in sočivje in ker je ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejše jamstvo za točno postrežbo. Zastopstvo in skladišče dobroziiane moke Združ. parnih mlinov „Hnngaria" ak. dr. v Budimpešti. Ceniki in narci ae pošiljajo na zahtevo. Telefon št. 458, zvoniti dvakrat. Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trst. ISSSSSSS Izžreba nje nepreklicna 9« novembra 1912 ob 8. url zvečer, na Dunaju Schottenring 11 (Policijsko ravnateljstvo) Loterije c kr. policijskih uradnikov ter nlltioolh udov In sirot pod pokroviteljstvom gosp. c. kr. policijskega predsednika Karla vit. pi. Brze-sowsky-ju. 1. Glavni dobitek 30.000 kron vrednosti, se izplača kakor doslej tudi v gotovini. — Srečke se dobivajo v vseh menjalnicah, loterijah in prodajalnieah tobaka. Skupni znesek dobitkov 80.000 kron. ===== Srečka stane 1 krono. —===== Telefon štev. 1974. Via Economo St. 10. R. Oasperlni, Trst špediter Prevozno podjetje Sprejema razcarinjanje vsakegaholi blaga iz mitnic, dostavlja na dom. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdke „Cement" il Tovarna cementa ..Portlond" r Spljeta. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE. E§EiiiHHE3H ! Hiii3EiEiHH yj i Pozor! Vsako soboto svinjske ko ine, domače jetrance t._ . -------- n i kiobabe. i iestavracija-Hotel Balkan (bpaSa) | Stran IV. „EDINOST" St. 310 V Trstu, dne 6, uovembra 1912. Priča Avgust Č e b r o n je izpovedal, da je delal pri Hrovatinovih, to se pravi, pri župniku Hrovatinu, ki mu je ostal celo zaslužek dolžan. Kristanova bi se bila zelo rada poročila z obtožencem, toda ta je ni hotel in je rekel, da je prestara zanj in da ima že drugo ljubo. Obtoženec je tudi pripovedoval priči, da Kristanova pušča vse noči vrata svoje sobe odprta, da bi lahko prišel on k njej, da pa tega nikakor noče; če hoče, naj gre on, priča, česar pa ta tudi ni hotel. Nadalje je izpovedal, da je Kristanova nekega dne hotela izgnati Hrovatinove iz hiše s pomočjo orožnikov. Potrdil je, da je obtoženec padel s senika. Vstajati so morali na delo ob dveh, treh ponoči. Priča Anton Kralj, p. d. Riba, je pripovedoval, da je Kristanova imela velikanski vpliv na župnika Hrovatina. Pripovedovala je priči sama, da je župnik hotel zapustiti svojim sorodnikom svoje premoženje, da pa je ona povezala tedaj obleko in mu rekla, da gre takoj od njega, ako stori to. Obleko je imela povezano tri dni, in ko je videl župnik, da ona ne odneha, je odnehal on. Potrdil je, da obtoženec ni bil pijanec, da je bil dober človek in da je posebno rad imel svoje starše. Večkrat je rekel, ko so govorili o trpljenju Hrovatinove rodbine, da bi on pač pretrpel vse, toda da se mu smilijo starši. In Hrovatinovi so veliko trpeli ves čas, Kristanova jih je tako pritiskala, da niti glasno govoriti niso smeli v hiši. Priča Ana Tomšič, roj. Kristanova, sestra umoijenke, je izpovedala, da je bila štirikrat pri svoji sestri, ki jej je nekako pred tremi leti pripovedovala, da jej je Kario grozil, da jo bo ubil. O kakih prepirih s Hrovatinovimi ni čula ničesar, pač pa jej je povedala župnikova sestra, da se je bati, da bo Kristanova ubita, če ne gre od župnika. Branitelj: Župnik Hrovatin ni imel sestre. Porotnik g. Pečarič: Ali vam sestra nič drugega ni povedala, kakor samo to, da jej je obtoženec grozil, da jo ubije? Priča: Nič drugega ! Porotnik g. Pečarič: Prav čudno i Priča Angela Žele je nečakinja umorjenke Kristanove, punčka stara 10 let, ki je bila 16 mesecev pri Kristanovi v Treb-čah. DoČim je izpovedala pri sodniku v ilirski Bistrici, da je slišala obtoženca groziti Kristanovi, da jo ubije, je danes izjavila, da ni slišala tega, pač pa da sta se prepirala. Teta je bila huda in je tudi njo večkrat pretepala in jo pošiljala proč. Na vprašanje porotnika g. Preloga je povedala, da je videla obtoženčevo mater jokati, ko je bila teta na parah, drugače pa da je ni videla jokati in tudi ne očeta ob-toženčevega. Priča Bernard Kralj je pripovedoval, da sta hodila nekega dne z obtožencem skupaj od Sv. Ivana v Trebče, kjer mu je pravil obtoženec o težavah, ki jih imajo doma. Govora je bilo tudi o dedščini, in je rekel obtoženec, da pač ne ve, kaj se zgodi, ko pride domov. Obtoženec je imel svoje starše zelo rad. Priča Anton Š k e r 1 je pripovedoval o razmerah pri Hrovatinovih, kakor druge priče. Glede Kristanove je rekel, da je nihče ni mogel trpeti v Trebčah. Bila je ženska, ki ni govorila z nikomer, niti „dober dan" ni rekla nikomur, hodila le iz cerkve in v cerkev, robec na očeh in s pogledom v tla obrnjenim. Bila je zelo skopa in ga ni menda človeka, ki bi mu bila katerikrat kaj darovala. Priča je nato pravil, da mu je obtoženec tožil o neznosnih razmerah, v katerih se vsled Kristanove nahajajo njegovi stariši, in tudi vsled dedščine, rekoč, da ne ve, kaj se zgodi, ko pride domov. Končno je pripovedoval, da se mu umrli župnik v zadnjem času ni zdel prav pri pravi pameti, ker mu je hotel nekako izvabiti neke posestne listine. Nato je predsednik prečital izpovedbo Andreja Kristana, ki zahteva odškodnine 2000 K za škodo, ki jo baje trpi vsled smrti Katarine Kristanove. Župnikova oporoka. Branitelj dr. Mandić predlaga nato, naj se zasliši Še kot priča obtoženčeva sestra Marija, ki lahko natančno pojasni, kako so se razmere v rodbini popolnoma izpreme-nile po prihodu Kristanove v Trebče. Drugi predlog je bil, naj se prečita oporoka župnika Hrovatina. Državni pravdnik se je pridružil predlogu na prečitanje oporoke, upiral pa se je zaslišanju obtoženčeve sestre. Sodni dvor je zavrnil predlog na zaslišanje te priče, sprejel pa je predlog na prečitanje op rone, ki se glasi: V imenu Boga Očeta in Sina in svetega Duha, amen. Podpisani pri popolni pameti in pri popolnoma zdravih dušnih in telesnih močeh razpolagam nastopno s svojim premoženjem : 1) za 2 (dve) ustanovni sv. maši, eno za 4. februvarja in eno na dan moje smrti 400 K ; 2) za eno sv. mašo za svojega pok. očeta Franceta 200 K; 3) za svojo pok. mater Heleno eno sv. mašo 200 K 4) za svojega pok. starega očeta Matevža Cinka eno ustanovno mašo 200 K ; 5) za svojo pok. staro mater Katarino Cinkovo, eno ustanovno mašo 200 K ; 6) za svoje pok. brate in sestre eno ustanovno mašo 200 K; 7) za uboge 300 K ; 8) za šolski sklad 100 K. 9) Za svojega brata sem plačal 1000 K ge. Ani Štrukljevi, 1000 K g. Schilzu in 1000 K g. Josipu Pierobonu, tako, da je popolnoma plačan. Dalje je prodal mojo živino za 6000 K, lesa za 2000 K. V Orleku je on 400 K od Antona Pirjavtza, katere sem posodil, samolastno dvignil in zase obdržal. Dalje je vino in drugo blago za 3000 K razpečal in na mojih zemljiščih, katera je zanemarjal, mi je napravil škode za 5000 K. Jaz mu zapustim 200 K; 10) svoji nečakinji Mariji, por. Kralj, zapuščam 100 K; 11) nečaku Karlu H r o v a t i n u 10 K ; 12) nečakinji Justi Kraljevi 10 K ; 13) nečakinji Jožefi Cink 10 K; 14) nečakinji Mariji Kraijevi, roj. Gergičevi, 10 K; 15) nečaku Matiju Ger-giču 20 K: 16) nečakinji Antoniji Gergičevi 300 K: 17) umrli brat Franc je izplačan, temu sem dal 10.000 K; 18) moji nečakinji Ivani, hčeri Franca, 200 K ; 19) nečaku Edvardu, sinu Franceta. 200 K; 20) nečaku Rihardu, sinu Franceta, 200 K; 21) 2 kravi na svojem posestvu v Vrdeli zapuščam svojim nečakom, Ivani, Rihardu in Edvardu ; 22) svojima svakinjama Heleni in Ivani zapuščam vsaki po 25 K. Te dve sta si skozi dolga leta prihranili lepo svotico, kajti od njih nisem nikdar videl vinarja; 23) cerkvenemu slugi v Trebčah, Jakobu Kralju, zapuščam 50 K. 24) Svoji oskrbnici Katarini Kristanovi, hčeri zak. Andreja Kristan in Lucije Smerdelove, zapuščam za njeno dolgoletno zvesto službovanje dosmrtno rento za 800 K (reci osemsto kron) letno, sobo nad kuhinjo s popolno posteljo in vso opravo, ki se nahaja v sobi, pravico bivati v jedilnici, polovico oprave v isti, polovico kamenine, mizno orodje, stolice, steklenino, šivalni stroj, uro na nihalo, nože, vilice in žlice, mizo in drugo, kar si izbere, uporabo kuhinje, kleti, malega hleva, lope, uporabo polovice vrta, njivo za hišo Dolina, dalje mrvo, steljo in les za kurjavo, eno kravo, uporabo enega svinjskega hleva. Po moji smrti prejme skozi celo leto svojo plačo. Če proda vodo trebenske jame, ki je moja last, dobi kupnino per 2000 K (reci dvatisoč kron). Ona bo mojemu uni\er-zalnemu dediču gotovo tudi po moji smrti izkazovala dobra dela. Pustim jej vsa svoja oblačila in perilo, ona naj jih razdeli potrebnim po svojem preudarku. Dajem jej pravico, da se za svojo rento in kar jej gre, intabulira (zemljeknjižno vknji-ži). Zapuščam jej tudi omaro za perilo, katero ima tudi sedaj. Zapuščam jej čebelnjak s čebelami in vso perutnino. 25) Od g. Hermana Stiicklerja imam terjati dolg K 1858 K 59 vin. 26) Od zakonskih Ivana Fonda in Terezije, rojene Polivanijeve, imam terjati dolg 1256 K, katere sem jima posodil. 27) Za mojega univerzalnega dediča imenujem Mateja Horvatina, svojega nečaka, sina zakonskih Vincenca Hrovatina in Frančiške rojene Sosičeve, rojenega 15. septembra 1. 1887. na Opčinah In stanu-jočega št. 193 ravnotam. Za slučaj, da umre on, ne da bi zapustil dediče, preide moje celo premoženje na njegovega najmlajšega brata Vincenca Hrovatina, rojenega dne 8. januvarja 1. 1901. 28) Moje rojstne hiše v Trebčah št. 50 moj dedič ne sme prodati. Upam, da se bo moj dedič z nravnim. moralnim obnašanjem izkazal vreden te dobrote. 29) Za svojega testamentarnega ekse-kutorja imenujem svojega ljubega prijatelja, velečastitega gospoda Josipa Maca-rola, duhovnika v Skednju in mu zapuščam za njegov trud 300 K. 30) Zahvaljujem Boga za vse prejete dobrote v celem življenju, za ljubo zdravlje, katero mi je podaril vse življenje. Prosim ga, da se izkaže meni ubogemu grešniku milostljiv in mojo dušo milost-Ijivo vzame k sebi. To sem po korenitem premisleku, pri popolni zavesti napisal in hočem, da se tako izvrši. Trebče, 20. majnika 1910. Sodni dvor je nato stavil porotnikom sledeča vprašanja: 1. Gluvno vprašanje: Je-li obtoženec Kari Hrovatin kriv, da je dne 19. jun. 1912 v Trebčah ravnajoč z namenom, usmrtiti Katarino Kristan, zamahnil na zavraten način večkrat z nožem proti imenovani Katarini Kristan, vsled česar je zadobila poleg več lahkih in težkih telesnih poškodeb tudi rano težke narave, ki je povzročila izkrvavljenje, katero je imelo za posledico smrt Katarine Kristan, nastopivšo takoj potem? 2. Eventuelno vprašanje: za slučaj za-nikalnega odgovora na glavno vprašanje: Je-li obtoženec Kari Hrovatin kriv, da je dne 19. junija 1912 v Trebčah ravnajoč ne sicer z namenom, usmrtiti Katarino Kristan, ampak z drugim sovražnim namenom zamahnil na zavraten način večkrat z nožem proti imenovani Katarini Kristan, vsled česar je zadobila razven več lahkih in težkih telesnih poškodeb tudi rane težke narave, ki •5JIUJSB! I BjOJOdud 3S mo%v\q iui§fioqlBU z oq?aj;sod 01130; 30fefiAB;0jtez I -nfiezAOti uiauisod od ipm efijsoazBi os ofioz bn I -Aafj9)|i| ij!uisjao)|bsa bBoibz "t|eoiua|S|a}s i|iu|eu;Bi.ao a £ 'vinH itfptfo 'n^Nioianvsl omHooo 'novios I 'ouAO^tfnHcj etrmxsi(a oHutfsttf eH3xuAxnw i IMfe 3 IS ti A 3ftHd AOHV1A IN1VNI9IU0 i •©! \wjst bS»i|«) !•>!!» Adfja>|;| OBO|BZ UI K oudfdjn OAOU bu ofoAs n*isujoqo *o lueoojodud |ues|dpod HARODN \ POSOJlLN GA !N HRANILNICA v TiSTU ::: S B NOVA ULICA ŠT. 13, II. NADSTROPJE ■ ■ NA KNJIŽ CE iN TE KOČi RAČUN OSRESTUJE S POLNIMI H^HHH Bi tU VLOGE A. nnuj ■ i\wi |i_ B m i^^HiiM 41lz-4%-5°lo PRODAJA SREČKE NA MALE MESEČNE OBROKE. = IZKAZE POŠILJA NA ZAHTEVO. PO8OJA * A MENJIĆE IN VREDNOTE. = POSREDUJE ZAVAROVANJA VSEH VRST. Deležnik jZobotehnik iz Nemčije Josip Konig s primerno glavnico vstopi lahko takoj v diplomiran na zobotehnični akademij ▼ Parizu.i solidno, dobro upeljano obrtno ■ TRST ■■■ podjetje Z letno rentabiliteto K 20000, ; u(jca 3. NicolČ Št. 18, II. n. Naslov pove Inser. oddelek pod št. 2397. j Plačila na mesečne obroke. "VB Q pristne orijentalske preproge vsake velikosti iu vsake razsežnosti najfinejše in najbogatejše antične in moderne orijentalske preproge, orijentalske bronce in haremska vezenja dobavlja Corso, Capo piazza štev. 2, - (palača Modello).- Sprejemajo se vsaka popravila precrosr in stare preproge se zamenjavajo. ML GABAI, Trst, DE E DE CROATIA a ZAVAROVALNA ZADRUGA V ZAGREBU. Eaini domači zararoTalni žaro! Centrala: Zagreb, v lastni hiši, vogal Marovske in Preradovićeve ulice. Ustanovljena leta 1884 Glavna zastopstva : Ljubljana, Novisad, Osjek, Reka, Sarajevo, Podružnica: v Trstu, Via del Lavatoio št. I. II. nad. ---Telefon 25-94 --- Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja : I) Na življenje 1) Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti, 2) Zavarovanje dote 3) Zavarovanje življenske rente. 2) Proti škodi po požaru 1) Zavarovanje zgradb (hi5, gospodarskih zgrado in tovaren 2) Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalnifikega blaga gospodarskih strojev, blaga itd. 3) Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) 3) Zavarovanje steklenih sip. Zadružno imetje v vseh delih znaSa . !»........K 2,71 J* «74*1 S Od tega temeljna glavnica..............K 800.000.— Letni dohodek premije s pristojbinami.........K l,3tt3.040'8® Izplačane škode...................K 4,970.238*4» Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. Natanjčneje informacij MriM „CMM' TfSt, Via flđ 1^01 i Si 1. D. D. in glavno zastopstvo „Croatiae" v Ljubljani (Tvrdka Kmet in Slivar) Zastopnika za (Soriško sffedeže?! ^?rifLsta«FraocIeSk?st0™ _L--ulici in D. Gilčvert, ulica Bertolini štev. 20. |i V Trstu oiw> 6. eovemhia 1912. „EDINOST" si. 3It. Stran V jc provzročila izkrvavljenje, katero je imelo za posledico smrt Katerine Kristan, nasto-pivšo takoj potem ? 3. Dodatno vprašanje: za slučaj potr-dilnega odgovora na glavno ali eventualno vprašanje: Jeli izvršil Kari Hrovatin dejanje v glavnem oziroma eventualnem vprašanju le vsled nepremagljive sile? Nato je govoril državni pravdnilr, ki je povdarjal v začetku, da sloni ta tragedija, ki se je doigrala v Trebčah, na treh motivih: na odvratnosti župnika Hrovatina napram njegovim sorodnikom, na slabem ravnanju Kristanove s Hrovatinovimi in končno na malenkostnem znesku 10 K, ki jih ie obtoženec podedoval po svojem stricu župniku. Poudarjal je nadalje, da je obtoženec storil svoje dejanje pač popolnoma prostovoljno. Ce se izgovarja, da je storil to iz ljubezni do svojih starišev, je pač to malo čudna ljubezen, da hoče človek izkazovati ljubezen s tako grozovitim hudodelstvom. Obtoženec je že zdavnaj pred svojim dejanjem imel namen umoriti Kristanovo, saj je sam rekel napram nekaterim pričam, da ne ve, kaj se zgodi, ko pride domov ves razjarjen vsled malenkostne dedščine, a po storjenem umoru se je izrazil napram orožniku Jiinglingu, da je že takoj po žup-nikovi smrti sklenil umoriti Kristanovo. Umljivo je, da so tisti dan žaljive besede Kristanove, naj gredo beračit on in njegovi starši, res zelo razburile obtoženca, umljivo bi bilo, če bi bil morda odgovoril s klofuto, ali kako drugače, vendar pa ne na tako strahovit način, z velikim nožem. Zahrbtno, da ga ni videla, je enajstkrat udaril po njej z nožem, in celo nož majal v rami. Pa naj le potem prihajajo sem gospodje Trebenci in govore o dobrem srcu obtožen-čevem. Ali je bil obtoženec hinavec, ali pa ne znajo gospodje Trebenci ločiti dobro od zlega, ko so se od obtoženca poslavljali z živio-klici kot od junaka-zmagovalca 1 Obtoženec je pred pteiskovalnim sodnikom in orožniki sam priznal ponovno, da je imel namen umoriti Kristanovo, da reši starše. In gotovo tudi ni ravnal vsled nepremagljive sile, kajti priznal je sam, da je bil trezen, da ni bil pijan. Res je mogoče, da je nastal v njem namen, ko so govorili ljudje, da bi bilo bo'je tako, toda tedaj, ko je pograbil za nož, je imel gotovo namen, da jo umori. Kristanova je mrtva, a to naj bi ne bil povod, da bi bili porotniki milostivi napram živim. Naj je bila Kristanova taka ali taka, dolžnost porotnikov je, da pomagajo pravici do veljave in tisti božji in človeški postavi, ki pravi: ne ubijaj! Branitelj dr. Mandić je v uvodu svojega govora izvajal, kako je glavna vodilna sila dandanašnjega življenja posameznika in vsega človeštva skoraj edino le hrepenenje, poželjenje po mamonu. Zgodovina našega stoletja nam je zgodovina pobojev, požigov, moritev. Tako pač postane človek, trezen, pameten, morilec morda zaradi denarja, zaradi dedščine. Prav ista zgodovina nam pa tudi pripoveduje toliko slučajev, da je najboljši prijatelj v hipnem izbruhu strasti ubil svojega najboljšega prijatelja. Današnji proces je strogo psihologičen. Branitelj zato tudi ni predlagal, naj preiščejo obtoženca zdravniški izvedenci. V takih slučajih pa tudi ne zadostuje za označenje de |mja morda le konstatacija, kakor jo hoče imeti državni pravdnik, kak nagib je vodil obtoženca v trenotku njegovega dejanja, temveč je treba poseči daleč nazaj. Današnjemu procesu b se namreč dalo z vso pravico reči .prokletstvo dedščine". Če bi bil župnik Hrovatin drugače disponiral s svojo dedščino, bi bila Kristanova še živa in Karel Hrovatin ne bil danes na obtožni klopi. Srečno je živela Hrovatinova rodbina v Trebčah. Delali so sicer, kakor živina, toda imeli so upanje — saj jim je to vedno obljubljal župnik Hrovatin, da postanejo kdaj gospodje, ko dobe njegovo dedščino — da ta njihov trud ne bo zastonj. Da ni ravno uspevalo njihovo gospodarstvo, kakor je želel don Hrovatin, je bilo pač to, ker so bili dobri, ker niso skoparili, ker niso gonili od svojih vrat potrebnih ljudi. Vendar pa so bilj srečni. Toda stvar se je nenadoma izpremenila, ko je prišel don Hrovatin v Trebče in ž njim — Kristanova, katera se sme z vso pravico imenovati zloduh Hrovatinove rodbine. 60 prič je soglasnj pritrdilo to. Obširno je potem govoril o razmerah Kristanove in župnika Hrovatina, nad katerim je imela vso oblast, ter o razmerah med Kristanovo in Hrovatinovo rodbino, kako je hotela postati žena obtoženca vzlic svoji starosti. Vedela je, da je ona prava gospodarica župnikovega premoženja, h« telo se jej je tudi še ljubezni in to od obtoženca, ki jej je pa ni hotel in ni mogel vračati. In tudi starši niso hoteli te ženitve. Tedaj pa je Kristanova postala prava funja in odtedaj se začenjajo neprestane šikane, neprestano trpinčenje Hrovatinove rodbine. Priče so izpovedale, da je metala ob-toženčevi materi smeti v jed, starega Hrovatina je ponoči ob 10, v dežju pošiljala na njivo, aničevala celo rodbino, jo psovala na vse mogoče načine itd. In še več: tedaj, ko so prodajali Hrovatinovim zadnjega vo- lića in kravico, se je smejala, rogala njihovemu robstvu. Junak mora biti človek, da se premaga v takem slučaju. In obtoženec se je premagal. Glavno delo maščevanja Kristanove pa je bilo razdedinjenje Hrovatinove rodbine, oziroma današnjega obtoženca. Dosegla je s svojim velikim vplivom na starega župnika, da je zapustil svoje premoženje tujcu. Obtoženec je bil tedaj v Tržiču, ko je potem dobil obvestilo, da mu je bogati stric zapustil 10 kron. Umljivo je, da ga je strahovito zadela ta vest, in nič ne bi bilo čudnega, ko bi bilo tedaj prišlo pri njem do izbruha; a vendar se je premagoval tedai in tudi pozneje, ko so ga ljudje dražili z njegovo „velikansko" dedščino. Usodni dan je bil na Opčinah, kjer je bil pri glavnem dediču in tam dobil v dar — dve kroni. In vzel ju je, premagajoč se. Vrnil se je v Trebče, pil morda nekaj, potem šel domov, kjer ga je Kristanova s svojimi zbadanji in bridkimi žaljivkami zadela tako zelo, da je pograbil nož. A še se je premislil, toda ko ga je Kristanova poslala s starši vred beračit, tedaj se ni mogel več premagati. In potem ves oni neodvrnljivi vpliv javnega menenja, ki je govorilo dannadan glasneje, da je edina pomoč za odpravo teh neznosnih razmer pri Hrovatinovih smrt Kristanove, ki je z vsemi svo.imi močmi dtlala na to, da popolnoma uniči in ubije Hrovatinovo rodbino. Pod tem neodoljivim pritiskom javnega menenja, podpiranim po vednem trpinčenju in šikaniranju s strani Kristanove, je obtoženec pač moral storiti kar je storil. Zato naj porotniki potrdijo ali glavno, ali eventualno vprašanje, potrdijo pa tudi dodatno vprašanje in s tem izrečejo, da je storil svoje dejanje le vsled nepremagljive sile, da torej ni kriv. Vsa tržaška okolica sočustvuje z obtožencem in mu želi srečnega izida današnje razprave, da se vrne zopet med nje. V tržaški okolici ne rastejo zločinci, in če se res kedaj zgodi kaj takega, morajo biti zato tudi res izredni vzroki. Simpatije vsega okoličan-skega ljudstva so najbolji dokaz, da obtoženec ni kriv. Dejanje njegovo je storjeno, prokletstvo dedščine je zahtevalo svojo žrtev, ki je mrtva, ki pa ne zahteva maščevanja. Porotniki naj torej tudi ne žrtvujejo živega mrtvim, pač pa naj ga vrnejo živim, v misli, da bomo pač enkrat vsi sojeni. Pravorek porotnikov. Po obširnem in temeljitem vsestranskem reasumeju predsednikovem so se porotniki umeknili v posvetovalnico, nakar je po skoraj enournem posvetovanju njihov načelnik g Ivan Prelog ob grobni tišini vkljub nabito polni galeriji proglasil sledeči odgovor na stavljena vprašanja: Glavno vprašanje (zavratni umor) : „ne" z 12 „ne«. Eventualno vprašanje (zavratni uboj): „ne" z 8 „ne" proti 4 „da". Nato je predsednik takoj razglasil razsodbo, v smislu katere se Karel Hrovatin opio££a vsake krivde in kazni. Na galeriji je ob tej razsodbi izbruhnilo viharno odobravanje, ki so ga pazniki komaj utišili. Oproščenec se je s solzami v očeh zahvalil branitelju in mu iz hvaležnosti poljubljal roko. Velikanska množica je pričakovala opro-ščenca pred sodnim poslopjem in mu čestitala na oproščenju. Društvene vesti« Pevsko društvo »Trst*. Piihodnja vaja za mešani zbor se bo vršila v retek Telovadno društvo „Sokol' v Sked nju. Maitiaov večer se vrši v soboto d.it 9 t. m. ob 8 zvtčer in ne kakor pomo'omb jivljeno ob 9. Na sporedu je petje. Iz prijaznosti sodeluje pevsko društvo „Velesila", 4odoa, kupleti, tombola, dobitek živa gos pes, burka, šaljiva pošta. Prijatelji zabavi dobro došli I K obilni udeležbi vabi odbnr. Podružnica „Glasbene Matice". Da ies ob 8 va|a za ženski zbor. Pe/o/od|a. Tržaško veteransko društvo „Cesar Franc Josip I * naznanja, da se dne 2. dtc >b pri Ki obletnice nastopa vladanja Nj Veličanstva Cesarja Frana Josipa I iz naložene glavnice po g. Orestu vitezu Bischi ffa, uda denarni znesek v dobrodelne namene. Č anl društva, ki se hočejo zglasiti za po delitev, so vabljeni, da do 20 nov. t. 1 predlože utemeljeno prošnjo društvenemu uradu, ul. del Gdsi št 12 Na občnem zboru akad. društva slov. agrotnov .Kras* dne 31. oktobra t. 1. je bi izvoljen sledeči odbor za tekoči semester: Predsednik: Visiak Rudolf, kult. tehn., pod jredsedmk: MlKuž Franc, poljed. tehn., tajnik: Š išterš č Mrko, gozd. tehn., bla Kalnik: Pire Afjnz, kult. tehn., knjižničar: S rel Mirko, kult. tehn, gospodar: Dolgan Franc, gozd. tehn, namestnika: Sup&nič Ivan, poljed. tehn, Soryiar Eoh, gozd. tehn., »regled Jka : Kropivšrk Franc, poljed. tehn. □osar Ivan, gozd. tehn. 3£ar. del. organizacija. Zatajiti jih hočejo. Soci|alni demo- že na strani kapitalietov, kakor vselej Hotel so sprav ti člane NDO na cesto ir jreskrbeti dela v tovarni svo|im članom. T ie zločin, kar ti ljudje uganjajo. S^ bili pač že od nekdaj kapitallsttška štefdža in taki hočejo ostati t, d z^naprej. V boj proti te zapreki modernega delavskega gibanja! V boj proti škodl|ivcem slovenskega prle arija ta ! Zidarji mesta in okolice! Vas va bimo na javen shod, ki se bo vr$s jutri ob 6 30 tveCer v veliki društven dvorani, v ulici S . Frančiška štev. 2. — Dievni red: 1. P I ž i j zidarjev in posredovalnica dela, 2) Pomen zidarske organizacije 3) Slučajnosti. ZtdarJ cirjev-avijatikov je bil ravno ta smeli čir pilotov vzrok, da ni mogel več manevrirat) s perutmi monoptana tn da le bil ta pre juščeu samemu sebi. Iz vlsočtne 60 metro« je pal monoplan z grozno naglico skoro vertikalno na zemljo. Ko so pritekli oficrj ia kraj nesreče, so zagledali grozen prizor: aeroplan razbit, zlomile so se mu peniti in rep in motor je tako pokvarjen, r*a ni več za nobeno rabo. — Med to razbito Šaro |t vzdihoval nesrečni of občinstvo po&sti a ATOjimi na.o£ili. — Najudun^i ANDREJ ZVANELLI. Dr. Fran Korsano Specijalist za sifilitične In kožne bolezni — IMA SVOJ — AMBULATORIJ v Trstu, v ulici San Nicold štev 9 nad (Jadransko banko). Sprejema od 12 do I. in od 51 v do 6', pop. Izvoz svinjske masti 5 kg visoke sirove bagvunske masti, sveže iz klavnice, poSiljam po povzetju za 11 kron in razpuRčeno svinjsko mast. - Poštnino plačam jaz. V. HAMAK, Izvoz svinjske masti Prag*' Martin, ČeSko. Specijalitetni predmeti iz gumija ■SB Jrideri* Steindler a"a ■ Trst, ul. Acquedotto št. 12. ■ uj Irigatorji, vata, toplomeri za mrzlico, ci-^ lindri za plin, povoji, napetniki iz gurmia, — parfumi. - Prodaja in popravila g^loš z____in črevljev za t' lovadce. ---- £ Velika zaloga higijeničnih predmetov S orig. franc. iz gu nija in ribjega mehurja. Zdravljenje krvi! čaj „T1io*«n e»et* (MtlieOor!) Cl«tl kri ter I« Izvrstno »red it »o proti onim »lučajem, U p«;C v tclodco, kakor proti slabemu prebavljaojo lo tMmoroldam - Jedea omot tt (dravljenj« »una I K tet m dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER - „Al OUE MORI" Trst (mentaa hlifa) — Te\ 1* San- eh Je nabral 28* 18 K (darovali so: Ktnda Ivan 5 K, Žerjal Ivan iz Boršta štev. \ in Peter Parovtl Ulčer po 3 K, Štidelj Jrkob v spomin pok. soproge 2 K, Babič Matija in B anko 2 K Sancin A. P, Olenik Josip, Vrtovec Unči, Viznitin Srečka, S avec Anton krojač, Furianič Anton godec, Sorletti Santo iresar, Trčer Fran, Krsan Tomaž UDoko jenca, Lovrlha Anton Ćubec, Petaros Matija mlinar po 1 K, Slavec Lovro, Štranj Ma-rička po 50 v Gacopelli J kob 60 v, Sed mak Luka, Foravs Anton, Stranj Ivan Ju*jev po 40 v, Vodopivec Ivan Potokar 30 v, Viziat'n J^gnjenka, Sergij in Stevoj ter Pavlič Luka Berač po 20 vf Lovriha Jakob in Štranj Miha po 24 v. Skupaj torej 36 78 K, ki so se odposlali upravi „Edinosti*. Nis Vodoran III. Lovsko In strelsko društvo za Istro bode imelo v Četrtek 14. t m. izreden občr i zbor ob 5 pop. v prostorih g. Ant. Jakomln pri Gregoričih s tem-le dnevnim redom: 1) Pore čilo predsednlštva, 2) Pritožbe, razsodbe, izkl j učenja, 3) Slučajnosti. Istega dne se vrši skupen lov na rezerviranem lovišču. Zbrališče Je „Štergato-vec" ob 8 zjutraj. Vsak lovec mora imeti po enega pametnega poganlača na svoj račun ; otroci so izključeni. Srnice, fazani in fdzanke se ne smejo streljati nikjer. Nečlani nimajo pristopa. Psi so dovoljeni. Vsi čuvaji morijo h|rt tpga dne ob 8 ra 7b'ra'išču Mali oglasi Iščem učenca, mizar. Belvedere 10. 246» I—nO rila lasp kupujem ter izdelujem vsakovrstna IZPoUlD najmodernejša lasna dela. A>DREJ BOJIC, ul. AcquedotTo SO. 1751 C/iHAlmfim pomočnika, kateri je izurjen tudi OprcJnlClTl za Siedi nike A. Skrin ar, ključavničarski mojster. 8« iaoa. 2476 2 on h S zračni, ee takoj oddasta. OUUI, ritta št. 5, I. nadstr. 15. Ul. Marjre-2480 Pohlllo sladka. 60 vinarjev, ne izpod 56 litr., nCUUId, postavljeni " * Ulica Teatro 20, Vidmer. postavljena na kolodvor v Gonei. 2397 I fllfol primeren za kavarno, se odda v najem. L U n d I j Pojasnila v isti h'Si, Triese, nasproti d« mobraDfki vojašnici y Go-ici, II. nadstr. 2477 Antona Jerkiča naslov: Trst, nI. delle Poste 10, Gorica, Gosposka 4449 Proda se posestvo Posect*o obstoji iz niiv, traviikov, gozdov, vrta in gospodt-rskih po-lopij : hiše d th h evov, ' bokanih ter enake kleti in skednja. Hiša je opremljena z vodovo o m in se nab»ja v hiši dobro uspevajoča tig< vina s Špecerijskim blagom, bar je tudi v*žn-> za t'govce. Produ se tudi sama hiša. Vzrok ie šnla v Vodicah, Istra. VtČ pove Jožef Bonko, Cerknica. _2478 opremljen' klobuki ler Sportti klobuki. — Pre-Cene naj zmernejše. Ui. Nuova 45 I. 2 »82 Pariški modeli, na* Ij Fotografa ulica 7. 7d ncl/D |oci izčeiljane in rezane kupujem ^CIIOIVG Idol po dnhri ceni. A. Se bek, vlasuljar, Trst, via Carducci 9. 1366 PrnHaSa bombalevine, slik in dežnikov na ri uudja mesečne obroke. Via Chioua it 6, I. nadstropje. Ivan Klan. Antnn Ifrilčtf krojaški mojster v GoriH, nlliuil ivriidllf, tekališče Frana Josipa št 36. Izdeluje obleke po meri v vsakem kTojn. Sprejema tudi naročila izven Gorice. Pri naročila zadostuje prsna mera. V zalogi ima raznovrstno blago ter razj" Bilja uzorce na ogled Gene zmerne. Ctonnuonia 8e takoj odda. Soba, sobica in OlallUVdirjU kubiii a 24 kron ineseč o. Uli« a del e Lodole 6, pri Sv Jakobu. 2481 Dobra domača ?«. "t n w 2483 socoooocccccoooocoooooo iOOCOOCCCOOOOCOOOOOOOOO oooooooooooooosoooooooo o g a n.a »UUUUL c OOOOOOwCOOOOOOOOOOOOOOC OOOOOOOCOOO - ooooooooooo 3QOS~CQg;COOSCC • C O O O O O 3 PRIPOROČLJIUE TURDKE DrnHoin Be vr8ta) okna, tramovi, opeka. — 1 rrUUdJU bani i k, nasproti Excelsicr Palače pp ^ P (J PNI K Krojači: krojaški mojster, Trst. ulic« Geppa St. 10, I. u, DELNIŠKA DRUŽBA GREINITZ Corso 18 - T H S T - Corso 18 ZADNJE NOVOSTI rs/" vseh sistemov za kurjavo s plinom, ogljem in drugim kurilom. Razven tega bogat izbor VSEHPOTIKU PEGI po najnižjih cenah. Slavno občinstvo so prosi, da obišče in pregleda naše VELIIO PECI, ne da bi bilo obvezano kaj kupiti.