GOSPODARSTVO V OBČINI LANI
Dobro, a ne tudi boljše
Na prvi pogled nam globalni rezultati poslovanja v preteklem letu kažejo, da smo dokaj dobro gospodarili. Dosežene so visoke nomi-nalne stopnje rasti celotnega prihodka, dohodka in družbenega proi-zvoda. Te se gibljejo med 20 in 30 % in so nekolikc višje kot v Ljub-Ijani in SRS. Od 109'temeljnih organizadj združenega dela, ki poslu-jejo na območju občine, je le ena zaključila poslovno leto z izgubo, ki terja uvedbo sanarijskega postopka. Tudi v zunanjetrgovinski menjavi smo dosegli načrtovani izvoz.
V delitvi družbenega proi-zvoda se je rahlo povečal delež sredstev za razširjeno reproduk-cijo, delež za skupno in splošno porabo je približno v okvirih re-solucije, le osebna in skupna po-raba v tozdih nekoliko prekora-čuje dogovorjene okvire. Osebni dohodki na zaposlenega so se v preteklem letu povečali za 23 % in ocenjujemo, da so se kljub po-rastu življenjskih stroškov realni osebni dohodki zaposlenih neko-liko povečali.
Vendar pa točne jša analiza go-spodarjenja kaže, da gospodar-ski tokovi le niso tako ugodni, posebno če gledamo njihov ra-zvoj v daljšem časovnem obdob-ju-
Kden od negativnih tokov je akumulativna in reproduktivna sposobnost občinskega gospo-darstva. Podatki zadnjih štirih let, ko smo začeli izvajati sred-njeročni plan, kažejo, da akumu-lativna in reprodukcijska spo-sobnost iz leta v leto slabi. Od leta 1975 do 1978 se je znižala kar za 23 %.
Seveda je več dejavnikov, ki vplivajo na tako stanje.
Eden od najpogostejših je produktivnost dela, ki ni bila do-sežena v vseh letih srednjeroč-nega obdobja. Vsako Ieto smo ugotavljali, da sicer dosegamo načrtovano rast družbenega proizvoda, vendar je bila ta rast bolj rezultat višjega zaposlova-nja in večanja cen kot produk-tivnosti dela. Zaposlovanje v ob-čini je večje od načrtovanega, predvsem pa je neustrezno, da je hitrejša rast zabeležena pri nek-valificiranih delavcih. Kvalifika-cijska struktura v občini je neza-dovoljiva, kar 51,4 % vseh zapo-slenih ima nepopolno ali po-polno osnovnošolsko izobrazbo.
Drugi dejavnik, ki je vplival na zniževanje reproduktivne spo-sobnosti gospodarstva, je delitev družbenega proizvoda na vse oblike porabe (osebno, skupno in splošno ter sredstva za repro-dukcijo).
Od leta 1975 dalje ugotavlja-mo, da delež družbenega proi-zvoda, namenjen za razširitev materialne osnove, konstantno upada. Lani se je sicer nekoliko dvignil, vendar še ni dosežen delež iz let 1975 in 1976.
Nasprotno temu pa vsa leta narašča delež osebne in skupne porabe v tozdih.
Del družbenega proizvoda za skupno in splošno porabo je v
prvih letih naraščal in je vplival na zmanjšanje sredstev za repro-dukcijo, v preteklem letu pa je bilo v globalu prvič doseženo na-črtovano razmerje.
Ugotavljamo, da se delitev bruto dohodka v nekaterih toz-dih bolj prilagaja porastu živ-ljenjskih stroškov kot rezultatom dela. V preteklem letu je 22 toz-dov prekoračilo dogovorjene OD, 29 tozdov pa je prekoračilo merila resolucije — ob tem, da nekateri od njih poslujejo na meji rentabilnosti.
In končno so tudi vse oblike združevanja sredstev iz poslov-nega sklada vplivale, da upadajo sredstva za razširjeno reproduk-cijo.
Združena sredstva (posojila nerazvitim ter za infrastrukturne investicije) so naraščala veliko hitreje (indeks 78/75 = 215) kot del dohodka, izločen za poslovne sklade. (indeks 149). Tako so OZD združevale leta 1978 sko-raj 60% vseh sredstev, izločenih v poslovne sklade. Ocenjujejo, da je ostalo gospodarstvu občine le okoli 350 milijonov din prostih sredstev za investicije v letu 1979.
Ob takih gibanjih oziroma preraz-deljevanju družbenega proizvoda in končno poslovnega sklada pa se po-stavlja vprašanje realizacije načrto-vanih investicij za srednjeročno ob-dobje, ki je potrebna, da bi dosegli skladnejši družbenoekonomski ra-zvoj občine.
SLAVKA KERŽAN