Leto II. PoiitiiBa plačava o scIouBhI. Lfuhljana, petek 12. novembra 1920. Štev. 257. VEČERNI LIST Cene po pošli: za eeIo iefo . K St — za po! leta . H ^Z'— za četnt lota. H Zi’— za 1 mesec. . H 7 — Za Ljubljano mesečno 7 H Za Inozemstvo mesečno H IZ — Uredništvo in uprava: Kopitarjeva ulica št. G Uredil, telefon štev, SO Posamezna številka 60 vin, - MEODVISEN DNEVNIK “ Posamezna številka 60 vin. Razkosani. jjv j cerai popoldne nam je oznanil brzo-li' 3 m ^ jugoslovanska delegacija pred m Jakimi zastopniki popolnoma udala Seval* na VSe' ^ar S° oc^ nas za‘ lari?‘avenci izgubimo; Gorico, Trst, Ko-t^0’i?Ovec> Tolmin, Cerkno, Sežano, Di-60! L , ■ Peter, Snežnik, Vipavo in Postoj-ji4. Sl d kraji pridejo pod Italijo. Naša 1®ta le Idrija Logatec, jjjji r'ati izgube; Istro, otoke Cres, Lo-kastvo ter glavno mesto Dalmacije, "fo/' *° Pr'de P°d Italijo. Reka bo plsn° mesto, zvezano z Italijo, počila, ki prihajajo iz Italije, nam !iv.Ca,°- da se je vsa ta kupčija za naša (6,0 e-esa izvršila ob popolnem sporaz-iUjjj Jugoslovanski delegati so celo pri-'ičnj so *e italijanske zahteve prali W azumljivo je, da je ta vest vso našo 6a^e s .pepopisno razburila. Ogorčenje ^da *'uds*va nad prodajo je velikansko ^elv^mem0' zakoj noben Slovenec ni V«sni'lti'rpri P°Sajaniikl navzoč. Imena C’ Trumbič in Stojanovič bodo zapi- sana v črno knjigo naše slovenske zgodovine. Mi vemo, da je Italijanom in delu bel-grajskib politikov obstoj Slovencev na svetu odveč. Hočejo nas zbrisati z zemljevida. Toda naša velja do življenja je tako mo-grčna, da nas diplomati ne bodo uničili. Vse noše bodoče delo bo moralo biti posvečeno velikemu cilju: združiti vse slovensko ljudstvo zopet v eno celoto. Združena Slovenija, nekdaj naš cilj, bodi smoter našega narodnopolitičnega dela tudi v bodoče! Toliko pa je gotovo! Dokler bodo delali politiko diplomati, ki so izven ljudstva, dokler se ljudstvo z ljudstvi med seboj ne bodo sporazumela, toliko časa nam ni pričakovati rešitve. Diplomati so naše ljudstvo upropastili, ljudstvo naj s skupnim dogovorom to popravi. Proč s tajno diplomacijo, ki prodaja narode in zemlje delovnega ljudstva. Cilj našega dela naj gre tudi v tej smeri! Našim delegatom pa ne pišemo obsodbe. To so si podpisali že sami ! Italifani so zadovolfni. SL» Belgrad, 11. novembra, (ZNU) lalj;J'*argherite javljajo; Vidi se, da so ;i So Popolnoma zadovoljni z vtisom, inom Opravili na našo delegacijo z na-ij0 s. katerim so pričeli pogajanja. Pra-Vi a/e ze^° veliko, da žrtvujejo Dalma-Nsičti r° vse otoke za to, da dobe stra-5eže; 6 meje na severu in za to, da se do-io j °. debri gospodarski odnošaji med najt t “alijansko delegacijo, poleg česar se Cjji .zPravljalo tudi o donavski konfedera- l*0^et ^očei° z JuŽ0Sjav'i0 vred 7a' 1.akcijo proti ustanovljenju donavske n,ee 111 proti temu, da se Habsburžani po-W° Avstrijo. Z ozirom na to, da so ta2lijn* zahtevali Javornik in Snežnik, do-Po(r'S 'talijansk idelegat Bonomi, da je to no iz obrambnih razlogov. Na isti način obravnava Bonomi potrebo teritori-jalnega. koridorja z Reko, in izjavlja, dla Italija nima nič proti temu, če dobi Jugoslavija Kastav, ki leži severozahodno od Reke. LDU Belgrad, 11. novembra. (ZNU) »Politiki« javlja njen posebni poročevalec iz S. Margherite: Pogajanja v jadranskem vprašanju se vrše v veliki dvorapi vile, ki je nekdaj pripadala znani rodbini Spinola iz Genove. Sedaj pa je vila last Dubrovni-čana Mihanoviča, ki je znan vsled svojega ogromnega bogastva. — Vila je prav na morski obali in ima razgled na modro Li-gursko morje. Značilno je, da se sodba nad Dalmacijo vrši ravno v hiši Dalmatinca. Dvorec je zidan v antičnem stilu, in je neobičajno razkošno opremljen. ^cialdemokraško gospodarstvo na škodo države. p ir0j^ konsumnih društev« Lustig uredni-4$tj ,?rodnih Listov« Tumo radi žaljenja tip’, Urna )e očital Lustigu korupcijo pri kye .aniu in prodaji masti na škodo dr-Ncil.1)u,dstva' T uma je nastopil dokaz ■kžt)6 *n dokazal, da je socialdemokraška ksljA hotela obogateti na račun države. D - 'e ved mioistrov, med fo ju, *yši socialistični minister za prehra-^4 j ■ Vrbensky ter dr. Rašin. Stvar je češkoslovaška vlada je kupila v kjjg1^1 mast in jo plačala v dolarjih. Te-s*a^ čeških kron. Kazalo pa .,se bo dvignil še več. Zato je vlada t««.,.? a ceno kurzu na 20 kron. To se j I^Jrej, predno je mast prišla iz Arne J*1 L asl ie prehranjevalni minister od-Vikrati- —Li_ _ ,1______i i -> • H ratkomalo socialdemokratični družbi. kom. je naknadno sklenila nadzorovati .šin*-° mas^- Izvedla se je revizija. Dr. ^ijo 16 Pr*en izjavil; »Napravili so re-^ v centrali za mast, ki je pokazala nerednosln Zapisani niso bili ne ne dohodki, vsled česar je vlada jd a likvidacijo centrale za mast.« V^dtem je centrala za mast po mini-rdenskem zahtevala, naj se kurz do-5tŽovžn‘Za od 20 K na 14, pri čemer bi bila 9®kodovana za milijon kron. Dr ^te ,e izpovedal; Dr. Vrbenski je vedno . znižanje kurza, jaz pa sem mu ‘r)al, da ne smemo toliko riskirati. Dr. Vrbenski mora priznati, da je rekel, da bomo pri masti zaslužili in kar bo dobička, bomo porabili za moko. Eden porotnikov opozarja na nesoglasje v izpovedbah prič. Dr. Vrbenski je trdil, da je bilo lani dosti masti, posl. Srba je pa pravil, da je bilo z mastjo težko za delavce, a zdaj priča poroča, da se je pogajal o prodaji masti z vojaštvom. Zakaj se ni dala mast naravnost občinstvu? Zakaj se je prodajala mast po 12 K, dočim jo je plačevalo občinstvo po 40 do 45 K kilogram? Razprava, ki je odkrila vso korupcijo socialdemokratov na škodo države in ljudstva, je končala s tem, da so porotniki z 9 glasovi oprostili toženega urednika, ki je doprinesel dokaz resnice. Med porotniki je bila večina delavcev. Toženca L. Tumo je zagovarjal dr. Začek, Njegov miren logičen govor in dejstvo, da ni od porotnikov zahteval nobenega pardona, je imelo najlepši uspeh. K besedi se je oglasil toženec L. Tuma, ki je pripomnil, da je imela centrala za mast v času največjega pomanjkanja masti svoja skladišča tako polna, da je ameriško ponudbo odklonila, a vendar so naše žene in otroci zastonj čakali pred občinskimi aprovizacijami na trohico masti. Vseh ne-rednosti v »Nakupovalni družbi« je kriv Lustig, ker je bil on šef v »Nakupovalni družbi« in je on prodajal mast. To je slika socialdemokraškega gospodarstva. ^v»*?Iša *iba za lludstvo |e kapitalistična gospoda! Pri vo-*tVo se bo odločilo, ali naj kapitalizem še dalje odira ljud-V pa nal sc tfadstvo osvobodi svojih oderuških pijavk! * je za kapitaliste, bankirje, vojne dobičkarje in oderuhe bo volil liberalne stranko!. ’ ~ Odkod volivni fond liberalne stranke. Banka dala liberalcem 6 milijonov zaslužka iz napačnih bankovcev! Zagrebški list »Hrvat« poroča, da je v neki zagrebški banki te dni hud potres. Nekateri člani ravnateljstva te banke da so votirali iz bančnih zakladov šest milijonov kron za demokratski volivni fond, S tem deležniki banke niso bili zadovoljni in ker je banka istočasno imela veliko izgubo pri izvozu mesa, je nastal vihar, ki je preradodarne demokratske korifeje pometel iz banke. Razburjene bankirske duhove so skušali demokratski krivci potolažiti, da je šlo tistih šest milijonov za de- mokratski fond iz zaslužka pri žigosanju ponarejenih bankovcev. Priobčujemo to čedno zadevo, da svet spozna, odkod ogromni denar za JDS. in kake vrste denar je to! Kapitalistične banke ga dajo! Ena teh bank je dala kar šest milijonov! In ti milijoni so bili iz zaslužka pri slepariji! Ljudstvo naj se iz tega uči! Lfudstvo v boju za svoje pravice. KANDIDATNA LISTA LJUDSKE STRANKE POTRJENA. Predsedstvo ljubljanskega deželnega sodišča je potrdilo kandidatno listo Ljudske stranke. S tem je kandidatna, lista postala pravomočna. Današnje »Jutro«, ki ima s sodiščem izvrstne zveze, naznanja, da niso bile vse doslej vložene liste v redu in se bodo vrnile. Vsled tega se bo vrstni red še spremenil, Ker so včeraj vložile svoje liste JDS, Samostojna in narodni so-cialci, je morda sodišče vrnilo listo JDS ali Samostojnih. DR. TAVČAR »JEMLJE NAZAJ«, Na svojem shodu žalostnega spomina v Unionu je dr. Tavčar na nelep in oseben način napadel svojega protikandidata dr. Gosarja, češ da se ne ve, kaj je delal v Rusiji. Nato je dr. Gosar r-ezval ljubljanskega župana in kandidata, naj odkrito pove, kaj ve o njem. Včeraj se dr. Tavčar po daljšem molku umika in pravi, »da je dr. Gosar v zasebnem življenju časti vreden mož«! Ugotavljamo, ko bodo dr. Tavčarjevi prijatelji zopet lopnili po dr. Gosarju. DEMAGOŠTVO USKOŠKEGA DEMOKRATA. Znani velepodjetni demokratski voditelj v Zagrebu — dr. Poljak‘je zaradi ljubega mandata uskočil v Seljački Savez, ki dela pod enim klobukom z našimi »samo-stojneži«, Z ozirom na program te kmetske stranke piše zagrebški »Jutarnji List« o dr. Poljaku, da se je zatekel k demagoški propagandi, kajti ni verjetno, da bi bil vse tako resno mislil, kakor je v programu zapisano. Nato podaje list natančnejšo sliko o tem uskoškem demokratu, sedaj nosi-telju kandidatne liste kmetskih samostoj-nežev na Hrvatskem. »Dr. Poljak« — piše list — »se ni strašil nobene vojne kupčije, bil je duša raznih svinjskih central in centrale za izvoz živine. Dr. Poljak je izpre-menil Gospodarsko društvo v velekapita-listično dobičkarsko podjetje, on je v iako tesnih zvezah z raznimi veleposestniki (grofom Kulmerjem i. dr.), ki ravno sedai v zvezi z veletrgovino Hinko Majer in drugimi ustanavlja novo kapitalistično podjetje: Zadružno banko, Ta gospod dr. Poljak se pač ni mogel preko noči prelevili v neke vrste kmetskega polukomunista, ki odreka pravico do zasebne lastnine, v kolikor ni v kmetskih rokah!« Iz te slike moremo epoznati glavne stebre »samostojne« kmetske stranke tudi pri nas. Če zagrebški Poljak kandidira pod kmetsko zastavo, pomeni to ravno toliko kakor če bi »samostojni« krčmarji kandidirali za abstinente ali če bi dr. Žerjav glasoval za socializacijo Jadranske banke. Eni in drugi, se delajo pred volitvami prijatelje ljudstva, da bodo po volitvah njihove banke imele »boljši kšeft«. LJUDSTVO NAJ GLASUJE ZA REPUBLIKO ALI MONARHIJO! S tem vprašanjem se peča >Narodna Politika« dne 11. t. m. na uvodnem mestu in opozarja, v kako veliki meri je to vprašanje zajelo duhove širokih mas na Hrvatskem in v Slavoniji. Dočim ima med Srbi republikanska misel doslej svoje pristaše samo med inteligenco, je položaj na Hrvatskem obraten: tu je našla republikanska misel ugodna tla ravno med širokimi ljudskimi sloji, zlasti pa kmetskimi. >Republikansko razpoloženje ljudstva na Hrvatskem in v Slavoniji — piše list — je prišlo do odmeva tudi v hrvatskih političnih strankah, kar je povsem umljivo. V tem vprašanju je morala vsaka stranka opre-deljiti svoje stališče. Dočim se je Hrvatska zajedDica postavila popolnoma na stališče monarhije, Radičeva stranka pa na stališče republike, se je izjavila Pučka stranka za referendum (ljudsko glasovanje) v tem vprašanju, prepuščajoč narodni volji, da se o tem vprašanju direktno izrazi... Temelj za ta referendum mora ustvariti konstituanta. Notranja konsolidacija naše države bi morala prestati težke notranje krize, ako bi se to' vprašanje pustilo ob strani. Nobeno vprašanje ne sme predsoditi zadovoljstvu naroda v naši državi, ki mora biti v vseh smereh pravi proizvod teženj našega naroda. Vse težave za rešitev vprašanja o državni obliki bodo odpadle, ako konstituanta omogoči svobodno izjavo naroda o tem vprašanju potom ljudskega glasovanja«. BOLJŠEVIŠKE METODE SOCIALNE DEMOKRACIJE. V zadnji seji dunajskega občinskega zastopa so krščanski socialci interpelirali radi mnogih slučajev, ko se nesocialnode-mokratično misleči mestni delavci in uslužbenci pod raznimi pretvezami odpuščajo in preganjajo. Tako so socialdemokratični oblastniki odpustili dva paznika v mestni plinarni, ki sta imela že 20 let službe; pri cestni železnici so odpustili nekega pomožnega delavca, češ, da je bolan, a nekega socialnega demokrata, ki je bil radi tatvine kaznovan in iz službe odpuščen, so sprejeli nazaj v službo. Neko delavke, ki ni hotela prispevati za socialistični fond, so vrgli na eesto. Neko uradnico cestne železnice, ki je nekemu delavcu izpolnila pristopnico za krščanskosocialno organizacijo, so prestavili in je malo manjkalo, da' je niso odpustili. Posebno besne socialisti proti krščanskosocialnemu delavstvu po volitvah; za svoj poraz se maščujejc nad temi reveži, ki jih imajo v rokah, s preganjanji in mnogovrstnimi zlobnostim, Toda. krščansko-socialna stranka — je izja'il kršč, soc. svetov, Vaugoin — svojega delavstva ne bo pustila na cedilu in leg- urejanja ne bo več mirno trpela, marveč ba izvajala posledice. — Tu imamo nov dokaz, kako blizu sta si socializem in boljše-vizem... Terorizem je obema najlju,bše sredstvo. Ljndstoo, pomni, da kapitalistične banke z milijoni denarja podpirajo liberalce! Stran 3 »Večerni list«, dne 12. novembra 1920, Štev, 251 ( ,Bolni naj zdravega nosil” Tako vele liberalci, Id hoče*o, naj bedno ljudstvo nosi liberalne kapitaliste in bankirje! Politične novise- -f Resen avstrijski glas o rešitvi jadranskega problema v Santa Margheriti, V »Reichsposti« dne 10. t. m. priobčuje Aleksander Giinther, bivši načelnik v zunanjem uradu, članek o pogajanjih in verjetni rešitvi jadranskega problema v Šantl Margheriti. Člankar navaja ob zaključku znane italijanske pogoje, ki so jih bili mi-nole dni objavili italijanski listi in ki so se v tem uresničili, ter zaključuje: »Kakor vidimo, italijanski državniki še niso opustili načela o »sacro egoismo«, na drugi strani pa bo tako dolgo, dokler bo le ped slovenske ali hrvatske zemlje v italijanski posesti in dokler bodo Jugoslaviji zaprti naravni dohodi na Jadransko morje v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu živelo razburjenje in ogorčenje. Ako bi odločevalo čustvo, da bi se s te strani še sedaj iskala bojevita odločitev. Toda ravnokar so v polnem volivnem boju, stranke se pulijo za oblast, socialna vprašanja stopajo čimdalje bolj v ospredje, na Hrvatskem, v Bosni m Črni gori vre; spričo vsega tega tedaj tačas ne morejo z vojaškimi eksperimenti spravljati v nevarnost usode države. Tako je mogoče, da pride v Santi Marheriti pod pritiskom potrebe končno do rešitve spornih vprašanj. Toda tako na Consulti kakor na Terazijah se bodo komaj uda-jali zmoti o trajnosti te rešitve. Samoodločba narodov je prišla na dnevni red in tisti, ki so jo spravili na dnevni red, naj pripišejo sami sebi, ako z njega ne izgine več in se o priliki obrne proti njim. Italijanskemu iredentizmu, ki je sedaj »odrešil« ozemlja na tleh bivše monarhije, preostane za njegovo delo le še Tessin, Nizza, Kor-sika in"Malta; zato pa nastajata slovanska in nemška iredenta in Italiji bodo veljale pesnikove besede: »Die ich rief, die Gei-ster, werd' ich nun nicht los!« — duhov, ki sem'jih bil klical, se sedaj ne morem rešiti. -f- Varane Balugdžiceve nade o Reki. Naš poslanik v Atenah, Balugdžic, je imel pogovor z nekim grškim časniškim poročevalcem, kateremu je glasom »Jutarnj. Lista« izjavil sledeče; »Širijo se zlobne govorice glede srbskih nakan na Solun, katere raznašajo bolgarski listi, ki mislijo, da bo Jugoslavija prisiljena, da zahteva izhod na morje. Predvsem ne verujem, da izgubimo Reko. Tako pri nas kakor pri Italiji obstoja dobro razpoloženje, zato ni mogoče, da bi Reka za nas popolnoma propadla. To pa vendar ne bo oviralo našo trgovino, da se obrne proti Solunu. Sicer ie pa znano, da sc je pred balkansko vojno sklenila pogodba, da bi se dale trgovini olajšave, a po skupni vojni je dala grška vlada naši trgovini velike olajšave, da bi se zadostilo p, trebam gospodarskega življenja. Grčija more biti gotova, da v Jugoslaviji nihče ne goji nakan na Egejsko morje.« To bo že res, ampak g. Balugdžic se je o svojih nadah o Reki v tem temeljito prevaril. -[ Podlosti. »Narodni Politiki« poročajo iz vrst jugoslovanskih katoliških akademikov na Dunaju: »Pred par tedni je bil izšel v dunajskem dnevniku »Slaviji« uvodnik proH jugoslov. katol, akademičnemu društvu »Jug« na Dunaju. Med drugim je članek trdii, da je članom »Juga« študij na Dunaju gmotno zagotovljen, ker da prejemajo zaradi svojega političnega prepričanja od Horthyja denar, a razen tega da živa po raznih konviktih na cerkvene stroške itd. D:uštvu »Jug« se je sedaj posrečilo c J kriti avtorja teh denunciacij, To je obskuren komunistični študentek, zove se Bjelohia^ek, a živel je polni dve leti na ceikvcre stroške v zagrebškem nadškofijskem orfanotrofiju, kjer je seveda prikril svo,a prava načela. Ko je eden »Jugovih« či.-nov radi gornjega članka poklical na odgovornost urednika »Slavije« dr. Šan-tira, je pojasnil Šantič svoje mnenje tako, da 'nekatera hrvatska prosvetna društva, kakor n. pr. sarajevski »Napredek«, dobivajo podporo od Horthyja in po »Naprek-ku«. prejemajo potem katoliški dijaki posredno nehote mažarske štipendije.« Lakih podlih sumničenj so sposobni sovražniki katoliške misli. lec dr. Weisskirchner. Socialdemokrati so oddali prazne glasovnice. _j_ Prve volitve v delavske zbornice v Avstriji se bodo vršile v kratkem. Vsaka dežela ima svojo delavsko zbornico s sedežem v glavnem mestu. Vsaka delavska zbornica obsega štiri volivna telesa: delavce in nameščence sploh in delavce in nameščence prometnih podejtij, Volijo pa zbornice in sicer: na Dunaju 76 de av-cev, 24 nameščencev, 6 prometnih delavcev in 24 prometnih nameščencev; Gradec 38, 12, 3, 11; Celovec 24, 7, 2, 7 itd. sti, vredne 3000 K, in približno 12 steklenic piva, vrednega 100 K. Razen tega so storilci spustili iz enega soda okoli 10 litrov vina, in s tem napravili še okoli 200 K škode. Za izsleditev storilcev je okradenec izsleditelju obljubil 1000 K nagrade. — Mutast muzikant. Burka v ene^/e'"; nju. Prosta zabava. — Začetek ob o, zvečer. -j- Ruski kmet hoče sovjetsko Rusijo izstradati. Kakor kažejo vsa znamenja, je ruski kmet nastopil pot najodločnejšega odpora proti boljševiški diktaturi, Na noben način noče dajati svojih pridelkov za armado in mesta. Vsa sredstva boljševi-škega terorja njegovega odpora ne morejo omajati. Boljševiki so bili prisiljeni, poseči po zalogah, ki so sedaj izpraznjene, a oglaša se stradanje na smrt. Kmetje zahtevajo od bodoče vlade le eno: da se jim pusti zemlja. Pod tem pogojem so pripravljeni iti proti boljševikom tudi v smrt. Boljševiki odgovarjajo s krutostmi, ki so jih le oni zmožni in si prizadevajo najti izhod v zunanji politiki. Vsekakor je Rusija borbo proti Ivanom Groznim v komunističnem jopiču pričela, -p Za predsednika Avstrije je bil včeraj s 106 glasovi izvoljen krščanski socia- Dnevne novice. — Seja št. viškga okrožja in vaditeljskega zbora se vrši v nedeljo, 14. t. m. ob 10. uri dop. na Ježici v Društvenem domu. Odseki naj pošljejo svoje zastopnike. — Predsednik, (K) Proti križu, V Dolnji Stubici se je minole dni vršil ljudski misijon;_ ob tej priliki so hoteli postaviti v cerkvi misijonski križ. Križ je bil pripravljen in je stal naslonjen pred cerkvijo. Ponoči je pa nekdo križ podrl in razbil. Isto noč je priletel debel kamen v okno kandidata Pucke stranke dr. Brajše. Uspehi protiverske gonje, — Pred štrajkom zasebnih nameščencev? Zagrebški listi poročajo: Dne 10. t. m. zvečer se je vršila konferenca članov Sa-veza privatnih nameščencev, na kateri so razpravljali o nastalem položaju. ^ Poslo-davske organizacije so ponovno izjavile, da se na temelju predložene spomenice ne morejo pogajati. Po prvotnem sklepu bi se moralo na to odgovoriti s proglasitvijo štrajka. Konferenca je po obširni razpravi sklenila, da se proglasitev štrajka odloži za 48 ur. Potek konferenc je bil zelo buren, večina je bila razpoložena proti štraj-ku v tem trenotku. — Preščipane dinarske novčanice. Začasa sovražne zasedbe v Srbiji je bilo ukradenih večja množina dinarskih novčanic po 5 in 10 dinarjev. Tuja vojna oblast je te novčanice preščipala. Ta denar je sedaj neveljaven. Pojavlja pa se v prometu na ta način, da so preščipana mesta zalepljena. Občinstvo se opozarja, naj takih novčanic ne sprejema. — 40 letnica velikega potresa v Zagrebu. 9. novembra t. 1. je minilo 40 let, odkar je silen potres opustošil Zagreb (leta 1880.) Potres je nastopil ob pol 8. zjutraj. Nebo je bilo prekrito s črnimi oblaki, tako da je bila popolna tema. Neka groza je ležala v ozračju. Tedaj je zabučalo pod zemljo, hiše so se zamajale kakor trsje v vetru, pokale, se rušile. Ljudje so v največji grozi hiteli iz hiš, krik in jok se je razlegal vsepovsod. Mestnega pisarja Staniča, ki je bežal s sinkom v naročju, je ubila — z otrokom vred — s streh padajoča opeka. Začasa potresa je ravno maševal v stolnici kanonik dr. Rački. Dasi je pokalo zidovje in se rušilo, kanonik ni odšel izpred oltarja, dokler ni domaševal, — Betonsko železo. Urad za pospeševanje obrti ima v zalogi nekaj vagonov betonskega železa po nizkih cenah. Intere-senti-obrtniki naj se obrnejo direktno na omenjeni urad, Dunajska cesta št. 22. — Velika eksplozija karbida se je dne 10. t, m. pripetila na Dunaju, Na dvorišču neke hiše v Doblingu so delavci sosedne kemične tovarne metali ostanke karbida v 9 m globok vodnjak, v katerem je bilo na dnu nekaj vode. Iz karbida so se razrili acetilenski plini, ki so se vžgali, ko je nekdo vrgel v vodnjak ostanek goreče cigarete. Nastala je močna eksplozija, ob kateri so popokale šipe po vseh bližnjih hišah, ponekod so padli iz zidov okviri oken in vrat. Ranjenih je bilo 9 eseb, od teh dve težko. — Ukradena bankovca. Kos Miha iz Komende je brzojavil policijskemu ravnateljstvu, da mu je neki neznanec, s katerim sta sklepala neko kupčijo, ukradel obenem dva bankovca po 400 K. Zasledovanje istega je v teku. — Tatvine. Policiji je došlo naznanilo, da je bilo v noči od 31. oktobra na 1. novembra 1920 posestnici in gostilničarki Mariji M-šer v Gornjemgradu št. 35, iz zaklenjene mesnice ukradeno: 1 12m dolga in lin pol metra široka plahta iz belega platna, vredna 1200 kron in iz zaklenjenega miznega predala pa 14 kron papirnatega denarja od nepoznanih storilcev. Plahta se lahko uporabi za perilo, kakor tudi za obleko in ni izključeno, da jo bode tat kje ponudil v nakup. — M. J., posestnica in gostilničarka iz Dolskega naznanja, da so v noči od 8. na 9. novembra 1920 bile pokradene njenemu hlapcu sledeče stvari, katere je imel v zaklenjeni sobi, in sicer: ena zelenkasta obleka, nove hlače, 8 do 10 srajc, en par novih čevljev in dva para- že nošenih, klobuk, črna pelerina, tri metre zelenkastega blaga za moško obleko, skupaj v vrednosti okrog 5000 kron. — V noči od 6. na 7. novembra 1920 je bilo gostilničarju J. S. na Križu št. 88 po neznanih storilcih vlomljeno v klet skozi vrata in sledeče pokradeno: 35—401 žganja, vrednega 3000 K, 60 kg svinjske ma- MARTINOV VEČER. V nedeljo, dne 14. novembra priredi veselični odsek J .S. Z. MARTINOV VEČER 'mi v vseh spodnjih prostorih I. ljubij. del. kon-sumnega društva V ZVEZDI, Kongresni trg štev. 2. Spored bo velezanimiv in raznovrsten. Za zabavo bo dobro preskrbljeno. Sodeluje kvartet. Vabijo se vsi prijatelji delavstva k obilni udeležbi. Začetek ob 5. uri zvečer. — Vstop prost. Odbor. Ljubljanske novice. lj Na delavskem protestnem shodu proti ukinjenju 8 urnega delavnika po ministru dr. Kukovcu se je razpravljalo tudi vprašanje o brezposelnosti. Delavstvo je protestiralo tudi proti delovanju naše diplomacije, ki je velik del našega slovenskega ljudstva izdala interesom laškega imperializma. Delavstvo je prizadeto v gospodarski in zunanji politiki, ki jo danes vodijo gospodje iz Belgrada. lj Demonstranti po poklicu. Vsakemu žalostnemu dogodku za naš narod sledijo še bolj žalostne demonstracije duševno revnih ljudi, ki dokazujejo samo našo nezrelost in neresnost v najresnejših položajih. Že vnaprej smo vedeli, da se bodo te demonstracije vršile, in da bodo nezreli pobiči vpili pred deželno vlado, kot lahko prorokujemo že danes, da bodo ti žalostni demonstranti po poklicu ob priliki dej inske priklopitve zasedenih krajev Italiji uprizarjali isto komedijo. In res so se sinoči zbrali po večjem mladi ljudje, ki so zapirali gledališča, kričali, izganjali ljudi iz javnih lokalov in dolžili deželno vlado poloma v S. Margheriti. To so ljudje, ki ne demonstrirajo radi stvari same, ampak radi demonstracije, ljudje, ki zasledujejo svetovne dogodke samo s tega vidika in izrabljajo narodovo potrtost in žalost, da si za par ur prilastijo policijsko moč v mestu. To so ljudje, ki imajo silno mnogo domišljije, a nič razuma, mnogo strankarskega pouličnega sovraštva, a nič pametne narodne ljubezni. Ne govorim tega radi demonstracij pred vlado, saj vsak pamet »n človek ve, da naša slovenska vlada nima vpliva na pogajanja in da je vsako izrabljanje narodnega poraza v politične svrhe zločin v tem resnem trenotku. Govorim kot sin Goriške in me je sram druhali, ki manifestira na tak nedostojen način, Če bi naši ljudje v zasedenem ozemlju,, ki so se združili brez ozira na politične stranke in struje v eno četo, ki žrtvujejo ves svoj čas delu, da ohranijo svoj jezik in rešujejo v neprestanem boju delec za delem svojih pravic,'vedeli to, bi lahko obupno sneznaii, da jim ni pričakovati rešitve od takega rodu. Morda bodo danes ti demonstranti po poklicu gnali mladino na ulice, morda bodo clo zopet kričali po raznih krivcih, zahtevali bodo morda celo, da se zapro trgovine in obrati. Dobro! Potrti smo, osramočeni smo, prav je, da damo za hip tudi malo dostojne vnanje forme naši žalosti in resno protestiramo proti krivici, ki je ne priznamo, toda dostojno in ne z zamudo časa. Potem pa na delo! Delo bo rešilo nas in naše južne brate. Ti demonstranti nai si izprašajo vest, če so člani Jugoslovanske matice, če jo podpirajo s povečanjem njenih prireditev. Danes leži pred nami storjeno dejstvo, ki se ne da popraviti z neumnim kričanjem, ampak z delom pod zemljo, s tiho voljo in energijo, z moralno in gmotno podporo naših rojakov v njih bom. Delavci za osvoboditev naših bratov naj si ne lastijo naloge, da morajo gojiti strankarsko sovraštvo, oni ga morajo blažiti, da ljudje v medsebojnem boju ne bodo pozabili na najvažnejše vprašanje naše zemlje, morja in bratov na jugu. Zato pa je treba modrosti in dela; tega obojega naši demonstranti nimajo. Čudno pa se mi zdi, da se pusti naša javnost terorizirali od takih nezrelih nesposobnežev in si ne zna sama izbrati primerne in dostojne forme svoje žalosti in svojega protesta ter s tem dokazati svetu, da se zaveda resnosti trenutka, našim bratom pa, da lahko m r-no zaupajo v rešitev. To, se mi zdi, je odo potreba povedati. — Goričan. lj Policijsko ravnateljstvo objavlja: Pri včerajšnjih demonstracijah se je pripetilo, da so demonstranti psovali stražo z najhujšimi ostudnimi psovkami kakor: avstrijski hlapci, fašisti, karabinjerji itd. To je razžaljenje najhujše vrste in se vsak stražnik samoobsebi umevno čuti razžaljenega v svoji narodni časti. Ako bi se ponovila pri eventualnih demonstracijah še taka izzivanja in razžaljenja, bode straža najstrožje postopala, lj Gledališki večer priredi katoliško društvo rokodelskih pomočnikov dne 14. novembra 1920 v svojem domu, Komenskega ulica št. 12 v Ljubljani. Vspored: l Petje, Vaški policaj, Kuplet poje V. Rudolf, lj Kdo odločuje na magistratu? 0 tj zanimivi zadevi smo prejeli: Gospo pan ne, ker je na dopustu. Gospo p župan tudi ne, ker baje hoče iti na °P ; Kdo tedaj? Čudno se sliši, resnično P ' da tamkaj odločuje gospod Elija rre _ v lastni osebi. Ali ta ne skrbi za sp koristi občanov, kakor pristoja m0s n ^ , poglavarju. Izvrstno pa se zna pobriga svoje; ker on je bogat, in to je, ka o • izkušnja, odločilni razlog, ki aaje na dajnih mestih vselej prednost bog . pred »navadnimi in nič predstavljaj j- . državljani«. Pa kaj smo hoteli P°.ve..n0, Dogodek se je dovršil povsem, Mesarje je zalagal z izvenkranjskim' ,, šiči doslej po največ Predovič. Ker s mesarji takorekoč navezani na n) ^ -j, dobave, in so morali plačevati cene, . je določal, so si jeli dobaviti Prasl^er jU(!i Da se maščuje, je Predovič posege ^ po tele(ih in končno še po g°veril- ^ maščevalna konkurenca mora rodi ^ šanje cen za blago, in to se je teko ga meseca tudi res dovršilo. p^fi: obrtnega dovoljenja, ki ga ima r za trgovanje z živo in zaklano živin svojčas izposloval stojnico na trgu. /u u: Cmnlian Pr° .1 naj bi njegov uslužbenec Smoljan P ^ tudi meso, Istinito pa je slednji n® 0 vedno Kot mesar in je tudi sam K?j(rasi ni mesar. Kljub vsem pritožbam o lil llicsai, X Y1J U. U V o 11X1 mesarjev je magistrat to početje ' trpel, ker na »tehtnici« ni bil n Smoljan, temveč Predovič; to pa nlfe5(|id bodi. Radi »pravičnosti« se ro°r^i Si# na ljubo tudi povedati, da je bil •j, ljan radi klanja pač kaznovan z |i nimi globami, katerim se je ume , smejal. — Toda k stvari! »Prcu° ,.^t, stojnica faktično ves čas ni bj .. seie temveč Smoljancva. Toda Pic zazdelo, da potrebuje vsekakor ^ tudi zase, če naj mesarjem obljubl)e ^ ščevanje kaj zaleže. In zgodilo se 1®' ^ se je moralo zgoditi. Gospod Ui)fh j-j0p* si je izposloval novo stojnico, . $ se je to tako-le: Miha Smoljan, stojnice«, je zaprosil za lastno® j# Magistrat je, vpoštevajoč »ozad)e“ Jjr ljana, odmeril temu najboljši P,rOS,j0 skem drevoredu. V to svrho jc na l‘sif samo prestaviti klobasarico, ki 1e 11 ^[[f prostoru prodajala že 15 let. Ko so m predpriprave v redu, je tesar_*uSysjiif vil Predoviču prav lično stojnico. vori mesarjev so bili seveda brez $ j Gradbeno nadzorstvo je opravljal spod Elija Predovič. Veliko za d'^ ^ mu je tedaj žarilo iz obraza, dasi 1 > : šteti za to napravo gotovo lepe In tako je prišel g. Miha Smoljan ^ , stojnic. Na stari prodaja žena njej> j novi se je naselil on sam. Kct 0 j„voKl dar je zadovoljen g. Predovič, za pa je tudi g. Miha Smoljan, Če P prav kakim 60 mesarjem, ki so P0^ delu postali mojstri, no, na »vsake ^ kosti« se magistrat vendar ne ozirati. lj Predstave v gledališču, j1 ^ bile prekinjene predstave v obe H£ liščih. V opernem gledališču se Pf :0p!‘ sploh ni začela, v dramskem pa s^o? kinili v sredi drugega dejanja. Ner A da se stvar ne naznani preje >n ^ ljudje iti v gledališče in takoj z°^^j Tega seveda uprava ni kriva, za strante je pa »hec«, če ljudi e potem, ko se že zberejo. Kot ^ vedeli, se bodo predstave dane* vršile. lj »Pretkani Scapin« na Mar h ^ # deljo. Ljudski oder bo uprizoril ^ dne 14. t, m., ob pol osmi uri zvec Molierovo zabavno komedijo v trsgrf njih »Pretkani Scapin«. Vstopnice a idprodaji v trafiki gospe v predprodaji v trafiki gospe Kopitarjevi ulici in v prodajalni ležbe na Kongresnem trgu. J lj Nezgoda vsied slabo vz *1; ^ ulice. Dne 9. novembra 1920, ob se je na Starem trgu pred hišo št. j|£ nemu vozu št. 2 vsled slabo nasu u\{0 i ob tračnicah cestne železnice zor , $>„ ob tračnicah cesme zeieznice ■ j lo, vsled česar je bil vozni Pr0i?uji)oJ Stari trg dalje časa ustavljen. P trebno je, da bi se v ozkih ulic-katere vozi cestna železnica, M tračnicah nasulo, ker se slične $ dogajajo zelo pogosto. Tudi za ko taka cesta zelo nevarna. Ne morete spati?-Niti delati’? j’jj vozne bolečine? Občutek zadovou® g d'J noso Vam Fellerjev pravi F.lza-llu1 ■ g tih ali 2 veliki špecijalni steklena Državna trošarina posebej. tji)a Trpite na počasni prebavi? zlo se odstrani s pravimi Fellerj*^ %< kroriiicami. 6 škatljic 18 kron. gtPj; okrepeujoča švedska tinktura g 20 kron. Omot in poštnina posebej’ gio ne.je. Eugen V. Fellor, St ul)#" Eisatrg št. 245, Hrvatska. Odgovorni urednik Jože Rutsf . Izdajatelj konzorcij »Večernega Tiska »Jugoslovanska tiskarna*