ivttrt «uk prvi ■n tretji {elrtck min c* I Ako |C t« dao prainia. i«>Jc dan poprci. C«n« mu i« 80 kr. n« lito Inaaratl k tpr«|« ulic« It. i. Leto XIV. Kdaj bo mir? Preti surovosti naših liberalcev j« treba tlela, boja, pa tudi žitev. tir« »«• /a najimrmUi-■(*«• stvari, ki se tičejo vsacega. O pustimi), tla /mag« libe r.tlizem pri nas, smo oškodovali a-bc svojo zemljo, s\ ]e zanamce, razbili smo moč, ki na* drti po koncu. N beden ne bo mirno iflflal, ko bi ga kdo hotel živega pokopati. 1'udi mi ne uminio biti mirni, ko vidimo, da liberalci koplj«jo grob vsemu, kar nam je svetega. Vsak mora delati po svojih močeh, tla se i/.pi dbije liberalni napuh, pa bo d bro. Sedaj imajo kranjski liberalci v zvezi z Nemci komando v deželi in s tem odločujejo v deželnem šolskem svetu, v deželnem zboru in odboru, pri cestnih odborih in sploh v vsem javnem življenju To nas kliče k resnemu delu, katerega cilj in konec mora biti liberalni poraz. Zavedajmo se, da nas je ogromna večina. Ko bi ta večina le hotela nekaj časa resno se bojevati, pa so liberalci brž na tleh. Poglejmo, kako so delali katoličanje drugod n. pr. v Švici, na VirtemberSkem, v Porenščini in po drugih kraljevinah. Držali so drug z drugim, podpira'i so se med seboj in s tem so prisilili nasprotnike, da so odnehali. Proti liberalnim gostilničarjem in štacunarjem so se zvezali, da jim nobeden ne d& več skupiti niti solda, dokler bodo širili liberalizem. To je pomagalo. Tak boj ni nič napačnega, saj ne zahteva druzega od gostilničarja ali štacunarja, kakor to, da ne sme biti proti tistemu, ki ga živi. Vsak je svoboden in lahko kupuje, kjer mu drago; zato sme ubirati kogar hoče, da mu dft kaj skupička in ac ogniti ti«t«-ga, ki mu ni vleč Ko bi naši somišljeniki odločno zahtevali od gostilničarjev, kamor uhajajo, da morajo opustiti liberalne časopise, č« hočejo imeti kaj zaslužka pri njih. potem bi se gostilničarji kmalu premislili; iep jim je vendar te bližji, nego dr. Tavčar ali Gaberiček. Po u*j poti bi kmalu prišli do boljših razmer. Sedaj so zlasti mesta liberalna. Keči moramo sicer, da eo večinoma prebivalci šc dobro \erni, toda w svojih krempljih jih držč liberalni uradniki. Naj bi sc zavtdali naši kmetje, obrtniki in delavci, da oni zdržujejo mesta, pa bi se kmalu ponižal liberalni greben. Ni ga bilo treba boja med nami. Liberalci so ga priklicali; sedaj pa jebojinzatoje treba, da sc izvojuje. Slovenci smo veljali od nekdaj kot značajni in pošteni. Pokažimo torej v tem boju, da smo res značajni. Za nekaj mož vemo, ki so sklenili, da ne pogledajo nikoli liberalnih listov, da jih niti v roke ne primejo. To je moško. Nasprotnik, ki se nas sedaj le malo boji, se nas potem, ko bi dosledno vsi pokazali, da se čutimo za bojevalce proti libe-ralstvu, ne bo samo bal, ampak tudi upošteval. Sedaj se nam smeja in si misli: Jaz sem pa vendar na vrhu, bodi večina kogarkoli. Ko bi bilo treba tudi svojo kri preliti, bi jo morali radi, da ohranimo svojo vero in svoj dom proti liberalnim navalom. A tega nam ni treba. Samo malo moštva, značajnosti in doslednega obnašanja v vseh stvareh potrebujemo. Nihče se ne bo pomišljal ubiti gada, ki ga hoče pičiti. Hujši nego gad je liberalizem. Zato pa delajmo, da ga uničimo. Ne gre se proti osebam, marveč proti umazani stvari, ki jo branijo in širijo naši liberalci. Če nočejo tega drugače umevati, kakor z lastno škodo, naj si sami pripišejo posledice. Kakor hitro opustč svoj boj proti naši veri, pa bo mir. Sicer pa ne bo miru drugače, kakor potem, ko bodo popolnoma premagani. Liberalci naj zmagajo sebe. da bodo pustili svojo divjo surovost, potem je dobro. Če se pa nočejo sami toliko premagati in pustiti, kar je slabega in kar mnogi izmed njih sami tudi spoznajo, da je slabo, jih moramo premagati mi. Političen razgled. Državni »bor. Vlada se prizadeva na vse načine, da bi spravila pod streho vsaj najvažnejša dela v tej kratki dobi, ki je cdločena sedanjemu zasedanju. Pred vsem bi rada spravila v razpravo predlotro o investicijah, o raznih železnicah, vodnih cestah~in drugih napravah, dalje novi pristO|binski zakon, državni preračun in še nekaj drugih stvarij. A težko se bode izvedlo to obširno delo v primeroma kratkem času; kajti drž. zbor bode zboroval baje s3mo do 10. junija. Precej važna je za nas nova železnica, ki bode preko bohinjske doline vezala Trst z Dunajem. Naši poslanci so se z vso silo potegali za to, da bi šla ta železnica čez Ljubel in skozi školjo Loko, kar bi bilo Kranjski deželi na veliko korist. A ves trud je bil zaman. V zadnji seji železn. odseka, kjer se je govorilo o novi bohinjski železnici, se je oglasil zopet nas dr. Susteršič za svoje volivce. Zahteval je, naj se pri graditvi železnice napravijo železnične postaje v Komnu, v Boh. Beli in na Rečici pri Hledu. < ipozoril je tudi železn. ministra, naj se ozirajo pri delu na domače delavce in obitnike; tako n. pr. naj bi odjemavali železje v Kropi. Ko je železniški odsek razpravljal o tako važnih stvari h, se je dr. Tavčar sprehajal po Ljubljani, čeprav je tudi on član odseka. Kes, prav marljiv poslanec! — V kratkem pride na vrsto načrt za vodne ceste ali kanale na Češkem in v Galiciji. Po vladnem načrtu bi se stroški morali poplačati v dveh 10 letnih obrokih; v prvem obroku bi morali šteti 250 milijonov kron. 25 n'0 vseh ttro-škov namerava vlada naprtati na rame posameznim deželam. Odkod naj pač vzamejo toliko denarja! — Izmed interpelacij, ki so jih stavili zadnji čas naši poslanci, je važna dr. Susteršičeva o postopanju orožnikov pri zadnjih državnozb. volitvah na Kranjskem, posebej v Trebnjem in v Starem trgu. Prav umestno je bilo, da je naš zastopnik na najvisj« m mestu pojasnil pristransko postopanje javnih organov. Dr. S u s t e r š i č je predlagal tudi, naj te podeli državna podpora ubogim barjanom. — Važen je bil korak »slovanskega središča«, s katerim so naši poslanci naznanili hrvatskim zastopnikom, da bo pripravljeni z njimi stopiti v skupen klub. To so Hrvati že prej želeli, a katoliški poslanci seveda niso mogli tega storiti, ker so sedeli kranjski liberalci v hrvatskem klubu. Bode-li prišlo sedaj do združenja, to bomo še-le videli- Katoliškega prestolonaslednika, ki se ne boji pokazati svojega verskega prepričanja, imamo Avstrijci; lahko smo nanj ponosni! Iz lastnega nagiba je prevzel pokroviteljstvo cvetočega katoliškega šol-skega društva. Odbor tega društva se mu je prišel osebno zahvalit za to odlikovanje.^ in ob tej priliki je i/pregovoril nadvojvoda Pran Ferdinand pomenljive besede, da namreč priznava domovinsko in versko delavnost katol. šolskega društva, poBebno v dobiprotirimskega gibanja, ki je obenem protiavstrijsko gibanje in kise ne more nikdar dosti pobijati. Zraven je obljubil visoki pokrovitelj društvu svojo pomoč v svetu in dejanju. Prestolonaslednik jo dovolil, da Be te njegove bi sede smejo objaviti. — Kakor strela z neba so zadele te odločno besede vcb avstrijski Bvet, odmevale bo tudi po Nemčiji. Katoličani so se vzradostili od srca, saj ta odločni nastop prentolo-nesledi ika jim je porok za boljšo bodočnost naše Avstrije. Sovražniki vere in države so pa planili kakor besni pokonci. Židovsko in protiavstrijsko nemško časopisje je rohnelo proti nadvojvodi, in tudi v državnem zboru je prišlo do hrupnih prizorov. Soeijalni demokratje in nemški radikala so kar bruhali psovke na značajnega prestolonaslednika; vsi drugi pos'anci so pa obsojali to divje postopanje, jedini češki razgrajač Klofač in pa ljubljanski dr. Tavčar sta potegnila s sramotilci presvetle naše vladarske hiše. Vsi Slovani bo bili po pravici razburjeni nad dr. Tavčarji m; no, mi pa, ki vemo, kdo je Tavčar in kake baže je ta advokat, mi se nismo prav nič čudili. — N lada in večina drž. zbora je potem odločno zavrnila inpad na prestolonaslednika. Bog nam ga ohrani! Čehi so dobili od cesarja lepo darilo zato, da so omogočili delo v drž. zboru. S posebnim pismom je namreč vladar ustanovil v Pragi na svoje stroške umetniško galerijo (to je nekak muzej) za moderno slikarstvo, kiparstvo in stavbarstvo. NemAki prestolonaslednik jc prišel dne 14. aprila na Djnaj na obisk k našemu redarju Vsprejel ga je cesar jako prijazno. Ob tej priliki se ie obnovilo prijateljstvo med Avstrijo in Nemčijo, (iovorice, da se zaroči nemški prestolonaslednik s hčerjo pokojnega Rudolfa, Be niso uresničile. Nemiri na Jtuskem so nekoliko pojenjali, ker je odjenjal — car. Odpustil jc vsem dijakom, ki so se vdeležili upora; tudi ves čas, ki so ga zamudili v šilah, jim bo zaračunjen, kakor bi se nič ne zgodilo. Vrh tega je obljubila ruska vlada dijakom več slobode. Vendar mir še ni zagotovljen, v Odesi so zaprli kar nakrat poldrugi tisoč 1 j vidi; ker so se bali novega upora. Za 1. maj je že pripravljeno po vseh mestih vojaštvo, ker pričakujejo delavskih izgredov. In do nemirov pride takrat g< tovo, saj je pred nekaj dnevi samo v Petre gradu ustavilo delo 80.000 delavcev. Angleil in Buri se zopet pogajajo — t*140 pišejo angleški časopisi. A brez dvoma so to le pobožne želje oslabljen h Angležev. Sedaj so dobili v Afriko tistih 30.000 konjenikov, katere je zahteval lord Kitschener, da pozoblje še Ustih par tisoč ne- bcgljivih Burov. A kaj I 30.C00 sestradanih ljudi, ki niso videli še nikoli bojnega polja, ki ne znajo niti orožja rabiti, — to mu bo prej v nadlego in škodo kakor v prid. Pa šo druzoga neprijatelja so dobifi Angleži: črni zamorci se jim upirajo, in v Natalu je nastala že kar cela ustaja; prej so se Angleži potegovali za črnce proti Burom, češ da imajo iste pravice; zdaj je pa ukazal angleški general French pretepati zamorce, če bi ne ubogali. To jih jc pa kajpada razsrdilo in uprli so se. Poleg tega je pričela razsajati precej tudi črna smrt — kuga. Vse to nagiba Angleže, da bi tako radi sklenili mir. Toda če ne mislijo priznati popolne neodvisnosti Burov, \se sklepanje nič ne pomaga. Kriiger je izjavil, da niti on niti kak drug člen njegove vlade ne podpiše takega miru, to pa zato, da se tem lažje zopet upre pozne ši burski zarod. Jt Kitajske se slišijo zopet čudne reči. Kitajci po menda zažgali cesarsko palačo v Pekinu, prav tam, kjer je prebival vrhovni poveljnik evropejskih čet, grof \Yaldersee. Rešil se je gre f le s tem, da je skočil skozi okno in tako ušel gotovi smrti. Pač pa je našel smrt v plamenu nemški general Schvvarzhe IT Tudi sicer so se jeli gibati Kitajci. Boksarski general Liu je nabral zopet 10.000 vojakov. Med tem pa I arantajo evropski poslaniki, koliko bodo zahtevali < dškodnine. Nenr.ci hočejo baje'; 240, Rusi .'140, Francozi 200, Angleži in Japonci po 100 milijonov mark cdškodnine; druge države še niso poveelale svojih zahtev. Kamo Amerikarci se protivijo, češ, da je to previsoka odškodnina — Glede Mandžurije še sedai nim seveda ne. Zato pa Rusi zavlačujejo vso stvar, med tem pa dovršujejo sibirsko železnico in množe svoje čete. Kako se razvije ta zamotana stvar, o trm ne moremo reči še nič gotovega. Anarhistiika »arota. V italijanskem kraju linsario so zasledili zaroto anarhistov, kateri so sklenili umoriti ruskega carja in nemškega cesarja. I jeli so le enrga anarhista in naš i pri njem pisma, ki so tičejo te zarote. Kak drug anarhist je pa morda že na potu, da poskusi svojo srečo. Portugalski prostozidar ji so dosegli že deloma svoj namen. Zaradi zadnjih protiverskih izgredov je že liberalna vlada razpustila celo vrsto samoBtsnov. Sv. cče so poslali portugalskemu kralju lastnoročno pismo, v katerem ugovarjajo prega-njaju verskih družeb. Kralj je odgovoril Lizabon-skemu kardinalu, da so bo že posvetoval z vlado, kaj bi se dalo ukreniti. Kaj mu bo svetovala liberalna vlada, to ni težko uganiti. Šredtja in Norveglja sta dve državi, vsaka popolnoma za se; vsaka ima svoje ministre, svoj državni zbor — le kralja imata skupnega. (Tako državno razmerje imenujemo s tujo besedo »personalna unija«). Že de)j časa Bem Bta Bi obe deželi precej nasprotni; lahko si mislimo, da ima potem kralj težko stališče. Pred par tedni je sklenila švedska vlada, da sezida nekaj trdnjav — ob meji nasproti Norveški. Kralj pa tega sklepa ni hotel podpisati, in zdaj sta si vlada in kralj v nasprotju. To bi bilo ravno tako, kakor če bi hoteli Ogri sezidati trdnjave na svoji meji ob Štajarskem in Nižjeavstrijskem. Kako se bo razvozlalo to vprašanje, še ne vemo. Najbrže za enkrat svedi še ne bodo zidali trdnjav proti Norvegom. Narodno gospodarstvo. Vrtni koledar. Maj. Drevje. Mrčes je v tem mcsecu najhujši. Gosenice je treba mastiti, listne uši preganjaj s toba-kovo vodo zjutraj pred solncem, krvave uši zatiraj z mastenjem z ostro krtačo. Mladike na deblu se odščipavajo nad četrtim peresom. Drevo, ki ravno odevetava, potrebuje moče. Nc zalivaj ob solncu. Trta. Prve dni se še lahko sadi. Če cepiš z ohranjenimi cepiči, deni jih nekaj ur poprej v vodo. Ne rabi preveč zagnalih cepičev; 2—3 dni pred cepljenjem trto omandaj. Proti strupeni rosi škropi z modro galico. Prvič, kadar razvije kakih 6 listov, drugič črez 4 tedne, tretjič v avgustu. Proti črvu (grozdnemu kiseljaku) z ostrimi curki preperi grozdke z mrčesno močo (tobakova voda in mazljivo milo ali mrčesni prah). Proti plesnobi žvepljaj le ob vročih dneh. Žvepljaj prvič, ko trta grozdke pokaže, drugič pred cvetjem, in tretjič kmalu, ko dobro odevete. Kasneje lo, če je bila prejšnje leto prav huda. Čo plesnobo že vidiš, je prekasno, a koristno je žvep-ljanje, da sc uniči bolezen za prihodnje leto. Koncem meseca vinograd drugič prekoplji. V r t se čisti, trebi, rahlja. Sejaj zgodnji ohrovt, kolerabo, grah. Novo zelandsko špinačo sejaj na vsakih osem dni, sejaj fižol, kumare, buče, redkev. Do srede meseca naj bodo dovršeni nasadi zčlene, čebule, majarona. Ob koncu meseca posejaj endivijo in rapontiko. Presadi na toplem vzkaljene buče, kumare, dinje. Sadi zelje, vezno solato, peso. Proti močnemu mrazu jo treba pokrivati melone, buče, kumare; tako tudi proti obilnemu dežju, da ne zgnij o. Cvetlice. Presadi sadike marcijeve setve. Pofcjaj 5e enkrat enoletnih cvetlic, da dobiš cvetočih elalje časa. Vse cvetlice iz zimskih prostorov presadi na prosto, če ni izjemnega mraza. V marciju in aprilu vzgojene sadiko (iz semen) in prezimele rastline deni na gredice. Vsadi georginine gomolje in šmarnice. Če hočeš imeti lepo trato,'kosi vsake tri tedne. Boj z mrčesi. Zalivaj od srede maja zvečer. Polje. Seje se koruza, fižol, proso. Krompir 8e prvič okoplje, korenje in pesa prvikrat opleve, Lucerna in rdeča detelja dasta prvo košnjo. Cvetko Krivelj. (Konec.) Ondi si v izposojilnici izposodi črn irak ter si kupi bele rokovice ter belo zavratnico. Iz fraka se je širil sumljiv duh po kadilu, ker je dan poprej služil pri nekem pogrebu, pa to opravniku ni delalo 110 bene preglavice. Dal mu je dosti opravila nagovor, ki ga je snoval za ministra ; hotelo mu je biti nekoliko tesno okrog srca, ko je stopal po stopnjicah, vodečih v ministrovo pisarno. Na vprašanje, če bi mogel govoriti z ministrom, mu služabnik pokaže sobo, kjer naj počaka, da ga oglasi in mu naznani, kdaj ga bo minister voljen sprejeti. Bil je star, na videz dobrovoljen strežaj. »Oprostite, da vas nadlegujem ; preponižno pokorno bi rad prosil avdijence pri njegovi ekscelenci,« ga ogovori Krivelj. »Ali ste klicani sem?« vpraša strežaj precej moško in nekam oblastno, opazivši ponižno postavo Krivljevo. »Klican? O ne; vse prej kot to. Jaz sem Cvetko Krivelj, opravnik deželnega sodišča v M « »Tako — tako — Cvetko Krivelj — malo smešno ime. Pa kaj iščete pri nas, gospod Krivelj ?" nadaljuje strežaj ter se samozavestno zravna po koncu. Njih ekscelenco gospoda ministra bi najpokor-nejše prosil, da bi me blagovolili povišati na izpraznjeno pristavovo mesto v Štorovem « »A tako'a odvrne oni. »Iz istega vzroka je bil že danes neki gospod tukaj. Njegove ekscelence pa pred enajstem ne bo v pisarno. Zato ste vi vseeno lehko prvi, ki prosi osebno za izpraznjeno mesto, kar je gotovo velika sreča za vas; kajti kdor prej pride — saj poznate pregovor. Kar tule sedite in počakajte nekoliko. Kadar ekscelenca pride, vas takoj oglasim. Navadno gre skozi prednja vrata v svoj kabinet; vam že povem, kadar bo čas. Le sedite, gospod Kri — kako že — a že vem — gospod Cvetko Krivelj.« Smejoč se odide s kopico aktov v roki. Krivlju se začno porajati raznovrstne misli v glavi. To pa je čutil, da so velevažni trenutki, katere živi, da je na razpotju življenja. Med tem preteče precej časa. Tu vstopi tuj gospod v fraku in cilindru ter gre naravnost proti vratom ministrovega kabineta. Bil je brez dvoma prosivec za izpraznjeno mesto pristava v Štorovem. »Slišite, vi, pst, pst!« naredi Krivelj. »Kam pa mislite iti ? Saj ministra še ni. Kadar pa pride, »em pa že jaz določen za avdijenco.« Neznani gospod sc obrne h Krivlju ter se pri pogledu nanj komaj zdrži smeha. »Nič se ne bojte,« pravi. Saj vas rad pustim naprej. S kom mi je čast govoriti r« «0 prosim, čast je na moji strani,« odvrne Krivelj kolikor mogoče uljudno ter se poklanja eno-zadrugim. »Jaz sem opravnik deželnega sodišča v M. Cvetko Krivelj.« «In kaj bi radi pri ministru ?« »Svojo pravico!« odgovori Cvetko a prednjo odločnostjo. »No tiste vam pač ne bode odrekel. Ali pa poznate ministra?« »Ne — kako tudi — toda vseeno bi prej preponižno prosil, s kom mi je —« »Že res — jaz — jaz sem velik revež, od vseh odvisen, jaz sem nekaj takega, da vedno leti vse nadme.« »Aha — zato prosite za pristavovo mesto v Storovem ?« »Kaj še!« »A da ne, res ne? — No potem mi je že zopet laglje pri srcu. Imel sem vas za tekmeca. Toda dovolite mi,« pravi, gospoda natančneje ogledujoč; »jaz bi vas na nekaj opozoril — v vašo korist. Vi še belih rokovic in bele zavratnice nimate. Ali si upate taki k avdijenci. »Zakaj ne? Zavratnica in rokavice no nart.de moža, posebno če so tako slabe, kakor so vaše.« Cvetko je pri teh besedah nehote skušal skriti svojo levo roko. »Ali ste opazili, da imam levico kar nekoliko ovito?« praša prestrašen. »Ko sem rokovice natikal — resk — pa so se raztrgale kot pivni papir, dasi bo čisto nove. Drugih si pa ne morem več kupiti. Ali menite, da ekscelenca opazi to ali mi mogoče še zameri?« »Golovo ne,« ga pogovarja oni. »GledaJ ne bo toliko vaših rok, gledal bo bolj na vašo glavo.« »Na mojo glavo ? No, moja glava — to ima — hočem reči, ta že dolgo ni več moja.« »Ni več vaša! Čigava pa? »Mojega predstojnika. Tale glava — jelite, od zunaj se ji ne vidi — je njegova desna roka. Vedeti morate namreč, da —« tu se kar iznenada ustavi. »O le povejte, kar vam je na jeziku: le po-vojte, kar vas teži, morebiti vam jaz lako pomagam. Kar brez Bkrbi mi zaupajte. Toda čakajte za trenutek, pogledati moram, če naju ne bo kdo motiU Tuji gospod gre skozi vrata; Krivlju se je zdelo, da je z nekom govoril. Za par trenutkov pride nazaj in prisede h Krivlju. »Tako, zdaj pa le na dan z vašo rečjo. Vaš sodnik pošilja jako obširna in natančna p »ročila, kolikor sem — slučajno slišal. Zadnje novo leto je bil menda celo odlikovan z nekim redom, če se ne motim.« »Bil je, bil. No tistega mu ne zavidam. Toda bridko je, če mora človek gledati, kako to, kar je z velikim trudom pripravil, uživajo drugi, sam pa trpi pritem lakoto.« »Ali se tiče vaših zadev?« »Da, da, tisto pripravljeno — hočem reči, tista poročila delam jaz. Sploh vse, kar od našega sodišča pride na ministerstvo, vse naredim jaz. To samo vam povem na tihem. Pred ministrom bi se ne hotel bahati s tem, še manj zmanjševati zasluge svojega predstojnika; toda črno se mi stori pred ot^mi, kadar pomislim, kakšno kvalifikacijo je zadnjič naredil o meni, kakor bi bil jaz res kakšen tepec, jaz, ki mu naredim vse, da mu ni treba druzega kot podpisati. Dobro ve, da se sme zanesti name, zato niti ne prebere ne, kar mu dam podpisati, celo t ajvažnejših listin ne. Tega gotovo ne bi storil, če bi ne bil prepričan, da je vse v redu; in da je vse v redu, priča red, ki ga je bil dobil.« »To pa seveda ni prav, če je res tako,« meni neznanec. »Toda za trditev, da vaš predstojnik niti najvažnejših listin ne prebere, preden jih podpise, bi pač morali imeti kakšen dokaz.« »Saj ga tudi imam!« mu seže navihani Cvetko v besedo. »Imam ga pri sebi. Vi ne verjamete, sicer bi se ne smejali tako dvoumno; imate me gotovo za obrekovavca. Toda ali se mi boste še tako neverjetno smejali, če vam pokažem neko pisanje? Samo obljubiti mi morate, da stvar ostane med nama. Kajti dotični dokaz mislim tudi ministru pokazati le v najhujši sili, ker svojemu predstojniku nočem škodovati. Meni je samo na tem, da bi bil povišan, da bi potem mogel vzeti svojo nevesto, vdovo pristava Frumana.« »Kakšno pisanje je to?« radovedno bara tuji gospod. Cvetko potegne pisanje iz žepa. »In vi obljubite —« ga [praša Cvetko obotavljajoč se. »Da cela stvar ostane med nama,« pritrdi mu neznanec. »Glejte, tukaj je naš deželni sodnik podpisal svojo smrtno obsodbo.« »Kaj ? Svojo smrtno obsodbo ?« Cvetko smeh-ljaje poda gospodu papir. »Bila je to od mene majhna vragolija, katero sem mu naredil iz hudomušnosti, ker je napravil o meni tako izpričevalo na ministerstvo,« se izkuša opravičiti Krivelj nekoliko v zadregi. Z zanimanjem in strmenjem bere neznanec obsodbo, podprto in utemeljeno z razlogi, ki so pričali o prebrisanosti pisavčevi. Na podpisu pa se je zlasti dolgo mudilo tujčevo oko. Potem zmaje z glavo in da Krivlju pisanje nazaj. »No, kaj pa sedaj rečete?« praša ta, spravljajoč papir v žep. »Da ste prebrisana buča. — Ker ste se tako zaupno obrnili do mene, bi vam svetoval, da bi tega dokaza ne rabili nikjer več. Na vsak način ste s tem zlorabili zaupanje, ki ga ima predstojnik do vas. A taka zloraba — oprostite mi — se mi ne zdi ple menita ter bi je nikomur ne bilo priporočati.« »To je tudi meni samemu hodilo na misel,« preprosto in odkritosrčno pritrdi Krivelj. »Zato sem stvar mislil porabiti le v najhujši sili. Imate res čisto prav; bilo bi zahrbtno, izkoriščati to listino, zato jo »takoj raztrgam, da pozneje ne bom imel izkušnjav. Pri teh besedah vzame obsodbo iz žepa ter jo raztrga na drobne kosce. „Tako! Videti hočem, če bo minister verjel samim besedam, da sem vreden in sposoben višje službe. Ne verjamem dosti.« »Zakaj ne? Pri možu se ne gre za besede, ampak za značaj in zmožnosti.« »To moja nevesta tudi pravi.« »Ali niste izrekli imena Fruman ?« »Da; Fruman, rajnki mož moje neveste, je bil nazadnje pristav v Štorovem in dobro znan z ministrom. Zato mi je Malka naročevala, naj ekscelenco opomnim nanj.« Gospod ga nekaj časa pozorno gleda, potem pa pravi: »Ali vam je ravno na tem toliko ležeče, da bi postali sodnik? Ce bi bil jaz na vašem mestu, bi rajši postal nadtajnik pri kakšnem prizivnem sodišču; taka služba tudi več nese.« »Saj bi tudi meni ugajalo kaj takega, toda — bojim se, da bi bilo to preveč zahtevati; gospod minister mi še lahko zameri, če bi —« »No, no, preveč ponižnosti tudi ni dobro. Vsakdo mora o svoji sposobnosti imeti pravo naziranje in se svoje vrednosti zavedati, kolikor je prav.« Nato gospod vstane in nadaljuje: »Želim vam za vse obilo sreče. Le pojdite mirni zopet domov. Prepustite meni, da jaz v vašem imenu povem ministru, kar on sme slišati, in gotovo bo pravičen do vas.« »Kaj vam ne pride na misel?« vzklikne Krivelj. »Svoje zadnje helarje sem potrošil za pot in za obleko in zdaj naj bi še ne govoril ne z gospodom ministrom!« »Če vam pa rečem, da bom jaz —« • Vas ša ne poznam ne,« se upira Krivelj odločno. »Nazadnje se vendarle potegujete za tisto mesto v klorovem, zato bi mene radi spravili s poti. Zato mi svetujete, naj bi si izbral kaj drugega, da bi lepo šel zopet domov — kaj?« „Le pomirite se. Me bote že še izpoznali in, kakor upam, tudi ohranili v dobrem spominu. Jaz bom zdajle poprasal. če je minister že prišel. Vi pa počakajte, če že nočete drugače, in če se več ne vidiva, ostanite zdravi in srečni.« Pritem ponudi Krivlju roko in odide Cvetko Krivelj ni vedel, pri čem je. Komu se je neki z »upal tako neprevidno9 In kdo jc to, da se je tako branil, povedati svoje imev Ali je bil tekmcc za službo v štorovem. ali nc Premišla in premišlja; potem sede nazaj in čaka, zat pljen v različne misli. Predrami sc, ko se nenadoma odpro vrata, držeče v ministrov kabinet; prikaže se dobrovoljni strežaj, s katerim sta v začetku govorila, z nekim pisanjem v roki, katerega peda strmečemu Krivlju, rekoč : »Od njegove ekscelence gospoda ministra. Moral je hitro k neki seji, zato ni več mogoče govoriti ž njim. Saj je tako tu notri v pismu odgovor na vašo prošnjo.« »Jejha!« se Krivelj zagrabi za glavo, kateremu se je začelo nekoliko svitati, »to bo pa moja smrtna obsodba' S tresočimi rokami odstrani zavit.k. Notri je bil bankovec za sto kron in naslednje besede: „Ve-seli me. da sem v stanu sporočiti vam, da vas predložim Nj. Veličanstvu za izpraznjeno nadtajniško mesto pri prizivnem Bodišču v N. Zraven imate priloženo majhno odškodnino za pet in napravo ob leke. K povišanju in poroki vam želeč obilo sreče se bilježi Vaš N. N, pravosodni minister." Krivelj od ginjenja in strmenja zazeva, da že ni bilo več lepo. Za nekaj časa vjiraša strežaja: ,.Pa — kako je vedel — saj z ekseelenco nisem govoril niti besedice!« ,.No, mislim, da sta se dosti dolgo razgovarjala," odvrne strežaj smeje. „Ja sem se razgovarjal z njim? Kje neki:" ..Kje? Ilavno prej — tu v tejle sobi." ,.Kako? Tu — tu — ali je bil to — ?" ..Njega ekscelenca gospod pravosodni minister," potrdi strežaj. „In jaz — lehko noč!" Več Cvetko Krivelj ni spravil iz sebe. Kar zavrtelo se mu je v glavi. Kako je prišel iz sobe, kako preletel stopnjice, tega se ne spominja več. Ko se je še isti dan peljal domov, se je v kratkih odmorih samemu sebi smejal na ves glas. Sopotniki so ga imeli za norca, a bilo je samo veselje, pravcato veselje, katero je kmalu delila i njim vesela nevesta. Odlok, s katerim je bil imenovan na novo mesto je došel že čez nekoliko dni. In todaj je prišla vrsta, čuditi se, na deželnega sodnika. Ko je častital Krivlju, je kislega obraza pristavil : ..Brez dvoma imate to imenovanje zahvaliti prav izrednemu slučaju." „Vidi se, da bo res kaj takšnega," odgovori novopečeni nadtjjnik. „Dostikrat so prav kakšni po-sebni vzroki, ki do vedejo koga do sreče. Meni je celo znan slučaj, kjer se je to zgodilo zaradi neke smrtne obsodbe." „Zaradi smrtne obsodbe? Ni mogoče! Ta slučaj mi morate ob priliki povedati," meni sodnik z začudenim smehom. Cvetko Krivelj se je tudi smejal, povedal pa ni ničesar. Da je bil skoraj gotovo iz istega \zroka gospod sodnik nedolgo potem prestavljen v p ;koj, češ. da je že prtstar za službovanje, tega ta seveda tudi ni slutil. Krivelj pa je zapomnil zase in za svoje podložne uradnike zlato pravilo : Ne podpiši nikoli, česar nisi prebral! — Spomini na rokovnjače. (Spisal Lovro.) Navadno se hvalijo stari časi, koliko je bilo takrat drugače: mladina ni bila tako poredna, dosti jih z dvajsetim ktom ni bilo tako zrelih, kot »o sedaj z desetim. Tuko zlasti radi pripovedujejo stari ljud^. K)e je temu iskati vzroka ' Ali jc bilo res toliko boljše? Za nekaj stvari jc bilo pač boljše, kajti splošno se res sme reči, da svet v nobeni stvari tako ne najireduje kot v hu lobiji in razuzdanost:. V drugih rečeh pa je bilo tudi slabo ali še slabše kot dandanes. Človek jako rad hvali, kar je minilo; zlo, ki je občuti v trenutku, se mu zdi veliko hujše, kot pa zlo, ki je že zdavnaj prešlo, ki so obnavlja le še spomin nanj. In prav to je povod, da se hvali toliko jiretckle čase, a misli, kako slabo, koliko hujše je sedaj. Koliko so morali pretrpeti naši predniki od roko vnjač; v ! Nihče si ne more predstavljati, koliko sitnosti, koliko strahu sojim prizadeli roparji, tatovi, cigani ali kako naj jih še imenujem. Več kot tristo let je trajala ta nadloga po naših slovenskih deželah. Ljudje so že mislili, da mora tako biti, da drugače sploh biti ne more. Dandanes pa že gine spomin nanje. Lo starejši ljudje jih šc pomnijo, toda ti izmirajo in kmalu ne ho nikogar, ki bi nam kaj povedal o onih znamenitih tatovih. Ker bi cenjenim bravcem .Domoljuba" rad povedal kaj zanimivega, som premišljeval in tuhtal, kaj bi se jim dalo povedati. Tu se spomnim, da sem v domači vasi že marsikaj slišal o rokov-njačih, slišal tudi kaj takega, kar še nisem prav nikjer bral. Zato sklenem več izvedeti o njih in za pisati. Povabil sem tri može, stare, resne, izkušene može, ki so že kaj videli, pretrpeli. In kar sem izvedel od njih, to povem vam. Na Jami pri Kranju je živel v 17. stoletju neki Kljukec, naš narod ga še pozna po pripovedkah o lažnivem Kljukcu, ki je menda ravno isti. Hodil je precej časa v šolo, potem pa jo je obesil na kol in se začel klatiti od kraja do kraja. Ljudje so se ga zelo bali, ker so ga imeli za črnošolci ter mislili, da zna kdovekaj narediti. Polagoma so se mu pridružili še drugi klativitezi in nemaniči, tako da je nastala cela tatinska družba ciganov, izprijenih študentov in vsakovrstnih drznih pobalinov. Tak je bil začetek rokovnjačev. Imenovali so jih različno: rokovnjač, rokomavh, | ker je bila med ljudstvom razširjena prazna vera, da morejo z mrtvo otroško roko izvrševati različna čarodejstva, zlasti da se morejo ž njo storiti nevidne-I'o Notranjskem so jih imenovali plajšarje, ker so nosili široke, temnobarvane plašče ali plajše, segajoče čez kolena. Da so jim dajali v njih nenavzoč-nosti tudi častno ime tat, potepuh, vagabund, cigan, razbojnik itd., se razume samo po sebi; le lepega imena baraba še takrat niso toliko poznali kot dandanes ; zato jih pa tako — kar je res škeda — niso mogli nazivati. Polagoma so si uredili kar celo državo. „Papež" njih vrhovni poglavar je imel neomejeno oblast čez življenje in smrt svojih podložnikov; na strani je imel dvanajst Bvetovalccv, kapitanov imenovanih, ki so smeli križem nositi svoje malhe. Ob gotovih časih so so shajali k shodom, ki so jih imenovali »kurjavšča". Pri teh so smeli biti le moški, žensko so z otroci nekoliko oddaljene čakale konec zborovanja. Govorilo in pretresavalo so je, odkod preti kaka nevarnost, kaj sc tuintam govori o njih, kam se bo naprej najboljše obrniti. Nazadnje je ,papež' tega ali onega pohvalil, dal potrebna navodila in povelja, potem pa so vsi zagnali glas: »Alo na finfranje !" Prihitele so ženske, pripravile veliko pojedino, potem pa so se jeli veseliti, jedli so in pili ter peli svoje pejmi. Bilo jih je vedno dosti, ker je bil lasten zarod in ker so razentega prihajali še novi vojaški beguni, ubegli jetniki, sploh vsakovrsten izvržek človeštva. Po mestih, trgih in vaseh so imeli svoje pristaše, ki so jih o vsem poučevali, opozarjali jih na nevarnost ter odkupovali nakradeno blago. Take službe so opravljali denarja pohlepni in požrešni berači, posli, včasi celo hišni posestniki, kmetje ali krčmarji, često-krat uradni sluge Bami. Na ta način so lehko izvedeli ; ljudje so jih pa imeli za čarovnike, katerim ni nobena reč neznana. Glavni sedež so imeli v kamniških planinah. V dolgi bistriški dolini bo velikanske gošče od Stranj, eno uro nad Kamnikom, tje do vrha planin in na oni strani do Solčave in še dalje. V zaraslem lesovju, v oni samoti so oddaljene divjine, kamor včasih, ko še niso tako skrbno čuvali gozdov, več desetletij ni stopila poštena človeška noga. Te gošče so bile dom rokovnjačev. Tu, kjer so se redile le divje zveri, se je redil tudi — izvržek človeštva. Tu se je pajdašil z zverjadjo, zato ni čuda, da S3 je tudi sam popolnoma pozveril. Pravo središče rokovnjaškega kraljestva je bilo ob kranjsko-štajersko-koroški meji nad izvirom Savinje in kamniške Bistrice. Goli vrhovi, ki se vrste okrog očaka Grintovca, so bili rokovnjačem prirodna trdnjava. V tej divjini je stoloval rokovnjaški,papež', vladar države postopačev in tatov v državi poštenih ljudi Podružnice je imel za Korošce na planinah nad Črno in Železno Kapljo, za Štajerce v gorah med Solčavo in Gornjim Gradom in za Kranjce v »Udnem borštu« poleg Kranja. Posebno drzni so bili v prvi polovici devetnajstega stoletja, ko so jim ,papcževali' veliki Groga, črni Jurij in Dimež. Bili so rokovnjači mnenja, da ima vsak pravico do vsakega imetja. Prišel je v hišo, zaloputnil vrata za seboj, stopil pred nje in udaril z gorjačo, katere so vsi rokovnjači nosili, ob tla; to je bila prošnja. Govoril ni nič. Gospodinja ga je morala prašati, česa danes najbolj želi. Kar je hotel, so mu morali dati. Če je kdo rekel da sam ničesar nima, je za-renčal nad njim: »Vem, da imaš, sicer bi ne bil prestopil tvojega praga. Ker pa imaš, moraš dati meni, ki ničesar nimam, saj imam ravnotako pravico živeti kakor ti." Če kdo ni poznal njegove navade ter čakal, da pove Bam, kaj bi rad, se je zadri nad njim: »Dedec, daj!« ali „Baba, daj!" Previden človek se ni upiral; kdor se je obotavljal, je kaj lahko čutil težo rokovnjaške gorjače. Vrata so bila zastavljena, klicati na pomoč ni smel, rad ali nerad je moral dati, sicer je nepridiprav razbijal, preklinjal in razmetaval, dokler mu ni prišla prava reč v roke. Tirjali so največkrat hrano: moko, svinjsko meso, klobase, maslo, slanino, včasih tudi obleko. Prišla sta dva rokovnjača k hiši. Pod kapom sta Btala dva lonca, da se je kapnica lovica vanje. Rokovnjač je dregnil s svojo težko steklačo vanje ter jima predrl dno; potem sta šla nadlegovat go- spodinjo. Gospodar je bil na skednju ter videl, kaj so je pred hišo zgodilo. „No kaj bi pa rada ?• jih vpraša. ,.Kaj si pa na oni strani hiše napravil?" „No, no, kaj pa?" je začel prav lepo govoriti. ,Kaj bom neki napravil?" Kip Matere Hožje v votlini lurški. Steklačo ti bom potegnil iz rok, pa te bom oplaknil enekrati! - Ti jima hitro daj, ta dva naj pa gresta!" Molče sta vzela in šla. Enkrat je prišla precej pripravna rokovnjaška, Travnova Nežica. „0 Mica, zdaj mi boš pa malo masučka dala-saj za drugo t« ne prosim." „ Vsega ti dam, kar ga pridelamo." ,0 Bog in sveti križ božji, kaj ga res nič ne dobote?" ..I ne omede se ne!" ji odvrne hitro guspo- dinja Mica. „Čaki, ti bom pa jaz pomagala." Pa je šla v bližnji gozdič ter prinesla nekaj korenin, da so jih dali živini med klajo in rezanico Pa je res pomagalo.Zato so ji pozneje radi dali malo ,masučka\ Ker so vedno bivali po gozdih in goščah, jc dobro poznala korist in zdravilno moč posameznih rastlin Povedati pa ni hotela, kakšne korenine so bile. Olupila jih je prej in jim cd trgala listič«, da jih ni bilo moč spoznati. ..Zakaj pa ste jim lističi po. trgali, da hi jih še mi poznali," so ji rekli domači. „0 vam )ih bom pi enkrat pokazala," je odgovorila: pokazala jih pa vendar ni nikdar Navadno )e prišla k hiši žnifka. ž njo pa kak m ž ali mladenič. Takemu je enkrat rekla hišna gospod nja: „Kako si še mlad, pa tak junak , dela! bi, delal " „Kaj bom delal? Moj oče ni nikoli delal, pa jc lahko živel, jaz tudi ne bom delal " Če se jim je dajalo, kar so li trli in se jim ni nagajalo, so bili dobre volje in prijazni z ljudmi. Ko je pastir gnal živino na j-aSo, je srečal več rokovnjačev. „Vidiš, lant — mu |e rekel eden izmed njih — t"L'ak' vola sem ja/. kupil od tvojega očeta pa sem ti pozabil dati .šenkengo'. Tukaj jo imaš, da ne boš jokal." Pa mu je dal par desetič. Hodili so zelo čudno napravljeni. Ženske so nosile svilnate robce za vratom, kakor v starih časih neveste; bile so večinoma pofigane, to se pravi, da so imele na glavi bele peče, tako zavezane, da sta ogla štrlela kvišku, imele platnene malhe in v njih lonec so si kar same izbirale, kakšni ga Na roki zavezan ; so pa mleka hočejo. (Koncc prib.j Dopisi. Iz Metlike. Slučajno sem dobil v roke predzadnjo številko »Rodoljuba«. Ta pa zna — sem si mislil, ko sem nekoliko vrstic prebral. Uboga nerazsodna masa, (tako namreč imenujejo Jiberalci preproste kmete) ki to bere in ki mora take otrobe požirati! »Vzdrami se, dragi slovenski kmet, otresi se verig, katere so ovili naši duhovniki krog tvojih udov«. »Kmet ne sme biti drugemu podložen kot I3ogu in cesarju, duhovniku pa ne«, tako vpije ta »giftna krota« v članku »opomin slov. kmetu«. No z veselim srcem poročamo iz Belekrajine novico, da se je pri nas že vzdramil dragi slovenski kmet, in se je vsaj deloma že otresel verig, katere so mu ovili krog njegovih udov — liberalni oderuhi in skopuhi. Prvi je začel v Metliki liberalne verige razdirati nepozabni gospod kapelan Nadrah, in njegovi nasledniki nadaljujejo to dobro delo usmiljenja. Belokranjsko ljudstvo je že spoznalo svoje prave prijatelje, zato in tudi liberalec naj bo podložen Bogu. Vi, ki znate tako lepe nauke dajati kmetu, ali se sami po tem ravnate,? Kako so liberalci Bogu podložni, vemo le predobro, navadno so tako »bogaboječi«, da cerkve nikdar znotraj ne vidijo. Kako so pa podložni cesarju, je najbolje pokazal vodja vseh liberalcev kranj skih dr. Tavčar, ki je v državnem zboru potegnil z najhujšimi nasprotniki Avstrije in glasoval edini iz med vseh Slovanov z nem. nacijcnalci, ki so vsi proti članu cesarske hiše nadvojvodu Ferdinandu. Tako znajo samo hinavski liberalci. Res naši liberalci imajo slovenske kmete za strašno neumne, ker mislijo, da jim bodo verjeli vsako budalost in neumnost. Romarska ccrkcv v I.urdu. se ne zmeni za »Rodoljubove« prazne čenče in neslanosti. čudno je seveda to, da se Tavčarjev »Rodoljub« toliko repenči in govoriči o duhovniških veri gah, ko je ravno dr. Tavčar sam nedavno tako trdo in ostro pisal o verigah notranjskih oderuhov, kateri pa niso — duhovniki. Žalibog, da je to veljalo za celo Kranjsko, ne samo z» Notranjsko. Kdor ima pri rokah, naj le pogleda v »Slovenski Pravnik«, spisal dr. Ivan Tavčar, izdala družba sv. Mohora 1. 1883. stran 380 in 381. Glejte, taka je liberalna doslednost 1 Kmet ne sme biti drugemu podložen kot Bogu in cesarju — tako učijo ti brezverski liberaluhi. Prav, to je lepo, a ne le kmet, ampak tudi gospod Na nesramno pisarjenje zadnjega »Rodoljuba« ne odgovarjamo, ker svoje duhovnike ljudstvo pozna dobro, in se mu ni treba tega učiti še-le iz umazanega »Rodoljuba«. Še nasprotno, ako bi brezverski liberalci kakega duhovnika hvalili, bi bilo to jako slabo spričevalo zanj. Sicer so pa zadnje volitve pokazale dovolj, kdo je pri nas na strani duhovnikov. Deset Lukcev in dva Globočnika v celi fari, to je sad liberalnega učitelja Murna iz Drašič. Lahko je ponosen nanje! Kar se tiče »babje garde«, pa pokličemo našim liberalcem v spomin Plantanov shod v Metliki in pa občni zbor Ganglove posojilnice, kjer je liberalna »babja garda« igrala glavno ulogo. Ste razumeli, g. Janko Globočnik? Se nekaj. Tam doli v metliškem Obrhu, kjer se zved6 lahko novice iz celega sveta in kjer se baje tiskajo metliške »ca,tenge«, tam se je zadnje dni toliko govorilo in pripovedovalo, kot še nikdar poprej. Kaj se je neki zgodilo? »Slovenski Narod« je prinesel nedavno ponatisneno neko pismo, katero je baje dobil naS napredni g. župan in o katerem se menda črno na belem bere, da ga bo »ta grdi" vzel. Tako nekako sj si vsaj pripovedovale nekatere narodno napredne Eve. Ne vemo sicer, koliko je resnice na tem, a vendar mislim, da ne bo tako hudo, saj ima nafi g. župan svojo hišo tako blizo — cerkve. Hudomušni ljudje v Metliki in okolici tudi pravijo, da bi bilo dobro kupiti en velik cekar, v katerega bi spravili županovo hišo kot zgodovinsko znamenitost iz devetnajstega veka in jo prenesli v kak muzej — ali na kako razstavo. V novem naprednem veku je vse mogoče. Če se bo to res zgodilo, Vam že še sporoči Vaš Znate kdo. I: Gorij pri Bledu, dne 24. aprila. To je bilo vika in krika pri nas zadnje mesece — zoper našega župana Žumra. Nad dvajset let je župano\al naši občini; znana je njegova prijaznost in pcstrežljivost do vsakega, znana njegova pravicoljubnost, znano pa tudi njegovo odločno katoliško prepričanje. Zato ima veljavo pri vseh dobromislečih. Samo gotove vrste ljudje ga ne morejo. Ne morejo mu odpustiti, da je šel na katoliški shod kot župan, ne morejo mu odpustiti, da je ves vnet za našo zadrugo in hranilnico. Žito mu povsod očitajo hinavščino in faištvo. Pa to jim ni bilo desti. Zapisali so enkrat v »Slovenski Narod«, da mora tudi v Gorjah sesti na županski stol mož, ki ne bo držal z duhovščino, ali z drugo besedo: začeti bo mora iupanovati po liberalno kakor na Bledu, kjer se menda cedi med in mleko. In zato so ravno sedaj — pred občinskimi volitvami - udarili nanj kar z bombo. To je bilo govorjenja in obrekovanja po gostilnah o ,,strašiih goljufijah« župana Žumra, o »velikanskem neredu« v občinskih računih. Vpili so tako do'go, da je moral deželni odbor poslati svojega tajnika, ki naj bi pregledal, prerešetal in v »red spravil« vse račune in dokazal, da res manjka v občinski blagajni toliko in toliko tisočev. Pa glej ga spaka! Tajnik deželnega odbora, g. dr. Zbašnik pregleda vse, pa nikjer tistega strašnega primanjkljaja, nikjer nič sledu o goljufiji! Dr. Zbašnik je pri občinski seji uradno poročal, d a ni nič goljufije, nič primanjkljaja, pokazalo se pa je, da mora gorjanska občina gospodu Žumru še nekaj denarja vrniti, katerega je g. Žumer za časa svojega županovanja založil v občinsko blagajno. S tem so zavezani jeziki vs>m obrekovavcem, čo imajo v sebi le Se količkaj poštenosti. Čast našega župana pa je rešena, in tega smo veseli vsi pošteni Gi rjanci. — Čudno pa je to-le: Kavno tisti, ki so preti županu Žumru, nasprotujejo tudi našima duhovnikoma ter ju podlo in lažnivo obrekujejo po liberalnih listih — zraven pa pravijo, da niso liberalci. Zdij jih pa „zastopi", če jih moreš. Iz Trž Č3- Kakor razdraženi sršeni so planili liberalci naši po zadnjem dopisu v cenjenem »Dj-moljubu«. Itavno njihovi lažnivi odgovori dokazujejo, da je naš d< p.snik poročal resnico, ki jih pa tako zelo bode. Neumno bi bilo odgovarjati tem neumnostim. Zadnji čas pa so postali naši liberalni kolovodje zelo radodarni. Več »Rodoljubov« bo začeli pošiljati brezplačno raznim možtm. A hvala Bogu, v Tržiču imamo še veliko število modrih mož, ki niti ne marajo pod streho take umazane cunje, kakoršna je »11 ;doljub", šo manj, da bi ga prebirali; zato ga takoj vrnejo pismonoši ali ga pa vržejo v peč; o tem imamo več dokazov. — Slava tem možem, naj bi jih posnemali tudi drugi, do sedaj šc morda zaslepljeni ! V »Rodoljubu« in »Gorenjcu« so naši liberalni možje, ki so baje veliki »prijatelji" ljudstva, napadli našo posojilnico, češ da ni bila potrebna itd. Tem napadom odgovarjamo s Številkami, iz kojih uvidimo nje potrebo. Posojilnica obstoji komaj mesec dni in ima vlog 23.000 kron, izposodila pa je v tem kratkem času 4800 kron. Z veseljem zamoremo zreti v bodočnost. Nas pa ne strašijo nespametni napadi nasprotnikov; čem bolj nas seznanijo z ljudmi, tem bolje za nas. Iz Borovnice: Letošnje leto je viharno leto, ker živimo v samih volitvah. — Na Kranjskem si stojita povsod nasproti katoliško-narodna in liberalna stranka. Tudi pri nas jc tako. Liberalccv je sicer zelo malo, a nas vendar hočejo popolno vladati. A ne gre jim tako lahko! — Pri dveh volitvah so že prav „korcnito pogoreli": prvič pri državnozborskih volitvah, drugič pa pri volitvi v krajni šolski svet, dasi so se posluževali liberalci obakrat velikih nc-postavnosti. .V tretje gre rado", pravi pregovor; torej kaže, da bodo tudi pri občinskih volitvah propadli. Tega sc pa silno boji-. — Do sedaj so sc občinske volitve vedno mirno vršile. V odboru so bili v večini naši možje-kmetje, — kakor jc prav ker jih jc veliko več kakor liberalcev; če tudi so imeli vso oblast lc liberalci v rokah. Letos nam liberalci tudi tega ne privoščijo. Postavili so žc zdavno kandidate za novi odbor. A pri tem so izpustili večino naših poprejšnjih, najboljših in naj-razumnejših mož. Mesto teh so vzeli liberalcev, ko- likor so jih imeli — in še toliko drugih naših mož, kolikor jih potrebujejo, da bi ž njih pomočjo lahko zmagali, in nas mogli tako lepo vladati. Naši možje bi v takem odboru, kjer imajo liberalci večino, morali molčati, ker ne bi nič dosegli, če bi tudi govorili. — Skoro dobro vedo liberalci, da jim ta njihov naklep popolno izpodleti, ker se naši možje ne bodo dali preslepiti. Zato si delajo korajžo s tem, da pridno dopisujejo v „Slov. Narod", blatijo na surov način naše najboljše može ter jih obkladajo z grdimi priimki — kakor znajo le oni; nas druge pa psujejo z »analfabeti in duševnimi revčki". No, posebno olikano to ni, če tudi delajo to liberalci. — In ravno to jih bo pokopalo. Naj le nadaljujejo svoje lepo delo! Možje, mi pa pozor, dokler je še čas! Nc spletajmo si sami biča, s katerim nas bodo tepli liberalci, ne dajmo se preslepiti od nikogar od nasprotne stranke; pripravimo se dobro na bližajoče sc volitve, zagotovimo si večino v odboru! S tem najboljše odgovorimo onim, kateri nas zmerjajo z „analfabeti" in »duševnimi revčki". Iz Semi6a. Poročam vam žalostno novico. Dne 23. aprila je ubilo Ano Golobičiz Vavpčjevasi št. 13. staro še-Ie 19 let. Šla je z drugimi delavci v gozd. Bila je nenavadno vesela; pravijo, da je ves čas prepevala Marijine pesmi. Blizo nje so delavci izpod-sekovali veliko bukev. Dekletu",bi sc ne bilo zgodilo nič hudega, če bi bila ostala na svojem mestu. Toda ko jc bukev zahreščala in začela padati, je bila tako prestrašena, da je urno planila kvišku in hotela bežati. A tekla je naravnost v smrt. Bukev je padla nanjo, da je bila precej mrtva. Zlomilo ji jc rebra in tilnik. Bila je ves čas pametna, a zato trdno upamo, da jc bila pripravljena. Udje Marijine družbe so jo v velikem številu spremile k zadnjemu počitku. Čez nekaj dni jc hotela iti v Ameriko, a modri Bog jo jc prej poklical v novo boljšo domovino! K požaru v Godlču. — Tozadevno poročilo iz Mekinj v št. 6 našega lista drage volje popravljamo, ker smo se prepričali, da se dotičnemu pogorelou od strani tržaške zavarovalnice ni zgodila nobena krivica. Škodo jo cenil zvedenec, katerega je pogorelec sam kot svojega zaupnika naznanil, in je zavarovalnica pogorelcu izplačala še več, nego mu je vsled cenitve dotičnega zvedenca šlo. Vsled navedene cenitve bi bil moral dobiti samo 113 gld. 60 kr., zavarovalnica pa mu je prostovoljno izplačala 157 gld. — Vse to je zadevni pogorelec sam vpričo županstva pismeno potrdd. Iz Svln pri Moravčah. Mnogim znano Meseljevo družino zadela je v veselih velikonočnih praznikih velika žalost in nesreča. Dasiravno jo je Bog obdaril b premožnostjo, ni jej pa dal veselja nad otroci. Umrl ji je 2. t. m. zadnji otrok, dorasli sin Martin v cvetu svoje mladosti. Bil je med daljčaaa trajajočo boleznijo trikrat previden s bv. zakramenti. Pogreba —■ veliki četrtek — se je udeležila velika množica bližnjih in daljnih sosedov. Naj tem potom vsi prijatelji te ^družine »prejmejo .zahvalo za izkazano sočutje in pobožni spomin! Iz Celja. — Prošnja za pomoč v napravo novih orgel in v prenovljenje misijonske oerkve Svet. Jožefa nad Celjem. — Preč. gg. misijonarji bodo 8. septembra leta 1902 pri sv. Jožefu nad Celjem obhajali 50-letnico, odkar tako neumorno in sadonosno delujejo v naSi škofiji v čast Božjo in rešitev neumrjočih duš. Da se to praznovanje vredno in dostojno vrši, nameravajo gg. misijonarji napraviti nove orgle v čast presv. Rešnjega Telesa in sv. Cecilije in prenoviti misijonsko cerkev. Udje bratovščine vednega češčenja presv. Rešnjega Telesa so že dalje časa tako srečni, da molijo vaako nedeljo (razven 2. nedelje meseca) in vsak zapovedan praznik eno uro v tej cerkvi sv. Jožefa pred izpostavljenim najav. Zakramentom. Gg. misijonarji nam pri tej priložnosti altar silno lepo okinčajo in mnogo mnogo gorečih sveč nam oznanuje očitno pričujoč-nost Najvišjega. Da bi se naša bratovščina za to preveliko dobroto hvaležno skazala, vabi s to prošnjo vse hvaležnike, da prav zdatno pripomorejo čč. gg. misijonarjem v napravo novih orgelj in v prenovljenje njihove cerkve. S to prošnjo spolnuje »bratovščina vednega češčenja« veselo svojo dolžnost, katera je: »goreti za čast presv. ReSnjega Telesa in za lepoto hiše Božje, ter za lepšanje revnih cerkva«. V to število »revnih cerkva« se mora gotovo uvrstiti tudi cerkev sv. Jožefa nad Celjem, ker je popolnoma revna in nima nobenega premoženja. S to prošnjo dajemo tudi vsem hvaležnim priložnost, hvaležnost svojo dejansko potrditi. Kdo še ni skusil milih dobrot čč. gg. misijonarjev? ! Komu ni znano, kako neizrečeno goreče da misijonarji delajo po misijomh? Kdo sešteje kapljice potu, ki jih po leti prelijejo! Kdo more razumeti, koliko mraza da po zimi prestanejo! in vse to — da rešijo duše. O kako neumorno veliko so misijonarji tudi doma storili v minulih zadnjih 50 letih! Koliko duhovnih vaj vodili, koliko grešnikov z ljubim Bogom po dobrih dolgih spovedih že sprijaznili! resnično, delovanje misijonarjev je čez mero mučno — nadčloveško je. Zatoraj, o hvaležna srca, o le veliko in obilno darujte popolnoma revni misijonski cerkvi bv. Jožefa! — Udje »bratovščine vednega češčenja presv. Rešnjega Telesa« celjske tare — V Celju, na praznik sv. Jožefa 1901. Opomba. Velikodušni darovi naj se blagovolijo pošiljati naravnost po pošti ali po popolnoma zanesljivih pobožnih osebah čč. gg misijonarjem pri sv. Jožefu nad Celjem. (Sp. Stajarsko.) Slovenski novičar. Za romanje v Lurd prihajajo od raznih strani vpraševanja, kar nam je dokaz, da se premnogi zanje živo zanimajo. Odbor je v dogovoru z dunajsko firmo Cook et Son, ki bode prevzela vodstvo, oskrbela vozne listke, stanovanje in hrano na potu in v Lurdu Cena je začasno določena tako : I. razred K 420. II. razred K 342, III. razred K 255 20; kajpada bi pri tem morali Slovenci računiti še vožni listek od doma do St. Petra na Krasu, ozir. do Peke. Vendar bo odbor udeležnikom že naznanil, kdaj naj pošljejo denar za potnino. Poskrbelo se bode tudi, da bomo potovali le po dnevu, zakaj p > pravici se marsikdo ponočnih voženj boji. Tudi še ne moremo natančno zaznamovati dne, kdaj odidemo, le toliko je gotovo, da bomo v Lurdu Veliki Šmaren (15. avgusta). A da se bode moglo ukreniti vse pitrebno o pravem času, še enkrat prosimo, naj se v s i, ki resni bno mislijo udeležiti se našega romanja, pri javijo ali svojemu domačemu župniku ali pa narav nost preč g. kanoniku Andreju K a r I i n u v Ljubljano in sicer v teku prihodnjih dni. Odboru je do tega, da spozna, ali se bode prijavilo dosti ude ležnikov za posebni vlak, kar bi imelo kajpada marsikako ugodnost /.a romarje. Naj dostavimo temu poročilu še to, da je na čelu odboru hrvatskih romarjev preč. g. kan. Cvetko K u b e t i e, našim somišljenikom že poznat iz/.a zadnjega katoliškega shoda v Ljubljani. Duhovske spremembe. - V ljubljanski škofiji; Podeljene so bile župnije: Polom (Ebenthal) tamošnjemu župnemu upravitelju č. g. Jakobu Lebarju; Trnovo pri Ilirski Bistrici tamošnjemu župnemu upravitelju č. g. dr Josipu Kržišniku. v Kanonično v m e š č e n a sta bila dr Josip K r ž i 6 n i k na župnijo Trnovo pri Ilirski Bistrici ki je bil h krati imenovan kn. šk. duhovnim svetnikom in dekanom trnovske dekanije. _ Tomaž Rožnik, kapelan na Jes, nicah, na župnijo Selca. - Stalni pokoj je dovoljen č. g. Mihaelu Horva u, župniku na Čatežu ob Savi. Častiti gospod Nikolaj Križaj, župnik na Premu, seje zarad bolehnosti odpovedal svoji župniji ter mu e dovoljen da.jši dopust, da si utrdi s^oje zdravje - Premeščeni so bili čč. gg.: Alojzij H u d o 11, ekspozit v Begunjah pri Cerknici, kot župni upravitelj na Čatež ob Savi; Frančišek Dimnik s Trebelnega kot ekspozit v Begunje pri Cerknici; Josip N a g o d c iz Boštanja na Trebelno ; Martin Škerjaneciz Zagorja na Jesenice ; Alojzij W e s t e r iz Selc v Zagorje; Jernej K 1 i n e c s Čateža kot župni upravitelj v Javor pod Ljubljano; Frančišek Z e g a, kapelan na Premu, je nameščen kot župni upravitelj ondi. Vmariborski škofiji: Prestavljen je iz Slivnice pri Celju v Cadram č. gosp. Ivan Ivane. — Č. g. Jožef Sigi pride od Sv. Pttra pri Mariboru v Gornjo Polskavo. Začasno na dopostu je radi bolezni č g. Mat. Z e m I j i č, kaplan v Čadramu. Umrl je 21. pr. m. bogoslovec I. leta Karol Šali na domu v Češčivasi, župnije Prečine. Uzorni mladenič bil je dve leti pri vojakih, rahlega zdravja lani vstopil v semenišče, ali kmalu Čutil v sebi k;il bolezni, katero je pogumno premagoval z nado, da ni nevarna, ter v srčnem upanju, da bo ozdravel in kdaj mašnik sv. cerkve. Par tednov pred smrtjo so ga pozvali v vojake, ker še ni bil doslužil. Bog l'h je vzel k s« bi kot že dosluženega Daj mu večni mir in pokoj! • Odbor „Slov. krič soc. zveze" se je sestavil tako-le: Predsednik dr. Ev. Krek, tajnika Jož G o s t i n č a r in Iv. Š t e f 6, blagajnik Jos. S e d -mak in knjižničar Fran Kos. Slenilo b^ je, dne IG. junija prirediti izlet na Šmarno Goro, na kat • rega že danes opozarjamo somišljeniko in bratska drufttva po Ljubljani in okolici. Po službi božji se bo vršila na Šmarni Gori ljudska veselica Umrl je dne 27. aprila v Kamniku vpokojeni duhovnik č. g. Blaž M u h o v e c v 74. letu svoje dobe. Rojen je bil pokojnik na Breznici 29. jan. 1827, v mašnika posvečen 30. jul. 1854. N. p. v m.! Katoliško-narodna zmaga v Ribnici. Vesela vest je prišla iz Ribnice. Katoliško-narodni možje so si po trdem boju priborili večino v občinskem zastopu trga Ribnice! Izid volitev je naslednji: 1. virilen glas je liberalen, 2 podobčinska moža katoliško narodna, 1 podobčinski mož liberalen, v III. razredu vseh 7 mož katoliško-narodnih, v. II. razredu istotako sedem naših mož, v I. razredu 7 mož liberalnih, torej med 25 občinskimi možmi 16. katoliško-narodnih mož. Ljudstvo se vzbuja! Slava nevstrašenim možem, ki so šli v boj za pravice katoliško-narodnih volivcev slava vsem katoliško narodnim ribniškim volivcem, ki so stali kot skala in po trdem boju dosegli lepo zmago! Podpora za škrofulozne otroke. Kakor v preteklih letih bo deželni odbor tudi letos nekaterim otrokom podelil podpore po 100 kron iz deželnega zaklada, da jim bo mogoče iti v morsko kopelj v Gradeži. Dotičnc prošnje naj se pošljejo do konca maja tega leta deželnemu odboru, morajo pa biti podprte s krstnim listom, z zdravniškim listom ter ubožnim spričevalom. Velika neprevidnost. V Hajdošah pri Ptuju so streljali fantje na velikonočno nedeljo ter zabili v lesen štor dinamitno patrono. Štor se je s silnim treskom razletel, a eden odletelih kosov je zadel v precejšnji daljavi 12letnega Valentina Glažarja v glavo ter ga ubil. Nova Raiffeiznovka. V Zagradcu je začela poslovati Raifleiznovka »Hranilnica in posojilnica za občine Ambrus, Krka in Zi-gradeč". Ustanovni i-hod je bil 27. lebr., na katerem je g. dr. Krek govoril posebno o pomenu Riiffeiznovih posojilnic Volili smo začasno načelstvo, vložili potrebne prošnje in sedaj imamo ie vse v rokah. Daj mili Bog še svoj blagoslov mlademu zadružništvu, kajti potrebno je bilo, če kje, gotovo tu. Po 7, 8, ali še mnogo večje odstotne obresti še dandanes niso tu redke prikazni. Za razne »dobrohotne« opomine nekaterih Zužem-berčanov se pa ne zmenimo več. Prihodnost bo pokazala, da smo storili prav. V bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu se je sprejelo meseca marca 133 bolnikov, koncem februvarija jih je ostalo 80 skupaj 213. Od teh se jih je ozdravilo 106, zboljšalo 30, ueozdravljeni bili so 4. Umrli so 3, in sicer eden vsled ostarelosti, eden vsleJ srčne hibe in eden vsled kostne gnilobe. V oskrbovanji ostalo jih je 70. Oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 2440. Gospodarska organizacija. V Leskovcu pri Krškem se je ustanovila nova hranilnica in posojilnica. Načelnik ji je dež. poslanec župnik S c h w e i g e r. Vojak zabodel tovariša, v K redu na Goriškem je nek vojak na dopustu zabodel svojega tovariša. Poslednji je vsled dobljenih ran umrl. Ubegli vojak. Pred kratkim je prišel v Ljubljano neki Mlakar, ki so je predstavil oblasti, češ, da je ubegel dragonec. Mlakar pravi, da je doma iz mn-ravske okolice in da je več mesecev užival prostost ter potoval po raznih dižavah. Sedaj se je naveličal potovanja ter si poželel po luknji in kemisu. Ta želja se mu bo izpolnila. Na noi se Je nasadil Črevljarski pomočnik Janez Gorenc iz Velikih Vodenic se je podal od črevljarskega mojstra Grubarja v Stari vasi v Imenje, občina Št. Jernej. Na poti je pal v bližini hiše Antona Šetine ter se nasadil na takozvani „kneip"-nož, katerega je imel pri sebi. Nož mu je šel skozi rebra v srce. Šetina je slišal obupni klic, šel je pogledat, a Gorenc je bil že mrtev. Iz Idrije. 13. pr. m. je umrl idrijski meščan in pekarski mojster Martin Dežela. Zapustil je osem nepreskrbljenih otrok, izmed katerih jih par obi skuje že gimnazijo. Raz čitalnico in delavsko bralno društvo je zavihrala črna zastava. Ob istem času je v znamenje žalosti razobesila tudi katoliška delavska družba črno zastavo, ker je tudi izgubila svojega uda Janeza Likar, umirovljenega paznika. V Kartinovci pri Štjaku se je na belo nedeljo obhajala sama na sebi majhna slavnost: blagoslovil in prenesel se je v leseno kapelico majhen kip Mati re božje — a ta m a 1 a slavnost je bila spričevalo velike ljubezni ondotnega ljudstva do Matere Božje: toliko ljudstva se je zbralo ob tej priliki počastit nebeško kraljico! Visoko starost je dosegel 23. aprila umrli Janez Zabukovec v Ponikvah pri Dobrempolji previden s sv. zakramenti, v 97. letu svoje dobe. Pokojnik ni bil nikoli bolan, in ni potreboval niti zdravnika, niti zdravil. Zanimivo je, da je vkljub svoji visoki starosti ostal vedno bistrega duha in da mu oči niso nič oslabele, kar je pri ljudeh visoke starosti redka prikazen. Bil je tudi vedno odločen katoličan. Naj v miru počiva 1 Požari. — Dne 22. aprila zvečer okoli 12. ure je pričelo goreti pri posestniku Francetu Volčič-u v Gorenji vasi pri Retečah; zgorel je skedenj in k skednju pripadajoča gospodarska poslopja; dalje mu je zgorelo več kmetijskega orodja, trije vozovi in vsa krma za živino. Dobro, da ni bilo severnega vetra; ako bi bil ta vlekel, bi bilo pogorelo še vse drugo. Strah je bil velik, ker so ljudje vsi spali; gospodar se je šele zbudil, ko je bilo že vse v plamenu. — Vzrok požara je neznan; najbrž da je kak hudobnež nalašč zažgal. — Dne 26. aprila je pa na Igu pod Ljubljano plat zvona okolu polu petih popoludne prestrašil vse prebivalce. Gorelo je na groia Auersperga pristavi. Kdo je ogenj zanetil, se v tre-notku ne ve. Le napornemu delu gasilnega društva in vaščanov se je posrečilo ogenj udušiti. — Dne 24. aprila pa je bil ogenj v šmarski fari in sicer v Klancu „pri tišlar-ju". Pogorela je hiša in gospodarsko poslopje. Skofeljska požarna bramba je bila sicer takoj na lici mesta, pa ker je bila hiša s slamo krita, ni bilo moči ničesar več rešiti. Tudi šmarska požarna bramba je prihitela s svojim načelnikom vrlim g. županom Jos. Ogorelcem, za kar ji bodi na tem mestu izrečena topla zahvala. Pirutl svetega očeta. Že nekaj let dobiva sveti oče o Veliki noči od neznane osebe krasen piruh, ki je zložen iz štirih tankih komadov slonove kosti. V pirhu je dragocen rubin, okrašen z dijamantom. Piruh ima vrednost kakih 45.000 kron. Krščanska vzgoja. II. Božje zapovedi. Prva »apoved. (Dalje.) 2 Poleg treh božjih čednosti zahteva prva božja zapoved tudi pob ožn o molitev, ali naravnost do Boga ali pa tudi posredno po češčenju prečiste device Marije, angelov in svetnikov. Saj korenina pobožne molitve so tri božje čednosti. Molitev je namreč trojna: častilna, prosilna in zahvalna. Častilna molitev neposredno izhaja iz žive vere, prosilna se naslanja na trdno zaupanje, zahvalna molitev pa je naravni izraz ljubečega srca, ki je Bogu detinsko vdano. Torej srce, v katerem vlada Bog z vero, upanjem in ljubeznijo, je gotovo tudi pobožno srce, kakor obratno pobožna molitev najbolje vzbuja in pospešuje tri božje čednosti. Vendar se pobožne st ne izpopolnuje kar sama ob sebi, marveč je prekrasna cvetka, ki jo je treba vzgoje-vati. Zato rečem, da prva zapoved še naklada vsem veBtnim vzgojiteljem sveto dolžnost, da učijo mladino moliti, in kar naravnost trdim, da zlasti zato zgolj 8||>tna vzgoja ra more imeti trajnih uspihov, ker zanemarja molitev. Naj navedem le nekaj najimenitnejših dokazov. a) Vzgojiteljeva dolžnost je, da pri gojencu izobrazi in izolika vse dušne moči ali zmožnosti vzporedno in vzajemno. Lahko pa je razvideti, da naša najimenitnejša dušna zmožnost je ta, da sc moremo z Bogom pogovarjati, da moremo mol ti. To je prednost, katero ima človek edini med vsemi Btvarmi na zemlji; v tem je posebej podoben angelom v nebesih in jih še celo nadkriljuje v tem smislu, ker njegova duša lahko prisili tudi telo, da se udeleži molitve, v kolikor mu je me grče, in ker človeka ravno v molitvi posebno podpira Jezus Kristus, ki se je zato učlovečil, da je naš srednik pri nebeškem Očetu. Zato tudi pravimo, da v Kristusovem imenu opravljamo vse svoje molitve. Iz tega prevdarka je najprej razvidno, na kako nizki stopinji deluje oni pomilovanja vredni vzgojitelj, kateri zanemarja molitev ob svoji enostranski vzgoji. b) Tega velikega vzgojilnega nedestatka se pa še bolj prepričamo, ako pomislimo, kaj je molitev, ako se prav zavedamo, kako veličastno opravilo izvršuje Človek takrat, kadar moli. Zares preraznovrstna so človeška opravila in dela na zemlji, ter se Se vedno množ<§, Čim bolj se razvijajo razne stroke, vede in učenosti. Vendar se ne dd utajiti, da med vsemi človeškimi deli na zemlji je molitev najplemenitejše, najimenitnejše, najvišje. Če namreč kristjan tako moli, kakor zahteva bistvo popolne molitve, se takorekoč poBlovi za čas molitve od svojega telesa, od svoje druščine, od svetnosti, od svoje „solzne doline" sploh in se povzpne visoko nad vsakdanjost v rajske višave, da v teh svetih trenutkih, katere posveti molitvi, vse njegove dušne moči vživajo nadzemeljsko lepoto, plemenitost in blaženost. Da, le v molitvi se morejo razviti človeške sile do skrajne vzvišenost', le v molitvi more doseči najblažja olika svoj srečni vrhunec. Najboljši ljudje in najslavnejši velikani v cerkveni zgodovini so nam priča tega. c) Koliko vzgojilno moč ima dobra molitev, lahko posnamemo iz pregovora, kateri nam spričuje, da se človek kaj hitro navzame lastnosti on h eseb, s katerimi občuje, bodisi na dobro ali slabo stran. Pobožna molitev nas pa pošilja v najboljšo in najsvetejšo družbo: po perutih svetih misli in želja hitimo pred prestol neskončno svetega Boga ter tam v nebeški družbi govorimo z njim ali neposredno ali po Mariji prečisti Devici, po svetnikih in angelih. Ako pri molitvi res napnemo vse svrje dušne sile, kakor sem poprej omenil, pač ni mogoie drugače, kakor da se polagoma oblažijo vse naše dušne zmožnosti, da se nas polagoma poprime nekaj svetniškega, nekaj božjega. Ko je Mojzes z Bogom občeval na gori, se je potem nje^ev obraz ves svetil v svetniškem lesku, tako, da si Izraelci niso niti upali pogledati njegov obraz, ko se jc povrnil z gore. Nekaj enakega se nevidno ponavlja še sedaj pri vseh on:h, kateri radi in lepo molijo. Zato jc sv. Avguštin izrekel že kar kot stalno pravilo pomenljive besede: »Kdor zra prav moliti, zna tudi prav živeti.« Tega se lahko prepričamo, ako prebiramo življenje onih preblagih ljudij, ki so pred nami sveto živeli in se že preselili v rajsko srečo, ali pa če se oziramo na one poštenjake, kateri še sedaj med nami lepo živijo po zapovedih božjih in cerkvenih. Vsi ti so pridno in pobožno molili. Koliko in kako pa so molili oni, katere morajo zaradi hudobij rediti in pokoriti po ječah ? Večkrat jih morajo duhovniki, kateri oskrbljujejo kaznjence, še le na stara leta učiti, kako se dela križ ter moli očenaš in češčenamarija! Zato piše sv. Krizostom: »Ako vidim koga, ki ne ljubi molitve, vem tako;, da ni dosti prida na njem", ravno nasprotno reku svetega Avguština: „Kdor zna prav molit«, zna tudi prav živeti." Velika torej in nenadomestljiva je škoda in zamuda, ako se otroci ne vzgajajo tako, da bi radi in lepo molili. Drobtinice. Uspehi misijonov v 19. stoletju. Tekom 19. stoletja se je pomnožilo število katolikov v ameriških združenih državah od 30.000 na 10 milijonov, na Kitajskem od 1 škofa na 38, od 30 duhovnikov na 1200, od 202.000 katoliških vernikov na 1 milijon. Na Japonskem, ker je bilo začetkom 19. stoletja le nekaj naslednikov kristijanov brez škofa in duhovnika, je število katolikov narastlo na 4 škofe, 120 duhovnikov in 50.000 vernikov. V Indiji je bilo 1. 1800 le 475.000 katolikov, sedaj je ondi skoro 2 milijona katolikov. V Aziji se je tekom 19. stoletja zidalo 50 katoliških ccrk\ a. V Afriki je okolu 500.000 katolikov. Poprečno so misijonarji pridobili tekom stoletja katol. cerkvi 25 mil. vernikov. Kljub proBtozidarstvu, kljub vsem nasprotnikom katoličanstva — vrelec kaloličanstva ne usahne! V 20. stoletju dosegla bo katoliška vera še več vspehov! Pomladni viharji v Ameriki so bili letos siloviti. V Birminghamu je pulil vihar drevesa iz zemlje. Podrl je r.ekaj hiš. Izpod razvalin so potegnili 25 ubitih oseb. Bolnice so prenapolnjene s ponesrečenci. Na več žekznicah je bil promet nemogoč. Pri Co-lumbus je vihar vzdignil iz relsov stroj vlaka, ko je vlak vozil po visokem nasipu. Skoro vsi vozovi so padli preko nasipa in se zdrobili. Več železniških uslužbencev je ubitih. K sreči je bil samo tovorni vlak. V katoliško katedralo sv. Andreja v Grand Iiapid Mich, je udarila strela in cerkev je do tal pogorela. Na reki Mi!\vaukee so se zajezile ledene plošče in voda je pripravila celo okol co. Nekatere manjše hiše je voda dvignila in odplula ž njimi. Odneslo je vse polno dreves. Utopljencev je ogromno število. Živega zaprli v krsto so v laškem mestecu Batano načelnika žel. postaje Jurija Castaldo. Zdravnik je menil, da ga je zadel mrtveud na srce. Po noči se je Castaldo prebudil v zaprti krsti v mrtvašnici in Bkušal se eprestiti. Pri tem je padla krsta na tla. Grobar je groze pobegnil. Drugi dan so krsto odprli in z grozo opazili, kako se je motil zdravnik, ko je dejal, da je Castaldo umrl na sični kapi. Castaldo se je še le v krsti — zadušil. Strašna Velika noč. Nekaj podobnega, kar so Ljubljančani doživeli o Veliki noči 1. 1895., zgodilo se je ob letošnji Veliki noči v Bali na Ogerskem. Zemlja se je na veliko soboto stresla in v Irenotku je bila največja hiša mesta v razvalinah. Dve uri je neprestano delovalo vojaštvo, predno je prišlo do prve žrtve pod razvalinami. Par dni so vojaki se trudili, da so izpod razvalin dvonadstropne hiše spravili vse mrtvece in ranjence. V hiši je bila tudi prodajalnica. V trenotku, ko se je zemlja stresla, bilo je v prodajalnici polno oseb, ki so nakupovale potrebščine za velikonočne praznike. Hiša se je podrla nad njihovimi glavami. Ropar V krsti. Na neki mali postaji v bližini Ilerkulovih toplic na Ogrskem, prinesla sta d .a kmeta načelniku postaje leseno krsto ter mu naročila, naj jo odpošlje naprej. Načelnik je izročeno mu krsto zaprl v blagajniško sobo, drugi dan pa je našel ulomljena vrata, krsto odprto, pa — blagajnico prazno. V krsti je bil skrit ropar. Posestva ruskega carja, ki so njegova last, znašajo 51,000.000 hektarov zemlje, torej toliko, kolikor je približno velika vsa Francoska. Tržne cene v Ljubljani. od dnč 20. aprila do dnč 27. aprila. YT¥ A Goveje meso I. v. kg- 1 28 PSenična m. 100 kg. 27 70 » » II. » » 1 Koruzna » » ► 16 60 » m.. 90 Ajdova » » » 29 _J Telečje meso » 1 32 Fiiol, liter . . . — 24 Prašičje » sveže » 1 60 Grah, » . . . . — 40 » « prek. » 1 70 Leča, » . . . • — 20 KoStrunovo meso > — 80 ........... — 20 Maslo . . . . » 2 60 Ričet,..... — 20 Surovo maslo . » 2 — PSenica . 100 kg 18 — Mast pragičja > 1! 40 Hi . . . » » 16 Slanina sveža . » 1 i R1 Ječmen . » ► 14 60 » prekajena » 1 60 Oves . . » » 15 40 Salo..... > 1 32 Ajda . . » » 14 — Jajce, jedno . — h Proso, belo, » » 18 — Mleko, liter . . — 20 > navadno» » 14 — Smetana liter — 80 Koruia . . » » 13 — Med .... kg 1 20 Krompir . » > 5 20 Krompir . . . » — 6 Drva, Uda, seženj 8 H Piičanec . . . t 1 50 » mehka, > 5 _i — &0 Seno, 100 kg . . 4 80 — Slama, » » . . 4 - — Stelja. » » . . — -1 Loterijske srečke. DnuaJ, 27. apiila 89 85 25 41 76 Gradec, 27. apr.la lt 20. ' 4 42 65 Lin c, 20 aprila 77 47 10 72 , 39 Trst, 20 aprila 74 34 28 7 19 Prihodnja številka »DOMOLJUBA" izide dne 15. maja 1901 zvečer. Na državni cesti pri sveti Trojici, pošta Tržišče, je k mlin £ 8 tremi tečall in zraven posestvo (gozdi, njive), pet minut od farne cerkve oddaljeno na prodaj. Več se izvč pri Mariji Johant, fltosfec h. št. i#, ?rl sveti Trojici, polt* ržliže._343 (i-i) 341 Na prodaj t3-1) še prav dobro ohranjena, samo štiri leta rabljena šfacunska oprava. Kdor bi jo želel kupiti, naj se obrne do g. Blaga Rebol, kaplana v Naklem pri Kranju. Koverte s firmo vizitnice in trgovske račune priporoma KatoL tiskarna HER BABN\ -jev podfosfornasto-kisli - žile zui Ta 30 let z največjim uspehom rabljeni prani sirup raztaplja slez, upokojuje kaielj, pomanjinje p6t, daje slast do Jedi, pospeinje prebavljanje in redil nost. telo Jadl in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fosforno - apoene soli, ki so v njem, pa po »ebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kosttj. (11) Oena steklenlol 1. gld 25 kr.. po poitl 20 kr. ve6 sa zavijanje. gftT Prosimo, da se redno izrecno zahteva Herbabny-Jev apneno - ieleznl slrnp. Kot mak izvora se nahaja v steklu in aa zam&ftku ime, ,.Herbabny' vtisnjeno z vzvišenimi črkami it nosi vsaka steklenica poleg itoječc uradno registrov, varstveno znamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti. Osrednje skladiiče I)uii»»j, lekarna „zur Barmherzlgkeit' vn.l. Kalserstrasse 73 in 76. V zalegi «kor» v vseh lekarnah sa Dunaju, v Ljubljani Is drugod V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: A. Mar-detschlUger, Gahr. Piccoli, Ubald pl. Tink6czy, J. Mayr; Celje: O. Schwarzl & Co„ M. Rauscher; Reka: F. Pifcdam, G. Prodam, A. Schindler, Ant. Mizzan; Breze: G. Elsasser; Sovodenj: F. Kordon; Celovec: P. Hauser, P. Birnhacher, J. Kometter. V. Hauser; Novo mesto: A. pl. Sladovicz; Št. Vid: A Reichel; Trbli: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A. Suttina, A. Filippi, J. Serravallo, E. pl. Leitenhurg, P. Preudini. M. Ra-vasini: Beljak: Jobst & Schneider, L. Assmann; Črnomelj: F. Haka: Velikovec: J. Jobst; Volšperk: J. Huth. Kwiz CJ n £ J V l xdv.or"ih' vojaških in civilnih Konjskih hlevih, s katero se krepčajo konji po velikem trudu, ali če si zvimjo nogo, če jim odreveni kite itd. Ta tekočina aeia konja sposobnega za izredne uspehe pri dirkah -Pristen je fluid le z gori označeno varstveno znamko in je dobit, po vseh lekarnah in prodajalnicah d.Sav v Avstio-Ogerski. Glavna zaloga Franc Jan. Kwizda, c. In k. avst-og. in kr. rumun In knežji bulg dvorni založnik, lekarnar y Korneuburgu pri Dunaju. 76 (8—8) i! Nj. svetost papež Leon XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponi-ju go spodu lekarnarju O PlooollJo v Ljubljani prlsr6no zahvalo za doposlane Jim stekleničice tinkture za želodec "^f in so njemu z diplomo dnč 27. novembra 1897 podelili naslov ..Dvorni založnik Nj. svetosti" s pravico v svoji firmi poleg naslova imeti tudi grb Nj. svetosti Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji zapisujejo bolehavim O. Ploooll Jeve ielodčno tinkturo katera krepča želodec, povečuje slast, pospeSuje pre Davljenje in telesno odprtje. Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G. Piccoli, lekarnar ,,pri angelu" v Ljubljani, na Dunajski cesti. Tinkturo za želodec poSilja izdelo vatelj v Skalljah po 12 slekleničic za gld. 1-26 a. v., po 24 stekl. za gld. 2 40, po 36 za gld. 3'50, po 70 za gld 6 50, po 110 za gld. 10:10. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik. 92 12-8 Krasne novosti za pomladanske in letne '^ir^ir' obleke z a ženske in možke, istotako volnene, moher&ste, svilnate rute, plnte (šerpe. priporoča domača trgovina 328 5-2 Češnik & Milavec Spitalske ulice, Ljubljana, — Lingerjeve ulice, F* po naj nitji ceni. »S*«—"'iMr^.. Trgovina z žeJezninn Na debelo Na drobno Andr. Druškoviča naslednik «««** VAL. GOLOB Mestni trg 10 Ljubljana Mestni trg 10 hinUWoVV0j0 !?Jiko zal°e° Poljedelskega in ku-te^tnioe V*—, k A s e, ita. ° kovan,h in i,!klt'»i>i «n in nepremoč-stavhB™Ja v°Iove' mnogovrstno kovanje za ilnJ ti^r1"4' "> roman-oementa, itukador, Dredm.io V ,Sploh vse v 'o »'roko spadajoče točni nostrežh?B' kak°r P°VS°d drU^C' P* P°steni Posirežbi. 305 {20_6) Velika Igber« nadrobnih krlžev. Isd^jateU: dr. Evgen Lampe. Odgovorni urednik: Ivan Rakovec. Tiska ,Katoliška Tiskarna"