Pofttnlna plačana v gotovini ,^«0 ■ frouiu »I-X. IM.V IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1*50. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrifo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. - Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo m upravmštvo 3e v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. - Dopisi se ne vračajo. - Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. - Telefon St.30-09.' Leto XV. V Ljubljani, v četrtek 6. oktobra 1932. štev. 115. Zasluga konzumov Uradno poročilo borze dela pravi, da je položaj trgovskih pomočnikov in zasebnih nameščencev izmed vseh strok najslabši. Ti ljudje sploh ne morejo več dobiti primerne službe. Z drugimi besedami se pravi to, da niti ena panoga v gospodarstvu nima tako mnogo brezposelnih ko trgovina. »Ruda, kupčija tebe rede«, je zaklical pred več ko sto leti Valentin Vodnik, danes pa je položaj takšen, da ima trgovina največ brezposelnih, da kupčija ne redi več. In kje je vzrok temu propadanju trgovine, kje je vzrok da ne more dati nekdaj ena najbolj cvetočih gospodarskih panog danes več ljudem kruha? Kje drugje ko v konzumih in zadružnih trgovinah. Ni gospodarska kriza tista sila, ki je spravila tako na tla trgovino, ker gospodarska kriza pritiska vse sloje in vse panoge gospodarstva. Ce bi bila tu samo gospodarska kriza, potem se res ne bi trgovini sijajno godilo, ali nikakor ne bi bil njen položaj najbolj žalosten. Saj smo že dostikrat doživeli gospodarsko stisko, a še nikdar se ni zgodilo, da Ibi bili nameščenci v trgovini od vseh drugih nameščencev na najslabšem. Jasen dokaz, da je vzrok tega posebno hudega stanja kje drugje. Tudi davki in javne dajatve ne morejo biti oni vzrok, da je trgovina tako težko udarjena. Davki pritiskajo vse sloje in čeprav včasih trgovca še posebej hudo zagrabijo, da že dostikrat ogrožajo njegov obstoj, vendar vsled davkov ni trgovina v tem žalostnem stanju, da bi mogla reči borza dela, da je položaj trgovskih nameščencev najslabši izmed vseh strok. Za tako propadanje mora biti poseben vzrok, bajti vedno so bili davki, a še nikdar se ni reklo, da je položaj trgovskih nameščencev najslabši od vseh. Ne, te splošne težave, ki pritiskajo vse stanove in vse panoge narodnega gospodarstva, niso. glavni vzrok, da je naša trgovina v tako žalostnem položaju. Glavni vzrok je čisto svoje vrste, takšen, ki zadeva le trgovca, ki ga drugi stanovi in druge gospodarske panoge niti ne občutijo. In ta poseben vzrok so oni v ničemer utemeljeni privilegiji, s katerimi se naravnost razsipno obdarjajo konzumi in zadružne trgovine. Ti privilegiji jemljejo trgovcu konkurenčno možnost, ti privilegiji mu izpodkopujejo tla. Kaj pomagajo trgovcu vsi napori, ko pa dobiva drugi brez napora blago cenejše, kaj pomaga trgovcu vsa reklama, ko pa se konzumom kar od zgoraj dirigirajo kupci, kakor uče Jesenice, kaj pomaga trgovcu vse njegovo strokovno znanje, vsa njegova vestnost, če Pa zadostuje stiska vlagatelja, da pride do svojega denarja le na ta način, da kupi Iblago v konzumu, kaj pomaga trgovcu vsa njegova vzgledna lojalnost, če se pa darovi mečejo kar naprej le njegovemu konkurentu. In vrhu vsega vse to v časuv ko je kmečki moratorij trgovca še prav posebej prijel, ko trgovec ne more dobiti nazaj niti denarja za prodano blago! Ali je pri takšnih razmerah čudno, če je položaj trgovine tako žalosten, da so trgovski nameščenci na najslabšem med vsemi drugimi brezposelnimi nesrečneži? A še slabši bo njih položaj in še večje bo njih število, če bo še nadalje trajalo to nezaslišano favoriziranje konzumov in zadružnih trgovin. Mesto da bi trgovina zaposlovala ljudi, jim dala kruha, bo sama padla na breme javnosti. Ali naj bo mar to cilj tega brezmiselnega pospeševanja konzumov na škodo trgovine. Smo vedno objektivni in radi bi priznali konzumom vsako njih zaslugo za javnost. Toda pri najboljši volji teh zaslug ne moremo najti in če bi vzeli tudi največje povečevalno steklo, Ibi zaman skušali poveličevati konzume za njih podpiranje narodnega dela. Kaj je dalo trgovstvo za narodne institucije in narodna društva in kaj so dali konzumi! Ali morete sploh primerjati, ko je na eni strani gora, im drugi strani pa majhna krtina. In vendar samo enim vse privilegije! Vse zaman je vse iskanje po zaslugali konzumov in zadružnih trgovin za javnost, le ena njih zasluga je jasna in neoporečna. Spravili so trgovino v tako žalosten položaj, da so ljudje brez kruha, (la je položaj trgovskih nameščencev od vseh najbolj ža- losten. Samo ta žalostna zasluga je tu, samo ta žalostna zasluga obstoji. In zaradi te žalostne zasluge naj bodo vsi ti privilegiji, zaradi te žalostne zasluge naj ostanejo najbolj utemeljene zahteve trgovstva brezuspešne? Verujemo v pravico in zato smo tudi prepričani, da bo veljala za vse enaka pravica, za konzume prav tako ko za trgovce. Čisto nepotreben monopol Že pred vojno niso bili nikjer na svetu državni monopoli na glasu po svojem poslovanju, temveč je bilo nasprotno splošno znano dejstvo, da je vsaka stvar dražja, kakor hitro postane državni monopol. Kljub tej ne ravno razveseljivi izkušnji pa vendar ni (bilo nikdar resnega ugovora proti državnim monopolom, ki so bili splošne važnosti in ki so za državo pomenili res izdaten vir dohodkov. Tako ni nihče ugovarjal, če je država s tobačnim monopolom zamašila največje luknje v državnem] proračunu, ker je pač bil ta državni monopol le druga in mnogo bolj znosna oblika za davek. Prav tako je bilo tudi vedno mnogo zagovornikov, da prevzame država železnice, ki so namenjene vsem in ki morejo le pod enotno upravo res dosegati svoje namene. Če ni bilo teh dveh razlogov, da bi monopol prinesel državi res velike vire dohodkov in če ni šlo za stvar, ki je bila namenjena vsej javnosti, pa se je dober gospodar vedno upiral uvedbi monopola. Že celo pa ni nikdar noben dober gospodar mislil na to, da Ivi uvedel monopol na drobnarije, ker je bilo skoraj gotovo, da bi takšen monopol več veljal, ko pa donaša 1 dohodkov. In vendar se je pri nas uvedel tudi takšen monopol in to je monopol na šolske zvezke. Če postane država tudi edini izdelovalec šolskih zvezkov, vendar ne more pri tem kaj prida zaslužiti, ker šolski mladini je treba dajati zvezke po ceni, zelo po ceni. Pri teh ubogih dinarjih, ki jih znosi skupaj šolska mladina, ni pravega dobička, že celo pa ne, kadar je treba vsled tako na najmanjše dele razdrobljene trgovine postaviti drag upraven aparat. Tega aparata, ko so prodajali zvezke trgovci, ni bilo treba, ker so upravne posle vršiti trgovci sami in sicer brezplačno. Državi pa takšnih poslov nihče ne vrši brezplačno in zato ne bo dosegla država pri tem monopolu nobenih takšnih dobičkov, da bi se izplačala uvedba tega monopola. Pa ni bil napačen ta monopol le sam po sebi, temveč napačna je bila tudi njegova izvedba. Po nekaterih šolah so morali otroci že prinesti denar za zvezke, denar je bil tudi že odposlan v Beograd, » zvezkov otroci nimajo še danes, tri tedne po pričetku šolskega leta. Istočasno pa leže pri trgovcih |in tiskarnah celi skladi starih šolskih zvezkov, ki so postali neuporabni, čeprav bi mogli izvrstno služiti šolski mladini, kakor so ji služili že leta. Vsled ne- umestne odredbe se tako zapravlja denar tn to v času, ko je varčevanje državna nujnost. Ne zapravlja pa se tako samo denar, temveč dela tudi občutna škoda trgovcem. Kaj naj počno ti s starimi zvezki, kako pridejo ti do tega, da imajo nakrat izgubo, ker je nekdo prišel na to nesrečno misel, da se uvede monopol na tako malenkostno drobnarijo, kakor so šolski zvezki? Najmanj, kar moramo z vso odločnostjo zahtevati je, da novi državni monopol odkupi trgovcem in tiskarnam vso staro zalogo šolskih zvezkov. Ob vsaki uvedbi monopola se tako tudi postopa, zakaj se ne bi tudi sedaj. I oda državni monopol na šolske zvezke sploh ni bil uveden iz denarnih razlogov, temveč iz nekiih idejnih. Hotelo se je, da imajo po vseh šolali enake zvezke, da se povsod uporabljajo enaki zvezki. Ne bomo razpravljali o tem, če je ta namera pravilna ali ne, le to moramo pripomniti, da vsled nje nikakor ni bila uvedba monopola potrebna. Naj bi šolska uprava samo predpisala, kakšni morajo biti zvezki in vse tiskarne bi izdelovale do pičice enake zvezke. Tiskarnarjem je vendar čisto vseeno, kakšni so šolski zvezki, njih interes je le v tem, da zvezke izdelujejo natančno po naročilu in da prejmejo potem denar | za svoje blago. Prav tako pa je tudi trgovcem čisto vseeno, kakšne zvezke prodajajo, ker glavno je, da jih prodajajo in da imajo zaslužek. Tako je tudi edini razlog za uvedbo monopola odrekel. Pripomniti pa je še nekaj. Že banska uprava je smatrala za potrebno, da je nastopila proti razvadi, da se po šolah prodajajo šolske potrebščine, mesto da Ibi si jih učenci kupovali v trgovinah. Šola vendar ni trgovina in čim več se kupčuje po šolah, teni bolj trpi pouk. Vsako pobiranje denarja, vsako razdeljevanje zvezkov zmanjšuje dobo pouka in zato je v interesu šote, da se prav vsaka kupčija iz šole prežene. Monopol na šolske zvezke pa tudi v lem pogledu nasprotuje interesom šole in se tudi v tem oziru izkazuje kot napačen. Naj obračamo stvar tako ali tako, vedno prihaja na dan le ena resnica, da je monopol na šolske zvezke ne le nepotreben, temveč tudi napačen. Zakaj se torej ne odpravi? Ali je res odgovor na najbolj enostavno vprašanje najtežji? Ali mora res obveljati notorično napačen sklep? Romunska pride pod finančno kontrolo Zveza narodov je sporočila romunski vladi, da zahtevajo strokovnjaki njene finančne komisije, da se glede Romunije izvedejo ti ukrepi kot prvi pogoj finančne pomoči Romuniji: 1. Nad romunskim finančnim ministrstvom se uvede inozemska kontrola. ‘2. Vse plače romunskih državnih nameščencev se morajo znižati za 15%. 3. Prometni davek mora romunska vlada podvojiti. Kakor so te zahteve težke, tako pa so umljive. Državni deficit je v Romuniji kroničen in raste neprestano. Državni dohodki znašajo komaj 1‘200 milijonov lejev, izdatki pa 1800. Zato ne more država izplačevati ne pokojnin in ne plač. Obtok bankovcev raste nevzdržno in lani se je povečalo število bankovcev za 5 milijard. žakonsko kritje leja bi moralo po zakonu znašati 35-5%, dejansko pa znaša komaj 10-023%. In še to minimalno kritje pada. Potrebna je torej energična operacija in tuja kontrola nad romunskimi financami Je ta operacija. • * * FORD ZNIŽUJE PLAČE Ford je napovedal veliko znižanje plač. Minimalna mezda bo znižana na pol dolarja, kar daje pri osemurnem delu dnevni zaslužek štirih dolarjev, dočim je znašal ta dosedaj 6 dolarjev. Ford je veljal kot apostol velikih plač in je hotel z visokimi plačami doseči zopet prosperiteto v ameriškem gospodarstvu. Po osemnajstih letih pa se sedaj Ford loči od svojega nazora in tudi Ford si bo skušal pomagati z znižanjem plač. Zboljšanje državnih dohodkov V prvih treh mesecih proračunskega leta so znašali vsi državni izdatki 1.519-5 milijonov Din, dohodki pa le 1.241-7 milijonov dinarjev in se je torej prvo proračunsko tromesečje končalo z deficitom v znesku 277-8 milijonov dinarjev. V juliju se je položaj popravil in v tem mesecu so državni dohodki presegali izdatke za 33-5 milijonov dinarjev. Še bolj pa se je popravil finančni položaj države v avgustu. Vsi državni dohodki so znašali v tem mesecu 595"5 milijonov dinarjev, vsi izdatki pa le 451-6 milijonov dinarjev, tako da je bil dosežen presežek v višini 143-9 milijonov dinarjev. Skupno s presežkom v juliju se je s tem zmanjšal deficit v tem proračunskem letu na 100-4 milijonov dinarjev. Najbolj so se dvignili dohodki neposrednih davkov, ki so znašali v avgustu 180 milijonov proti 102 milijonom v juliju. Prav tako pa so narasli tudi dohodki iz trošarine in taks, dočim je ostal donos carin neizpremenjen. Tudi čisti donos monopolov se je dvignil in sicer od 141 milijonov v juliju na 145-9 v avgustu. Kljub tem ugodnejšim rezultatom pa so dosegli tudi v avgustu državni dohodki le 94-3% proračunane vsote, zato pa so se še bolj znižali državni izdatki, kar je omogočilo, da je bil dosežen presežek v dohodkih. Sovjetski sistem poka Osrednji odbor komunistične stranke v Rusiji je na svojem letošnjem občnem zboru sprejel celo vrsto važnih sklepov, s katerimi naj bi se zopet okrepila zasebna trgovina in zasebna podjetja. Iz vseh sklepov je bilo razvidno, da je treba uporabiti vso gospodarsko silo sovjetov za odpravo vedno bolj občutnega pomanjkanja blaga. Življenski standard ljudi je treba z vsemi sredstvi dvigniti, ker drugače bo vsa agitacija za novo pjatiletko brezuspešna. Osrednji odbor stranke priznava, da je vsa produkcija lažje industrije nezadostna in da je kvaliteta izdelkov slaba. Tudi čez disciplino delavcev je mnogo pritožb. Da bi dvignili delavoljnost delavcev in voditeljev obratov, so sklenili sovjeti nove nagrade za marljive in pridne delavce. Nameščenci v državnih konzumih bodo odslej plačani od množine blaga, ki ga prodajo. Resolucije osrednjega odbora pravijo nadalje, da se direktna prodaja blaga od producentov konzumentom ni obnesla. Glavni -vzrok je v pomanjkanju gotovih izdelkov, vsled česar nočejo kmetje prodajati svojega blaga. Sovjeti so zato odločili, da letos pošljejo v vasi za 1-8 milijarde gotovih izdelkov. V drugi resoluciji se govori o jekleni in železni produkciji, ki je tako glede množine ko glede kakovosti nezadostna. Resolucija našteva nato pota in sredstva, kako doseči v tej industriji boljše uspehe. Vsi sklepi kažejo, da hočejo sicer sovjeti še vedno varovati svoja komunistična načela, da pa bodo vedno bolj upoštevali za-selbno inicijativo, ker je drugače vsako obnovitveno delo nemogoče. Z drugimi besedami se pravi to, da bo teorija formalno še naprej veljala, da pa bo v praksi imela vedno manj pomena, ker se bo vedno bolj umikala zasebni inicijativi, na kateri tudi sloni kapitalizem. NAZADOVANJE BOLGARSKEGA IZVOZA ROŽNEGA OLJA Ker je padel vsled gospodarske krize tudi konzurn perfumerskih izdelkov, je zelo nazadoval tudi bolgarski izvoz rožnega olja. V prvem letošnjem polletju je Bolgarska izvozila samo 335 ton rožnega olja, dočim ga je lani v istem času izvozila 535 ton. Še bolj pa je padla vrednost rožnega olja. Dočim je dobila lani Bolgarska za rožna olja 42 78 milijonov levov, jih je dobila letos le 14-24. Prevdarne besede srbskega trgovca Na banketu ob priliki svečane otvoritve Trgovskega doma v Beogradu je med drugimi govoril tudi predsednik beograjske Trgovske zbornice in narodni poslanec Milutin Stanojevič. Najprej je govoril, kako v trgovskem svetu mnogo več velja praksa 'ko pa teorija. Vsled tega treba dati praktičnim trgovcem več mesta v javnem življenju in bolj se ozirati na to, kar predlagajo oni. Nato je nadaljeval: »Pri nas je bil pred vojno lep običaj, da je treba denar najprej zaslužiti, šele potem ga pa potrošiti. Sedaj ,pa smo se naučiti, da denar najprej potrošimo in šele potem zaslužimo. Tudi v državnem gospodarstvu se dostikrat dela tako in odtod vse težave. Vsi govore sedaj o tem, kako treba kmeta razdolžiti, a nihče ne misli na to, kako bi se pomagalo trgovcu. Skoraj kaže, da je glavno to, kako se zaščiti dolžnik, kako pa pride upnik do svojega denarja, o tem se niti ne misli. O denarju je treba bolj voditi račun, >ker je kapital močnejši od fizičnega dela, ki prestane, če ni kapitala. V državni upravi sta dve tehtnici, po katerih se vse meri. Govori se in tudi dela se tako, da treba selo razdolžiti, a nihče se ne briga za trgovca. Denarni zavodi, ki kreditirajo kmetu, imajo vendarle možnost, da pridejo do svojega denarja, le trgovci na noben način ne morejo priti do svojega denarja, ki so ga kreditirali. Govori se, da ni denar ja* a to ni resnica. Banke in safi so polni denarja in v Beogradu se je zgradilo ne vem koliko novih hiš. Ves to denar leži mrtev za narodno gospodarstvo. Naše mnenje je, da o kmečkem moratoriju ne sme biti ni govora.Vsak mora plačati to, kar je dolžan. Ni mesta za iprošnje, iker s prosilci ni mogoče zgraditi države. Če bi to dejal kakšen učen doktor iz Pariza, bi mu vsi verjeli, ker pa to rečem jaz, ki sem navaden trgovec, pa ne velja. Tieba gledati na to, da bo zopet zavladalo zaupanje v zakon, da postane zakonitost zopet glavno načelo v gospodarskem življenju. Potrebno je, da se zaščitijo trgovci in da vsakdo izpolnjuje svoje obveznosti do njih, kakor jih vrše trgovci vedno in proti sleherniku.« Predsednik obrtniške zbornice Milan Stojanovič pa je v svojem govoru med drugim postavil tudi to vprašanje, ki ne velja le za beograjske gospodarske kroge. Dejal je: Danes, ko delamo za vse odgovorne ministre, vas vprašam: Ali pa smo mi sami itneli gospodarski program? Ali je imela beograjska čaršija živo vodilno idejo, načrt, ki je izhajal iz te zavesti in iz tega prepričanja, da mora biti Beograd ne samo politično, temveč tudi gospodarsko središče? Da, tudi na lastna prsa se treba včasih potrkati! Kaj veljajo Nemčijo junkerji Z nastopom Papenove vlade so postali gospodarji Nemčije junkerji, nasledniki nekdanjih nemških križarjev, ki so z ognjem in mečem vršili pokristjanjenje Prii-sije in končno spravili vsa bgromna posestva Prusije v svoje roke. O usodnem pomenu teh junkerjev za Nemčijo je sedaj objavil v pariški reviji »Revue des Affai-res Etrangeres« bivši italijanski zunanji minister grof Sforza nad vse zanimiv članek, iz katerega posnemamo. Po Vojni in zlasti še po revoluciji je bila moč junkerjev čisto na tleh. Kmalu pa so se zopet opomogli, dokler niso s Papehovd vlado Jjrišli zopet do moči. Spretno so se zriali predstavljati kot edina resna opora proti slovanskemu vzhodu ih z brezobzirnimi izrabljahj&ii nacijonaiizma so žriaii sebi priskrbeti na račun nemškega naroda ogrortina premoženja. Naravndst neverjetno je, Kakb silno mnogo veljajo Nemčijo junkerji. Ob preobratu so imeli junkerji okoli 25 milijard mark dolga, ki so se ga z inflaciji) pbpoliioma rešili. Ob stabilizaciji marke šo bili Ibrez dolga, pa tudi brez denarja. Svoje interese pa so znali junkerji dobro istovetiti z interesi kmetijstva in pod geslom obnove kmetijstva so jim banke pričele izplačevati bajne vsote, ftenten Bank jim je dala 870 milijonov mark, leta 1926/27 so zopet dobili od Renten Bank in Kredit Anstalt 440 mil., nato jim je izplačala Deutsche Giro Zentrale 800, Gold Dlskontbank 250 in Reichsbank i00 milijonov iriark; nato pa so še dobili od nemške države 125 in od pruske vlade i32 milijonov mark. Pa še ne zadosti! Leta 1924 je imela Nemčija odlično žetev rži in cena pridel- kom bi morala pasti. Junkerji pa s0 dosegli povišanje carin in nemški konzu-menti so jim kljub dobri letini morati plačati milijone. Kljub vsem tem bonitetam pa so se junkerji ziiova zadolžili. Zopet pa so se znali tako spretno odevati v nacionalistična gesla in se skrivati za interesi kmetijstva, da je država izvedla razdolžitev kmetov, v resnici junkerjev, kar je Nemčijo veljalo 2*25 milijard mark. Reklo se je sicer takrat* da bddo morali junkerji ta denar vrniti, toda na tajni seji pat-lamenta je izjavil rijilidv čkSVek državni komisar za vzhod Trevirdnus, da jiih-kerji ne bodo plačali niti pare. Ih pri tem je tudi ostalo. Briining se je skušal njih nadvladi in izkoriščanju Nemčije upreti in hotel je z brezposelnimi kolonizirati vzhodne dele Nemčije ter v ta namen razlastiti veleposestnike, ki so večinoma itak silno slabi gospodarji. Posledica njegove namere je bila, da je padel, ker je Hindenlburg, ki je tudi sam junker, čisto usvojil junker-sko politiko. Grof Sforza pravi, da je vzrok sedanje desorganizacije v Nemčiji brez dvoma v težnji junkerjev, da za vsako ceno ohranijo v Nemčiji mrtvi agrarni srednji vek. Kakor Burboni, tako se tudi junkerji niso nič naučili in nič pozabili. Morda bo vsled junkerske vlade, zaključuje grof Sforza svoj članek, zavladal v Nemčiji stari vojaški in patriotični duh, morda bo tudi v vsej deželi red in mir, toda še bolj gotovo je, da bodo junkerji s svojimi tradicijami, s svojim delom in s svojim militarizmom zagnali Nemčijo v nova poniženja in v nova trpljenja, pred katerimi bi jih tako prezirana weimarska ustava čisto gotovo obvarovala. Zboljšanje v Avstriji? Dunajska »Sonn- und Montags-Zeitung« je povprašala pri raznih avstrijskih podjetjih, če je že nastopilo v gospodarstvu kakšno zboljšanje. V splošnem so vsi Odgovori optimistični, pripomniti pa je tre-Iba, da je dunajski list tudi Samo poprašal pri onih podjetjih, za katere je znafio, da intajo naročila. Odgovori podjetij imajo torej le relativno vrednost, ki pa je ob splošnem pesimističnem razpoloženju ljudi, tem večja. Za kovinsko industrijo trdi zastopnik podjetij Scheefer & Schael, da je zboljšanje tu. V Nemčiji je za kovinsko industrijo nastopila že izrazita doba konjunkture, sedaj se ugodne posledice kažejo tudi v Avstriji. Zboljšanje je nastopilo vsled dviga cen za sirovine, kar je povzročilo nova naročila. Kemična industrija dela več, kakor izjavlja zastopnik fabrike za kemične izdelke dr. Letih & Lippner. To zboljšanje je nastalo zlasti vsled novih naročil v kožni stroki, kar zopet priča, da se je položaj v kožni industriji zboljšal. Tvrdka za graditev mostov Waegner ■'k, Biro pravi, da gre v resnici za trajno zboljšanje. Avstrijsko-ruska družba za nafto pravi, da je zopet zavladalo veselje do kupčije. Trgovec je dobil zopet pogum in izvršile so se kupčije, kakršnih se že leta ni upal nihče skleniti. Ljudje se zopet vozijo s kolesom, pravijo Steyer-Puch zavodi. Absolutno dober pa je odjem motociklov. Sladkorna fabrika Kaiser govori o precejšnjem zboljšanju od septembra dalje. Promet se je povečal, dobiček pa je neznaten. Gospodinje zopet kupujejo izjavlja zastopnik fabrike za gospodinjske stroje. Ker so morale odpustiti služkinje, uporabljajo več hišnih Strojev. Samo želeti Ibi bilo, da bi se te optimistične izjave pomnožile in da bi tudi v drugih deželah bilo vzroka za popolno zmago optimizma. Kako posluje klirinški promet Novosadski dopisnik »Jutarnjega 1 ista«, ■je z ozirom na razne pritožlbe povprašal pri štirih hajvečjih novosadskih tvrdkah, kako posluje klirinški promet s tujino in prišel do teh zaključkov: Cleariiig z Avstrijo v nobenem primeru ne funkcijonira. Neki izvoznik je dokazal s konkretnimi podatki, da mu avstrijska Narodna bdnka še od 27. maja dolguje, takrat njemu nakazan denar, ki ga še dosedaj ni prejel. Prav to je dokazal neki drug izvoznik. Clearing s Češkoslovaško funkcijonira dobro. Denar se izplačuje po petih ali šestih dneh. Prav tako je zadovoljiv klirinški promet s Švico. Z Nemčijo ni večjih težkoč, ker obstoji tam tudi zaseben kliring, ki ga podpirajo posebne, v ta namen ustanovljene pisarne. Na Madjarskem imajo nekatere tvrdke kompenzacijske dogovore in s temi se dela gladko. Okdli 40 fabrik ima dovoljenje, da morejo uporabljati devize, ki jih dobe za izdelano blago iz inozemstva, Za izplačilo sirovin, ki jih uvažajo iz tujine, le da morajo to preje prijaviti madjarski Narodni banki. Z drugimi tvrdkami so velike tež-koče. Vsi izvozniki žele, da bi se v pogledu deviznih predpisov z vsemi državami sklenile kompenzacijske pogodbe. V tem pogledu gre naša Narodna banka zelo na roko, dočim delata Češkoslovaška in Avstrija nerazumljive zapreke. Priporoča se GREGORC & Ko. UUBUANA Veletrgovina Špecerijskega in kolonijalnega blaga, raznega eganja in špirita TELEFON: 22-46 Brzojavi: GREGORC Zahtevajte špecijalne ponudbe! Italijanski program javnih v del Najboljše sredstvo proti brezposelnosti so investicije in javna dela. Do tega prepričanja so prišli že v Avstriji, to je dokazal tudi Mednarodni urad za delo v Ženevi in po tem načelu se ravnajo tudi v Italiji. Zato bi bil čas, da bi tudi pri nas pričeli z investicijami. Po komunikeju Rimskega dopisnega urada je italijanska vlada v zvezi z velikimi občinami izdelala obširen investicijski načrt, s katerim bo mogoče zaposliti veliko število sedaj brezposelnih delavcev. S temi javnimi deli se Ibodo gradile ulice, tramvajske proge, vodovodi, javne ustanove, vojašnice itd. Po tem načrtu bo samo mesto Milan izdalo za ta javna dela 150 milijonov lir in poleg tega še za zgraditev justične palače v Milanu 120 milijonov lir. V Bolonji se bo izdalo za javna dela okoli 14 milijonov lir, v Napulju bodo zgradili novo obrežje, kar bo veljalo 30 milijonov lir. Mesto Turin bo izdalo za javna dela 164 milijonov lir in prav tako bodo tudi druga mesta z velikimi investicijami Skušala premagati brezposelnost. Kako lepo bi bilo, če bi tudi pri nas z javnimi deli dali zaslužka ljudem. Albert Špeletič sobno slikarstvo Ljubljana, Emonska cesta št. 25. ZUNANJA TRGOVINA FRANCIJE V prvih osmih mesecih letošnjega leta je Francija uvozila blaga za 19.941 milijonov frankov, za deset milijard manj ko lani v istem času. Izvoz Francije pa je v tem času znašal 12.936 milijonov frankov ali za osem milijard manj ko v odgovarjajočem času lani. &4vetu Srbsko trgovsko društvo v Beogradu je na svečan način otvorilo v nedeljo svoj dom, ki bo središče vsega dela in udejstvovanja trgovstva v naši prestolnici. Veliko rečno pristanišče Ibodo zgradili v Beogradu z vsemi potrebnimi skladišči, dvigali in obrežno železnico. Potreben kapital je že zagotovljen. Bolgarija je odklonila svojo udeležbo na balkanski kbnfereridi, ki se ima v kratkem pričeti v Bukarešti. V Svet Zveze narodov so bile kljub mnogim intrigam v tajnem glasovanju izvoljene z veliko večino glasov Poljska (z 48 glasovi od 52), Češkoslovaška (z 46 od 52) in Mehika. Mala antanta ima torej dejansko že svojega stalnega zastopnika v Svehi Zveze narodov. Lyttonovo poročilo, kakor se imenuje poročilo v Mandžurijo poslane komisije Zveze narodov, se izreka za avtonomno Mandžurijo, torej v glavnem za japonsko stališče. Skupščina Zveze narodov je soglasno sprejela državo Irak kot novo članico Zveze naroddv. 30 milijonov brezposelnih je na vsem svetu po statistiki Mednarodnega urada za delo. Splošen štrajk prometnih delavcev je izbruhnil čisto nepričakovano v Hamburgu. Ves promet v mestu je ustavljen. Štrajk je posledica znižanja mezd. 100 novih zračnih pristanišč namerava zgraditi francoska vlada v Franciji in v kolonijah. Madjarsko-romunska pogajanja za uvedbo kliringa so Ibila uspešno zaključena. Angleški davčni prihodi v prvem proračunskem polletju ki se je končalo dne 30. IX., so znašali 268-5 milijonov funtov, državni izdatki pa 372-6 milijonov, da znaša deficit 104-1 milijonov funtov. Lani je znašal deficit v istem času 118-1 milijonov funtov. Angleška delavska stranka je zahtevala na svojem letnem kongresu javno kontrolo nad poslovanjem Angleške banke in poet ržavljenje železnic ter elektraren. Rockefeller je po podatkih njegovega biografa Flinna izgubil vsled krize dve tretjini premoženja. Njegovo premoženje se je zmanjšalo od 500 milijonov dolarjev na 150. Zdraviliška uprava v Karlovih Varih namerava vsled kritične finančne situacije znižati svojim nameščencem plače za 25% in povišati takse. Mestna občina pa namerava najeti 10 milijonsko posojilo, da z njim uredi finance zdravilišča. Medič-Zanki emajlno-lakaste in oljnate barve. 18.818 oseb je bilo v zadnjih šestili letih od avtomobilov ubitih v Franciji. V vsem je bilo odvzetih 9750 šoferskih listin. Nemška hmeljsko-prometna družba v Nilrhbergu je s firvim oklobrom povišala osnovno cerfo za vše vrsle hmelja za deset mark pri stotu. T6kio, glavno mesto Japonske, je p najnovejši Statistiki tretje največje mesto na svetu, ker ima 4-9 milijonbv ljudi, torej več ko Bertih, ki je veljal dosedaj kot tretje naj večje mesto. Cerkve v Mehiki namerava mehikanska vlada Spremeniti v šole in skladišča kot odgovor na papeževo encikliko. Obenem je mehikanska vlada odcedila, da je moral odpotovati papežev legat. V Mehiki je torej zopet zavladal oster proticerkvfen kurz. Letošnja pšenična žetev v Evropi je najboljša po vojni in presega ono iz leta 1931 za 60 milijonov centov, vse letine 6d leta 1926 dalje pa povprečno za 65 milijonov centov. >BUDDHA< f 99 TRADEMARK BUDDHA" čajne mešanice so najboljše TEA IMPORT, LJUBLJANA Večna pot 15 Telefon 26-26 Telefon 26-26 Delovanje Zveze trg. gremijev v L 1931 Tajniško poročilo tajnika Zveze trgovskih združenj, g. I. Kaiserja na občnem zboru v Laškem (Konec.) Zvezino sodelovanje v gospodarski zakonodaji Preteklo, zlasti pa tudi letošnje leto je pokazala kr. vlada veliko delo na polju gospodarske zakonodaje. Zveza je tej delavnosti kr. vlade posvečala vso pažnjo in zlasti po u|K)stavitvi parlamenta, dosledno zavzemala svoje stališče napram posameznim zakonom. Izmed najvažnejših in dalekosežnih zakonov poslednjega časa, je zakon o kmečkem moratoriju, zakon o pobijanju draginje in novi trošarinski zakon. Zakon o kmečkem moratoriju je znatno poslabšal položaj zlasti našega podeželskega trgovstva, ki je v pretežni meri odvisno od kmečkega prebivalstva. Ob ukinitvi kreditov, pomanjkanju gotovine in obročni kupčiji, je prinesel ta zakon našemu trgovstvu tem težji udarec, ker so na malega trgovca pričeli pritiskati tudi dobavitelji. Posledice tega stanja se kažejo v številnih prisilnih poravnavah in insolvencah. Kmetu je vzel moratorij kredit, deloma ga tudi demoraliziral, da svojih obveznosti tudi takrat, ko bi jih mogel, ne izpolnjuje. — Ni pa moratorij rešil vprašanja, kako dejansko in trajno od-pomoči kmetu. Stojimo torej neposredno pred važno odločitvijo, jeli se Ibo kmečki moratorij s potekom zakonite dobe ukinil, odnosno jeli se bo podaljšal. Zveza je svoje stališče in opazovanja glede posledic kmečkega moratorija in zahtev našega trgovstva obrazložila banski upt-dvi in Zbornici. Povdarila je enodušno zahtevo vsega slovenskega trgovstva, da se kmečki moratorij brezpogojno ukihe. Država naj potom svojih denarnih zavodov razdolži kmeta ž dolgoročnimi amortizacijskimi hipotečnimi krediti proti primerni obrestni meri. To bi biki v trdjno odpOmoč kmetu in v dobro gospodarstvu. Ce bi se pa kmečki moratorij ne ukinil, pa obstoja resna nevarnost, da se bo uioral v Zaščitd trgovine, ko prehajajo povsem aktivna podjetja radi zamrzlih terjatev v plačilne fežkoče ih prisilne poravnave, uvesti tudi moratorij za trgovstvo, kar bo imelo seveda nepregledne posledice za vse naše gospodarstvo. Enetgičrio intervenfcijo je izvršila Zveza tudi v pogledu zakona o pobijanju draginje pri ministrstvih, narodnih poslancih in senatu. Ta zakon je vseboval, osobito za današnje čase, naravnost drakonske Odredbe. Senat je zakon, ki je bil v skupščini izglasovan, zavrnil in dobili bomo nov zakon o pobijanju brezvestne špekulacije, ki ne bo vseboval določb, ki bi povzročale trgovstvu krivice in šikane. Težke prilike so privedle mnoga podjetja v velike plačilne tožkoče, ki so pod pritiskom teh prilik napovedala prisilno poravnavo izven stečaja. Daši bi ta uredba, ki določa 40 do 50% kvoto, mogla marsikatero sicer aktivno podjetje rešiti plačilnih težkoč, vendar se je opažalo, da zitkort nesolidna podjetja do skrajnosti izkoriščajo. Zveza je zato ponovno intervenirala, naj se poravnalna kvota zviša na 60 do 70%; izgleda, da se bo tej težnji, ki jo izraža vsa solidna trgovina, z izpremembo zakona o prisilni poravnavi v doglednem času tudi ugodilo. V organizatoričnem oziru more Zveza ugotoviti brezdvomen napredek. Poleg občega poslovanja v obrambo splošno trgovskih interesov je na željo posameznih strok organizirala v preteklem letu tri nove strokovne sekcije in sicer sekcijo knjigotržcev, sekcijo trgovcev s 1'otografičnimi potrebščinami in sekcijo drogistov; — vse tri za območje dravske banovine. Vse te sekcije streme v svojem delovanju za zaščito in pospeševanje Specialnih strokovnih interesov. Izmed akcij teh sekcij naj omenim akcijo knjigotržcev za enotnost cen, ki se je dosegla z izdajo prodajnega pravilnika; — akcijo trgovcev s 1'otografičnimi potrebščinami za dosego enotnih cen in splošnega povzdiga stroke ter akcijo sekcije drogistov za uveljavljenje uredbe o drogerijah, ki naj bi zaščitila močno ogrožene interese te stroke. Zveza je posvečala vso pažnjo in skrb zlasti tudi Osrednji sekciji lesnih trgovcev, ki je razvila v preteklem in letošnjem letu najživahnejše delovanje v zaščito te naše najvažnejše narodno-gospodrlrske in izvozne stroke. V današnjih težavnih časih nastaja vedno nujnejša potreba, da se stanovska organizacija našega trgovstva poleg Zastop- stva splošnih stanovskih interesov razvije tudi v borbeno organizacijo In Zastopnico Specialnih strokovnih interesov. Zaključne besede tajniškega poročila Vsa ta prizadevanja organizacije so se vršila in se vrše v času nadaljevanja velikega procesa svetovno gospodarskega poloma. To je doba globoke gospodarske pasivnosti, ki pa ima tudi to pozitivno strah: — v trdih časih s silo vcepljena zavest, kT bo morala biti nam in bodočemu gospodarstvu cilj in smoter — zavest po potrebi skupnosti, medsebojnega zaupanja in stanovske borbenosti. Kolikor združenih moči, duševne inteligence in odpornosti, kolikor pozitivnega dela, — toliko pravice. To mora biti naše geslo, ki ga zahteva sedanjost in bodočnost in ki nas mora po težkih izkušnjah zadnjih let, realno in duševno povezati v močno stanovsko skupino. V tej zavesti se je gibalo v preteklem letu pod vtisom težkih gospodarskih prilik tudi zvezino delovanje. Velikemu pritisku na trgovstvo s svojimi itiočmi seveda ni Ibila kos, vendar pa je bilo vse njeno delo posvečeno Stremljenju braniti ogrožene interese slovenske trgovine. In na tem bo delovala z vsemi silami, dokler po letih depresije ne pride doba lepšega gospodarskega napredka. L Devizno tržišče Tedenca spremenljiva. Promet Din 465.856-64. Minuli teden je zaključil s še manjšim deviznim prometom, kakor predzadnji teden (Din 543.091-16), to pa zbog ponovnega zmanjšanja privatne ponudbe. Kajti Narodna banka je intervenirala v dosedanjem obsegu in dala za okoli 201 tisoč dinarjev deviznega blaga na razpolago, med drugifn ha j več Londona (53 tistte Din), Trsta (47), New Volka (45), Curiha (40 tisoč Din), a znatno manj Amsterdama, Pariza ter Bruslja. Izmed privatnih zaključkov so bili na j večji v Nev Yorku (121 tisoč Din), zatem v Londonu (50), Trstu (39) in Berlinu (42 tisoč Din), dočim je bilo privatnega Pariza nabavljeno za 14.000 dinarjev. Iz naslednjih prometnih podatkov: 26. septembra Din 60.425-59 NewYork 27. septembra Din 123.656T4 London 28. septembra Din 60.060-14 London 29. septembra Din 40.937-40 Curih 30. septembra D.in 180.777'37 New York je razvidno, da izkazuje četrtkov borzni sestanek najmaiijši (41 tisoč Din), petkov pa največji (181 tisoč t)in) dnevni promet ih da so na poedinih borznih dnevih prevladovali zaključki v Londonu, New Yonku ter deloma v Curihu. Skupni devizni proniet v mesecu septembru 1932 je znašal ha tukajšnji borzi komaj 2 milijona 913 tišoč dinarjev. V devizni tečajnici je Omeniti predvsem znaten tečajni porast devlzh Trst, ki je temeljem spodnjo tabele: ‘20. sept. 193‘j 30. sept. J932 thafloižji najvišji najniižjii najvišjii pim Dih Din Din Amsterdam ‘2309-29 2320-65 2309-57 2320-93 Berlin 1365-69 1376-49 1365-00 1376-49 Bruselj 796-63 8Q0'57 798-57 802-51 Ciinih 1108-35 1113-85 1108-35 1113-85 London 198-53 2004 3 19844 199-74 Newyonk 572631 5754-57 5727-70 5755-96 Pariz 225-29 226-41 225-24 2'26-36 Praga 17001 170-87 17042 170-98 lrst 294-35 296-75 294-35 296-75 od ponedeljka na petek okrepila svoj tečaj za 2-40 točke, dalje Bruselj za l-94 točke, New York za 1-39 točke, Praga za 0'86 točke in Amsterdam za 0-28 točke. Nasprotno pa je v tem času oslabel London za 0-39 poena in Pariz za 0-05 poena, medtem ko sta Curih in Berlin notiirala nespremenjeno. Dunaj in Budimpešta še vedno nista beležila; notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče Tendenca mlačria, brež zaključkov. Izmed državnih papirjev je beležila ponudba v Vojni škodi Din 190'— (za komad) v ponedeljek (26 septembra) Din 187-— v torek, od srede do konca tega tedna pa Din 180'—. Notice Blairovih posojil so bile od po-hedeljkovega do včerajšnjega borznega sestanka sledeče: za 8% 45'—, v četrtek dne 29. septembra, a na vse ostale borzne dneve 46-—, za 7 % pa 43-— dne 26. septembra, 41'— dne 29. septembra, ha 'betalfe borzne dneve pa 42-—. Industrijski papirji so notirali ob nespremenjenih tečajih. Lesno tržišče TendČhcd slabša. Brez zaključkov. V Zadnjem času je izgledalo, da še bo lesna trgovina pbživela; Toda s sedanjimi nepričakovanimi plačilnimi težkočami glede uvoza v Italijo pa je nastala popolna malodušnost pri naših izvozničarjih, ki ne vedo ali bi sklenjene pogodbe izpolnili ali pa jih storpirali. Vagoni, ki so bili ha poti v Italijo, so bili ustavljeni na meji, ker riiso bili po najriovejših predpisih od-pf-erhijehi. Od obmejnih postaj smo šele sedaj zvedeli, da mora z izvoznega lista vsakega v Italijo odpremljenega vagona biti razvidno: 1. Datum fakture. 2. Naslov izvbzhika. S. Naslov carinskega posred-nika. 4. Naslov uvoznika. 5. Vrsta blaga. 6- Vrednost naznačena v dinarski vrednosti. 7. Zapadlost fakture. 8. Banke uvoznika v Italijo. O teh hhredbah nam ni bilo doslej niti najmanjšega znano; kajti zvedeli smo zanje šele od obmejnih postaj tedaj, ko so italijanske oblasti zabramile izvoz. aiilomalitni bule! DAJ-DAM CIKORIJA Naš pravi domači izdelek! ——■ ■nz-i—m« Mešanje bencina s špiritom Finančno ministrstvo, odeljenje davkov je z razpisom z dne 30. septembra 1932 br. 1444 obvestilo vse finančne direkcije, da se od dne i. oktobra 1932 dalje do na-daljne odredbe more iz rafinerij mineralnega olja prodajati čisti bencifi' kljub odredbi pravilnika o mešanju špirita ž bencinom. Iz tega se da sklepati, da š6 tildi trgovči-uvozniki upravičeni še nadalje prodajati čisti bencin,- dokler tega ihinlstrstvh izrecno he prepove. LJUBLJANSKA BORZA »------------- Tečaj 5. oktobra 1932. Povpra Sevanje Din Ponudbe D>n DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold 230985 2321-21 Berlin 100 M 1364 03 137483 Bruselj 100 belg ... 798 02 801-96 Budimpešta 100 pengO - •— _ •— Curih 100 fr. ...... 1108-35 1113-85 London 1 funt 198-30 199-90 Newyork 100 dol., kabel _•— . Newyork 100 dolarjev 5727-70 5765-96 Pariz 100 fr 225-27 226-39 Praga 100 kron 170-12 170-98 Stockholm 100 ived. kr . —- 1’rat 100 lir 294-40 296 80 Svetovna produkcija premoga 0d leta do leta še manjša svetovna produkcija preihoga, kakdf kaŽte ta Statistika: Produkcija črriega premdga je zridšala 1913 1930 1031 v milijonih ton v vsem svetu 1215-8 1207-V 1052-0 od tega v U.S. A. 516-6 484-8 395-2 v Angliji 292-0 ‘247-8 223-7 v Nemčiji 140-8 142-7 118-6 v Franciji 43-9 53-9 50-0 v Rusiji 27-3 37-9 40-6 v Japonski 24-0 41-0 35-0 v Poljski 41-2 37-5 38-2 v Belgiji 22-8 27-4 27-0 v Angl. Indiji 16-5 24-2 20-7 Produkcija rjavega premoga pa je znašala v: 1913 1930 1931 v milijonih ton vsem svetu 129-4 266-3 182-6 Nemčiji 87-2 146-0 133-3 Češkoslovaški 23-0 19-3 18'0 Madjarski {5-0 6-2 6-1 Jugoslaviji 3-0 4-9 4-6 Rusiji ‘2-9 2-9 3-0 Produkcija koksa pa je znašala: na vsem svetu 107-5 124-2 97-9 Največ koksa so pridelale Združene države Sev. Amerike 30 0 (1. 1930: 43-5), potem sledi Nemčija z 2‘2'7 (32-7) in nato Anglija z 11-7 (11-2) milijoni ton. Dr. Pi rčeva sladna kava je prvovrsten domai izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in tfeneno pijačo za Yas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prat prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. Položaj na lesnem trgu Razmere na svetovnem lesnem trgu so še nadalje nejasne. Čeprav manjka v skladiščih blaga, kupujejo uvozniki vseeno samo najpotrebnejše blago. Opreznost vlada na vsej črti. Ni denarja, ni pa tudi še zaupanja, da so že nastopili boljši časi, čeprav so prvi znaki zboljšanja že tu. Največ zaprek za oživljenje trgovine pa delajo razne devizne zapreke. V posameznih državah, kamor uvažamo les, so razmere približno te: Trgovina z Italijo je čisto zastala, ker nihče ne ve, kako se bodo končale sedanje italijanske devizne omejitve. Vse samo čaka na uspeh klirinških pogajanj v Rimu. V Franciji se je sistem kontingentira-nja ponesrečil. To je priznal v nekem svojem govoru sam predsednik francoske vlade Herriot. Za enkrat bo Francija povišala kontingente, verjetno pa je, da jih bo pozneje sploh odpravila. Švicarski trg je precej živahen in upanje je, da bomo mogli v Švico prodati nekaj hrastovega in mecesnovega lesa. Tudi angleški lesni trg je živahen, toda v hrastovim ni nobenega povpraševanja. Samo nekaj bukovine je bilo odpravljeno v Anglijo. Belgija ne kupuje več mnogo našega blaga, enako tudi ne Holandska. Zlasti se težko občuti, da te dve deželi ne kupujeta več naših železniških pragov. Madjarska se je s svojimi deviznimi odredbami skoraj hermetično zaprla proti vsakemu uvozu lesa. Z Grčijo ni bilo v zadnjem času skoraj nobenih kupčij. Pričakovati pa je, da se bo sedaj položaj po sklenitvi kompenzacijske pogodbe zboljšal. V Avstrijo gredo večje količine našega lesa, ker je Avstrija še vedno posrednik za naš les v Švico in Francijo in deloma tudi za Nemčijo in Anglijo. Vse irgovce opozar/amo na Dopisno trgovsko šolo Ljubljana Pražakova 8/1. ki dopisno nauči vsakogar: knjigovodstvo, dopisje, trg. računstvo, poznavanje blaga in vseh drugih trgovskih ved — in nemščino, angleščino, trancoščino in ostale svetovne jezike Konkurzi in poravnave Vsled poravnave so odpravljeni konkurzi proti: sobnemu slikarju Dragotu Sto-gerju v Krškem (poravnava 53% terjatev), nadalje proti trgovcu Hotku Alojziju v Žužemberku in čevljarju Francu Šifrerju v Škofji Loki. Poravnalno postopanje pa je uvedeno o imovini: neprotokoliranega trgovca Oskarja Adamiča v Ljubljani. Poravnalni sodnik Avsec, porav. uprav. dr. Stare Egon odv. v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave pri dež. sod. soba št. 140, dne 12. XI. ob 9. uri. Rok za oglasitev do 5. XI. slaščičarja Karla Mantela v Celju. Porav. sodnik dr. Dolničar, porav. uprav, dr. Laznik, odv. v Celju. Narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sod. v Celju soba št. 2, dne 5. XI. ob 8*30. Prijavni rok do 31. X. Poravnalna ponudba 40%. VPISI V TRGOVINSKI REGISTER Vpisali sta se nastopni firmi: Sedež: Maribor. Besedilo: »Jugosvila« tvornica svilene robe družba z omejeno zavezo. Obratni predmet: Izdelava in predelava tovarniškim potem iter prodaja svile in svilenih izdelkov vsake virste in nakup vseh v to stroko spadajočih sirovih ali predelanih potrebščin. Družbena pogodba z dne 17. septembra 1932., posl. št. 910. Višina osnovne in vplačane glavnice: ‘201.000— Din. Poslovodje: 1. Rosner Marko, veletrgovec v Mariboru, Slovenska ulica 13, 2. Lobi Viljem, veletrgovec v Mariboru, Trg Svobode 3. Za naniestovanje upravičen: Družbo zastopajo poslovodje pred oblastmi sodno in izvensodno, in sicer po dva skupaj kolektivno. Oglasi se izvršujejo potom priporočenih pisem. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 22. septembra 1932. Firm 888/32 — Rg C II 91/1. Sedež: Zgornji Št. Jakobski dol. (Besedilo: Šnuderl Franjo. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Imetnik: Šnuderl Franjo, trgovec v Zgornjem Št. Jakobskem dolu št. 6. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 22. septembra 1932. Firm 884/32 — Rg A III 222/1. Že v 24 urah barva, plesira in kemično anaži obleke, klobuke itd. Škrobt in sretlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši. monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. — Šelenbureova ni. 3. Telefon št. 22-72 Jubilej konfekcijske trgovine Fr. Lukič Te dni je poteklo 25 let, ko je otvoril g. Fran Lukič Pred Škofijo konfekcijsko trgovino, ki si je takoj pridobila dober sloves in velik krog zvestih odjemalcev. Od vsega početka je vodila trgovino gospa Anka Lukič, ki je že takrat slovela po svojem strokovnem znanju, finem okusu ter redki spretnosti, da je dala vsakemu kupcu pravilen nasvet ter ustregla njegovim željam. Pod vzornim vodstvom gospe Lukič se je njena konfekcijska trgovina lepo razvijala, prestala težke vojne in povojne čase in se leta 1927. preselila v nove prostore v Stritarjevi ulici, kjer se je mogla v sijajnih prostorih Filipovega dvorca prav uveljaviti vsa trgovska sposobnost gospe Lukičeve. Vzorno aranžirana izložbena okna, vedno bogata izbira kvalitetnega blaga, zadnje modne novosti, dobra in vestna postrežba, vse to je dvignilo konfekcijsko trgovino Lukič v vrste naših prvih konfekcijskih trgovin. Z vestnim četrtstoletnim delom v korist svojih odjemalcev je tvrdka Lukič zaslužila, da se ji tudi javno izreče ob njenem srebrnem jubileju priznanje. Storimo to tem rajše, ker je bila gospa Lukič tudi vedno zavedna trgovka, ki je bila v ponos svojemu stanu. Zato naše iskrene čestitke! MILIJARDO FRANKOV MEDNARODNI TRGOVINI Uredniku >La Republique« je izjavil predsednik konference v Stresi g. Bonuet. da se je te dni razpravljalo v Ženevi o zelo važnem predlogu za obnovo mednarodne trgovine. Ustanovil naj bi se skupen fond in sicer na ta način, da bi trgovina dala za ta fond potrebna sredstva. Od vsega evropskega uvoza in izvoza bi se pobiral majhen znesek v skupnem iznosu ene milijarde frankov. Ta fond bi služil izključno samo finančni sanaciji trgovine, ki bi bila poverjena posebnemu mednarodnemu odboru, v katerem bi bile zastopane vse države. Trije predlogi za uspeh izložb Aranžiranje izložbenih oken mora ne samo kupca zainteresirati, temveč tudi prepričati. Je sicer to težko, ali je dosegljivo. Pri tem pa je vedno bolj učinkovito, če se kupca prepriča z demonstracijo, ko pa samo z besedo. Tako je hotel neki urar prepričati ljudi, da so njegove ure tako dobro zaprte, da sploh ne pride v nje voda. Kaj je napravil? V izložbo je dal lepo, z vodo napolnjeno stekleno posodo in obesil v vodo uro in sicer tako, da je mogel vsakdo videti, da ura gre. Pod steklenico pa je pritrdil primeren napis, ki je razložil ves eksperiment. Gotovo je, da je njegova reklama morala kupca prepričati. Neki knjigar je hotel prepričati stariše, da delajo mnogo bolj pametno, če kupujejo svojim otrokom le nove knjige. Samo nove knjige ne škodujejo zdravju otrok. Dal je v izložbo staro zamazano knjigo, zamazan žepni robec in kos kruha. Pod vse to pa je napisal: >Ali bi dovolili svojim otrokom, da uporabljajo žepni robec, ki ga najdejo na ulici? Ali bi jim pustili, da jedo kruh, ki je ležal na cesti? Ne! Pač pa jim daste v roke šolsko knjigo, ki je vsa umazana. Ravno to delate, ko če bi jim dali zamazan robec, ker tudi stara šolska knjiga je šla skozi mnogo rok, tudi ona je vsa polna bacilov in zato škodljiva za zdravje otroka.« Za nekatero blago pa je silno težko vzbuditi zanimanje kupca. Pa tudi v tem pogledu si je mogoče pomagati. Sijajno je to dokazal neki trgovec z radio-aparati. Poslužil se je vedno zanesljivega sredstva — ljudske radovednosti. Vse izložbeno okno je zalepil s pestrimi papirji. Samo v višini oči je napravil več odprtin, od katerih je vsaka bila tako velika ko človeška glava. Odprtine niso bile vse v eni višini, da bi mogli gledati skozi nje ljudje razne velikosti. Ko je kdo pogledal skozi te odprtine, je zagledal velik napis: »Pridite jutri, ko bomo razstavljali posebno zanimive stvari!« Če je-kdo pogledal drugi dan skozi le odprtine, je videl, kako delajo aranžerji s polno paro. Pri odprtinah je Ibilo vse polno ljudi, ker kaj je bolj zanimivo, ko gledati aranžerje pri njih delu. Tretji dan se je moglo skozi odprtine že lepo videti, toda šele četrti dan je trgovec odstranil papir z oken in pokazal izložbo popolnoma. Dosegel je v polni meri svoj namen in vzbudil zanimanje za svoje blago. Jtju poročila LJUBLJANSKI ŽIVILSKI TRG Po zadnjem dežju so se pojavile na ljubljanskem trgu v velikem številu gobe, ki so jih prodajali po 4 Din merico, kilogram pa po 12 Din. Posebnega povpraševanja po gobah pa ni, ker upajo gospodinje, da bo cena gobam še padla. Tudi. drugega sadja je bilo na trgu dovolj. Cene so ostale v glavnem neizpremenjene. Grozdje se je povprečno prodajalo po 4 do 5 Din, jabolka po 1 do 5 in po isti ceni tudi hruške. Češplje so bile po 2 do 3 Din za kilogram. Tudi cene zelenjavi so ostale neizpremenjene. Kupčija na trgu je bila živahna. Mariborsko sejnisko poročilo. Na svinjski sejem dne 30. septembra 1932. je bilo pripeljanih 204 svinj. Cene so bile te: Mladi prašiči: 5 do 6 tednov stari po Din 60 do 80, 7 do 9 tednov stari 90 do 120, 3 do 4 mesece stari 160 do 250, 5 do 7 mesecev stari 300 do 330, 8 do 10 mesecev stari 350 do 400, 1 leto 500 do 680, 1 kg žive teže Din 6 do 6-50, 1 kg mrtve teže 9 do 10. Prodanih je bilo 132 svinj. o ^ a KLIŠEJE vseh vrsl por fotografij ci/l-ali risbah. i%vr H uje najserlidn ejše ki iš €M f*nO ST-DIU L1UBL1ANA DAIMATIN0VA13 * Priznano dobre nagrebne Zucice velike in male, znamke „ZOBA“ dobite zopet pri tvrdki ‘Dolničav G ‘Richter, Ljubljana Zvonarska ulica Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe J vam Jelačin eGrgMERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.