Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejema« veljil: Za celo leto 12 gld., za pol leta C, gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedioija, Semeniške ulic-e št. 2.
Naznanila finseratn se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsuk dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne.
Štev. «><>.
V Ljubljani, v sredo 21. marca 1888.
Letnik XVI.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja, 18. marca.
Plača veroučiteljev.
(Konec.)
Včeraj je govoril poročevalec Cerkavski, potem se je pričela posebna razprava, pri kateri je bilo zopet veliko govorjenja, deloma prav zanimivega.
Prvi in drugi paragraf sta obveljala brez razgovora; pri tretjem pa seje oglasil poslanec Hein-rich, da bi posvetil Suessu in AVeitlofu, češ, da se bode ž njima igral kaker mačka z miško, predno jo zaduši. Ali ko je začel segati v govora omenjenih poslancev, tekel je brž eden levičarjev k predsedniku tožit ga, da se ne drži § 3, ampak da sega nazaj v splošno razpravo. To je bilo dovolj; predsednik je ustavil govornika, ki je obžaloval, da nasprotnikov ne more zavrniti. Predsednik dr. Smolka ima čudno navado, da levičarjem streže, kolikor more, da smejo govoriti karkoli hočejo, ne da bi se jim grozil; nasproti pa govornikom na desnici precej prestriže besedo, ako zbada levičarje. Eden naših poslancev je zaradi tega šaljivo sporočil predsedniku, da se je zadnjič menda zmotil, ko je ustavil poslauca Heiuricha, ki ga je napačno prišteval desnici; mladočeškega poslanca grofa Lažan-skega pa šteje menda k levici, ker mu je pustil pod izgovorom dejanjskega popravka prav obširno zavračati poslanca Fussa.
Poslanec M a 11 u š je dokazoval, da ni prav plačevati samo veroučitelje na štiri ali več razrednih šolah, ampak da imajo duhovni pastirji z maujraz-rednimi vnanjimi šolami dostikrat še veliko več opraviti, kakor s štirirazrednicami doma, da bi bilo torej prav, jim tudi v takih slučajih dajati primerne nagrade. Zbornica je v načrt sprejela samo pouk na štiri in večrazrednih šolah vsled pravila, da ima cerkveua oblast skrbeti za poučevanje v krščanskem
nauku, da torej za pouk prvih treh razredov tudi na večrazrednih šolah ne morejo zahtevati nikakor-šnega povračila. To je sicer res, ali vprašati se d d, zakaj se izjema ne pričenja že pri dve ali triraz-rednicah, zakaj še le pri štirirazrednih šolah iu tudi pri njih še le za višje razrede? Duhovni pastirji imajo dolžnost poučevati otroke v krščanskem nauku, ali zaradi tega jim ne bi bilo treba v šolo hoditi, v vsaki razred posebej, lahko bi otroke doma v svojej hiši ali cerkvi zbirali okoli sebe iu jih učili resnice sv. vere; ako hodijo v šolo, je to otrokom na korist, in zaradi obilnega truda, ki ga zlasti z vnanjimi šolami imajo, ne samo hvale, ampak tudi plače vredno.
Obširen razgovor je bil tudi pri § 5 , po katerem naj se plače ali nagrade veroučiteljev določujejo po deželnih zakonih. Poslanec Pscheiden je pri tej priliki pripororočal, naj se stroški za verouk plačujejo iz splošnega šolskega zaklada, ker bi se vnanjim šolskim občinam, ki plačujejo enake šolske priklade, bremena obtežila, ko bi morale še posebej katehetoni plačevati odškodnino za pot. Priporočal je torej ministru, naj se na to ozira v načrtih, ki jih bode v izvršitev tega zakona predložil deželnim zborim. Dr. Pscheiden pa se ni mogel zdržati, da bi tudi poslancu Suessu ne bil dal po zobeh, in popravil dveh njegovih trditev. Prvič mu je dokazoval, da Julijanovi odgojevalci niso bili muihi, katerih takrat sploh še ni bilo in zlasti takih ne, ki bi se bili pečali z odgojo mladine, ampak skriti neverniki. Prvi je bil stari suženj Mardonij, drugi skriti pagan Nikokel, poslednji pa modroslovec Ma-ksim, ki ga je poučeval v vseh paganskih norčijah. Pscheiden pa je zavrnil še neko drugo trdi-ditev Suessovo, ki je med drugimi bedarijami rekel, da katoliška cerkev človeku prilastuje božje lastnosti; v mislih je imel papeževo nezmotljivost. Pscheiden je mirno razložil, kaj po uku sv. cerkve po-menja papeževa nezmotljivost, rekši, da bi moral to vedeti tudi učeni profesor Suess. Glede prihodnosti pa naj bo potolažen, ker prihodnost je cerkvena, ki
ima od Gospoda zagotovilo, da jo peklenska vrata ne bodo premagala. O Kronavvettru je govornik le toliko omenjal, da je žalostno tako brezverne besede slišati v državni zbornici, in da ravno to dokazuje potrebo otrokom razlagati katekizem, da ne zabredejo na tako napačna pota.
Duhovito je poslanec Lienbacher dokazoval, da predloženi načrt ne spreminja temeljnih zakonov, kakor trdijo levičarji in kakor je menda njim na ljubo v prejšnji seji povdarjal tudi predsednik dr. Smolka, ampak da za sprejem tega zakona zadostuje navadna večina, kakor je bil tudi zakon, na katerega se nasprotniki sklicujejo, sklenjen z navadno večino.
Za njim se je zopet oglasil Suess, ki ga je hudo peklo, da se je Pscheiden ustavljal njegovi učenosti. Skliceval se je na knjigo francoskega vojvoda Broglie o Julijanu, kateremu je bilo od dvora zaukazano, da je moral z ostriženimi lasmi in mniško obleko priti v cerkev, ker se je bil soznanil z modrijanom Maksimom. To je resnica, zaklical je Suess, iu ako to primerjate s tem, kar je govoril Pscheiden, vidite, kaj se more s zgodovinsko vedo zgoditi! Poslanec Klun, ki je blizo tam stal in govornika poslušal, dopolnil je ta Suessov izrek z do-stavkom: ako jo (zgodovino namreč) uče taki ljudje, kakor profesor Suess! Glede papeževe nezmotljivosti je Psclieidna svaril, naj gleda, da ga ne bodo prijeli kot krivoverca, ako jo tako umeje, kakor jo je ravnokar razkladal. Poslanci na desni so se tej goropadni nevednosti učenega profesorja glasno po-smehovali, in ta posmeh bil je še živahnejši, ko je Suess rekel, da opira svojo trditev na izreke kardinala Rauscherja (poslanec Klun: o joj !), kardinala Schvvarzenberga in ako kličete o joj! tudi na izreke kardinala (!) Strossmajera!
Kakor sem že omenjal, je bil zakon konečno sprejet brez premembe, samo tretji člen je bil zavržen iz vzrokov, ki sem jih omenjal že zadnjič. S tem je bila javna seja dovršena.
LISTEK.
„Jezičnik" v slovenskem slovstvu
ob njegovi petindvajsetletnih.
(Predaval v Katoliški družbi A. K a 1 a n.)
(Dalje.)
V tem letniku je v „Jezičniku" daljo omenjen Jos. Burger, učenec Metelkov, ki je bil najgoreč-nejši vojskovodja v abecedni vojski; Anton Murko, znan po svoji slovnici in svojem slovarji; Valentin Orožen, čegar spise je zbral in priredil Mihael Len do vse k leta 1879; pisatelji: Felicijan Globo č n i k, Matija V o dušek, Mihael S to jan, ki so bogatili »Drobtinice" s svojimi vrlimi spisi, Stojan jim je bil tudi začasni vrednik. Matevž Ravnikar Poženčan, Matija Vertovec in Mihael Verne, katere obširno popisuje »Jezičnik" v XVT. letniku. O prvem razpravlja na 59. straneh moža, o katerem pišejo »Novice" naznanjajoč njegovo smrt: V zgodovini slovenskega slovstva, cerkvenega in svetnega, zlasti zgodovinskega, živelo bo z deli njegovimi ime P o ž e li č a u o v o, dokler bo Slovenca na svetu, kajti bil je eden najin arij ivejši h pisateljev naših že takrat, ko smo slovenske pisatelje šteli še
na prste. Znano nam je, da v rokopisih njegovih je še mnogo gradiva. To rokopisno zapuščino hrani »Matica Slovenska" in objavil jo je nekaj boljše Davorin Trstenjak v narodnem koledarji za leto 1808. V predgovoru pravi: Slovstvena zapuščina pokojnega Pozenčana .... obstaja iz historičnih in mythologičnih preiskav, v katerih pa ni najti sistematičnega razporedjenja .... Ravnikar je bil sloveč domorodec, in tako je prevelika ljubezen do Slovan-stva ga v znanstvenih preiskavah večkrat od prave poti zapeljala. Tudi je bil samouk, kakor smo vsi slovenski pisatelji stareje dobe. Za tem slede nekateri spisi njegovi, n. pr.: »Sled Slovencev med nekdanjimi narodi". Azija prvi dom Slovencev. V Evropi itd. — Tudi pesniška dela njegova hrani »Matica". Ostani v blagem spominu vrli rodoljub, ki poješ v pesmi: »Mojemu narodu!" Ako zate, rod slovenji	Kedar pod zelenim plajšam
Moje srce no gori,	Bom zagrnjen mirno spal
Stvarnico mi srd ognjeni Ona — trdno so zanašam — V divji vihri naj gromi lio puhtela še iz tal!
Naj so vedno bolj užiga Ta ljubezen, dar nebes.
Za njim opisuje »Jezičnik" Matijo Vertovea od 59. do 72. strani. — Ako omenim JI. Vertovea Vinorejo leta 1844, Kmetijsko kemijo leta
1847, Sporočilo slovenskim vinorednikom leta 1850, Zvezdoslovjo leta 184(3, Križanske vojske I. zv. 1. 1849, Občno Povestnico leta 1853, Shodni ogovori, pokazal sem njegov pomen v slovstvu našem, kolikor je mogoče v okviru mojega predavanja.
Kakor je Vertovec ljubil zgodovino, tako in še bolj je bila pri srcu Mihaelu Ve me tu, to kažejo spisi njegovi: »Odlomek občne po ves t niče", »Občna p o ves t niča", »Razgovor ob občni zgodovini" itd. Jel je sicer pozno pisati, ker slovenščine so v šoli ni posebej ali znanstveno učil, toda o njem in o Vertovcu, ki sta posebno po »Novicah" objavljala svoje spise, veljajo besedo njegove: Kar šolo v men' so zamudile Ste ve, Novico domestile.
Za temi se vrste v isti in novejši dobi pisatelji: Jurij Kobe, Jurij Vari, Anton Zakelj, Anton Oliban, Andrej Likar, France Jeriša, dr. Leon Vončina, katero nam »Jezičnik" skupno opisuje v XVII. letniku leta 1879. Posebno milo iu lepo nam popisuje blagega Antona Žaklja — Rodoljuba Ledinskega, ProSer na-duhovna ga imenuje »Jezičnik", ki jo bil tudi eden izmed toliko izvrstnih a tako malo srečnih narodnjakov. — Njegove pesmi so mi še dijaku posebno ugajale in res hranijo p
onei^er.
Na dnevni red prihodnje seje, ki bo v torek, 20. t. m., stavil je 'predsednik dr. Smolka tudi poročilo o dovolitvi sodniške preiskave zoper poslanca Schonererja. Ker se jo' pa bal, da bi pri tej priliki ne razsajali poslušalci na galeriji, predlagal je, kakor pravijo, vsled želie levičarskega vodje (Mumeckega, da bi se ta reč tajno obravnavala. Tudi o tem predlogu se je imelo tajno sklepati, zato je zaukazal poslušalcem, naj se umaknejo z galerij. To se je zgodilo iu po jako živahni razpravi, ki je kazala, česa se je nadejati še le pri razpravi dotičnega predloga samega, je bilo z večino sklenjeno, da se bo reč obravnavala javno. Pri prvem glasovanji je predsednik proglasil, da je večina za tajno sejo; ali ko so začeli Schonererjevi tovariši ropotati in ugovarjati, naj predsednik sošteje glasove, so se mnogi levičarji, ki so prej zahtevali tajnost, vsedli, in predsednik je s svojim predlogom ostal na cedilu. Sicer pa vsakdo priznava, da predrznost židovskih poročevalcev res presega vse meje, in včeraj so se bili celo med tajno sejo priplazili na galerijo, da bi skrivaj poslušali, pa so jih zapazili in odpodili.
Z Dunaja, 20. marca.
Galerije v državni zbornici so bile danes natlačeno polne, pa še veliko več ljudi je pohajkovalo okoli državno-zborske palače, ker niso dobili več vstopnic k današnji seji. Med poslušalci in med občinstvom na ulicah je bilo mnogo prav odličnega ljudstva, kar najbolj priča, da ima Schonerer, kateremu je današnja seja veljala, reed prebivalstvom dunajskim veliko prijateljev, pa tudi veliko nasprotnikov, ki se zanimajo za njegovo osodo, eni v dobrem, eni v slabem pomenu. Da bi se ne godile kake nerodnosti, bili so pomnoženi stražniki v zbornici in v okolici državno-zborske palače.
Prva točka dnevnega reda je bilo poročilo imunitetnega odseka, ki priporoča zbornici, da dovoli sodnijsko preiskavo zoper poslanca Schonererja, ker je nedavno po noči prihrumel v vreduištvo „N. W. Tagblatta" in je grozil tam bivajočim časnikarjem. Prvi je govoril v tej zadevi Schonerer sam, sprva dokaj mirno, pozneje pa čedalje huje, da mu je moral predsednik naposled vzeti besedo. Silno je mahal pc židovskih časnikarjih in jim dajal vsaka-tere priimke kot pobaliui, beštije, zatiralci itd. Tudi vlado, zlasti pa policijo in državnega pravdnika je neusmiljeno surovo prijemal in jim očital, da je židovskim časnikarjem vse dovoljeno, ne da bi se kdo pobrigal za to, kaj počenjajo. Predsednik ga je večkrat opominjal in pokaral, kar je Schonererja tako razkačilo, da je dr. Smolki očital, da je višji policijski komisar, da se nad vsako rečjo spodtika. Vsled tega surovega razžaljenja starega in premeh-kega predsednika vstal je v zbornici silen vrišč in glasno oporekanje med poslanci raznoterih strank, in predsedniku ni preostajalo druzega, kakor govornika zopet poklicati k redu iu mu vzeti besedo. Poskušal je sicer še govoriti in se sklicevati na zbornico, češ, naj ona razsodi, sme li še dalje govoriti ali ne, pa predsednik njegovi želji ni mogel ustreči, ker opravilni red predsedniku daje pravico
govorniku vzeti besedo, ne da bi se mogel zaradi tega 'priložiti, ako' večkratno' tftfrarijje ni pomikalo..
Drugi govornik je bil dr. Pattai, ki 'je razpravljal celo zadevo plasti s te sfriini, da' ni še doj volj pojasnjena, ter je koPnečuo pre^*"'	""""
se vrne
odseku, naj jo še enKrat pretresa. Tretji govoriiifc je bil Tur k in četrti dr. Lueger,'ki sta oba za* govarjala Schonererja. Lueger je dostikrat provzročil živahno veselost, zlasti ko je pripovedoval, da mu je eden njegovih volilcev, rodom Ceh, rekel, da ue sme glasovati za sodnijsko preiskavo zoper Schonererja, ker je židovskih Časnikarjev na Dunaji dosti, Schonerer pa je eden sam! Pri glasovanji je bil predlog Pattajev odbit, in z ogromno večino sprejet nasvet odsekov, ter dovoljena preiskava.
Druga točka je bila enaka zadeva zaradi nekega druzega pregreška poslanca Schonererja, ki se je pri nekem dijaškem komersu upiral naredbam in ukazom policije. Tudi pri tej točki je bil Schonerer prvi oglašen k besedi; ali ko je prišlo do tega, da bi imel govoriti, odpovedal se je besedi, češ, da ue mara govoriti, ker svobodna beseda ni dovoljena. Govorila sta za njim zopet Pattai iu Tiirk, potem pa pride menda na vrsto še Krona wetter. Ura gre že na tri, torej ni upanja, da bi bilo od 18 toček dnevnega reda še kaj več rešenih, kakor prvi dve ali k večemu tri.
Jutri se suide odsek za špiritni davek, v sredo, četrtek in petek pa bodo zopet javne seje.
Politični pregled.
V Ljubljani, 21. marca. Notranje dežele.
Cesar podaril je v Galiciji vsled povodnji ponesrečenim znesek S000 gld.
Skupna\ ministerska posvetovanja pričela se bodo na Duuaji že ta teden vzlic spremembi v vojnem ministerstvu.
.Dunajska diplomacija je v velikih skrbeh zaradi pariških dogodkov. Po njihovem mnenji ni nemogoč več državen prevrat radikalne stranke z Boulangerjem na čelu.
Madjarski krogi so se zelo trudili, da bi postal vojni minister njihov domobraiski minister Fejervary. Prodrli niso zaradi tega, ker sta se jim odločno protivila nadvojvoda Albreht in načelnik generalnemu štabu Beck. Z neke druge strani priporočena kandidatura barona Kuhna odklonila se je iz razloga, ker je Kuhn določen, da v posebnem slučaji prevzame poveljništvo v Galiciji.
Diplomatski krogi trdijo, da zvezna pogodba iz leta 1S70 vsled 6mrti cesarja Viljema ni več veljavna in da jo mora z nova potrditi nemški cesar Friderik, ker pogodbe niste sklenili državi, marveč je bila dogovorjena le med obema vladarjema.
Tnanje držare.
Velikokrat se je pripetilo, da so italijanski poštni uradniki vsled vladnega poziva odpirali papeževa pisma, v kojih so bile diplomatske listine. Vsled tega je sklenil Vatikan, da bo pošiljal svojim nuncijem važne objave le s posebnimi seli. Krasna prostost, kojo uživa sv. Oče v blaženi Italiji! — Zasebni tajnik državnega tajnika kardinala Ram-polle, msgr. Della Chiesa, izročil je te dni nuncijem
sebno mladini lepih misli in vzorov. Kake nazore je gojil, kaže nastopna:
častite ga tedaj al zaničujte Njegovo pesem, kakor prazno stvar: Le tega nikdar mi ne pozabljujte, Da njega pesem je nebeški dar, Da z njo spolnuje on, poslanec roku Kar srcema naročil mu je Bog; Da on v čutilib src, v radosti, v joku, Le božjo slavo poje krog in krog! —
S temi so delovali in pisali možje, katere opisuje „Jezičnik" v XIX. letniku: Josip Zemlja, Bernard Tomšič, France Mala vaši č, dr. Simon Klančnik, dr. Jos. Rogač, Jan. Bonač, Matevž L o t r i č, Leon E n g e 1 m a n N o ž a r j e v, Fr. S v e t-ličič. Z enakimi vrlinami okrašen je tudi ta letnik „Jezičnikov", in le zato da Vas, čestiti gospodje, preveč ne utrudim, ga posebej ne omenjam; znani so Vam možje, ki se tii razpravljajo, delali so vsi za Boga in domovino svojo do smrti, da je vsak smel reči ob smrti s Svetličičem, da je: Zadnji vzdih moj: Bog in dom!
Pri Stanku Vrazu navaja „Jezičnik" med drugim značilne besede Avg. Šenoe o Vrazu: Je i vaš, je i naš . . . Slovenci, vi ste njemu zibkti dali, *ft	Hrvati daše Stanku slavnu raku . .
Slovenec, Hrvat kliče: On je naš . . .
Tudi Milana K o r y tka, znanega nabiratelja narodnih pesem. Poljaka ,,Jezičnik" ocenjuje v XVI. letniku, stran 5.
Obširno v posebnem XII. letniku opisuje „Je-zičnik" Hicingerja in njegovo vsestransko in plodovito delovanje, posebno v zgodovini in starino-slovji. Delal je neprestano na slovstvenem polju v potu svojega obraza res Znojemski, kakor se je imenoval.
Na 84. straneh razpravlja „Jezičnik" po svoji znani točni metodi sproti dela in spise, ki so prihajale na dan iz spretnega peresa Ilicingerjevega. Živo se je zanimal za razvoj slovenščine in nevoljen gledal, da vsak hoče v svoj rog trobiti in po svojo pisati; to svojo nevoljo naznanja v šaljivi pesmi: „V o ž n j a slovenščine" leta 1855.
Kdaj so počasi jo	Stranski tam h o t! kriči,
Vlekli volički,	Bistabor! prednji,
Zdaj pa jo peljejo	Stranski tii žene lu'!
Čili konjički.	Stoj! Ha! poslednji.
Mnogo voznikov je.	Čudno, da dalje gre,
Kdo jih če šteti!	Da se ne zvrne.
Iščejo križem se	In da so skoraj že,
Vsi prehiteti.	Voz ne raztrne!
(Dalje	prih.)
noto papeževega drža^neg^ tajnika, ki se obrača zbper slavnost na čast CffoVdana TMriia, ter jim na-'znanil dflbo, v koji se fethe ob/fiiViti ta nota.
8r1)ski liberalci Vcepili so 'se v dve stranki. Neka mala kopica pbd 'načelništvom Mkdle Jova-novica, 'Imenovanega „Affierikanca",'lOgfla'se je od starolibfšralcev ter prlŽSla fttiSjati sVbje glasilo „Borac". „Srbska Ntfzafisnost" rtfrdi, da Jovanovic ni bil riikdar bdkritosr&en pristaš Rističeve stranke in da jo je sedaj zapustil, ker: ga''noče^več podpirati pri njegovih osebnih namenih najnižje vrste. Temu nasproti pa so so liberalci zopet nekoliko približali radikalcem. Prvi so se potolažili, da so pri zadnjih volitvah tako žalostno propali, ter poživljajo radikalce, naj podpirajo vlado in naj bodo v resnici radikalni in se otresejo Garašaniuovcev.
Bolgarska zadeva se bliža svojemu odločilnemu trenotku. Rusija sicer menda še čaka na notranje ugodne jej dogodke, ki bi podpirali njene namene. Vendar pa se čujejo tudi vedno pogostejši glasovi, da bo Rusija s svojimi ladjami zaprla bolgarska pristanišča in da jej je v tem oziru osigurana pomoč Francije. V6e to čutijo sofijski vladni krogi ter so pripravljeni odgovarjati sovražnim naredbam z najskrajnejšimi sredstvi. Stambulova „Slobodau piše: Vlada bo odločno odklonila zahtevo, naj se odstrani knez, da tako reši deželo anarhije in pogina. Ako bi se to zgodilo, sprejela ne bo več nobenega sveta, dovolila ne bo nikomur, da bi se vmešaval v njene zadeve iu bo pogumno proglasila Bolgarijo neodvisno. — Z druge strani pa dohaja vest, da dvorni krogi niso složni, kaj storiti nasproti turški noti. Mati prinčeva, minister Načevič in več častnikov je proti temu, da bi takoj zapustil Bolgarijo, ker bi bilo to presramotno. Stambulov in Mukturov in vse ostale vplivne osebe pa so za to, da gre princ za nekaj časa v Ebenthal, ue da bi se odpovedal, in da bi za to dobo izročil vlado ministerstvu. S tem bo zgubila Rusija vsako podlago za slučajno silovito postopanje.
Ruski diplomatski krogi trdijo, da bo prišel v kratkem avstrijski cesar Franc Josip obiskat ruskega carja v Petrograd in da bo pri tej priložnosti storil vse potrebno, da se doseže natančno sporazumljenje med Rusijo in Avstrijo.
Francoska vlada je dovolila Boulangerju, da sme bivati v Parizu. Boulanger je preklical trditev, da je „La Coearde" njegovo glasilo, da on ali njegovi prijatelji sploh podpirajo ta list. Dne 19. t. m. naznanil je zbornici predsednik Floquet, da je Cassa-gnac vložil interpelacijo o nagibih, koji so privedli vlado do tega, da postopa s tako strogimi nared-bami zoper Boulangerja. Ministerski predsednik Tirard je naznanil, da so dotični razlogi navedeni v poročilu vojnega ministra Logerota, objavljenem že v „Journalu Officielu", poleg tega pa bo vlada vsled Boulangerjevega postopanja v najnovejšem časi izdalo nadaljne naredbe ter jih že drugi dan predložila zbornici. Zaradi tega preložila se je Cassagna-cova,interpelacija na drugi 'dan in zaključila seja.
O stanji italijansko-francoskih obravnav giede trgovinske pogodbe se poroča iz Pariza: Minister Flourens pridno presoja italijanske proti-predloge ter ga navdaja odkritosrčna želja, da bi dosegel sporazumljenje. Odkar se vrše razprave neposredno med ministerstvoma, niso več izključljivo v rokah strokovnjakov, ponehala je nekoliko napetost med obema državama.
V Abesiniji se bliža odločilni trenotek. Speci-jalni dopisnik listu „Independance Belge" poroča iz Adena: Kralj Janez abesinski se pomika z vsemi svojimi vojnimi močmi proti Asmari. Ustavil se bo pred Sahatijem in napadel Italijane, kakor hitro bodo zapustili trdnjavo Sahati.
Rumunsko ministerstvo se ne bo moglo dolgo časa vzdržati. Opozicija krepko nadaljuje svoj boj zoper Bratianovo vlado. Izdala je manifest, v kojem pravi med drugim: „Ministerstvo, ki se je zrušilo med zaničevanjem cele dežele, zagrabilo je zopet vladno krmilo. Ti ljudje hočejo na vsak način imeti silo v svojih rokah. Celo srd skupnega prebivalstva jih ne more privesti do tega, da bi se umaknili. Vzdignite se vsi in pokažite svoj trdni sklep, da hočete rešiti deželo te sovražene vlade."
Izvirni dopisi.
Iz Celovca, 12. marca. (Dve novi podružnici sv. Cirila in Metoda.) V nedeljo dne 4. t. m. bil je pomenljiv dan za Slovence v celovški okolici. Ta z nemškimi šolami, nemškim in liberalnim duhom že ves prekisani okraj, ki šteje 31.000 duš, zdel se je našim nasprotnikom že dober plen, ki jim ne moro uiti. Le v gorovji na Radišah in Medgorjem se je zdelo, da ima slovenščina še neko skrito zavetje. Vidi se pa zdaj, da je nemškutarija le neka tenka površna skorja, pod katero se skriva slovensko jedro. Ako se ta skorja odstrani, prikaže se pristni slovenski živelj iu slovenski duh. To se je pokazalo omenjeni dan v Kotmari vasi, ko se je osnovala podružnica sv. Cirila in Metoda. Zbralo se je do 200 kmetiških mož, vsi navdušeni za narodno šolo. Pooblaščenec g. Prosekar, posestnik na
Plešivcu, je prvi spregovoril in razložil pomen in potrebo Cirilove družbe. PoUm je vrednik gosp. Haderlap govoril o potrebi narodne vzgoje, in slednji?. je odbornik glavne družbe, g. Gregor Einspieler v jedrnatih in z dovtipi osoljenih besedah šibal sedanjo ponemčevalno šolo in razložil koristno delovanje Cirilove družbe. Vsi govori so bili s pohvalo sprejeti. Potem se je volil začasni odbor. Izvoljeni so sami kmetovalci, Tsi trdni narodnjaki. Načelnik je gosp. Matija Prosekar p. d. Razaj iz Plešivca. Vpisalo se je takoj blizo 100 udov, med njimi 1 ustanovnik in čez 50 letnikov; drugi podporniki. Upati je pa, da število še močno naraste. Vse je bilo dobre volje. Posebno pritrkovali so kmetje onim besedam g. Prosekarja, ko je šibal neznosno breme sedanje šole. Kmetje nimajo pastirjev, ker morajo vse otroke v šolo pošiljati. To naj bi pomislil „S1. Narod" in tisti njegovi privrženci, ki se toliko pro-tivijo Liechtensteinovemu načrtu. Na Kranjskem imate le 61etno šolo, torej tega bremena ne občutite tako. Pri nas pa do 14. in 15. leta v šolo hodijo; kmet pa, ki tako že komaj izhaja, naj bi hlapce in dekle nastavil za pastirje?! Ti hočejo pa dobro hrano in plačo. Ali kmetu to nese pri sedanjih cenah? Ali so to prevdarili fanatični zagovorniki osemletne šole?? Ravno to kmete najbolj priganja, da se podpisujejo po celi deželi za versko šolo, ker jim obeta, da bo šola trajala le šest let. Naš „Bauerubunda pa je ravno o tej priliki pokazal svoje pravo lice. Prej se je delal, da mu je veliko mar za blagor kmeta, in marsikdo mu je verjel. Zdaj je pa odbor sklenil resolucijo proti Liechten-steinu. Kaj porečejo kmetje na to? Zdaj se vidi, da je „Bauernbund" le podružnica nemškega društva v Celovci, ravno dober, da slovenske kmete pri volitvah slepi s kmetoljubnimi frazami, njegov pravi namen pa je menda le, da gladi pota nemško-liberalnim poslancem in ponemčevanju. Vse pride na dan! Da bi se društvo, ki zastopa kmečke koristi, moglo izreči za osemletno šolo, to je kratko malo nemogoče!
Da pa preidemo zopet k našim podružnicam, naj Vam naznanim, da tudi spodnja Rožna dolina ne bo dolgo brez nje. Na belo nedeljo bo osnovalni zbor podružnice v Št. Janžu, katero osnuje tamošnji rodoljubni župan g. Martin Štih p. d. Šlemic. Tako se povsod giblje narodno življenje, samo iz lepe podjunske doline ni nobenega glasu. Tam, kjer so včasih pot kazali in drugim Korošcem pogum dajali, leze zdaj vse nazaj. Res, da je g. župnik Peterman bolan, pa kaj delajo druge moči? To res nikomur ni podobno, kako se tam doli počiva in dremlje!
Izpod Nanosa, 16. marca. Ko so bili volka vjeli in ga hoteli kaznovati, želel je kazni oditi in zato je obetal poboljšanje: „nikoli več ne bom mesa pokusil", je prisegal, „k večjemu včasih kako ribo". Izpuste ga, in ves spreobrnen gre domu. Domu grede pride do luže, kjer se je prase valjalo. Stara želja po mesu obudi se v njem, a sklep poboljšanja mu je še živo v spominu. Pa navada je železna srajca. „Saj je to le riba", tolaži si vest; zgrabi prase ter ga požre. — Basen ta prišla mi je na um, ko sem prebral te dni „starejši dnevnik". Žal, da nimam vseh dotičnih listov pred seboj, list za listom bi hotel pokazati, kako temeljito se je „sta-rejši dnevnik" poboljšal, in kako strogo pazi nadzorstvo njegovo, da se ne žali verski čut. Vera ni v nevarnosti, trdi gospoda, sedanja šolska postava je dobra, piše gospod z bregov Save, vredua v zlate bukve vezana biti, in že zato se ne sme prenarediti, da bi g. L. ne bi bil veznine zastonj plačeval: „Imam debelo knjigo v zlatu vezano vseh šolskih postav, kaj se mi ne bo škoda dozdevalo, da bodo ta zlata knjiga ob rabo!" Res, škoda velika, draga knjiga imela bi le še zgodovinsko vrednost. Glasno sem se sicer tako duhovitemu dokazu o vrednosti sedanjih šolskih postav zasmejal, pa ker sam lepo vezane knjige čislam, čutim z g. nadzornikom, ki se boji, da bi krasno vezana knjiga ob veljavo prišla. Torej so sedanje šolske postave nedotakljive. Sicer je o šolski postavi se izrekel g. dr. Vošnjak dnž 12. oktobra 1878 v 11. seji deželnega zbora kranjskega h koncu svojega govora: „Po tej postavi se ne bo povzdignilo šolstvo, ampak nastala bo ne le apatija, ampak antipatija do šole. Zaradi tega bi obžaloval, ako bi deželni zbor sprejel to postavo . . ." (glej stenogralični zapisnik), in gosp. dr. Zarnik je v svojem govoru pri isti seji prav drastično govoril zoper sedanje šolske postave in navajal, kako bi on po svojem mnenji naredil šolsko postavo našim razmeram primerno, v kateri bi od-
ločil župnika ali kapelana vodjem ljudske šole, ker sta gimnazijo izdelala, ker sta bogoslovno fakulteto študirala — in „Narod" jima je takrat ploskal (glej „Slov. Narod" 1. 1878) — a sedaj — „saj ni meso, je le riba".
„Narod" sedaj duhovščini kar naravnost vojsko napoveduje („Slov. Narod" 27. februarija 1888), ako se bo potegovala za „versko šolo", pardon za „lex Liechtenstein", ker „Narod" verskega čuta nič več žaliti ne mara. Mislil sem si sam, ko sem prvikrat bral o predlogu kneza Liechtensteina, da nam na Kranjskem ni toliko sila za versko šolo se poganjati, ker jo, če tudi ne po postavi, vendar „in praxi" večinoma imamo; kar so nekateri gg. učitelji (ne vsi, ker je med učitelji tudi mnogo katoliških po mišljenji in prepričanji) spoznali, da v vladnih krogih katoliški veri nasprotna sapa pojenjuje — jeli se duhovniku prijaznejši kazati, a ravno sedanje hujskanje zoper versko šolo prepričalo me je, da tudi za Kranjsko je potrebna postava, katera nam zagotovi versko šolo.
Kako je sedaj n. pr., ako se učiteljem ne poljubi krščanske svoje dolžnosti spolnovati in tako tudi z vzgledom dobrim vplivati na otroke, to ve pač najbolje tisti, ki ima tacega učitelja. Ravno tega se pa tudi nekateri učitelji boje. Preveč bi bilo, ko bi duhovnik hotel kaj enacega zahtevati. Res, da tudi prej ni bilo vse, kakor bi imelo biti, ali v marsičem je bilo bolje, in ravno to, kar je bilo bolje, to naj bi se zopet postavno vpeljalo; kar je pa sedaj bolje, naj se pa ohrani. Da se sedanje postave večkrat jako „čudno" izvršujejo in da ni vse tako, kakor „Narod" pravi, je gotovo, in prepričan sem, da bi na Kranjskem bila sedanja postava že zdavno nemogoča, ko bi ravno duhovščina šole ne zaradi te postave, ampak vkljub tej postavi ne podpirala, da r e š i, k a r se rešiti d d. In da ji je tudi pri tem plača navadna — nehvaležnost namreč — to tudi ni nič novega. Pakta Vam hočem navesti, ako bo treba,
Da, duhovnik je vedno dober, kedar je treba poseči v žep za ta ali drugi šolski namen, inače naj molči.
Tako poznam okrajni šolski svet, ki še predlanskega šolskega proračuna ni potrdil, in šola bi morala prenehati po zimi, ko ne bi župnik posodil drv.
„Ma, kaj če to", pravi naš Podnanosec, šolska postava je pa po „Narodu" in prijateljih njegovih vendar-le fina, in le duhovni mir kale, ker hočejo versko šolo. Tudi na Kranjskem je žal, mržnja do duhovenstva. Na Kranjskem se je zgodilo, da neki krajni šolski svet župniku na dopis še odgovoril ni. Ali da bi nekateri krajni šolski sveti župniku, ki je po postavi ud krajnega šolskega sveta, svoje sejo naznanili, še na misel jim ne pride, posebno če šola ni ravno v tisti vasi, kjer je farna cerkev. A šola sedanja je dobra, postava fina, in pereat „lex Liechtenstein", pereat verska šola, pereat duhovščina, ki se za-njo poteguje, pereat „Slovenec", ki hoče tudi imeti versko šolo; vivat pa — poboljšani „Slovenski Narod" in nadzorstvo njegovo, ki čuje nad blaginjami naroda slovenskega. Ubogi narod, kako te tero tvoji „najboljši" prijatelji!
Iz Rudolfovega, 17. marca. Zadnjo sredo so nam napravili dijaki naše gimnazije jako prijeten večer z akademijo, koja je bila že naznanjena v Vašem listu. Program muzikalno - deklamatorične akademije je bil jako obširen, posamezne točke kaj težavne, tako, da smo se skoraj bali, da ne bodo mogli vsega zmagati, kakor bi bilo želeti, dasi so sodelovali nekateri blagi gospodje. Toda kako so nas presenetili vrli dijaki! Vsaka točka muzikali-čnega dela je bila res »izvrstna" — večino so morali na zahtevanje ponavljati. Kako se je pel občutno, pretresljivo Ipavičev „Ivdo je mar?", kako samospev „Vjetega ptiča tožba", kako milodoneče so se glasili mali gimnazijalci v dvospevu „K;Lfers Hochzeit" itd., Vam pač ne morem popisati — treba je bilo le slišati.
Tudi v dramatičnem prizoru „Herbart Turjaški", spisal osmošolec R., so dijaki - igralci pokazali pridnost in spretnost. Dasi je trajala akademija nad tri ure, je bilo vendar vse popolnoma zadovoljno, čuti je bila le želja, da bi se večkrat dala prilika tako prijetnemu, blažilnemu užitku.
Vsa čast in hvala g. ravnatelju — zlasti pa vrlemu pevovodji gimnazijskemu, g. Ilugolinu, ki je povzdignil petje naših gimnazijalcev do stopinje, da se ne boje lahko kacega pevskega kora.
Velika dvorana našega „Narodnega doma" ni mogla sprejeti občinstva, mnogo gospodov — prišli so nekateri celo iz Kostanjevice in Žužemberka — je moralo ostati v prednej sobi; gmotni vspeh je bil torej jako vesel — za uboge dijake, koji pričakujejo podpore za pomladno obleko.
Gimnazija naša, to se mora priznati, se zadnja leta vidoma dviže, bodisi glede števila, bodisi glede vednostnega in nravnega napredka. Letos imamo blizo 180 učencev, med njimi 25 osmošolcev; zato se nam pač ni bati Gautscheve naredbe, kakoršna je zadela naše Gorenjce.
Društveno življenje je pri nas jako živo; ako se oziram na malo število naših meščanov, smelo trdim, da se bode težko našlo mesto, ki bi imelo primeroma toliko društev. Ker so pa člani večinoma eni in isti, sega to globoko v žep Novomeščanom: a pri vsem tem se počuti večina društev dovolj dobro. Zlasti je zadnji čas vidno napredoval „Na-rodni dom" s prekrasnim odrom in pogostimi gledališkimi predstavami — ravno tako tudi mestna godba pod novim kapelnikom L a n ger j em. Zadnja ima danes koncert s pomnoženim orkestrom v ka-zinskih prostorih, 19. t. m. pa, kakor čujem v Narodnem domu".
Podružnica sv. Cirila in Metoda ima v četrtek, 22. t. m., letni občni zbor v „Narodnem domu". Prošnja za versko šolo, kakoršno nam je poslalo glavno vodstvo, se podpisuje; upamo, da jo bodo podpisali udje večinoma; reklo mi je že nekaj gospodov, da to prošnjo radi podpišejo, ki prejšnje niso marali — ker se tamo verska šola ni zahtevala na podlagi materinega jezika. Da, jaz mislim naravnost, kdor podpira iz prepričanja družbo sv. Cirila in Metoda, ki ima na praporu „vero in narodnost" in mu ni vera lanski sneg ali vsaj neka sitna zavora, koje se sedaj še ne kaže očitno znebiti — mora podpisati omenjeno prošnjo. Ako bi tega večina ne marala storiti, bi ne bilo le jako žalostno, ampak pokazalo bi se, da so imeli prav oni gospodje, ki so precej početkom gledali na to družbo nekako dvomljivo, „češ, gospodom ni veliko za vero"!
Dnevne novice.
(Duhovske spremembe v ljubljanski škofiji.) C. g. Frane Petrovčič, administrator moravški, I dobil je faro Trato; črmošnjice pa tamošnji administrator č. g. Lovro Gantar. C. g. France Z b a š n i k se je podeljeni mu fari podgrajski odpovedal. Administratorjem fari podgrajski imenovan je č. g. Andrej Zaman, prvi kapelan semiški. — Prestavljeni so sledeči čč. gg.: Josip Pekovec z Gore pri Sodražici za kurata v Lom nad Tržičem ; Ivan PI a d o v e r n i k s Studenca v Leskovec; Franc M e k i n e c iz Polja v Št. Jurij pri Kranji; Gregor Š 1 i b a r, do sedaj v pokoji, v Polje pri Ljubljani.
(Razpisane) so duhovnije: Vače, Banja Loka in O s i 1 n i c a do 14. aprila.
(Dnhovne vaje) bodo v tukajšnji cerkvi sv. Flo-rijana od cvetne nedelje zvečer do srede Velikega tedna za ude Vincencijeve družbe, kojih se pa smejo vdeleževati tudi drugi. Začetek je zjutraj in zvečer ob polusedmih.
(Vojaški kapelam v rezervi) imenovani so čč. gg. kapelani: Alois Krainer, Leopold Picigas, in Andrej češenj.
(Biskup Strossniaver) je daroval, kakor poroča „Obzor": Za ustanovitev medicinske fakultete na vseučilišči v Zagrebu 20.000 gld., galeriji slik 10.000 gld., za deško semenišče v Djakovem 14.000 gld., za nMatico Hrvatsko" 1000 gld., društvu sv. Jeronima 1000 gld. — Vladika je zdrav in vesel sprejemal razne deputacije. V nedeljo je bilo Djakovo razsvetljeno. Ob 1/ss12. uri so se predstavili Zagrebčani in Slovenci. Ob 2. uri sijajen obed. Popoludne v samostanu usmiljenih sester je bila deklamatorna zabava, navzoči biskup, kojemu je bil izročen velik, prekrasen venec s trobojuimi trakovi z napisom „Živio Strossmajer" in dnevom zlate maše. V ponedeljek ob 9. uri sv. maša z veliko asistencijo. Cerkev je bila polna. Mnogi hrvatski zavodi, mesta in občine poslale so Strossmajerju adrese.
(Nove družbe treznosti) ustanovile so se: v S o s t r e m, vSori, vZapogah, v V o d i c a h , v Zlatem Polji, v\"ranjiPeči,vKrašnji,
v V a v t i Vasi, v Polhovem G r a d c i , v HotedraŽici, vZavraci, v Senožečah, v Št. Petru in v Trn ji na Notranjskem.
(Deželni odbor kranjski) je dovolil iz deželnega zaklada za revne v Kropi 300 gld. podpore.
(Na korist Levstikovemu spomeniku) predaval bo g. prof. Fr. L e v e c o Levstiku dne 25. t. m. ob 11. uri v čitalnični dvorani.
(Slovensko gledišče.) O dveh zadnjih predstavah, ki sta bili v nedeljo iu ponedeljek, poročati nam je le kratko. V nedeljo smo zopet videli „Vzbujeuega lev a", s katerim je bilo občinstvo popolnoma zadovoljno, ter je gospo G e r b i-č e v o in gospico Daneševo, takisto gg. P a j-sarja in Bučarja odlikovalo z burnim odobravanjem. — V ponedeljek je imel svojo beneficijo režiser g. Ignacij Borštnik, ki je nastopil kot Dumont v francoskem igrokazu „P r e s t o p žene". Koj pri prvem nastopu pozdravilo je občinstvo g. Borštnika s ploskanjem, in g. Borštnik je dobil za dokaz svoje priljubljenosti krasen venec. Igral je tudi ta večer zelo dobro, kakor tudi gospica Z v o-n a r j e v a , ki je predstavljala Matildo, soprogo bankirja Dumonta. Igra se godi v Parizu ter ima za predmet rodbinske razmere ali bolje rodbinsko nesrečo. Igralci in igralke so igrale zelo dobro, živahno, s polnim čustvom in nič pretirano. Igra sicer ni prikladna našim malomestnim razmeram, ali ker se v njej povzdiguje morala in lepo življenje, a graja izpridenost iu samopašnost človeška, zato nareja na poslušalca globok vtis in vpliva zdatno nanj Gosp. Danilo je dobro pogodil ognjevitega Španjolca; tudi gospica Gostičeva je imela hvaležno vlogo. Toda pri njej smo vajeni, da se nauči svojo vlogo vselej, zato nas je zadnjič malo motilo, da se je preveč zanašala na šepetalca. To ne očitamo, ampak s tem povemo samo toliko, da občinstvu zelo ugaja, ako zna svojo vlogo izvrstno. Ivanka, malo dekletce, znala je izvrstno svojo, precej dolgo vlogo, in je v dvogovorih, zdaj z očetom, zdaj z materijo, zdaj s kumom, in zopet z drugimi, vselej vedela, s komur ji je govoriti, in kar je še več, ta mala Ivanka, če tudi je to deček, ni se zmotila nikdar in je govorila, kakor govore dekleta, v ženskem spolu. Vemo, da je vse to zasluga Borštnikova, ki ne samo da sam dobro igra, ampak zu& tudi druge učiti, kar smo posebe videli pri Ivanki. Zato na tem, kakor na vseh vspehih dramatične šole, čestitamo režiserju g. Borštniku. Tudi g. V e r o v š e k je bil na svojem mestu. — Pred „Prestopom žene" igral se je „Ž e n s k i jok". To jednoaktno francosko igro preložil je Val. Mandelc. Z igranjem smo bili zadovoljni ter nam je pohvaliti pridnost in spretnost igralcev in igralk te igre.
(Slovansko pevsko društvo ua Dunaji) priredi v nedeljo 25. marca v dvorani dunajskega glasbenega zavoda (kleiner Musikvereins-Saal) svoj postni koncert pod vodstvom pevovodje g. A. A. Buchte. Vspored je sledeč: 1. V. Havlas: »Padajte bračo, srbski zbor. — 2. K. Bendl: „Trojlistek nitrod-nich pisni", za bariton-solo in mešani zbor s sprem-ljevanjem na glasoviru (bariton-solo poje g. Ladislav S r p e k , sopran-solo gdč. Jul. S t i e b 1 e r j e v a).
—	3. a) F. C h o p i n : „Andante spianato a polo-naise", Es-d op. 22 za glasovir v spremljevanji drugega glasovira, igra 131etna gospica Noiimi J i r i-čekovapl. Samokova, na drugem glasoviru igra g. prof. S c h m i 11; b) Alabijev: „Solo-vej"; c) Napravnik: „Fantazija na slovanske pesni". — 4. Paukner: „Ruske narodne pesni" za tri ženske glase s spremljevanjem na glasoviru; sopran-solo gdč. Leop. Freundova, alt-solo Slovenka gdč. Karolina K o 1 b e s n o v a. — 5. M a-lat: „Maje", zbor za moške glasove. — 6. Ivan pl. Zaje: „Pesni", poje gdč. Daniela Z e č i č e v a.
—	7. Anton Rubinstein: „Sonata za cello in piano", gg. prof. Reinhold in Humer in gdč. Klotilda B r u n s w i k de K o r o m p a. — 8. Ant Fiirster: .Venec Vodnikovih in na njega zloženih p e s n i j", poje mešani zbor s spremljevanjem na glasoviru. — Vspored je vseskozi slovansk. Vstopnice dobe se pri gospodu L. Bouchalu I., Tiefer Graben. — Začetek točno ob Y28. uri zvečer.
(Vode) po slovenskem Štajerskem so vsled večdnevnega deževja iu snežnice silno narastle in na mnogih krajih izstopile. Zlasti Savinja napravlja veliko škodo. — Tudi iz Šmartinega pri Litiji se nam poroča, da je dne 19. t. m. voda preplavila polje in ceste, in mnogi ljudje niso mogli v cerkev.
(V Opatijo) vrnila se je iz Pulja cesaričinja Štefanija že v nedeljo popoludne preko Reke. V ponedeljek zjutraj pa se je cesarjevič Rudolf tjekaj pripeljal; v torek zjutraj vrnil se je s kurirjem na Dunaj, kjer bo prevzel zapovedništvo 2. vojnega kora, kedar mu poteče odpust. Začasno ga zastopa podmaršal K a i f f e 1.
(Slov. bieikliški klub) priredil bo jutri dne 22. t. m. v restavraciji „Pri Slonu" zabavni večer; začetek ob 8'/2- uri. Gospodje podpirajoči člani iu prijatelji kolesarskemu društvu dobro došli. Na dnevnem redu je pogovor zaradi prvega izleta.
(Kmetska posojilnica ljubljanske okolice) nam je poslala računski sklep za šesto upravno leto 1887., iz kojega posnamemo, da je imela dobička 2393 gl. 48 kr., od katerih se je glavnim deležem izplačalo po 6%. Skupno stanje glavnega in posebnega rezervnega fonda dne 21. februarja 1888 je 3916 gl. 31 kr. Denarni promet je znesel 180.215 gl. 83 kr.
(Umirovljen) je na lastno prošnjo državni pravd-nik, nadsodišča svetovalec g. P e r s c h e. Dne 18. t. m. se je poslovil od gg. uradnikov državnega pravdništva. Dokler ne bo imenovan nov državni pravdnik, nadomestoval ga bo državnega pravdnika namestnik g. P a j k.
(Za mrtvoudoiu) je umrl v kaznilnici na magistratu V. Pogačnik, ki je imel 48 ur zapora.
(Osepnice.) Dne 19. t. m. sta zbolela 1 moški in 1 otrok. Ozdravela 2 otroka. Bolnih 45 oseb.
(Izpred porotnega sodišča.) Dne 16. marca pri drugi obravnavi je bil zatožen 27 let stari Štefan A vse nek hudodelstva uboja. Dne 14. febr. t. 1. je nastal mej zatožencem, njegovim bratom in očetom obeh prepir v domači hiši. Zatoženi Štefan Avsenek sunil je svpjega brata z nožem v glavo in ga ranil tako težko, da je Janez Avsenek vsled te rane dne 16. svečana umrl. Zatoženec dejanje priznava, a naglaša, da je storil vse le v jezi. Porotniki so vprašanje krivde s 7 proti 5 glasovom zanikali, in Avsenek je bil zatožbe oproščen. — Pri tretji obravnavi zatožen je bil Matevž Mrak, 211etni dninar, hudodelstva uboja, ker je dne 29. jan. t. 1. v Stražišči usmrtil Jakoba Gorjanca. Porotniki so potrdili sicer vprašanje na uboj, a tudi dodatno vprašanje na silobran, in obsojen je bil Matevž Mrak na pet mesecev strogega zapora. — Dne 17. marca zatožen je bil hudodelstva goljulije posestnik na Ustji pri Šmartnem, Janez Saks. Zatoženec ima posestvo vredno 700 gld., dolgov na istem pa je nad 900 gld. Upniki so ga začeli nadlegovati. Da bi jih potolažil, izmislil si je laž, da je v Bosni visocega častnika rešil smrti in bode po tem častniku dobil več tisoč goldinarjev, ki so že nakazani in leže v kranjski hranilnici. Hrauilnično knjižico, na katero je vložil le 5 gld., prenaredil je na 6500 gld. iu pripisal v drugem odstavku še 2000 gld. To knjižico je kazal vsem, katere je za novce osleparil. Porotniki so potrdili vprašanje na hudodelstvo goljulije. Saks je bil obsojen na eno leto težke ječe, poostrene s postom vsacih 14 dni. — Pri zadnji obravnavi zatožen je bil pastir Jakob Sever hudodelstva požiganja. Sever je bil že kaznovan zaradi enakega hudodelstva. Kot pastir pri posestniku Mišičii v Klečah zažgal je iz osvete posestvo Mišičevo. Pogorela je hiša z gospodarskim poslopjem, istotako soseda. Obsojen je bil na šest let težke ječe, poostrene s postom.
Telegrami.
Zagreb, 20. marca. Regnikolarna deputa-cija imela bo dne 9. aprila sejo, v koji so ji bodo predložila po poročevalcu nabrano gradivo.
Dunaj, 21. marca. Rumunski kralj se jo zjutraj pripeljal; cesar ga je na kolodvoru sprejel in spremil v dvorno palačo. Kraljica bo jutri došla.
Berolin, 21. marca. »Nationalzeitung" jo izvedla za gotovo, da se niti ne namerava niti ni potrebna nova operacija pri cesarji, da bi se baje odstranili izumrli ostanki hrustanca.
Carjigrad, 21. marca. Nomadni rod Ha-mavendov je ropajoč in moreč planil v bag-dadski okraj.
Belgrad, 20. marca. Kraljica Natalija povrnila se bo srbske velikonočne praznike za nekaj dni v Belgrad, potem pa bo zopet odpotovala. Ko bo natančneje določeno glede
njene prestolnice v Niši, prišla bo nazaj v Srbijo koncem maja ter bo stalno tam prebivala.
Umrli so:
10. marca. Tine Pogačnik, fijakar, 44 let, Mestni trg št. 1, kap. — Janez Antončič, dijak, 18 let, Gospodske ulico št. 14, jetika.
# Vremensko sporočilo.
C X	o 1 ■ CD
g (Jas	Stanje a g --—----Veter Vreme §
..,,.,,„;,	zrakoiuera toplomera .S
opazovanja	T mra po'Colziju S g
7. u. zjut.	718-3 3-ti	si. vzh. dež
19.2. u. poji.	724-4 9 6	m. jzap. del. jasno
9. u. zvee.	729-3 5 0	sr. jzap._„_ '
7. u. zjut.	7341 3-4	sr. jzap. oblačno ..,n
20.2. u. pop.	734-9 9-0 „ del. jasno ^V
9. u. zvee.	736 8 4-2	si. zap. „
Dne 19. zjutraj dež, čez dan deloma oblačno, veter, zvečer deloma jasno. Dno 20. čez dan nekoiiko oblačno, zvečer skoraj jasno, ponoči dež. Srednja temperatura obeh dnij 6'0° in 5-5°C., za 2 5" in H>° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 21. inarea.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	77 gl. 35	kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „	79	„ 15	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109	„ 25	,.
Papirna renta, davka prosta......92	„ 35	„
Akcije avstr.-ogerske banke ...'..	856	„ —	„
Kreditne akcije ....................267	„ 60	„
London.............126	„ 95	„
Srebro ........•.....—	., —	„
Francoski napoleond....................10	„ 05	„
Cesarski cekini ....................5	„ 99	„
Nemške marke ....................62	. 40	,.
Ustanovljena leta 1847.
Tovarna za pltio
J. J. NAGLAS-A
3Ei J ■■ B» l j BB s» ,
Turjaški trg št. 7,
priporoča so za napravo vseli v to stroko spadajočih predmetov, posebno pa
cerkvene, hišne in ^ostilni-čarske oprave
po najnižjih cenah.	(24)
GmUniki g rutin in franka.
OTOMMWM»
(glej podobo)' najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno poziimenterijo, to je s čopi in dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
Afifilon IHircaMi,
tapecirar in dekorater
v Ljubljani, K^jiieavslco nlioe štev. 3,
(pod mestnim trgom).
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modrocc na peresih (Pederinadratzen) 1() «-1. in višje. — 1'reč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
g^" Ceniki s podobami zastonj in f ranko na za-litevanje.
Kršita lilierl, I
izdelovalca oljnatih barv, firnežev, Inkov ;
In napisov.	<
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.:
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. •
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vso v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ; znano rcelno lino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Bleehbiichsen) v domačem lanenem oljnatem lirneži najlineje naribane in boljše nego vso to vrsto v prodajalnah. fgtT" Cenilce na sealite vanje. iS